1 Leto XIII. | Štev. 145 IELEFONi UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28 -67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 28. junija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 16 din. liri lin Cena din 1*— Pred novo Rooseveltovo poslanico Naslovil bo ba e že v kratkem nov apel za mednarodno pomiritev. Poostrena polemika med italiianskim, nemškim, francoskim in angleškim tiskom. „Vojna bo izbruhnila tedaj, kadar bo to odredila Anglija“ PARIZ, 28. junija. V zvezi z vrnitvijo ameriškega veleposlanika v Parizu, Bullita, iz Amerike, kjer je poročal prezident o položaju v Evropi, poroča »Excel-sior«, da pričakujejo na Quai d’Orsayuzelo verjetno novo Rooseveltovo poslanico svetovni javnosti. Ta poslanica bo izdana nafbrže že v kratkem in bo vsebovala apel na vse narode, naf se Izognejo vojni in rešijo v medsebojnem sporazumu vsa sporna vprašanja. Roosevelt se je odločil za to novo iniciativo zaradi skrajno napetega svetovnega mednarodnega položaja, ki postaja vedno bolj nevaren. NOV DALADIERJEV GOVOR PARIZ, 28. junija. Sinoči je ob zaključku zasedanj obeh zbornic min. predsednik Daladier v kratkem govoru izjavil: Gospodje poslanci! Odhajate na štirimesečne počitnice. Časi pa so izredno resni. Francija je slej ko prej pripravljena sodelovati z miroljubnimi narodi. Uprla pa se bo z orožjem vsakemu poskusu nasilja kjer koH v Evropi. Novice, ki prihajajo, mi nalagajo dolžnost izreči te težke besede: Morda bodo te vaše počitnice krajše kakor si marsikdo misli. Zato pa: združite se, pripravljajte se, bedite! Te Da-ladierjeve besede reproducira ves današnji pariški tisk ter ponavlja poziv: Kujmo orožje, da bomo pripravljeni! Dogodki, ki se najavljajo, zahtevajo to od nas. O VOJNI BO ODLOČALA ANGLIJA LONDON, 28. junija. »Daily Express« razpravlja o sedanjem mednarodnem položaju iu zlasti na Daljnem vzhodu, kakor tudi o protlangleški propagandi v Nemčiji in Italiji in pravi, »da bo vojna izbruhnila tedaj, kadar bo to AngHja odredila«. Na pro-tiangleško propagando zahteva list odgovor: 1. v podvojitvi gradnje bojnih letal; 2. v povečanju števila vojakov; 3. v povečanju bojne mornarice, da bi se moglo ustvariti tudi v Slngapuru dovolj močno brodovje; 4. v vojaški organizaciji domlnionov, ki morajo postati sposobni, da se lahko sami branijo in ob-orožujejo. V ta namen mora dati Anglija dominionom potrebna posojila. Potem bo mogoče tudi na Kitajskem govoriti strateško, ne le diplomatsko. ANGLEŠKO-NEMŠKA POLEMIKA LONDON, 28. junija. Naraščajoča pro-tiangleška propaganda v Nemčiji potom tiska, radia in govorov vzbuja tudi v Angliji vedno večjo reakcijo. Tu trdijo, da izvira ta propaganda iz slabih rezultatov postavljenih političnih in vojaških načrtov. V Londonu nikakor ne verujejo, da bi bili'v Nemčiji zares prepričani, da je AngHja tako šibka in bojazljiva, kakor jo opisuje nemški tisk. Posebno reakcijo pa vzbuja pisanje o IRI in njenih atentatih v Angliji. »Yorkshire Post« pravi, da v Angliji nihče ne bi bil začuden, ako bi se našli dokazi, da stoje za irskimi atentatorji tuje roke in tuja denarna sredstva. FRANCOSKO-IT ALI JANŠKA POLEMIKA PARIZ, 28. junija. »Le Temps« se brani pred napadi italijanskega tiska, ki so postali zadnje dni proti Franciji posebno hudi, in trdi, da ne more verjeti, da bi bilo tako zastrupljanje medsebojnega ozračja v interesu odgovornih voditeljev. Vsa zadnja natolcevanja so demantirana že po samem razvoju zgodovine cdnošajev med obema narodoma, ki se nikakor ne sovražita, pa če bi nekateri to tudi želeli. Zlasti pa zavrača list trditve, da bi bili Italijani v Franciji preganjani in izpostavljeni napadom. Ako bi bilo to res, ne bi prišlo milijon Italijanov spontano Francijo, kjer so tudi ostali. Ako pa zasleduje ta kampanja posebne namene, potem je treba itaHjanskemu tisku povedati, da sta obe zahodni demokraciji že dovolj močni, da se ničesar ne bosta ustrašili. Ta moč in skorajšnji zaključek pogajanj v Moskvi ustvarja tako silo, da bo lahko preprečila vsak napad. Vsi poizkusi se bodo zato razbili ob zidu miru. Japonci sprejeli angleške predloge Tiencinska afera *e bo obravnavala kot lokalna zadeva. Upanje na mirno poravnavo spora, laponska dejanja pa govore Istočasno drugače kakor izjave vlade v Tokiu TOKIO, 28. junija. V teku zadnjih štirih dni ie angleški veleposlanik sir Robert Cralgie vSerai že tretjič obiskal ja-pSnskega zunanjega ministra Arito In energično zahteval odgovor japonske vlade na angleške proteste v zvezi z Incidenti v Tiencinu. »Press Assoclation« poroča s tem v zvezi, da so imele te angleške demarše končno uspeh in se kažejo prvi znaki lahkega popuščanja, japonska vlada je obljubila, da bo obravnavala tlencinske dogodke kot lokalno zadevo. Angleška vlada bo izročila 4 obtožene Kitajce nepristranskemu sodišču, dočlm bo japonska vlada zahtevala, da se v Tiencinu neha protljaponska politika In prizna nova japonska valuta v zasedeni Kitajski. Obe vladi bosta, ako bo dosežen sporazum, izdali Istočasno v Tokiu in Londonu Izjavo o ureditvi spora. LONDON, 28. junija. Ezhange Tele-graph poroča: Dasl še ni trdnih znakov, vendar se zdi, da bo končno le Izpolnjeno Chamberlainovo upanje, da se tiencinska aiera reši na miren način. Z angleške strani se sedaj zahteva, da se vodijo pogajanja v Tokiu, da dobe tako avtoritativen In definitiven značaj. Dalje pa zahteva tudi, da se omeje le na Tlencln, brez vseh načelnih zahtev. Vendar se morejo pričeti tudi ta pogajanja le tedaj, ako Japonci že prej ukinejo blokado Tlen-clna. PARIZ, 28. junija. Današnji pariški listi predvidevajo skorajšnji zaključek tien-clnskega incidenta, k čemur je največ pripomogel včeralšnil razgovor med angleškim veleposlanikom in laponskim zunanjim ministrom. Seveda se bosta oba državnika S"s*»ia še večkrat, preden bo m0"0če vsaj približno smatrati zadevo kot loknilTl---io. Toda ni dvoma, d. ie '-«i| prve znake popuščanja prinesla po- sredno tudi singapurska konferenca, o kateri je mogoče trditi, da se je je indirektno udeleževala tudi Amerika. Tako je sedaj Tihi ocean razdeljen na južno siero, ki jo bosta čuvali Francija in USA, ter na severno, ki jo bo mogla obvladati Anglija. Nž sme se pa pozabiti tudi na istočasnost rusko-japonskih spopadov na mongolski meji ter na podpis rusko-kltajske trgovinske pogodbe, kar ie vse vplivalo na popuščanje Japonske. TOKIO, 28. junija. Medtem ko ie laponska vlada izjavila pripravljenost razpravljati o tiencinski zadevi za mirno poravnavo spora z Anglijo, se je pa na stanovanju mornariškega ministra sešio včeraj 12 generalov in admiralov, ki so razpravljali o mednarodnem položaju. Tej konferenci prisojalo tu veliko važnost, ker se zdi, da so ti vojaški dostojanstveniki nasprotniki mirne rešitve spora z Anglijo. So to radikalu! elementi, ki terjajo dokončni obračun z Anglijo in likvidacijo njenih postojank na Daljnem vzhodu. ŠANGHAJ, 28. junija. Japonska mor- nariška oblastva so obvestila vse tuje vojne ladje, naj zapuste pristanišči Fučov in Svačov, ker bodo Japonci obe mesti zasedli. Angleška oblastva v Šanghaju so to zahtevo gladko odbila in izjavila, da bodo Japonci odgovorni za vso škodo, ki bi jo povzročili angleški lastnini. Japonci so kljub temu pričeli napad na obe me. sti. S to zasedbo bo Japoncem mogoče uspešno izvajati blokado vse Kitajske med Šanghajem in Hongkongom.. TIENCIN, 28. junija. Na proteste in za-htevo angleškega generalnega konzula, da se proti nezaslišanemu postopanju japonskih straž z angleškimi državljani, ki jih javno slačijo pred ženskami in otroci, uvede preiskava, je odgovoril poveljnik japonskih čet general Homa, da je že i sel, da bi se kaj takega sploh moglo dogajati, tako odvratna, da je izključeno, da bi se to res godilo. Zato ne uvidi potrebe, zakaj naj bi uvedel preiskavo. K tej cinični izjavi pripominjajo londonski listi, da bi se, če ne bi bili incidenti tako odvratni, krohotala vsa Evropa nad logiko tega generala. Irska nepomirljivost RADIKALNA IZJAVA VODITELJEV ILEGALNEGA IRSKEGA REVOLUCIONARNEGA GIBANJA V AMERIKI NEWYORK, 28. jun. »New York Sun« prinaša intervju z voditelji irskega osvobodilnega gibanja, ki zbirajo v Zedinjenih državah denar za popolno osamosvojitev Irske. Po njihovom mnenju se irsko narod nosttio gibanje ne loči od vojne napovedi Angležem. Boji se bodo nadaljevali, dokler ne bo AngUja priznala pravice do samoodločbe Ircev. Vse irske žene in mož je, ki trpe po ječah, se morajo spustiti na svobodo, če bo le eden izmed jetnikov So- jen ali pa umrl v celici, bo Irska storila vse, da doseže svobodo. Več sto tisoč Ircev je pripravljenih, boriti se proti Angliji. REKRUTNE PISARNE V AMERIKI. NEW YORK, 28. junija. Zedinjene države bodo od 1. julija dalje ustanovile 400 novih rekrutnih pisarn. Nadejajo se, da bodo rekrutirali najmanj 100.000 mladeni čev ter tako povišali stanje ameriške stal' ne vojske na normalno višino. Zapiski Lord Walter Runciman »Daily He-rald« poroča, da se pripravljajo v angleški vladi spremembe in da bodo izločeni zlasti predsedniik tajnega sveta lord Walter Runciman, prvi lord admiraditete Stanhope in lord Mancham. Chamberlain se je baje dolgo upiral tem spremembam, toda nastopili so novi dogodki, ki so spremenili tudi njegovo stališče. Kakor se na drugi strani poroča* je pa tudi želja angleške javnosti, da se izloči iz vlade zlasti lord Runciman, ki je postal zaradi novega razvoja mednarod-no-političniih dogodkov po svoji lanski misiji na Češkoslovaškem nepriljubljen. V tem soglašajo z javnim mnenjem baje tudi skoraj vsi ostali člani vlade in le Chamberlain sam ga še drži. Lord Wal-ter Runciman, rojen kot baron 19. novembra 1. 1870., je postal znan svetovni javnosti lani, ko ga je angleška Cham-berlainova vlada poslala v Prago, kot nekakega posredovalca in pozneje razsodnika med praško vlado in nemškim gibanjem Konrada Henleina. Po sporazumu v Monakovem, ki so ga smatrali v Londonu kot srečno rešitev sudetskega vprašanja, je Runciman postal član vlade. Sedaj se zdi, da bo dokončno izginil v pozabljenje, dasi' bo njegovo ime stalno ostalo združeno z dogodki 1. 1938. Usoda baskiSklh duhovnikov V poročilu o knjigi »Le Clerge Basque« piše ljubljanska revija »Dejanje«, glasilo mladih katoliških intelektualcev: Ko so v Rusiji in Mehiki preganjali in usmrčevali katoliške duhovnike, je katoliški tisk upravičeno protestiral proti molku svetovnega časopisja. Zato je tembolj čudno, da katoliški tisk molči danes, ko gre za duhovnike-mučenike baskiškega naroda. Ko v Španiji triumfira »krščanska« stranka in vatikanska diplomacija izraža svoje veselje nad obnovo zedinjene Španije, ječi po španskih ječah in koncentracijskih taboriščih na desetine baskiških duhovnikov. Za vse majhne narode je nad vse poučno dejstvo, da je ha ozemlju, ki šteje milijon duš, zaprtih ali izgnanih 195 svetnih in 131 redovnih duhovnikov, ubitih in pogrešanih pa nad 40, da so še nedavno ustrelili zopet tri in 44 nadaljnjih obsodili na skupno 488 let ječe, vse samo zato, ker so izpovedovali čisto, nestrankarsko krščanstvo. Kriza moralnih vrednot Lanski septembrski dogodki so pokazali, da kriza tistih dni ni bila samo politična in diplomatska, ampak kriza gotovih moralnih m duhovnih vrednot. Čut pravičnosti je obledel, zvestoba je ugas-. nila, evropska tradicija je izgubila smisel, omajali so se temelji zahodne kulture. Ves ta organizem je občutil sntrtno nevarnost in začel izvajati reakcijo. (Dejanje) Propaganda na Slovaškem Bratislavski nemški list »Der Grenz-bote« piše: Šepetalna propaganda neodgovornih je zavzela v zadnjem času na Slovaškem zopet velik obseg. Ker so oblastva le redkokdaj koga zaradi tega prijela, se je to smatralo kot slabost vlade in propaganda je postala še živahnejša. Sedaj so pa oblastva vendarle zaprla 7 političnih hujskačev, med njimi celo dva nemška protestantska pastorja, ki sta učila nemške kmete peti madžarsko himno. Pred sporazumom v Moskvi ANGLEŠKO-FRANCOSKI ODGOVOR — ANGLIJA JE BAJE UGODILA VSEM RUSKIM ŽELJAM — SKLICANJE VRHOVNEGA SOVJETA PRI STALINU tovanja angleške in francoske vlade. LONDON, 28. junija. Sinoči ie prispelo iz Moskve sem poročilo, da }e Stalin nuj-no sklical člane vrhovnega sovjetskega predsedstva na sejo v Kremlj, na kateri bodo preštudirali angleško-francositl odgovor. Kakor se splošno sodi, stojimo tik pred zaključkom dolgotrajnih anj^eško-francosko-ruskih pogajanj in pred sklenitvijo dokončnega trozveznega političnega ta vojaškega sporazutra. Anglija je baje ugodila vsem ruskim željam. LONDON, 28. junija. Angleško zunanje ministrstvo je včeraj odposlalo VVIP1' .u Strangu nova navodila na najširši podlagi, ki so bila določena na ponedeljski seji zunanjepolitičnega odbora kabineta. V poučenih diplomatskih krogih računajo, da bo zdaj omogočen nov, če ne morda dokončni sestanek med ruskim komisarjem Molotovom, namestnikom Potemkinom ter angleškim, francoskim veleposlanikom in Strangom. Navodila so bila sestavljena na podlagi skupnega posve- Gdanska legija SEF NEMŠKE POLITIČNE POLICIJE HIMLER TAJNO V GANSKU. — LEGIJA V VZHODNI PRUSIJL — ZASKRBLJENOST V LONDONU. LONDON, 28. junija. Po poročilih iz Gdanska se je mudil tam čisto na kratko in na skrivaj šef nemške pol tične policije Himler in konferiral s predsednikom senata Forsterjem o ustanovitvi nemški podrejene politične policije v Gdanskem. V Vzhodni Prusiji se pa organizira Gdanska legija, in sicer popolnoma po vzorcu lanske Sudetske legije. V legijo se sprejemajo mladeniči od 17 let dalje, in sicer s področja Gdanska in izseljenci ter begunci iz Poljske. Zaradi vedno večje na- petosti med Nemčijo in Poljsko, ki se pojavlja v zvezi z vsemi temi dogodki, vlada v Londonu zadnje dni nova zaskrbljenost PARIZ, 28. junija. Berlinski dopisnk »Figara« javlja, da je odšla vsa gdanska mladina med 16. in 20. letom na posebne tečaje v Vzhodno Prusijo. Dalje javlja, da so se razširile vesti, da je včeraj poljska protiletalska obramba v Gdinj' zbila na zemljo nemško letalo. Te vesti pa v Nemčiji odločno zanikajo. Rooseveltov bo| s opozicijo WASHINGTON, 28. junija. Borba med državno upravo in opozicijo v USA, ki se ie ob včerajšnjem sestanku kongresa pričela, je prišla do Izraza tudi v izjavi, ki jo je podal Roosevelt na konierenci tiska. Iz nje izhaja, da nikakor ni pripravljen na popuščanje, marveč je odločen vztrajati do konca, da se v vsem sprejmejo njegovi Hnančni reformatoričnl načrti, zlasti pa rešitev najvažnejšega problema: sprememba zakona o nevtralnosti, Včeraj sta nastopna dva najvidnejša predstavnika opozicije, Jobnstone in Fish, ki sta pobijala Rooseveltove načrte. Iz vladnih krogov pa je prišel odmev, da bi se v primeru poraza Roosevelt zatekel k skrajnim ukrepom, ki jih predvideva ustava. Boj, ki se je vnel, bo za državno upravo vsekakor zelo težek. Francoski tisk o Vidovem dnevu PARIZ, 28. jun. Kakor že včeraj, tako posvečajo tudi danes francoski listi cele članke proslavi 550 letnico kosovske bitke. Globlja Je filozofija proslavljanja kosovskega poraza pravijo, kakor pa Nibe-lungl ali pesem o Rolandu. Vidov dan pomeni zmago duha nad materijo. Misterij srbskega heroizma ni v zunanjem videzu, marveč v duhovni pripravljenosti, vreči se v najneugodnejših trenutkih v krvavo kopel, da iz nje prečiščen izide kot zmagovalec. Napoved na)pomembne|iega Hitlerjevega govora BERLIN, 28. junija. Iz zanesljivega vira se »zve, da pripravljajo uradni krogi ogromno proslavo 25-letnice tanenberške bitke v Vzhodni Prusiji in da bo imel pri tej priliki drž. kancelar Hitler najpomembnejši govor v svojem življenju, kakor se je sam izrazil. Smrt Conttanza Člana RIM, 28. jun. Včeraj je umrl oče zunanjega ministra grofa Ciana, Constanzo C^ano. Bil je eden izmed dveh častnikov, ki sta tempirano bombo ob priliki predaje avstrijskega brodovja jugoslovanskemu odboru v Pulju, torpedirala dread-nought »Viribus Unitis«. BERLIN, 28. jun. Državni kancelar Hrt-ler je poslal italijanskemu zunanjemu ministru Cianu ob priliki smrti njegovega očeta brzojavko z izrazi iskrenega sožalja. Podobno brzojavko je poslal tudi Ribbentrop. Jahja paia v Bukarešti BUKAREŠTA, 28. junija. Egiptski zunanji minister Jahja paša je imel včeraj posvetovanje z ministrskim predsednikom Galinescom, zunanjim ministrom Gafen-com in ostalimi člani vlade. V komunikeju se naglasa prijateljstvo med obema državama ter volja, da se trgovinski stiki Ro-WINDSKORSKI PAR SE NE VRNE. PROPAOANDA IZ TIRANE. TIRANA, 28. junija. Prihodnji mesec začne izhajati tu list v šestih balkanskih jezikih, ki bo zastopal italijanske interese na Balkanu. Prav tako bodo italijanske oblasti ojačale radiopostajo v Tirani, ki bo oddajala vesti v vseh balkanskih jezikih. AVSTRALIJA PROTI JAPONSKI. SIDNEY, 28. junija. Avstralska vlada ne bo več obnovila trgovinske pogodbe z Japonsko, ki bo potekla konec meseca. Prodala pa bo Japonski 5e dve tretjini letošnjega pridelka volne. PUNSKE MASKE ZA KITAJCE. HONOKONG, 28. junija. Tukaj so včeraj napravili senzacionalno odKritje. Iz Hamburga je prišla velikanska pošiljatev plinskih mask za kitajsko vojsko. WINDSORSKI SE NE VRNE. PARIZ, 28. junija. Tajnik vojvode Windsorskega zanika, da bi windsorski vojvodski par nameraval v oktobru potovati v Anglijo. VELIK POŽAR V LONDONU LONDON, 28. jun. V središču Londona je izbruhnil snoči v nekem velikem trgovskem lokalu ogenj, ki je kmalu upepelil bližnje skladišče žita in druga poslopja. Na pomoč so prihitela vsa gasilna društva velemesta. Gašenje še traja, po dosedanjih poročilih je ogenj povzročil zelo veliko škodo. SKODA V BELGIJI BRUSELJ, 28. jun. Včeraj so začeli popravljati podrti jez v novem Albertovem prekopu. Dosedanjo škodo zaradi poplave cenijo na 15 milijonov belgov. Dunajska napoved. Večinoma jasno, brez padavin, nadaljnje naraščanje vročine. Mariborska napo>ved. Prevladovalo bo malo oblačno ta nekoliko vetrovno vreme, temperatura se bo dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota samo 18,4, danes pa najirižja 11.4. Opoldne je bife toplota 20.4. — Včeraj je padlo dežja za 3.5 mm. Ljubljana, 28. junija. Francosko-turška pogodba, ki je bila te dni podpisana, predstavlja vsekakor važen instrument evropskega miru. Velika pozornost, ki jo je tej pogodbi posvetilo zadnje čase zlasti francosko časopisje, nikakor ne izhaja zgolj iz namera, da bi se popravil francoski prestiž, ki ga ie zunanja politika zadnjih dveh let precej zapravila, marveč tudi iz resničnega spoznanja, da ie ta sporazum morda najvažnejši diplomatski dogodek poslednjih let, ki utegne bistveno spremeniti položaj v vzhodni Evropi, na Balkanu in v Prednji Aziji. Važnost tega dejstva izhaja iz spe-, cifičnega položaja, ki ga zavzema Turčija tako v strateškem in geopolitičnem kakor tudi v mednarodno-političnem oziru. Turčija zavzema, prvič, izredno važ-iuo strateško pozicijo v vzhodnem Sredozemlju, ki dominira ozemlju med Sirijo ta Adenom, lahko bistveno vpliva na varnost Sueškega kanala, ogroža italijanske pozicije v Dodekanezu, s svojini balkanskim ozemljem predstavlja lahko direktno pomoč balkanskim državam in končno je ona — kar je najvažnejše — tudi gospodar Dardanel, od posesti katerih je predvsem odvisno, ali bodo garancije, ki jih je Anglija dala Romuniji m Poljski, zgolj papirnata obljuba ali realen faktor. Nič manj važna ni strateška pozicija Turčije v vzhodno smer, dejstvo namreč, da predstavlja prehod proti Indiji im Indijskem oceanu. Zaradi teh svojih pozicij je imela Turčija zlasti v zadnjem času celo vrsto snubcev, ki so se potegovali za njeno roko. Notranja struktura kakor tudi njen zunanjepolitičen položaj pa nista dovoljevala Turčiji, da bi se mogla resneje orientirati k politiki osi Rtm-Berlin. Treba je namreč vedeti, da je kemalistična revolucija obudila v Turčiji sile, ki so bile precej odločno anti-imperialistično nastrojene. »Turčija Turkom« je bilo eno osrednjih gesel te revolucije, ki je zares z veliko odločnostjo delala na tem, da bi očistila državo tujih imperialističnih vplivov, najsi so že tl prihajali iiz Nemčije ali pa iz Anglije. Tako si je tudi mogoče razlagati zelo tesno prijateljstvo, ki veže Turčijo s Sovjetsko zvezo še izza kemalistične revolucije, ki jo je Sovjetska zveza zelo aktivno podprla. Znan zagovornik te politike je z>lasti sedanji predsednik turške republike Ineni, ki je bil samo zaradi Kemalove bolezni v zadnjih letih nekoliko potisnjen iz turške zunanje politike. Te sile so se seveda morale upreti »dinamiki« osi Berlin-Rtm, ki jo njene notranje sfle ženejo vsaj k utesnjevanju svobode ta neodvisnosti malih narodov cek) takrat, ko ne kaže neposredno svojih sovražnih naklepov. Turčija predstavlja nedvomno tako malo državo, ki je hitro zaslutila nevarnost, grozečo ji iz Evrope. Zavest neposredne nevarnosti je bila torej tista, ki je — poleg cele vrste drugih momentov nagnila Turčijo k zvezi z AngHjo in Francijo. Druga značilnost turškega položaja so njene dosedanje zunanje-politične zveze. Omenil sem že njeno tradicionalno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Opora, ki jo je turška politika imela v Sovjetski Zvezi, je dajala njeni zunanji politiki neko čvrstino, ki je povzročila, da je na Turčijo prešla iniciativa ne le v Prednji Aziji, v prijateljskem paktu med Turčijo, Perzijo ta Afganistanom, temveč tudi na Balkanu, v Balkanskem sporazumu. V zadnjem času so se okrepile njene pozicije zlasti še z vedno večjim utrjevanjem prijateljskih zvez z Egiptom. Turčija je s tem postala središče in stična točka velike grupe malih ta srednjih držav in je zato njena politična orientacija izredno važna. V eventualnem spopadu na evrop. skih tleli ali v Sredozemlju bi utegnila povezati ves ogromni blok majih narodov v vzhodni Evropi ta Prednji Aziji z demokratičnimi velesilami zahodne Evrope ta s Sovjetsko zvezo ali pa vsaj preprečiti vsak poskus, da bi bile te male države na vzhodu potegnjene k aktivnemu sodelovanju s tako zvanimi »dtaamič-himi« silami, ki se zbirajo okoli osi Ber-lin-Rtm. Po vsem tem seveda ni prav nič čudnega, če je bila Francija za ceno tega zavezništva pripravljena celo »žrtvovati« Hataj, ki zanjo ne predstavlja zgolj izgube teritorija ta materialnih prednosti, marveč tudi nevarnost poostritve anti-trancoskih stremljenj.v Siriji in arabskem svetu sploh. Uspešen zaključek angleško-sovjetskih pogajanj bi še prav posebno povečal važnost francosko-turške pogodbe za Francijo ta za — mdr med narodi. V tem pa je druga stran te pogodbe. Ona je namreč znatno okrepila položaje matih In srednjih držav v vzhodni Evropi in bo nedvomno tudi okrepila nji- hovo voljo po ohranitvi svobode v zuna-nje-poidtičnih odločitvah. To pa je konec koncev najboljše jamstvo za mir in varnost malih držav. Zato imajo predvsem mali narodi največ razlogov, sprejeti podpis francosko-turške pogodbe z največjim veseljem. Y. ZARADI JUTRIŠNJEGA PRAZNIKA BO IZŠLA PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČFRNTKA« V PETEK. r >/nač> zapiski Za čistokrvne družine! Beseda o slovenski krvi je beseda o slovenski družini. Varujmo jo tuje primesi, ohranjajmo jo mlado, zdravo in veselo! Ustanavljajmo čistokrvne slovenske družine! Kar občuti naš kmet. da si s tujerodno ženo skvari naravni temelj družinskega življenja, to mora postati tudi nazor ostalih slojev, ne izvzemši izobraženstva. Slovenska kri je plemenita kri! Naj se neoskrunjena in čista pretaka po žilah slovenskega narodnega telesa, krepi naj jo hrana čiste slovenske kulture, preraja naj sleherni naš ud! Njeno srce, ki naj nikdar ne preneha biti, bodi krepka, nepremagljiva in , je zmagal Georg Umbenhauer iz Nfimberga {>red Švicarjem Zimmermannom in Scbel-erjem. E. S. BRUCE: 54 pMScovMkeva sltmitosi Glas se ji je med ihtenjem zadušil. Warren jo je miril. »Dovvlahovega bodala niso našli,« je potem nadaljevalo dekle. »Policija je trdila, da je moral imeti moj oče nekega zaveznika in da je ta z bodalom izginil. Umor morda ni bil pripravljen, toda lord Drexley se je pri napadu preveč branil in je plačal svoj pogum z življenjem.« »Ali vaš oče mar ni bil sedemnajst let v službi pri lordu Drexleyu?« je vzkliknil Warren. »To vendar nekaj zaleže 1 Policija bi bila morala uvideti, da bi imel vaš oče od umora samo škodo; čemu naj bi bil svojega gospodarja ubil?« »Na nesrečo so odkrili strašne dokaze za krivdo mojega očeta,« je z grenkim glasom nadaljevala Jill. »Lorda Drexleva so dobili v pisarni v mlaki krvi. Ustreljen je oil s kroglo. Na pisalni mizi in na naslonjalu so dobili krvave prstne odtiske mojega očeta.« »Oh!« »Vneti se je moral boj in moj oče ie dobil svojo rano. Lord Drexley je bil ubit s kroglo iz stare pištole. Pištola je bila W sedemnajstega stoletja, in ...« Warr,en ie planil kvišku. oKaj?« je vzkliknil in oči so se mu za- iskrile. »Pištola iz sedemnajstega stoletja? Moj Bog, torej...« »Prosim vas, ne izprašujte me!« »Toda...« »Pištolo so našli na parketu poleg trupla in odtiski prstov na njej niso bili očetovi. Pripisali so jih očetovemu tovarišu, ki je pobegnil s plenom.« * Warren, ki je še zmerom stal, je postajal že nestrpen. »Toda vse to je vendar nesmiselno!« se je uprl. »Zagovornik bi bil moral samo povedati, da se vašemu očetu ne bi bilo treba vračati na Drexleyev dom, saj ie imel bodalo v svoji aktovki, če bi si ga bil hotel prilastiti, bi bil moral samo izginiti ...« »Da, sa} |e rekel to, toda nasprotni dokazi so bili preveč prepričevalni in odločili so usodo mojega očeta. Državni pravnik ie sklepal, da ie prišel moj oče s svojim tovarišem v muzei in da je hotel tovariš naiprei od lorda Drexleya bodalo kupiti. Potem se je med obema vnel nrepir. Moi oče pa i vesni lenivosti. Ostane dolgo svež. zato tudi za turiste naj-pripravnejSi kruh. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24 3894—1 VELIKO KOLIČINO normalnih kos iz prvovrstnega jekla po din 15.— in 20.— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma libor. Tattenbachova 14. 5411—1 SLIKE ZA LEGITIMACIJE sobi s kopalnico se oddata potne liste in poselske knjižice, hitro poceni in prvovrstno samo pri Foto-Kieserju Vetrinjska 30, vis-a-vis Graj-iemu kinu. ________. 5770-1 fot6-amater.ii"pozori' Sveži filmi, plošče in kemikalije poceni v foto trgovini L. Kieser, Vetrinjska ulica 30. vis-a-vis Grajskemu kinu. 5771-1 »Plzenski dvor« A. ^.»n:ca vabi na novodošla odlična vina. Cez ulico znaten popust ka-kor vedno. 5819—1 dam. — Cena din 14.000. — Vprašati gostilna Sever, Tezno. 5857-2 Stanovanje Odda se DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE kopalmca. Tomšičev drevored. Slomškova ul. 3. * 1. avgustom. 5826—5 DVOSOBNO STANOVANJE in kuhinja, veranda in balkon v novi zgradbi blizu glavnega kolodvora s 1. avgustom od- PRODAM HIŠO za din 40.000. Cisti mesečni ........ dohodki 700.—. Pobrežje. Go- dafm. Vprašati Strma ulica 4, sposvetska c., gostilna Poster Krčevina. 5846-5 žin. 5856-2 ’ UPOKOJENEC ali drž. uslužbenec se sprejme na sončno stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«. 5868-7 BOLJŠA SOSTANOVALKA dobi lepo stanovanje z dobro hrano pri mali družini. Bergman, Strossmajerieva 9. 5656-7 PRODAM HIŠO čisti mesečni donos din 700. za din 38.000. — Vprašati Pobrežje, Gubčeva 8. 5851-2 Kupim Rabljene ŠOLSKE KNJIGE kupuje knjigarna V. Heinz, Gosposka 26. 5845-3 Izjavljava, da nisjga PLAČNIKA pa dolgove, ki bi iih napravili liajini otroci ali kdorkoli. Mafija in Franc Weisbacher, Celje. 5893—1 »HERMES« enoletni trgovski tečaj sprejema dnevno prijave. Praktičen sodoben trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte pro jpekte! Maribor, Zrinjskega trg 1. 5894—1 AKO ŠE NISTE OBISKALI slovite GOSTILNE »VIS« vis-a-vis sodnije, pridite in se preričajte o kakovosti dalmatinskih vin (Vugava, Plavac lOmiško), ter domačega štajer skega. Izvrstna meščanska ku binja! Se priporoča gostilničar 5895—1 GOSTILNA »TURIST« Betnavska cesta 39. Lepa izletna točka, lep senčnat vrt, pohanci, narezki, izbrana vina lastni pridelek. Tscheligijevo pivo. 5848-1 PERJE puh, odeje, zairadi nesezone dosti ceneje pri »Obnova«, F. Ncvak, Jurčičeva 6. 5847-1 Kadar poiljata denar pa poiti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahteva|te naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Jhlvr Zagreb, Iliča 4 in 6 Dopisi: Zagreb II., poštni predal SOBA IN KUHINJA se odda takoj ali s 15. Mlin-ška ulica 26. 5878-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda v Kettejevi ulici 3. Vpraša se v pekarni Mulec, Studenci. 5862-5 SOBA IN KUHINJA odda takoj stranki brez otrok. Ipavčeva 20. Špesovo selo. 5860-5 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda takoj 2 do 3 osebam. Taborska 22. 5859-5 Stanovanje liie OPREMLJENO SOBICO posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopanova ulica 1/1. 5880-7 DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje Koroška c. 41. 5853-7 PRAZNA SOBA se odda. Vpraša se v špeceriji, Aleksandrova 7, Krčevina. 5866-7 Najboljše kosouno apno Rpnenice Rnt. girolla, Kresnica pisarna: Hnt. Birolla, Ljubljana, Oalmatinoua ulica ID Lepa OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi. 5865-7 Sposobno in hitro KROJAŠKO POMOČNICO iščemo. Express Marijina 24. 5872-9 UCENEC se sprejme v trgovino. Babič, Zrkovska cesta 41, Pobrežje. 5867-9 GOSPODIČNA se sprejme kot sostanovalka j5isto in zanesljivo iz Maribo- dvorišče S 3 UhiL!54 ra iščem za čas l VI1 • 5861-7 Ustmene ponudbe od 12.—14. ure. Aškerčeva 6 5852-9 Slutijo cfot)i STANOVANJE j Prvovrstna KROJAŠKA POMOČNICA se takoj sprejme. Vprašati Ro ovški trg 5-1. 5833—9 Išče se ENOSOBNO ------_____________________________ w«ni sobi na dežel, p0MOŽNI NATAKAR okolici Maribora. Ponudbe | IN NATAKARICA na upravo pod »Dežela«. 5891-6 se sprejmeta hotel »Orel«. 5837—9 DVOSOBNO STANOVANJE ' lK^K, IN PI FeVAPoWI išče mirna 3-članska družina SLIKARSKI IN PLESKARSKI 1. avgust v bližini Glav- > POMOČNIK nega trga ali Slov. ulice. Po- se. gjSffiV % }udl. valenetu nudbe na upravo lista pod »rl P«d«ek, Žolgarjeva uy »Stanovanje«. 5870-6 : _ 5882^9 2—3-SOBNO STANOVANJE enereična zmožna nemškega ALI PREVZEM OBČINSKE - zmožna nemškega HIŠICE išče državni uradnik. Makarovič, Slovenska ulica 10. 5850-6 Sobo odda BARVE. LAKE. FIRNEŽ čopiče, karbolinej. paste za parkete Itd. kupite v novi trgovini. Hani Franjo, Orožnova ulica 3. 5644-3 VZGOJITELJICA BOLJŠA GOSPODIČNA dobi lepo stanovanie z dobro hrano pri mali družini. Bergman, Strossmajerieva 9. 5656—7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Jerovškova 7L______5881—7 in francoskega jezika v staro sti 25 do 35 let se sprejme. Izčrpne ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večemika« v Celju. SLUŽKINJA se sprejme k otroku od rojstva. Delavska ul. 19, Studenci. 5897—9 POMOČNICO sprejme takoj modni salon »Franja«, Krekova 14. 5864-9 Pouk TEČAJ ZA NEMŠČINO (počitniški tečai), konverzacija, pravopis, korespondenca. Začetek: 3. Julija. Trgovska šola Kovač. Maribor. Tjrrševa 14. 5702-13 DVOKOLESA! Zlato in srehro, briljante, zastavlialne listke išče nujno za nakup M. llgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. KOLESA Wanderer M1 originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih din 100‘- pri Franc Lepota d. z o. z. Maribor, Aleksandrova c. 39. Vkuhaval sadje Nudimo prima kompletne lonce za vkuhavanje komati din 120 Siemens kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja. Najboljše kakovosti, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavi! Pinter&Lenard, Maribor Aleksandrova cesta 34, Maribor - Meljska 1 Elektroinštalacija. Nakup in prodaja rabljenih elektromotorjev Pozor - razprodaja! Radi opustitve trgovine se razprodajajo lepa ročna dela, gobelini i. t. d. z do 20 O/o znižanimi cenami. 5896 ##< Maribor, Ulica 10. oktobra 4 SOBA V CENTRU se odda. Cankarjeva l-II. 5883—7 GOSPOD se sprejme na stanovanje. — Stritarjeva 35-1. 5884—7 GAMBRINOVA DVORANA najlepši vrt v Mariboru. Vedno sveže Tscheligijevo pivo, vino iz Peker, prvovrstna kuhinja. Abonenti se sprejemajo. 5843-1 OSEBA katera mi posodi 2000—3000 din dobi zaposlitev v gostilni. Ponudbe na upravo pod »Samostojna«. 5873-1 POHIŠTVO! Ni vseeno, kje kupujete pohištvo. odločite se za naročila pri »Efka« mizarstvu. Fran Čiškanska 12. 5869-1 HALO! HALO! V Dogošah pri Dupleškem mostu se toči dobro vino domačega pridelka. Vsak čas pohane piške. Na obilen obisk vabi C. Lešnik. 5854-1 HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice ca din 100.000 kupim. Ponudbe pod šifro »Hranilnica« na upravo »Večemika«. 5858-3 Kupim MOŠKO ALI ŽENSKO KOLO Principova 6. 5855-3 Prodam Prodam lep , SINGER ŠIVALNI STROJ cena 2800 din. Volkmajerjeva ul. l-III. 5886—4 Krasne STAVBENE PARCELE poceni na prodal. Maribor. Tezno, Ptujska cesta 87. 5052-2 Novo ENODRUŽINSKO HIŠO s parcelo prodam. Sp. Dobrava 188 pri Mariboru. 5738-2 HIŠA S TOČILNICO ugodno na prodal. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Hiša s točilnico«. 5794—2 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ in pernico puh perje. Naslov upravi. steno JEDILNICO predsobo, omaro, valjak za likanje, posedo, prodam Maistrova 13/1., levo. 5679-4 Meblirana ali prazna mala SOBA s posebnim vhodom se odda. Gusel. Tjrrševa 14. 5885—7 ODDAM SOBICO Delavska 55. 5887—7 OPREMLJENA SOBICA se odda. Tjrrševa ul. 26-11, vrata 3 (Gosposka). 5889—7 OPREMLJENA SOBA z ali brez oskrbe se odda. — Taborska 2-1. 5890-7 Prazna separirana SOBA se odda. Delavska 19. Studen d, za RapidOm 5898—7 Kaj delajo v Kočevju DVE SOBI se takoj oddata. Glavni trg 4. trgovina. 5899—7 DVA DELAVCA se sprejmeta na vso oskrbo. Din 300 mesečno. Studenci, Krpanova 25. 5876-7 Za potovanje da IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 V soboto je prišel v Kočevje g. ban dr. Natlačen, ki so ga sprejeli Slovenci, Sokoli in Slovenski fantje ter tako manifestirali voljo za enotnostjo tam, kjer bojkotirajo tujerodci vsako slovensko prireditev, četudi še ne vem kako kulturno ali humanitarno. G. ban je odprl ob navzočnosti predsednika Higienskega zavoda iz Ljubljane g. dr. Pirca in velikega števila drugih Slovencev Protltuberkulozni dispanzer. Ta prepotrebna ustanova naj služi kočevskemu ljudstvu, ki ima preskromne življenj-: ske pogoje, vsled česar jetika močno prodira med vse ljudske sloje. Ob zadostnih sredstvih bo dispanzer lahko vršil svojo nalogo, sicer bo pa samo životaril! Delo za zdravstveni napredek pa naj se ne konča že ob tej skromni ustanovi, marveč naj se nadaljuje v tej smeri, da bo dobilo Kočevje tudi bolnišnico! Osrednja sobotna slavnost pa je bila v Zavodu za slepe v Kočevju, kjer je g. ban odprl razstavo ročnih Izdelkov slepih otrok. Ob tej priliki sta dobili priznanje v obliki odlikovanja z redom Sv. Save IV. stopnje ga. Vrhunčeva in voditeljica zavoda ga. Dobovškova, dočim je prejel slepi pletarski mojster g. DoRnar zlato kolajno. Ob 20-letnici dela za slepe je pokazal zavod lep napredek. V popoldanskih urah je sprejel g. ban več deputacij, ki so mu prikazale težak gospodarski in socialni položaj slovenskega življa na Kočevskem. G. ban je obljubil, da se bo za interese Slovencev močno zavzel. To svojo obljubo je delno takoj izpolnil. Kakor je javnosti malo že znano, obstaja v Kočevju zadruga »Lastni dom«, ki ima nalogo, pomoči rudarjem, tekstilnim delavcem in nižjim uradnikom do 75 cenenih stanovanjskih hišic. Zadruga ima 82 članov, ki so kupili na razlaščenem Auerspergovem posestvu pri Kočevju stavbene parcele (okrog 1000 kv. m meri posamezna) po 400 do 600 din. Za začetek gradnje pa jim je primanjkovalo sredstev (zgraditev cele kolonije bo stala 2,500.000 din), za katere je zadruga doslej zaman prosila na odločujočih mestih. Sedaj pia se je stvar le obrnila v ugodno smer. Po ogledu parcel in na osnovi dobljenih informacij je namreč g. ban izjavil sledeče: »Ker vidim, da je to silno koristno, bom dal iz penzljskega fonda ban. uslužbencev, obresti bom pa kril s postavko v prihodnjem proračunu!« Zadruga bo dobila 200.000 din brezobrestnega posojila, tako da bo lahko začelo v kratkem 8 članov z gradnjo svojih hišic. Tako bo vendarle ta akcija uspešna, čeprav so se ji Kočevarji že prav zlobno posmehovali. Vedeti moramo, da •Je med hišnimi posestniki v Kočevju komaj 25 odst. Slovencev. Iz zgornjega je videti, da je aktivnost v Kočevju precejšnja. Bila bi pa še večja, če bi bil naš živelj gospodarsko In politično bolj podprt. n. Zaradi napete mednarodne situacije se je promet tujcev na Jadranu močno zmanjšal. Zaradi tega so razpremlH v Splitu naš luksuzni parobrod »Princeso Olgo«, kjer je že dolgo tudi »Kraljica Marija«, ki je tudi že prekinila svoja potovanja po Sredozemlju. Darulte za azuni sklad Pni Izd iu in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi pa ceniku. — Rokopisi 6e ne rračaio. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67« — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.