List 'slovenskih delaYcevvAmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 224. — Stev. 224. Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Offioi »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1936—ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA, 1936 ' ' The largest Slovenian Daily in die United ^States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 r* NAJVAŽNEJŠA VLADNA POSTOJANKA PRED PADCEM PO VROČI BITKI PRI MAQUEDI SO FAŠISTI RAZBILI BOJNO ČRTO. KI JO JE BRANILO 30,000 VOJAKOV « Nosi puško, ali gradi obrambo!" — Velika ojače-nja polslana v Toledo. — Vladni vojaki bombardirali Oviedo. — Pbflovica mesta v plamenih. — Uporniki upajo na kmalosnji padec Madrida. MADRID, Španska, 23. septembra. — Španska vladvt je po radio pozvala vse sposobne Spance, ki morejo nositi puško, ali graditi obrambo, da stopijo v armado, da bo ustavljeno prodiranje fašistov proti glavnemu mestu. Vlada naznanja, da so se vsi -njeni vojaki podvrgli disciplini in postavam. Vojaki hodijo po kavarnah in restavracijah in vprašajo vsakega: "Zakaj nisi na fronti?" Vse ulice so preplavljene z letaki, ki poživljajo mlade delavce, da vstopijo v nov bataljon za kopanje strelnih jarkov in za postavljanje žične ograje. Fa brigada bo nosila ime "Ne smejo dalje!" Vladno poročilo naznanja, da so njeni aeroplani bombardirali Oviedo in da je polovica mesta v plamenih. V Guadarrama pogorju so vladne čete odbile fašistični napad, pri katerem so imeli fašisti- 72 mrtvih in 200 ranjenih. Vladni letalci so zopet bombardirali Cordobo in Granado; v Aragon okraju pa so vladne čete zavzele sanatorij Otero, ki so ga uporniki rabili za vojašnica TALAVERA de la Reina, Španska, 23. sep. — Tuji legjonarji in Marokanci pod poveljstvom generala Franca prodirajo proti jugovzhodu, da osvobodijo oblegane kadete v Alcazar ju. Fašisti so zasedli Torrijos, I 8 milj od Toleda in so se združili i južno uporniško armado. Torrijos je zadnje mesto ob cesti proti Toledu. Izbrani marokanski vojaki, ki ne kažejo nikake utrujenosti iz bojev pri Maquedi, brezobzirno raz bijajo sovražne barikade in prodirajo proti Toledu. V veliki bitki pri Majuedi so fašisti razbili mo-. eno bojno črto, katero je branilo 30,000 vojakov. Svojemu uspehu se ima general Franco v prvi vrsti zahvaliti aeroplanom, ki so letali nad sovražnikom 90 čevljev visoko in so streljali s strojnicami. General Franco je naskočil Maquedo z dveh strani. Več dni je artilerija obstreljevala postojanke, nato pa so pričeli bombardirati aeroplani. Zatem pa je ukazal tujim legijonarjem in Marokancem, ua naskočijo višine nad vasjo. Po dve uri trajajočih bojih so fašisti vdrli v vas in jo zasedli. Toledo brani okoli 10,000 vladnih vojakov. Iz Madrida prihajajo neprestano ojačenja. Mesto leži na griču in ima mnogo naravnih utrdb. General Franco bo skušal na vzhodu zasesti cesto, da vlada ne bo mogla iz Madrida pošiljati ojačenja. Poleg tega, da želi general Franco osvobiti kadete v Alcazarju, ki se nahaja na najvišji točki Toleda, hoče tudi premagati to močno vladno postojanko, da si zavaruje svoje hrbet pri prodiranju proti glavnemu mestu. General Franco ima v svojem prodiranju proti Madridu štiri dobro izvežbane armade, ki so prepričane, da bodo v glavnem mestu v nekaj dneh. Vlada naglo pošilja vojake na fronto. Osem milj Maquede so vladne čete močno utrdile svoje po-_ stojanke v zadnjem upanju, da zadrže prodiranje fašistov. Konvencija Amer. legije proti tujezeimcem VODITELJI STRANKE PRI R00SEVELTU V četrtek bo konferenca v Beli hiši v Hyde Park. Rbosevelt ničesar ne pove o namenu konferen- ce. HYDE PARK, N. Y., 23. sep. •— Predsednik Roosevelt je v svojo hišo v Hyde Park poklical na konferenco demokratske voditelje. Toda predsednik ni hotel povedati, ali je poklical voditelje, da od njih sliši njihovo mnenje, ali pa jim bo razložil svoj načrt za kampanjo. Časnikarskim poročevalcem je samo povedal, da 'bo predsednik narodnega demokratskega odbora James A. Farley pripeljal 10 do 12 demokratskih voditeljev. Med njimi, ki bodo prišli na konferenco, bosla tudi senatorja Joe Robinson in Guffey. Med navzočimi bo pa tudi nekaj demokratskih voditeljev države New York. Danes je predsednik zopet razpravljal o farmerskem problemu. Med njegovimi obiskovalci je bil predsednik Farm Bureau Federation, Edward A. O'Neal, ki je predlagal, da se vstanovi farmerski odbor, ki bo reševal farmersko vpraša- MLEKARSKA STAVKA NE BO IZBRUHNILA Farmer ji med seboj niso edini. — Posebno severni farmer ji niso zanesljivi. UTICA, N. Y., 23. septembra. — Komaj je mogoče pričakovati, da se bo v četrtek, kot je bilo sklenjeno, pričela mlekarska stavka, ker so mlekarski farme rji v severnem delu države odklonili, da bi prenehali pošiljati mleko. Felix Pisek, predsednik far-merske zveze, ki je sklenila stavko, je rekel, da so farmer-ji na severu države New York vedno nezanesljivi, da pa se bo navzlie temu stavka pričela. Zastopniki neodvisnih prodajalcev mleka v New Yorku se že dva dni pogajajo v Uti-ea s farmer j i, da bi odvrnili stavko. Največ važnosti za farmerje je, da je odpravljena razredna razdelitev mleka. Zahtevajo enotno ceno za vse mleko, ne glede na to, ako je pozneje mleko prodano za pijačo, ali pa je na katerikoli način predelano. Voditelj farmerjev iz Rut-landa, Murray Crag«* je rekel, da bo v četrtek kot navadno odpeljal svoje mleko. Sam je sicer za stavko, toda drugi nja. Pozneje je rekel O'Neal, da je predsednik odoibril nje- farmerji so nezanesljivi, ker gov predlog. I niso .organizirani. y vseh svojih dosedanjih go- Slično so. se izrazili drugi vorih je predsednik zatrjeval farmerji in zatrjevali, .da zna da so nepolitični. Ko ga je nek Pisek dobro govoriti, da pa za časnikarski poročevalec vpra- ' nima mnogo farmerjev. šal, kak namen ima konferen ca ta četrtek, se je predsednik naslonil na svoj stol in se smejal. Ko je potegnil svojo cigareto, je priznal, da bo na kon-fernci zares razpravljal z voditelji o političnih vprašanjih. Predsednik pa je rekel, da njegovi načrti za kampanjo v oktobru še niso izdelani. Prihodnji teden bo govoril na demokratski konvenciji v Syracuse, N. Y. PREDSEDNIKOVA SOPROGA OKREVALA WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Kot naznanja zdravnik dr. Ross T. Mclntire, p je predsednikova soproga, ki{ je bolna za influenco, že toliko okrevala, da je vstala iz postelje ter se izprehaja po Beli hiši. Najbrže bo že mogla v nekaj dneh odpotovati v Hyde Park, kjer se nahaja predsednik. OBISKOVALCEM BODO OD-TISNDJPRSTE ALBANY, N. Y., 23. sep. — Državni komisar Edvard Mul-rooney je odredil, da bodo vsem osebam, ki obiščejo v državnih kaznilnicah kakega kaznenca, odvzeti prstni odtisi Ta odredba se pa ne tiče advokatov in sorodnikov kaznencev. — S tem bomo dosegli, — je dejal Mulrooney, — da bivši kaznenci ne bodo obiskovali svojih prijateljev in znancev. ZASTOPNIKI TREH DRŽAV NA DUNAJU Jugoslavija in Romuriska se baje hočeta približati Italiji. — Obe sta sovražni Sovjetski uniji. DUNAJ, Avstrija, 23. sep. — List "Tagesiblatt" objavlja dolgo poročilo svojega poročevalca v Rimu, ki zanika, da bi bila konfernca vnanjih ministrov Italije, Avstrije in Madžarske na Dunaju naperjena proti Mali antanti, ali pa da bi bila kot odgovor na konferenco Male antante v Bratislavi. "Italija nikakor ne misli, da bi bila konferenca v Bratislavi utrdila Malo antanto," pra vi Tagesblatt. '4 Revno nasprotno, njena resolucija daje neodvisnost v vnanji politiki do sosedov Male antante." Poročevalec pravi, da se Jugoslavija in Romunska želita približati k Italiji; obe državi je mogoče smatrati za sovražni Rusiji, odkar je ibil odstranjen iz kabineta Nikolaj Titulescu. V Rimu je že več dni jugoslovanska trgovska delegacija in čaka, da se pri eno pogajanja za trgovsko pogodbo. Avstrijsko - nemška pogodba z dne 11. julija bo delovala v smeri za zbližanje Jugoslavije in Nemčije na eni strani in med Jugoslavijo in Italijo na drugi strani. ''Dunajska konferenca bo skrbno preiskala skrivne razdirajoče sile v Mali antanti, kar sta Beneš in Titulescu spretno prikrivala,*' zaključuje list. KONEC TRGOVINE Z MAROKOM GLAS NARODA" RUSKI MANEVRI V SIBIRIJI HARABOVSK, Rusija, 23. septembra. — Pod vodstvom maršala V. K. Bluecšherja sio se pričeli veliki jesenski manevri, katerih se je udeležilo mnogo štabnih častnikov iz Moskve. PARIZ, Francija, 23. sep. — Trgovina med francoskim in španskim Marokom bo ustavljena v petek opolnoči, ker se španska junta upornikov ni o-pravičila in plačala odškodnine za umor francoskega državljana po imenu Aguilar. WILLIAM GREEN ZA GJAČENJE POSTAV GLEDE NEVTRALNOSTI CLEVELAND, O., 23. sepfcembra. — Cover-, ner Lehman in newyorski župan La Guardia sta daneš predlagala delegatom konvencije Ameriške legije, naj bo prihodnja konvencija v New Yorku. Prelog je bil z velikim navdušenjem sprejet. Zdaj so na vrsti volitve glavnih uradnikov. Za načelnika legije bo najbrž izvoljen Harry W. Col-mery iz Tapeke, Kansas. Med sprejetimi resolucijami, je posebno značilna ona, ki določa, naj se priselniške kvote znižajo za devetdeset odstotkov ter naj bodo deportirani vsi inozemci, ki so po prepričanju anarhisti, komunisti oziroma so na ta ali oni način v zvezi s Tretjo internacijonalo. Izvzeti naj bodo le inozemoi, ki žive deset let v deželi ter so njihovi otroci državljani. Nadalje določa resolucija, naj ne dcrfbivajo reliefa inozt-in-ci, ki še nimajo il prvega papir ja" ter naj se vsem inozem-cem odvzame prstne odtise. Pred Lehmanom je govoril na konvenciji William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. — Mi se ne bomo vmešali v J nobeno inozemsko vojno, ki so ne bo direktno nas tikala, — je vzkliknil. — Ameriška legija in Ameriška Delavska Federacija bosta tvorili mogočno o-brambo proti vsakemu poskusu, da se Združene države za-letejo v evropske zapletljaje. Zakonodaja glede nevtralnosti, ki jo je kongres že odobril, mora biti ojačena, da bo tvorila resnično garancijo za mir. ANGLiJA IN SREDOZEMLJE Mornar, minister Hoar ne bo odnehal. — Italija se boji novih zvez Anglije v Sredozemskem morju. LONDON, Anglija, 23. sep. — Anglija je odločna v tem, da v Sredozemskem morju niti za las ne popusti svoje moči in vpliva. Tako je izjavil prvi lord admiralitete (mornariški minister) sir Samuel Hoare, ki se je ravnokar vrnil s potovanja po Sredozemskem mor- COUGHUN SVARI PRED RE~ VOLDCIJO ST. LOUIS, Mo., 23. sep. — Rev. Charles E. Coughlin je odr DRŽAVAE JAPONSKI MORNARJI NA KITAJSKEM ŠANGHAJ, Kitajska, 23. septembra. — Japonski mornarji so se izkrcali v Hankovu in Pakhoju, ker je kitajska vlada zavrnila šest japonskih zahtev. Japonska je uradno naznanila, da hoče preiskati u-mor nekega Janponca. Japonska je med drugim zahtevala, da je postavljena av-torana zona, obstoječo iz provinc Hope j, Čahar, Suivuan, Šansi in Šantung v namenu, da bo preprečeno razširjanje komunizma. Japoska je tudi zahtevala znižanje carine in konec protijaponske propagande na Kitajskem. "Da bi opustili svoje stališče v Sredozemskem morju, ali pa da bi bežali z Malte, o tem ni nikakega govora," je rekel Hoare. 44Našim težavnim razmeram 'bomo gledali v oči in bomo svoje postojanke popolnoma zavarovali.'' "V območju Sredozemskega morja nimamo nikake nove politike. Naša politika je danes ravno ista, kot smo jo vedno imeli, namreč, da po vseh svojih močeh živimo v prijateljskih odnošajih in da zagotovimo svoja zvezna pota. Tega pa ne sme nikdo smatrati za grožnjo." RIM, Italija, 23. septembra. Urednik lista "Giornale d'Italia" Virginio Vayda pravi v nekem članku, da išče Anglija v Sredozemskem morju nove pogodbe. Gayda pravi, da je imel obisk kralja Edvarda v Jugoslaviji, na Grškem in v Turčiji namen, da utrdi pogodbe, ki so bile sklenjene v času abesinske vojne. V BERLINU PRIMANJKUJE ' MESA BERLIN, Nemčija, 23. sep. — Obiskovalci Olimpijade so pojedli preveč in v oktobru pričakujejo v Berlinu veliko pomanjkanje mesa. Kmalu, ko so se razšli obiskovalci, je pričelo primanjkovati govedine in svinjine. Zelo malo je Ibilo tudi bravine in teletine., Nemčija ima 2,000,000 pra- VEČNI SPLETKAR TROCKI šičev, ali 9 odstotkov več kot lansko leto. Medtem ko je prej-1 delavci oborožiti BRUSELJ, Belgija, 22. sep. — Leon Trocki je naposredno odgovoren za uporno kmetsko gibanje v Belgiji. Policija je našla pri belgijskem komunistu Walter ju Dauge, voditelj a rev olucij o -narne socijalisticne stranke, ki je članica Četrte internacijo-nale, več Trockijevih pisem, s katerimi je hotel vprizoriti so-cijalistično vstajo v Belgiji. Pisma so bila tudi najdena po drugih, zlasti industrijskih mestih, kakor v Liege, kjer se nahajajo Trockijevi pristaši, ki hočejo vstvariti proletarsko armado. Odkar je bila po Troekijevi pobudi postavljena Četrta in-ternacijonala, je skušal Trocki vprizoriti revolucije v Franciji, na Španskem in sedaj še v Belgiji. Na policiji je Dauge, ki je star 29 let, izjavil, da njegova stranka ne namerava nikake ustaje, temveč da se morajo za samo- snja leta primanjkovalo krme,, obrambo proti je je letos dovolj. _ I diktatorstvu fašističnemu LIB NjIXOWZ*^*'*^ rt New York, [Thursday, September 24, 1936 —»i - . _ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32* U Glas Naroda ff ~ .. "' -' _ (A Corporation) ' ^, . Owned and Published by | * SLOVENlC PUBLISHING COMFAM Frank B»kaer, President tu Benedlk, Ttcta. Place of business of the corporation and addresses ot above officers: II« West 11th Street, Bsrsagh of Manhattan, New Ysrk OMy, N. X. GLAS NARODA" (Voice of the People) lilued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto relja a Ameriko In Krfnado .....................$6.00 Za pol leta....................$3.00 ga četrt leta ..................fi.oo Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto-.......$7.00 Za pol leta ...................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli pofilljati po Money Orgpr. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan LzvzemSi nedelj ln praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 u 11 " -----^^^^^ HITLERJEVE PRETNJE Kdor je poslušal oziroma čital govore, ki jih je imel nemški kancler Hitler v Nueren'bergu o priliki zborovanja naro-dno-socijalistiene stranko, je bil skoro prepričan, da je vojna med Nemčijo in Rusijo neizogibna. Kdor pa pozna fašistični bluf in širokoustenje, je bil se-veda drugačnega mnenja. Mussolinijevih in Hitlerjevih besed ne sme nihče smatrati za preveč resne. Neslanosti, ki jih je Hitler iablebetal, je skušal popraviti in olepšati von Rifobentrop, novi nemški poslanik na angleškem dvoru. Poročevalcu londonskega "Sunday Chronicle" je povedal, da zaenkrat ni mogoče niti misliti na vojno med Nemčijo in Rusijo. Svojo izjavo je zelo dobro utemeljil. Res je, da je Nemčija uvedla namesto enoletne dvoletno vojaško službo, toda ta izprememba zahteva silno dosti orga nizatoričnega dela. Nesmiselno je domnevati, da mora Hitlerjevim besedam slediti vojaška akcija. Hitler je hotel nemški narod le opozoriti na nemško nevarnost. Po Ribbentropovem zagotovilu je bilo to le svarilo, ne pa poziv7 k orožju. Poleg tega je izjavil nemški poslanik, da Nemčija v sedanjem času ne more rizkirati vojne. Čas še ni dozorel. Nemčiji je Poljska prekrižala račune. Francosko - poljska prijateljska pogodba je oživljena. Poljski vnanji minister Beck, ki je 'bil prepričan, da jo je že pred šestimi leti zakopal, bo moral iti. Francija bo posodila Poljski nad dvatisoč milijonov frankov. S tem denarjem se bo poljska republika še bolj oborožila, zgradila v smeri proti nemški meji strategične ceste in železnice ter bo utrdila svojo zapadno mejo. Meje napram Če hoslovaški ne bo več utrjevala. Med Varšavo in Prago so zavladali prijateljski odnošaji. Poljska je jzpremenila svojo politiko iz povsem umevnih in jasniii razlogov. Poljska potrebuje dosti denarja, ki ga pa od Nemčije ne more dobiti. Poljake bi bilo le težko pripraviti, da bi šli v vojno ob strani Nemcev. Poleg tega je pa tudi Nemčija uvedla nesramno nacionalistično propagando v Gornji Šleziji, in nemško časopisje je z vso vnemo agitiralo, da morata pripasti. Nemčiji Gdansk in Poljski koridor. Brez Poljske pa ne more Nemčija prav nič opraviti proti Rusiji. Hitler je malo preveč, povedal. Njegove lastne besede so ga opojile. SMRT VZORNE UCt TELJICE V ljubljanski bolnišnici je v. 59. letu starosti umrla Marija Kratnarjeva, upokojena učitelji ca iz Kamnika. Doma iz u-glede Kratnarjeve rodbine v Kamniku, je bila najprej 7 let učiteljica v Vodicah, nato pa do upokojitve 25 let v Kamniku. Kot edini učiteljici na deški osnovni šoli ji je bila poverjena naloga, da da osnovni pouk najmlajšim šolarjem. Nad 1000 u-čencev, c^la mlajša kamniška generacija tja do 30. leta, je dobila prvi pouk v šoli od Kratnarjeve, IZREDNA STAROST Dne 9. septembra so imeli v Središču redek jubilej. Terezija Čurinova, rojena Kolari-čeva je obhajala svojo 100-let-nico Rodila se je 9. sept. 1836 v Vodraneih, občina Sv. Bol-fenk na Kogu. Njen oče je umrl, ko je bil star komaj 45 let, mati pa celo v 32. letu starosti. Jubilantka, ki je dosegla tako izredno starost, je še zelo čila, le noge so ji precej o-pešale. Izreden pa je njen spomin in zanimivo njeno pripovedovanje. Prav rada pripoveduje obiskovalcem o časih, ko je od doma peš nosila v Ptuj ali v Varaždin na trg. Spominja se tudi važnih zgodovinskih dogodkov. Ve še dosti povedati o Madžarih, ki so leta 1848 na svojem pohodu proti Dunaju korakali skozi Središče. Jugo Slovanska Kat, Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija* v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode al! smrti. Ima 185 podrejenih društev in Šteje nad 20,000 Članov v obeh oddelkih. Za vstanovatev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: ELY, MINNESOTA LSANCONSKA URA i mesto skih vojakov pa izgine. Ob Poslanik Ribbentrop ga mora popravljati in vlivati olje! treh popoldne se Kristus vrne ,. , , - - v votlino, na njegovo * o« valove ljudskega ogorčenja. stop. ^ Ura je že stara. Izdelali so jo 1. 1857, na pobudo kardinala Mathieuja V višino meri sko-ro 6 m, v širino 2.50 m globoka je cel meter. Ta ura ne stoji na glavnem trgu, marveč v be-sanconski katedrali, kjer je gotovo najdragocenejši predmet. Ogleda si jo vsak tujec, ki obišče Besancon. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za V JUGOSLAVIJO $ 2.55____________Din. 100 9 5.00 ______________ Din. 200 $ uSO ______________ Din. 300 tll.10 _____________ Din. 800 $23.00 $45.00 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.00__________Ur 100 $ 17.40 _____________ lir 200 $ 45.00_________Ur BOO $ 82.80 _________________ lir 1000 $164.00 _________________ Lir 2000 $246.00 ___________Lir 8000 III 89 GJCNE BEDAJ BITKO MENJAJO 80 NAVEDENE (JENE PODVRŽENE 8PBEUEMMGOBI Aid pQLI Za izplačilo vet jib zneskov kot zgoraj navedeno, Urah dovoljujemo fie boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $, 6.— $10.— $16.— v dinarjih ali " " ______J6L60 X ■ta rem Kraj« laphriHe v tidlazjlh. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gta s Mar oda'9 : Ntor TbfcK. N. v. - 1 - ' -■■■■ '*" Besancon, središče urarske industrije, se lahko ponaša, da ima najbolj komplicirano in najbolj dragoceno uro na svetu. Ura kaže poleg običajnega časa na 27 številčnicah naslednje stvari: natančni čas v 16 različnih ki a jih sveta, dolžino vsakega dneva in noči, dan v tednu, dan v letu, letni čas, znamenja na nebu, čas sončnega vzhoda in zahoda, stanje sonca ter premikanje planetov. Kazalci ob strani ure kažejo francoska pristanišča ter čas oseke in plime. Na čelni šte-vrilnici je videti dvanajst apostolov, ki udarjajo na zvonec ob določenih presledkih. Ura ima na vrhn figuro Krista. Opoldne se odpre nekakšna votlina. Kristus stopi ven, straža rim- NASI IZSELJENCI Pa statističnih podatkih se je letos do konca meseca maja izselilo iz ju gosi. države 5,412 oseb, dočim se jih je lani v istem Času izselilo 4,415. Iz tujine pa se je v istem času vrnilo domov 1.430 oseb. Največ naših ljudi se je izselilo v Severno Ameriko, Kanado, Avstralijo in Chile, nekaj pa v Južno A-friko, Južno Zeelandijo itd. Izseljencev je bilo 445 iz savske banovine, za njo pa se vrstijo donavska, dravska, var-d^rska in zetska. Pa poklieu so Izseljenci večinoma kmetje. V evropske države pa se je izselilo 4.063 oseb, in sicer v Francijo, potem pa v Češkoslovaško, Turčijo, Nemčijo, Albanijo. Avstrijo itd. Iz evropskih držav se je vrnilo domov 954 izseljencev. OBUPAN STAREC V Sremski Mitrovici si je z nenavadno trdovralnostjo hotel v? p ti življenje 73-1 etni Herman FHoin, bivši knjigovodja nekega trgovskega podjetja v Vin-kavc-ih. Zvečer se je z vlakom ■pripeljal v Mitrovico in se na-styvnil v nekem hotelu. Za beg iz življenja se je dobro pripravil. Vzel je s seboj vrv, starinski samokres in nož. Najprej se je poskušal obesiti, a ker v sobi ni našel pripravne ključke, se je ustrelil v usta. Krogla pa mu je prebiln samo čeljust. Ko je ustrelil drugič, je samokres odrekel. Potem se je z nožem vrezal v levo roko, a ker je menda mislil, da je to nepri-kladen način samoumora, je zapustil sobo in se odpravil proti kolodvoru. Hotelski uslužbenci, ki so videli, da krvavi, so tekli za njim in ga zatekli bas v zadnjem hipu. Mož se je hotel vreči pod vlak. S silo so ga morali spraviti v bolnišnico. Vzrok njegovega obupa je beda. STOLETNA ZASTRU-PLJEVALKA IZPUŠČENA V okolici Novega Sada je bila pred dolgimi leti starka A-malija Pištijan razkrinkana ko navadna zastrupljevalka. Obsodili so jo na 15 let in -nihče ni mislil, da se bo kdaj vrnila iz kaznilnice. Starka pa je bila deležna amnestije in zdaj se je vrnila iz požarevške kaznilnice. stara bas- 100 let. MADŽAROV BO ZMANJKALO Peter 2g$ga Ambridge, Pa. Le malo kdaj *e kdo oglasi iz našega mesta, akoravno nas je prilično število Slovencev, ki tudi radi čitajo priljubljeni list "Glas Naroda". Ne morem razumeti, zakaj mnogi naročniki zaostajajo s plačilom in ne pomislijo na to, da so veliki stroški za upravništvo. Ako namreč ne bi mogel kdo več plačevati naročnine, naj bi takoj naznanil, da se ne bi stroški kupičili. Kaj bi rekli, če bi se komu izmed vas stroški nakuipičili nad 14 dolarjev. To ni nikakor lepo in ne pošteno, upam pa, da dobri naročniki gotovo poravnajo, ako ne prav točno, pa malo pozneje, da se ne dela kvare upravništvu in listu. Delavske razmere so dobre. Dosti dobro se zasluži ker so plače bolje, kakor so bile prej. Seveda je pa tudi dosti ljudi, ki delajo še na tako zvani 'relief work". Tudi na društvenem polju ni ravno slabo. Bilo je nekaj pic-liikov, veselica se je pa vršila v Slovenskem domu. To je bila veselica novega ženskega društva "Sv. Ane" katerega je ustanovila moja hči Mrs. Anna Petrich iz Warren, Ohio, na njeno ime krstile. To društvo pripada Slovenski Ženski Zvezi v Ameriki. Ker je društvo komaj par mesečev staro ter še nima blagajne, so pa napravile veselico, katera je bila jako dobro obiskana. Navzoče je bilo članstvo te zveze iz Pittsburgha in Warren, Ohio, namreč ustano- Tako pravi statistični pregled, ki so ga dali na svetlo v Budimpešti in vzporeja kandi-dathije in kandidate po letih za zakonsko zvezo v bližnji prihodnosti. Bližajo se namreč leta, ko bodo za zakon dozoreli otroci, ki so se rodili v le-tih svetovne vojne Zdaj, soti,^"^ otroci, oziroma mladeniči m mladenke stari okrog 16 let. Najpozneje v štirih letih se bo. pojavila občutna kriza, ki bo silila prebivalstvo, da potisne leta zakonskih kandidatov in kandidatk po eni strani navzdol, po drugi pa jih premakne navzgor. Letos ima Madžarska še 82 ^tel.lica' n-ien so,ProS in sin \n tisoč 24-letnih moških in 60 ti-!še.Par deklet. Da je bil uspeh soč 20-letnih deklet ter 87 ti-j «e bol.iši> so Pa pripomogle dve soč 23-letnih moških in 45tisoč vdovi, kateri imata trgovino. 19 letnih deklet. Za dve leti so j Mrs. Grozdek (Clover Farm torej dekleta Še dobro preskrb-'Store) je dala več podob in Ijena s snubači. Vsaka si bo lahko izbrala moža po svojem srcu, okusu in volji, kajti izbere bo dovolj. Potem pa bosta sledili dve usodni leti, in sicer najprej leto s 60 tisoč 24-letnimi moškimi in 76 tisoč 20-letnimi dekleti ter leto s 45 ti- velik kek v ta namen. Mr. S. C. Vlasic (Viasic Market) pa ves prigrizek. Vse je bilo veselo in zadovoljno, ker je trajal ples in veselje skoro do ranega jutra. Začetek je pokazal dobro. Želim jim tudi jaz in še mnogo druzih, da bi imele tu soč moškimi iste starosti in 901 di nadalje tako dober uspeli, ti-oč dekleti Kako se bodo te-:lai sklepali zakoni. Skrb za zakonske kandidatke je tem večja, ker se že danes kaže povsod tendenca, da ženske izrinejo iz podjetij ter zasedejo njih službena mesta moški. Pristojni krogi zato že danes razmišljajo o tem; če ne .bi kazalo dekleta, godna za zakon oddajati v druge države, kjer je manj žensk kakor moških. S tem bi se nekako izenačila ta neskladnost, obenem pa bi dekleta dobila možnost, da ne ostanejo samice. pa saj so vse, mlade in stare, kakor ena. Živele toraj! Drugih posebnih novosti nimam kaj poročati. Pozdrav vsem dobrim naročnik o m "Olas Naroda". Ne pozabim Ženska se smeje, da bi zakrila solzo, in joka, da bi svet ne opazil njene radosti. * Tri stvari so na svetu, ki razvesele mo«ko srce: — Vino, ženska in petje. Lepo petje mi je drago, toda zrli se mi, da bi se brez petja dalo prestati. Če bi mi pa kdo dal na izbiro žensko in vino, ne vem. za kaj bi »e odločil. V tem slučaju bi igrala starost poglavitno vlogo. Za staro žensko in za mlado vino bi ne bil posebno navdušen. Med mlado žensko in starim vinom bi bila pa težka izbira. * — Če stoji jed na mizi, ali r:aj rečem, da je jed pripravljena, ali da je jed gotova? — je vprašala mlada ženica moža, kmalu ko so minili medeni tedni. — Če je taka, kot je bila včeraj, lahko mirno rečeš, da je prismojena, — je mirno odgovoril. * Pri nekim angleškim sodiščem se je vršila obravnava zaradi nekega primera volilnega podkupovanja. "Vi torej pravite, se obrne sodnik proti priči, "da ste prejeli od konservativcev 30 šilingov in od liberalcev isto vsoto, da bi volili zanje?" "Da!" "In kako ste nazadnje volili?" Priča užaljeno: "Tako, kakor mi je zapovedovala moja vest. * V neki predilnici je predlo nekoč mnogo ljudi. Pozneje je predlo v nji nekaj strojev, zdaj pa predo v nji pajki. * — Poglavitna stvar je, dragi moj, — je učil oče svojega >ina, — da oibdržiš dobro ime. Ko pa dobro ime izgubiš, je poglavitna stvar, da najameš dobrega advokata. * Zelo zanimivo je poslušati zakonce, ko tarnajo o svojih križih in težavah. Običajno ne prisluškujem, toda zadnjič sem slučajno slišal nadvse zanimiv pogotor. pa tudi Petra Zgage ter želrm| 1 prj sosednji mizi sta sedela listu mnogo uspeha in mnogp dobrih naročnikov. Fred Ogni in, naročnik. Naročite se ha ".Glas Narodu" največji slovanski dnevnik t Združenih drzaixik SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO *DRDŠT¥0 za tJteater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni flan tega društva naj vpraša svojega prijatelja aH prijateljico ali pa enega Izmed odbornikov za natančna poj&dritla. V'nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem Času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tteož bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter Ima v blagajni skoro $17,000.00 -ODBOR ZA LETO 1936-- Preži vite BOŽ I C | , V STARI DOMOVINI j £ Cunardova progra priredi tri izlete v staro &xriovino. Vs< tiljrf Iz leti se bodo vršili i času, da bo slehernemu, kf se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike bed svoj«. IZLETI "SE VJtŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY Id odpluje iz New Yorka: dne 2. decembra ter 16. decembra Predsednik: FRANK HOTKO 607 E. 73rd St., New York City Podpredsednik: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK 680 Liberty Avenue WilUston Parte. U I. Blagajnik: ANTON KOSIRN1K 101-21 — 85th Road Richmond Hiii. L- I. Zapisnikar: ANTON CVETKOV HUM 983 Seneca Avenue Ridge wood, L- I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK Nadzorniki: i. Fred velePec. n. vtncent zalokar 7726 — «7th Place, - , 71-09 — 69th Street, GlendaJe, I.. I. Glendale, L- I. HI. ANTHONY CVEYTKOVICH 983 Seneca Avenue, Rldgewood. L. I. Drufttvo zboru]« vapko Četrto soboto v svojih druitvsnlh prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. V. I j I POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" S 216 Wfckr isth Street new york, n. y. t aquitaWIA dne 9. decembra Na prvem izletu bo spremljal Izletnike MILAN EKEROVIČ, Clan newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED M'ARKUS. ki je lstotriko Plan newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, flan čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede ceni potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite na: dva mlada človeka in ožemala vsak svoj kozarec črne italijanske pijače. Nekam otmpana sta se mi zdela. oba. , Po peti časi vzdihne prvi t — Če bi vedel, da bo tako —-i nikdar bi se ne ocenil. Drugi ga pogleda'in ga sočutno vpraša: — Koliko časa si pa že ože-njen? — Tri dni, —odyrne in sko-ni glavo. — Kaj T Sasno tri dni? Čemu se pritožuješ 7 Tri dni, to ni nič. Le čakaj, ko boš toliko eafea oženjen kakor sem jaz, boš šele poznal zakonske križe in težave. ,— Koftko časa si pa ti oženjen T — Že štiri dni. — če ima mož 50 Tet in žena 30, zadostuje, da odštejes in dobiš starost njenega ljubimca. * — Med ljudmi težko ostaneš človek. * — Izkazovanje ljubezni je česče samo podknpnifta, s katero si kupiš človeka. Zato je sovraštvo včasih bolj pošteno. * — Naše življenje je tako kratko, a si ga hočemo- podaljšati s tem, da ga krajšamo drug drugemu. nVL IB VABOT)?n New York, Thursday, September 24, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33i ENERGIČNO MLADO DEKLE Jakob Bain je obmolknil in čakal. Bil je gin j en in razbur- vplivni politik, mu je naganjal uspehu. za vse. Toda nič mi ni tako dragoceno, kakor vi sama. Vaša ljubezen Kaj pa vaša mati ? Ali naj grem tudi k nji! — Oče vas bo najbrž od vedel k nji. Sicer je pa to samo formalnost. Mati je vedno očetovega in mojega naziranja. jen. Gospodična Duplantiero- — Irena, hvaležen vam bom va je dvignila k njemu krasne, črne oči mirnega pogleda. Odgovorila mu je s toplim, toda trdim glasom: — Tudi jaz vas imam rada in pripravljena sem postati vaša žena Onotekel se je, tako neizmerna ir- nepričakovana je bila njegova sreča. Že več mesecev je strastno in vedno bolj vroče ljubil tc postavno, mlado dekle. Toda bila je tako lepa, tako dostojanstvena, tako vzvišena, tako bogata. Videl jo je tako visoko nad seboj, da ni imel upanja, ne poguma priznati ji svojo ljubezen. Noeoj na -plesu je pa ljubezen premagala njegovo bojazljivost in ves drhteč nad svojim pogumom, ne da bi pričakoval kaj drugega, razen zaničljive odklonitve, je izpre-govoril v trenutku, ko sta ostala sama v praznem salonu. ditelja bosta tudi brez tega privolila. Ne poznata me še. Zakonca Duplantier res še nista poznala svoje hčerke. Začela sta se učiti spoznavati jo še rste noči, ko sta se peljala z njo sama domov v avtomobilu. Duplantier je osorno vprašal hčerko, kako si je mogel Jakob Balu drzniti stopiti preden j. Pojdite v igralnico, jaz pa po- Irena ga jc pustila govoriti do čakam tu, da se vrnete. Storil je tako ves srečen, obenem mu je bilo pa silno tesno pri rrcu. Velemožni bogataš Duplantier, bivši visoki uradnik, ki je bil iz njega pof^tal vplivni politik, mu je nagnjal mnogo strahu. Kako neki bo -prejel njegovo snubitev? konca, potom je pa odgovorila hladno in odločno: — Ljubim Jakoba Balua. Sklenila sem poročiti se z njim in vzamem ga za nroža. — Ne, ne omožiš se z njim! — Omožim — se z njim! V spor je posegla gospa Dup-hmtiemva V največje Ireninc KAČJI FAKIR V LETALU Bilo ie kratko in jasno. T)up- j ogorčenje, se ni pridružila nji lantier je ba< vstajal od mizice, 'jjer je igral bridge. Hladno je poslušal mladeničeve besede in odgovoril je kar naravnost: Omožifi še s tem Jakobom Ba-luom, ki nima niti beliča, bi bila blaznost. Prepirali so se še doma. Ire- njaon. Čudim se, mladi gospod.. Razvnet in zbegan je govoril kake ste se drznili dvigniti oči o svoji radosti, o svoji hvalež- k moji hčerki. Čudim se še, nosti in o svojem navdušenju, bolj, kako vas je mogla poob-Gcspodična Duplantierova mu lastiti, da ste stopili predme s je nežno izvila svojo ročico, ki to nepojmljivo ponudbo. Irena jo je krepko stiskal. | je otrok, ki življenja še ne po- — Ljubim vw!s, ljubim vas — znia Ona jemlje na preveč lah-je ponovila. — Vaša žena bom. Dovoljujem vam stopiti pred -- Z vso odločnostjo odkla- "a je odšla v svojo sobo, ne da ko. N;ena mati in jaz imava z njo čisto drugačne načrte, mojega očeta in zaprositi ga za Prosim vas, da je ne ogovarja-mojc roko. Najdete ga v igralnici. — Takoj naj bi šel k njemu ? — Seveda. Zakaj pa ne ? Saj vendar ne nameravate priti k nam na svečan obisk v smokin-gu in belih rokavicah? To je že iz mode. Pojdite v igralnico, pokličite mojega očeta k oknu in recite mu, da sem vam dovolila zasnubiti me. Odgovori vam "da." — Odgovori mi "da?" Gospodična, oprostite, toda neizmerna sreča me je zbegala, o-slepila. Zavest, da me ljubite vi. ki vas tako obožujem. Sem brez premoženja, to dobro veste, pa tu Ji brez trdnega položaja. A položaj vašega očeta . . njegovo premoženje . . . — Bogati smo baš dovolj, da se nam ni treba pečati s temi mučnimi vprašanji. Niste brez položaja, saj ste vendar advokat. Prepričana sem da va's čaka sijajna bodočnost. Vpliv mojega očetn vam bo pomagal, jaz bom pa napela vse sile, da te več. Zbogom, gospod! In obrnil mu je hrbet. Ves obupan se je vrnil Jakob Balu k Ireni. Povedal ji je, kaj mu je odgovoril njen oče. Dekle je prebledelo in lepi obraz je postal trd. nežne rjave obrvi so se namršile S tihim, toda odločnim glasom je dejala: — Prosim vas, da bi še prihajali k meni in govorili z menoj čim pogosteje. Nisem o-trok, dvajset let mi je in vem. kaj hočem. Svoje življenje si uredim tako, kakor bom sama hotela. Ljubim vas in hočem postati vaša žena. Bodite prepričani. da se bo tako zgodilo. Moja roditelja me še ne poznata. Nikoli se nisem prepirala z njima. Naučila se bosta poznati me. Ne dvomite o meni. Rekla sem vam, da postanem vaša žena. Bodite prepričani, da se bo tudi zgodilo. Moja volja je trdna, znam jo uvelje-viti in sicer ne morda z romantičnimi sredstvi in škandalom v obliki uarrr.bitve. Ne, ne, ro- M* za potovanje. Kdar Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kofcf * l le potrebo«,^ Je porten v vseh stvareh. Vtfed nate dstgo-Vw uMinii najbolj&a pojasnila in tudi m a je potovanje udobno In hitre. §e *a- Mf 'freehVblmo t se, bodkl prefinje ta povratna dovoljenja, pital liste, vteaje in sploh vse* kar je sa potovanje potrebno v DaJUtreJtan faaa, « kar Je glavna, sa najmanj** sUoflbu. Nednavljani naj ne odbriajo do zadnje*« trenutka, ker se dobi la WanMn*tona povratno dovoljenje. RE-ENTRY trpi najmanj « mm. »vodila in Pfitto torej Vos. SLOVEflfiC PUBLISHING COMPANY rmvef Bureau) 2 V6 -West 18th Street 1 "N. Y. " T.'VSi.'*' ■ • . „«■ _ + in------------- - ' * - —- — ' - hi voščila roditeljema lahko noč. Drujjri (ton je prišla k zajtrku v«a potrta, mrka in otožna. Navadno je bilo za mizo veselo, zdaj je na naenkrat zavladala žalost. Po zajtrku je dejala svojemu očetu: — Omožim se z Jakobom Ba-luo! Duplantier se je sicer vedno obvladal, zdaj je pa, v silni jezi na ves glas kričal. Irena je mirno čakala, da se je vihar polegel, potem je pa ponovila: - - Omožim se z Jakobom Ba-luom! Odšla je v svojo sobo in ni hotela odkleniti vra;t, ko je prišla mati za njo, da bi jo pregovorila. Duplantier je bil ves iz sebe od jeze in popoldne na važni politični seji ni mo^el spraviti skupaj nič pametnega. Njegovi somišljeniki so to opazili in mislili so, da mu moči pešajo. Življenje je postalo zakoncema Duplantier skoraj neznosno. Nikoli bi ne bila slutila v svoji dotlej tako veseli, ljubki in prijazni hčerki toliko bojevitosti in odločnosti. Irena je uporabila vsa sredstva, kar jih je našla njena bujna domini jaja, da je grenila roditeljema življenje. Večkrat sta jo našla na tleh nepremično, kakor da je okamenela. Nekega večera, jc je našel oče pred svojim kabinetom na tleh. Polil jo je s kolinsko vodo. Vstala je, rekoč: -- Omožipi se s Jakobom Ba- se roditelja udala in da ga dru luo! gi dan pričakujeta. Potem se je pa znova zgrudi-} Jakob Balu je prišel nasled-la. Obenem je opazil, da mu njega dne ves srečen k Ireni-Irena, ki je cesto odhajala sa- nim staršem. Temu prvemu se-ma od doma, ne da bi povedala stanku Irena ni prisostvovala, kam gre, pogosto sledi. In ker Balu je pripravil govor poln Grozoten doživljaj je in nedavno neki Holandec, ki vozil v svojem aeroplanu ] dijca iz Bombaya v Kalkuto. Potnik je bil zaklinjač ki ki je imel s il Kurtu sem bila pogosto zelo stro- ga in trda. In da si je Grega poškodoval roko, je zanj t udi preveč nesreče. Upa rt pa, da bomo kinalti prejeli od detek-liva kako sporočil.-, kic živi njegov stari oče, kajti sedaj se zd Grego še bolj to jim. Ako je že Kurt z močno naravo kot medved, podle^M, kr.ko lahko se more to pripetiti še Gregi!*' Tndi očeta navdajajo iste skrbi, toda, da Gondo pomi-pravi: ''Zares se irMramo v"iditi, koliko morejo pogosto prenesti tako nežni ijiiJie. Te dni bo prav gotovo prišlo kako poročilo od detektiv.!." Se nekaj Časa a.* razcovarjata o tej žalostni novici, nato pa se Gonda poslovi rd coet*, ker je hotela takoj pisati Gregi in njegovim starišeir., da jih potolaži. Popoldne istdne pride teta Kati na ^rad in sporoči, da je dr. Leyden ^op^tae prejel iz sanatorija brzojavko. Zdravili k ran je spončiJ. de je ponoči umrl njegov stric. Dr. J.evden je takoj cd tir .ti: val, la uredi vse potrebno. Stric je 'ločil, da naj be tjeeo 'i truplo sezono Tako je dr. I«£-yden i»«A«jj dni ni prišel na grad in vsi so ga pogrešali, najl.^lj pa ?.e Gor.dn. Ko se dr. Lcyden slednjič vrne, pripoveduje, da je njegov stric pc.d!e*r< 1 srčni \i*|»i. Bil je popolnoma sam; Jljp-s;ov skijjra «rn je ziur.rni naš*?' mrtvega v postelji. Notar po-k jnega, kater-*?-« obvestili, je bil pri vpepelitvi navzoč ter je dr. Lrydenu tudi pok?zai oporoko, ki jo je zapustil'nje-/ov stric. Po tej onoroh' je bil njegov vnuk, sin njegove jvkojne hčere, imenovan 73 glavnega dediča. Dr. Levdenu ;»a je zapustil pet !« a.'tt.so'j danskih kron. Za slučaj pa, da ti stričev vnuk umrl i i ne bi zapustil nobenih otrok, tedaj i,t Hannes Leyden ujev edini dedič To vse je dr. Le.deii povedal v kratkih besedah. Dodal pa je «e: "Notar moieara . "Šele od notarja, ki je bil v tej zadevi zaupnik mojega >trica, sem izvede', da V mož moje sestrične drugič poro- . Z mojo sestričuo j^ odpotoval v tujino in menda živi še tedaj tam. Notar uieg wega naslova še ne ve, izvedel pa bo zanj pri banki s katero ie moj stric posloval. Ta banka je piejela naročilo, ur 00 rmrti moje sestrične za njenega sina ^*ako četrtletje .--križ; %Aovo vsoto za njegovo vzgojo. &mrt njegove hčere i*u je «iorala tako pretresti, da je še vedno ii^kaj pošilja! za svjipga vnuka." Gonda in njen oče sta to pripovedovanje Z velikim zanimanjem poslušala in sta sc pogosto pomembno pogledovala. Ko dr. Levden mrolkne, vmaša Rutar ves nemiren: "Dragi gospod tiokW povejte mi sedaj samo še ime vašega strica, ki ga ven niste omenili, in mesto, kjer je živel, predno si je taknj kupil posestvo." Začuden Leyti^ v razvnete obraze očeta in hčere 'Moj stric se je pisal Waideborg in je živel v Gotesborgu ; Z vzklikom so vrže Gonda svojemu očetu na prsi "O, oče, dragi oče, to je čudež, ki more rešiti Grego in bo vendar prišel sedaj k nam." In joka vsled nemira, m veselja. ^ "Ne razumem \as," prr.vi dr. Leyden začuden. -'Takoj boste vse -arumeli, gospod doktor. - Kaj ne vnuk vašega strica se p ^ Grega Strasser in njegovi hčeri je b*lo ime Helen*!• > "Seveda!" "Sedaj pa poslnfcjfcs: Herman Strasser, mož Helene b+rasser, je plantaž ,ik in je bil moj sosed. Vaša sestrična je bila prijateljic* moj. žjtie in Grega Strasser, ki se v hiši svojega očeta počuti se'- H'tbo in mu je popolnoma tuj, pa je prijatelj moje hčere. Tudi jaz ga imam zelo rad. Nerada sva ga pustila v neprijaznih razmerah na Ramovi, toda je bil pre-ponosen, da bi od kogD sprciel pomoč." ? Pripovedujeta, kar sta vedela o Gregi in kaj-ta z 3 vse naredila, da bi mu proti njegovi volji Juckf Je Lahka Kaj a! SVEŽI ZRAK - VEŽBANJE -SOLNČNA LUČ - i« lahko hojol Vi, ki hočete skrbeti zase, pa tudi ljubite prijetnosti življenja — tukaj je cigareta, bat napravljena za vas. Kaja finega tobaka z bogatim okusom - ki je pa tudi pri-jazna z vami. Lahka kaja. LuckyI Kaja, ki prav ravna z vami! Vi, ki ne zanimate za *port . . . in vi, ki se ne oba imata vzrok, prav ravnati s m? L o j ... seči po lahki kaji . . . Lucky. Kajti lahka kaja je prijasna z vami. Prijetna za vaa, ko vdihavate. Dobrota« za vase grlo. In odkar je vaš Lucky . . . lahka kaja . . . napravljena iz izbranih srednjih listov tobaka, ima tudi dober oLue, akoravno kadite ve« dan. Zatorej je za kajenje, ki z vami prav ravna, pametno poseči po Lucky. In pomnite, zaščite slavnega "Toasting"' procesa se vesele le oni, ki kade Luckies. "SWEEPSTAKES" NOVICA! Nad 1760 tan papirja, kupljenega dosedajl Odkar m se zaceli Vasi Lttekj Strike "Sweepstakes", Je bUo kupljenih več kot 1760 ton papirja za tiskanje "Sweepstakes" vstopnic. Le pomiiUlt na to! To je dovolj papirja za napolnitev 88 tovornih vagonov. Ali ste r i že pristopili? Ali ste dobili »rti. e izborne Lucky Strikes T -Naravnajte na M\our Hit Parade" -ob sredah in sobotah zvečer. Poslti-sajte, sodite in primerjajte melodij« — potem poskusile svoje Luck,v Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Luekies, kupite danes zavojček in jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luckies — Lahke Kaje bogatega, zrelega dela - L a h. k a k a j a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" Cerrlfbt 1136. Tba Aasiieu Tobacco Caoipu? preko JU2NEPROGE "Solnčna pot Atlantika" NAJBOLJ DIREKTNA PROGA VULCANIA SATURNIA 26. SEPTEMBRA—15. OKTOBRA—31. OKTOBRA—21.NOVEMBRA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 1"» !*R ŽELEZNIŠKK VOŽNJE I>0 VAŠE DOMOVINE (Najhitrejša ladja C. C A I/AV A ostrežl>o in luk-surjozno udobnost, radi katere je Italian J.ine postala glasovita. . . Za informacijo in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 624 Fifth Ave., New York City REX KDO JE STREU AL? {Dalje prihodnjič.}, I V Pragi se je odigrala te dni nenavadnu drama, ki še nikakor ni pojasnjena do kraja. V stanovanje madžarskega vo-jaškega atašeja pri praški vladi Štefana Ujszasyja je bila pozvana policija. Našla je tam mrtvo 37- letno rumunsko državljanko Margito Wanderstei-novo ter 26-] e t nega šoferja Bela Szaba z rano na levi roki. Szabo je izpovedal, da ga je Wandersteinova v prepira ob-strelila, nato -pa je obrnila o-rožje proti sebi in se nstrelila. Najemnik stanovanja, polkovnik Ujszasy, je bil v časn, ko se je odigrala drama na njegovih eksteritorialnih tleh. odsoten. Prisostvoval je manevrom čsl. vojske. Vojaški ataše je star 42 let ter je samskega stanu. Zadnji dve leti mu je vodila gospodinjstvo "Wandersteinova, ki je bila ločena od svojega moža advokata. Wandersteinova je mati 14-let-nega sina, ki živi na Madžarskem. V praškem stanovanju mad žarkega atašeja je bival tu-tudi podčastnik madžarske vojske ki je služil pri polkovniku za šoferja. Pred dobrim tednom dni je odpotoval Ujszasy na Slovaško k mjiiirvrom čsl. vojske, Wan-dersteinova in Szabo pa sta o-stala doma. Podoba je, da je vladalo med njima stalno napeto razmerje, kajti vselej, ko je bil polkovnik z doma, so se odigravale med gospodinjo in slu-ico dramatične scene. . ^ Tudi topot sta se Wan<£er-steinova in Szabo 9po£ekl&.