Leto II ®EE5s®CKJ*raPissaii£« _ agrarniKiFMUKBn Poštnine - 'SS"• oavšalirana. Ljubljana, soboto 28. februarja 1920. becres Štev. 48. Centi po poStlt li celo lito . B 53*— u pol loto . B Z5'~ a um leto. B 13-alranit.. B m ZBC]flUIm amen 1*50 Bratafltn ,to opran: Bopitorjm «Rci it I Brata. fvlifoB Itn. ■ fosamesna številka 30 vin. ” NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 3u vin. Resnica na dan! E Listi min; n?m nasProtnih strank so te dni bodn 3Umni(;®n) proti VLS. Ta »mničenja Sevira 'e demokrati v drtAbi Pribi- bodoMT^i^i na svo)em shodu ter se edini , ,..n? Syoje prsi, češ; Mi smo ^zanesljivi steber jugoslovanstva! ntedr, aaes> Ho to nič ne stane, marveč vsaldn ° 06 °- .ka’ nesti. je Jugoslovan Jutfftds ?a naisi ie že le včeraj prišel v i® bilo V1,°" Yerižit- Toda bili so časi, ko Jugocln Ve° nevarno, priznavati se za sprojniL,ana‘ Jmeli smo nekaj ljudij v na-Voriij T jrs^ak< ki so jugoslovansko go-s‘^vansk? iS Sv0,im. govorjenjem so jugo-Dirali :re* Prej oteževali ko pa pod- zač katerim se poprej še sanja-s. 0 tem, in duhovniki so jo v dru-l“ podkrepljali. (Podčrtal »Na- rod«), Povrh so klerikalci še upeljali tečete za učenje jugoslovanskih jezi-kov.« To spričevalo je našim organizacijam dalo glasilo sedanje demokratske stranka v času, ko si za tako spričevalo mogel dobiti 1- rogljo v glavo. Tik pred umorom prestolonaslednika v Sarajevu je Krekov učenec Jože Koruza, tedanji voditelj katoliške slovenske mladine napisal v »Zoro« članek, v katerem piavi med drugim: »Povejmo raj«i ob vsaki priliki, da srno nezadovol ni Avstrijci, da nam je prav malo na obstoju takega nestvora kot je današnia monarhija, kjer moramo biti le za gnoj nemški in maŽarski nenasitnosti in pa »Kanonenfutter« ob času dragih vojsk, lei jih moramo največ mi plačevati!,,. Bolje, da umremo z nožem v roki kot ponižni, izstradani hlapci.« Jože Koruza je danes mrtev, njegovo truplo počiva v Rusiii, Njegov spomin pa skrunijo danes ljudje, ki s svoim pisanjem tudi niemu očitajo, da ni bil Jugoslovan. Danes se lahko postavljajo gospodje, ko jim ne groze kroglje in vislice, a 1. 1914 se je »Slovenski Narod« osmelil, da je z ozirom na članek pok. Koruze zapisal med drugimi tudi te-le stavke: »darilo klerikalnega dijaštva in klerikalne inteligence »Zora« je priobčila veleizdajalski članek (Podčrtal »Narod«), ki je vzbudil senzacijo v celi Avstri i.,. Ta članek ni kak posamičen pojav. ampak izbruh Istega mišljenja, ki vlada v klerikalni stranki. (Podčrtal »Narod«.) To mišljenje so duhovniki in posvetnaki na skrivnih shodih v »L u d s k e m Domu« sami vcepljali klerikalni mladini.« In nekaj dni pozneje piše »Slovenski Narod« zopet: »Zora«, glasilo klerikalne intelr gence, sc ponaša s tem, da so klerikalci prvi začeli organizirati mladino v jugoslovanskem smislu. (Podčrtal »Narod«) in nemški listi opozarjajo, s kakim navdušenjem je dr. Krek v kranjskem deželnem zboru zagovarjal srbski narod ...« In malo dni pred izbruhom vojske je zapisal »Slov. Narod« še naslednje: »Pri nas protiavstrijsko ireden-tovsko gibanje? Morda pri tistih ljudeh, ki so imeli tajna zborovanja v »Ljudskem domu« in v »Zori« psovali našo državo in ji grozili z revolucijo, — drugod pa ne!« Teh par spominov izza časa najtež ih dni našega naroda smo prinesli, da pribijemo resnico. Poštena jugoslovanska javnost naj sodi. Ni naša krivda, da je to moralo na dan. Izjavljamo pa, da so za to pi-savno odgovorni vsi tisti lzudje, ki so danes »državotvorni stebri« jugoslovanske demokratske stranke. V kolikor niso pisali, so temu pisanju glasno ali molče pritrjevali. Jugoslovanski vfetniki iz Janonske. Split, 26, februarja. (DDU.) Vče-ki SQ aosPelo v Zagreb 70 Jugoslovanov, Sc kot bivši mornarji avstro-ogrske vojne Ia 28. februarja. (Brezžično.) sestai , °?a Poročajo: Vrhovni svet se je četrtek dopoldne Seii so Drisost- vovali: lord Curzon, Paul Cambon, Ber-thelot, Scialoja, marki Imperiali, grof Chin-da in Nitti. Bavili so se z zadnjo noto predsednika Wilsona o jadranskem vprašanju. Vrhovni svet je sklenil, objaviti hkrati na Angleškem in na Francoskem francosko-angleški dogovor na zadnjo Wilsonovo noto glede rešitve jadranskega vprašanja. Širite „iiečerni list"! Domotožie. V socialistično-liberalnem časopisju se oglaša veliko domotožje. Komaj so zapustili svoj domnevani dom, že jih hrepenenje žene zopet nazaj. Nazaj na vlado, kjer je toplo, udobno in razkošno, ker ni bilo zanje niltake kontrole. Pol leta.so gospodarili z ljudskim denarjem, ne 4a bi jih ljudstvo za to pooblastilo. Pol leta so oddajali službe svojim ljubljencem, pol leta so naklanjali gospodarske ugodnosti, izvoznice, sekvestre, koncesije svojim pristašem, ne da bi moglo ljudstvo na javni tribuni izreči svoje sodbe o tej katastrofalni politiki ministrov in raznih predsednikov. Ko so menili, da stoje najtrdneje, jim je zdrknilo državno krmilo iz rok. Oblast so morali izročiti drugim možem, ki izjavljajo, da hočejo s parlamentom vladati, v parlamentu rešiti najvažnejše in najnujnejše potrebe države. V bistvu politične stranke je, da se brezpogojno postavlja na temelj parlamentarizma. V parlamentarnem boju skuša realizirati svoj program, v parlamentu stopi vladi nasproti, kontrolira njeno delo, kritizira ali odobrava njene predloge in ukrepe. Stranka, Id zanikava ta načela, pa naj bodo nagibi za tako njeno ravnanje kakršnikoli, zabiti na parlamentarizem, ruši temelje državi in greši proti temeljnim ljudskim svoboščinam. Na to pot so se podale stranke prejšnje vlade. Odkrito priznavajo, da ne pojdejo v parlament, da ne marajo sodelovati, da ne marajo parlamentarnega režima v Jugoslaviji. Šest mesecev so z nogami teptali parlamentarno načelo, paše-vali so, kakor v kakem turškem vilajetu. Cel svet se je čudil tem žalostnim absolutističnim poizkusom strank, ki lažejo, da so demokratične. Ugled države so s tem v zunanji in notranji politiki neizmerno oškodovali. To svoje razdiralno delo hočejo sedaj nadal,evati. Kapricirajo se, da morajo biti na vladi, ali naj pa vse skupaj vrag vzame, parlament, kontrolo ljudstva in v končnih posledicah tudi državo samo. Kje na svetu ;e država, kjer bi smela kopica ljudi, ki se imenujejo ministri, razpolagati z milijoni in milijardami ljudskega denarja, ne da bi ljudstvo le najmanje soodločevalo, kako se ta denar uporabi! Pri nas to delajo liberalci in socialisti, sabotirati hočejo parlament, da bi še nadalje razmetali ljudski denar. V parlamentarnih državah zapa-da bi veter ljudskega ogorčenja kakor prah odnesel vlado in stranke, o katerih bi ljudstvo le sumilo, da kaj takega nameravajo. Do poizkusa sploh ne more priti. Ali naj pri nas obveljajo turške ustavne razmere? Nikdar in nikoli! Poslanci so za to tukaj, da parlamentarno delajo. Ljudje z otroškimi kapricami in otroško trmoglavostjo ne spadajo v politično življenje. In nič drugega kakor kaprica in zgolj trmoglavost je sklep prejšnjih vladnih strank, da sabotirajo parlament. Jutri se bodo v Ljubljani navduševali za ta herostratski čin glavni kolovodje bivše vlade. Predsednik Demokratske za-jednice, poslanec dr. Pečič je v Ljubljani in daje svojim somišljenikom korajžo. Čuden možakar je to. Danes izjavlja po Ustih, da so sedaj v vladi skupaj najhujši sovražniki ljudskih koristi. Tako govori načelnik največje parlamentarne skupine. Če je take zlobe zmožen načelnik, kaj naj sodimo o onih, ki so ga voliU za načelnika! In to si upa izreči človek, ki je s svojim klubom soodgovoren za vso gospodarsko, politično in socialno katastrofo, v kateri je sedaj po zaslugi liberalno-socialistične vlade naša država, človek, ki je podpiral vlado, ki m izdelala ne volilnega reda, ne ustave, sedaj pa vpije po volitvah in ustavi. Domotožje te vrste ljudi-»demokratov« po vladi naj ostane nenasičeno. Naša država ne prenese več novega eksperimenta teh ljudi. Sedanja vlada naj pa takoj predloži volilni zakon in pospeši volitve. Po volitvah pa ne bodo imeli več prilike sabotirati parlamenta, ker jih bo prej ljudstvo sabotiralo.__________________ Stavka železničarjev na Francoskem. LDU, Lyon, 27. februarja. (Brezllcno.) Francoski ministrski svet se ie .v. .včeraašnii seji bavi! z različnimi vprašanji, zlasti * ozirom na stavko železničarjev. Kabinet je sklenil omejiti obrat v gostilnicah in restavracijah. Odredil je tudi, da se mleko ne sme deliti občinstvu pred deveto uro zjutraj. Politične novice. + Štrajk soc.-demokratskih uslužbencev. Soc. demokracija se dela za največjo zaščitnico vseh, ki trpe. Dejanja pa kažejo drugače tam, kjer ima socialna demokracija v rokah usodo revežev. To se je po« kazalo v Trbovljah, kjer so socialisti nagnali vojaštvo na rudarje. To se ponavlja sedaj na Dunaju. Tam je za župana socialni demokrat Reumann. Velika večina v občinskem svetu je socialistična. In vendar ti socialistični občinski očetje za svoje občinske uslužbence tako slabo skrbe, da jim ne dovoljujejo takih plač, da bi ljudje mogli živeti. Zato bo 1. marca izbruhnila stavka vseh občinskih uradnikov... Bese-de so lepe, pa dejanja so drugačna pri socialni demokraciji! -F Demokratska mizerija se zrcali v pis&nju njihovih listov. Ti svobodomiselci so postali skrajno neokusni in zelo m»lo duhoviti — veliko duhovitosti že prej niso imeli, — odkar so izgubili vlado. Preje so se vsaj trudili, biti pametni in spodobni, sedaj se popolnoma zapuščajo in izpozab-ljajo. Tako piše »Jutarnji List««, ki je drugače rad zelo učeno in modro govoril, dne 26. t. m. o bolezni notranjega nesporazuma, ki da se je pojavila v bivšem opozi-cionalnem bloku: »Toda kor ima vladni blok, kakor tudi novi kabinet v sebi mnogo doktorjev in duhovnikov, so pač blago, slovi in pobožne molitve ter kakšne kompromisne medicine za prvi čas preprečile najškodljivejše posledice te bolezni.« Svobodomiselci očividno propadajo. Ni čuda, da se je bivša liberalno-sodalistična vlada, ki so jo vodile duševne moči take vrste, ob prvem sunku sesedla v kupček nesreče. -f Liberalcu nobene vere! že neštetokrat se je naše ljudstvo prepričalo, da liberalcu v političnih stvareh ne gre nobena vera. Naj se kaže tod ali tun še tako spravljivega in krotkega — o prvi priliki vrže ovčji kožuh vstran in pokaže svoje volčje zobe. Med Hrvati je Milan Marjanovič po prevratu začel nekako obnovno akcijo, delo za nravni preporod jugoslovanstva. Naglašal je popolno nadstrankar-stvo, obetal političnemu klikarstvu in partizanstvu najhujši boj in vabil v svoje vrste vse, ki so dobre volje, brez razlike političnega mišlenja. No, v resnici je pa Marja-novičeva »Domovina« milo podpirala bivšo demokratskosocialistično vlado in sedaj, ko je morala ta vlada iti, je v svojem gnjevu tudi »Domovina« pozabila na vse nadstrankarstvo in pokazala svojo pravo barvo. 26. t. m. je priobčila dopis iz Ljubljane, ki ni drugega nego čisto navaden li-beralno-strankarski pamflet najnižje vrste. Tu se govori o izdajalskih klerikalcih, o Šušteršiču, podlo se napada škof dr. Jeglič, dr. Brejcu 6e očita Vinica itd. Končno grozi dopisnik, da se začne sedaj na Slovenskem borba na življenje in smrt med dvema nespravljivima svetovoma: med nacionalizmom in »izdajalsko črno popovsko reakcijo.« Samo mimogrede bodi rečeno, da nas ta borba nič ne skrbi, ker bo naše ljudstvo v tej borbi igraje opravilo z libe-ralci. Kar smo hoteli pribili je to, da libe-ralcu, pa naj še tako milo gode, nikdar ne smemo verjeti. + Italijanska nasflstva. Italianskt oblasti so v šibeniško ječo odvedle duhovnika Petra Udana in štiri ugledne osebe iz Bogomolja na Hvaru. Peljali so jih uklonjene po najprometnejših ulicah. Občinstvo, ki je videlo okrutno postopanje proti našim voditeljem, je protestiralo z ogorčenimi vzkliki. Aretiranci pridejo pred vojno sodišče v Zadru. -F Delavske zbornice v Avstriji Avstrijski parlament je sklenil zakon o delavskih zbornicah, v katerih bodo zastopani tudi ostali nameščenci industrijskih ood-jetij. Stran 2 »Vfefcerni !ist-r, 3ne 28. februaria 192C. Štev. 48. Dnevne novice. — Zmede v denarstvi*. Zagrebški listi poročajo, da tam nihče noče sprejemati -novih kroosko-dinarskih novčanic. Producenti, posebno kmetje, raje ne sklepajo kupčij. Z« sklenjene kupčije st razdirajo, ali pa izvršujejo na kredit. Tudi trgovci dajejo blago raje na kredit nego za novi denar. — Podržavljanje zagrebškega konzervatorija. Na zadnjem občnem zboru zagrebškega konzervatorija so sklenili, da naj se zavod podržavi. Društvo bo izročilo vladi Solo z vsem inventarjem; vlada prevzame obenem učiteljstvo in uradr.ištvo konzervatorija. — Gibanje za višje plače. Delavci mestne elektrarne v Zagrebu zahtevajo stoodstotno zvišanje plač. Tudi delavci v plinarni se pripravljajo na enake zahteve. Mlekarstvo, ki se ne izplača. Graška mestna občina je koncem lanskega leta kupila 100 dragih krav, da bi odpomogla pomanjkanju mleka. Prof. Hamburger trdi sedaj v »Grazer Tagblattu«, da prihaja od teh krav v mlekarsko centralo po 50—60 ,-ljtrov ndčka na dan V rahfeva po-ssmla. — Draginja na Reki. Cene živilom $o vsak dan višje. Poslednji čas stane kilogram riža najslabše vrste 42 kron, dočim bi moral biti riž prav na Reki najcenejši. En kilogram sira velja 20 do 24 lir t. j. danes 150 do 180 kron. Meso se predaja po 90 do 96 kron. Ena kokoš stane 200 do 250 kron, Plinamica je omejila proizvajanje plina; nastalo bo veliko pomanjkanje drv ' in premoga, ki je že 6edaj po 6 kron kilogram. D'Annunzievo gospodstvo na Reki je dovedlo 95 % prebivalcev v skrajno bedo, dočim sta protekcionizem in nepotizem naredila ostalih 5 % za milijonarje. Nov poselski zakon je plenil avstrijski parlament. Zakon so sestavile ženske poslanice fa ie bila tudi poročevalka Ženska —-■ posl. Boschek. Zakon določa med drugim: 9umi počitek od 9. ure zvečer do 6, ure zjutraj, vsak dan dve uri počitka, vsako drugo nedeljo prosto popoldne, Vsak teden enkrat prosto oopo^dne (4 ure), vsako leto 1—r3 tedne donusta z denarnim prisnevkom, poselska knu/ica se nadomesti s službeno izkaznico s fotografijo in več nadaljmh manj važnih podrobnosti. . _ Okrajno Hbarsko društvo »Dravrta dollaac v Mariboru vabi vse g. ude k letnemu glavnemu zboru, ki se vrši dne 27. februarja ob 7. zvečer v gostilni >Pri rdečem Viktringhovova ulica. — Nove čitanke za ljudske šola na flrvatskem bo sestavil književnik in profesor na zagrebškem vseuKelišču Vladimir Nazor, bi je bil sestavil hrvatske čitanke za ljudske šole v Istri. — S šmarjetne gore. Na Šmarjctni gori, ki je toliko let samevala, se je razvilo novo, živahno življenje. Složna pot vodi na vrhi s katerega se ti nudi eden najlepSih razgledov po čaroviti naži gorenjski deželi. Cofriče je kupila družba, in je za postrežbo dobro poskrbljeno;, ccnic so v tem zavetišču nižje kakor V krahjskih gostilnah. Drugi odbor si Je pa stavil nalogo, da popravi razvaline kapelice sv. Marjete. V Stražišču, v Kranju in v sosednih vaseh se za obnovitev, kapelice šv. Marjete zelo zanimajo in se vesele čaša, ko se bo povrnila sv. Marjeta iz Dolenje vasi, kamor Je pobegnila, kakor pravijo, ker so svoj čas prenesli njeno podobo tja. Darove za. obnovitev kapelice sv. Marjete Sprejemata g- dekan Koblar v,Kranju ih g. župnik Šarc v Šmartnem. — Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo, Telefonski pogovori so dovoljeni ta čas razen med Ljubljano tudi med Mariborom, Celjem, Ptujem in Zid. mostom na eni ter Dunajem in Gradcem na drugi strani. Triminutni pogovor stane v vseh Imenovanih primerih štiri dinarje ali 16 kron. Nujni pogovor pa velja trikrat toliko..;. ..... .. ^ Nagrada pisateljem in prirejevalcem šolskih knjig na Brvatskem se je sedaj izenačila. Tisti, ki spiše in tisti, ki priredi kako učno knjigo za ljudske ali srednje šole dobita enako nagrado. < — inšpektor južne železnice Aulricbt, b katerem smo včeraj poročali v dopisu iz Maribora, te je včeraj popoldne zglasil v našem uredništvu ter izjavil, da mu niti od daleč ne pride na misel, da bi se pečal s tihotapstvom živine v Avstrijo. Avgusta meseca 1. 1919 je res kot član aprovizacije južne železnice na Dunaju proti kompenzaciji izpeljal nekaj živeža na Dunaj, a je za to imel dovoljenje g. Pfeiferja v Mariboru. Na drugi strani pa je on preskrbel prevoz več vlakov ostrovskega premoga za plinarne Maribor, Ptuj in Ljubljana. Sedaj se že dolgo več ne peča s tem ter spremlja včasih le vagone s knjigami, električnimi aparati, namenjene z Dunaja za nekatere zavode in trgovine v Ljubljani. Z izvozom kakoršnegakoli blaga pa nima nobenega posla. — Padanje števila dunajske šolske mladine, Leta 1919, so našteli v dunajskih Imdskih in meščanskih šolah 195.748 otrok, dočim i:h ,e bilo 1911. leta 242.386. — Poverjeništvo za Dioklecijanovo palačo v Splitu se je ustanovilo v Splitu; podrejeno bo neposredno prosvetnemu ministrstvu, a posle bo vodil dalmatinski deželni konzervatorialni urad. Šolstvo v Češkoslovaški republiki. V naučnem odseku češke narodne skupščine je bil sprejet predlog, da se na ljudskih in meščanskih šolah odpravi šolnina. Ravno tako je bil sprejet zakonski načrt o preskrbi stanovanj ljudskim in meščanskim učiteljem. Dalje so sklenili, da se uvedejo kmetijske nadaljevalne šole, ki bodo podrejene naučnemu ministrstvu in se bodo imenovale kmetijske ljudske šole. Obiskovanie teh šol bo obvezno. — Padanje krone v Švici. »Jugosla-venski Lloyd« poroča, kako je začela v Švici jugoslovanska krona naglo padati, ne da bi se vedelo za pravi razlog. Domnevajo, da so na delu zlohotne roke. — Valuta na zagrebški borzi 27. febr,: ameriški dolarji 131, avstriiske krone 52, bolg. levi žigosani 190, carski rublji 174 do 186. češke krone 144, angleški funti flfunt) 450. napoleondor fl komadi 490, nemške marke 180, romunski leji 185, itali anske lire 7^5. UubSlanske novice. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane - pevce k važnemu sestanku in pevski skuš"'!. ki bode v nedeko, 29. febr., ob 11 uri. Obenem opozarja društvo v-e člane na predavanja, ki so v ra k pendehek cb 8. uri zvečer v društvenih prostorih Strokovni čcvliarski tečaj je vsako sredo in vsak petek zvečer, za stroko-,-; krojaški tečm pa dn’štvo sedaj sprmema prijave lj Društvo sv. Marte ima v nedeljo (79 I-kr) svoj občni zbor. lj Krekova prosveta (Zve-i delavk, Zveza služkinj, Zveza uradnic 1 5 trg. na-stavllenk) ima v nedel o 29. t. m. cb 5. uri popoldne redni občni zbor v knjižnici .Jugoslovanske tiskarne III. nadstr. Zborovanje je važno in naj se ga vse članice točno udeleže. lj Zveza služkinj pe opozarja na občni zbpr Krekove prosvete jutri v nedeljo ob 5. uri v knjižnici Jugoslov. tiskarne lj »Krivoprisežnik«, narodno igro uprizori Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljudskem domu v nedeljo 29. februarja. Vstopnice se dobe v trgovini g. Češnovar, Stari trg 16. (k) lj Idrijske čipke. V izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 so razstavi ene »Idrijske čioke«. Te izdelke čipkarskeh šol na Slovenskem prodaja »Osrednji zavod za žensko domačo obrt« na Turjaškem trgu št, 3 vsak dan dopoldne in popoldne, nakar opozarjamo cenjene dame. lj Glasbena Matica. Vstopn;ce za koncert - Medjimurski večer - v oetek 5, marca se od danes naprej že prodajajo. Besedilo narodnih pesmi se dobiva pri prodaji. Opozaramo na poezijo in lepoto narodnih pesmi. Med imurski pevski zbor bo štel 24 pevcev in 24 pevk. Nastopili bodo v narodnih nošah. Pesmi so pristne jugoslovanske, velike vrednosti Ln naš kulturni dokument poezije in glasbe v tisočletni dobi. fk) lj Zaiadi 2 sodov ukradenega firnela je 6tai pred ljubljanskim porotnim sodiščem strojnik Franc Kadunc. Firnež — v vrednosti 15.620 K — je bil last trgovca Jurija Jenko v Škofji Loki in je bil ukraden izpred Jenkove hiše v, Starem dvoru. Jenko je potom oglasa v listih dobil svoj ukradeni firnež nazaj. Na porotni razpravi je Kadunc priznal, da je tatvino res izvršil, a obenem izdal, da so mu pri tem pomagali domači tvrdke Hajnrihar in en hlapec. Sodišče je vsled tega razpravo preložilo, da izvede nadaljno preiskave. IjDomači sin umoril hlapca. Danes se zagovarja pred tukajšnjo poroto Ivan Križman iz Zaloga pri Moravčah, ki je obdolžen,, da je umoril hlapca Gorta, ki je služil pri hiši in se vedel kot gospodar. Živel je tudi v nedovoljenem razmerju z svojo gospodinjo, cbtoženčevo materjo. Umorjeni je bil trezen človek, delaven, a tudi surov, ki je otroke gonil od hiše in grdo ravnal z njimi. Sina Ivana je to bolelo, tudi so ga ljudje vedno hujskali, zakaj pusti, da se to godi v hiši. Ivan Križman se je neke nedelje napil in v svojem razburjenju je šel v hišo in umoril hlapca. Umoril ga je z vojaškim bodalom v trebuh, da je kmalu umrl. — Poroti predseduje dr. Regally, državni pravdnik je dvorni svetnik Trenz, zagovornik je dr. Krejči. Na vprašanje, če je storil on to dejanje, prizna krivdo, dasi je preje tajil, Povedal je celo zadevo od začetka do konca in opisal hlapca kot surovega človeka, ki je otroke zmerjal in pretepal. V resnici je gospodaril pri hiši hlapec, ki je bil že svoj čas v ječi, ker je bil pred leti umoril neko žensko in bil zato zaprt pet let. Iz ječe je prišel naravnost k hiši. Ivanu Križmanu so ljudje pravili, da bo hlapec umoril kdaj 5e njegovo mater in še koga drugega, kar jo poleg drugega hujskanja od strani liudi in tega, da ga ie ve- čer pred umorom hotel tepsti in podil od hiše, gotovo vplivalo na obdolženca. Ivan Križman se ne spominja, kako je prišel nož v njegove roke. Fant je 20 let star, lep mladenič, ki dela sicer dober utis. Državni pravdnik je predlagal, da naj se radi zaslišanja neke nove priče obravnava preloži, sodni dvor pa je sklenil, da se obravnava nadaljuje. lj Iz Most, Z ozirom na svoječasni dopis iz Most objavljamo resnici na ljubo sledeče: G. Nesman ni Žid, ampak rodom Slovenec iz Ziljske doline, doma blizu doma g. Grafenauerja, Ne tekom vojske in ne poprej ni nikdar bil Slovencem sovražen. Z izvozom kakoršnegakoli blaga nima nobenega opravka. lj Mlada tatica. 17 letna Poldka § ... je izmaknila kuharici Malčki Sokol zlato žensko uro na zapestnici, vredno 1200 K. Razne novice. r Pogumna žena. V Birnbachu na Bavarskem so imeli v neki kmetski hiši krst. Z botri ‘e odšel v cerkev tudi gosoodar, tako da je ostala v hiši simo oiročnica, ki ;e bila še v pasteli. Nenadoma pride v sobo našem! on moški *n zahteva od otrošni-ce, da mu izreč' denar. Žena mu pok-že omaro v kateri ie bil «prav!jen denar. Rona r začne grabit' denar, žena ra reže ped r-osteko «o revo1 ver in z enim stre1 n m podere zloč*nca. Kasneje so dognali, da je r;; ?r> mori r Omriena te'n* -->a v Nem- ški Avrt ri. Avsfrikki promet"! mirkier e odred'1. da ro cb rsedehah domstni ramo važni te1econski r.ogovori tako zasebni kakor tudi državni, ca ti bilo omejeno število govorov. r V bri/š-VN-am osrčje v Petrogradu v razrih gle-M-ričlh in sem videl tam verakbre in opere, po kadrih so nrišli bedeti, sem bil r da je na Ruskem ostalo samo nekaj, in sicer gledališče. Vzrok te resnice ie to, da je Maksim Gorki, ko vrhovni 1‘udski komisar za umetnost, izročil nadzorstvo nad gledališči v Moskvi in Petrogradu svo'i ženi bivši igralki Anuški Andreievni. ki ima iako fin umetniški v-kus. r Bismarckov spomenik na Banskem. Po izpremembi meje med Nemškg in Dansko je prišel najsevernejši spomenik Bismarckov na Kninsbegu pri Apinrade v dansko posect. Kakor poi-cčajo nemš'-i listi, je bil to eden najlepših spomenikov med Nemci. Na velikem podstavku stoli mogočen obelisk, visek 96 metrov. Zgoraj na spomeniku žarč v svet drzne besede: »Mi, Nemci, se ne bojimo nikogar razen Boga!« — Darska bo spomenik porušda. Nemci so spomenik postavili v letu 1901. Bi! je privlačno mesto Šlezvičanov. r Grlantns Rubinsteln, Skladatelj in klavirni virtuoz Ar>ton Rubinstein ni bil samo velik godbenik, temveč tudi velik galantom, kar je večkrat izpričal. Bi! e strasten kadilec. Ko je bil neki dan v odlični družini v gostih, pa si je zapalil smotko in začel s posebno slastjo pušiti. če co gospe kaj vihale noske, ni znano, pa toliko se ve, da ga je njegov prijatelj opozoril na navzoči nežni spol, Ali Rubinstein ga je zavrnil glasno, da bi ga gospe slišale-»Veš, prijatelj, kjer so angeli, morajo biti vendar tudi oblaki.« r Muzej kostumov. V Parizu je bil 23. p ro v prisotnosti predsednika Poincareja otvorjen muzej kostumov, ki ga je ustanovila Socičte de l’ bisloire du costume. K temu je dala izpodbudo skupina amaterjev in umetnikov že deset let pred vojsko in ideja se je hitro širila. Dva energična delavca Leroy-Dupre ter slikar Maurice Le-loir sta zbrala potreben fond ter sta dobila v dar stare kostume, kupljene pri Dro-notu ali pri starinarjih. Po končani vojski se je delovanje zgoraj omenjenih mož še vse bolj oživilo. Za muzej sta vzela v najem hišo po umrlem slikarju Madrazu v rue Beaujon, kjer so sedaj razstavljeni kostumi na mannequinah in voščeth podobah. Tu vidiš zgodovino francoske oblačilne umetnosti in modo od šestnajstega do devetnajstega stoletja. Tu stoje drog p-deg drugega jezdeci, pokriti z železom ali v bivolskih jankah, dvorjani in dostojanstveniki izza Ludovika XIII. in Ludo-vika XIV. plemiči dvora velikega kralja izven vlade Ludovika XV. ter Ludovika XVI., velike gospe izza dobe Henrika IV., umakinje Fundy. vrstnice La Valliere in Montes panove, Marije Leszinske in Marije Antoniette. Deloma stoje posamezno deloma -so v prijaznih skupinah duhovito postavljene ter tvorijo te voščene po resnično in prelepo celoto. Ako po e_ muzej v mestno posest, kakor sc ^ov(jjj potem je opravičeno upanje, da bo nu nazoren pouk iz francoske P°ve , c_ Njegova privlačna moč se poveča s j da bodo razstavljene kolekcije vsakih mesecev obnovljene. r Stoletje brez žganja se bo imeo°'a' Io prihodnje leto. Amerika uničuje v velikanskih množinah. Vsak nemški sopis prinaša te dni sliko, kako iz‘a v s Los Angelos zaloge vina na ulico m P še: Vandalizem ameriških abstinrn Tudi Amerikancem ni vsem to p® v_£ U da protialkoholna akcija zelo hitro prednje in upati je, da bo v desetih 1* doseženega zelo mnogo. Potem bo svetu druga katastrofa —- revolucija marjev. , r Buenos Aires po vojski, — Dopis®. »Nieuwe Roterdamschcn Couranta« °r suje današnje odnošaje v Buenos AireSj. Gospodarsko življenje za svetovne vojs ni trpelo, ampak še razcvetelo sc ie* . je entenfa tam toliko kupovala, irjjo' ski stiki pa so se izpremenili. Nemci, rih je v deželi precejšnje število, so P* zirani, angleški ugled se je pa !a vzdignil. Veliki dobički podpirajo_ra* nost, sicer že samo na sebi razširjenoir tudi igralska strast zavzema vedno kroge. Pri dirkah se stavijo celi 1ITie ^ Dragi športi, kakor ^vtomobiiizcD1'^ strastno negujejo. Kolo je postalo prikazen. V mestu jih vidite na dan*0®* pet. Zato so se poleg avta močno motorji s stransko kočijico. Na F'° jk vsak dan korzo od 4. do 7. ure. Če izprebod, vidjš vsepovsod razloček 9-predvojnim razmeram: moška mladjh*j| več vsiljiva do ženskega spola. Tiri**! jenost so odpravili s praktično qaJ"e®^ 50 pesov globe ali pa 14dnevni zap0.^. bila kazen za mlade vsiljivce, To je kovalo, Kljub temu neprijetno gane ■ način, kako moški vzbujajo pozornost skega spola, splošno ne preveč marih ^ Nočne kavarne, ki so bile pred v°ifi bito polne, stoje danes prazne. Za v0' j„ je policija nekolikokrat napravila P°ž° n8 ie brez mi'osti obsodila vsako žensko ^ globo 50 pesov ali na 14dnevni zapor. ^^, n'a ie ra:ša plačala in magistrat si polnil prazne blagamice, tako da Je * plačal uradnike. Sicer je tam narja. To priča zbirka »za soc*a^n.I,..0flO'f ki je v sedmih dneh prinesla 10 ® papirnatih pčsov. (Pred vo{6ko_ so d nekaj večjo vrednost kakor nizozc goldinarji.) Vsa zbirka je bila nameD) podjetjem za socialno oskrbo. n provizadla« a Predaja sladkorja za zamj-Zamudniki, .ki še niso dobili sladko ^ drugi obrezek sjadkornih izkaznic, & bc v Gosposki ulici v torek, dne 2. ca 1920 popoldne. Narodno gledišče* Opera. La. 28. februarja, sobota, »Rusalka*< nement E. ^ 29. februarja, nedelja, »Prodana h, rta«, izven abonementa. 1. marca, ponedeljek, zaprto. Drama. 28, februarja, sobota. »BrezdnO«)9 b v nement D. J* 29. februarja, nedelja pcpoldn®' pelka«, izven abonementa. 29. februarja, nedelja zvečer, * ški trgovec«, izven abonementa. ^ 1. marca, ponedeljek, »Beneški vec«, abonement A. Odgovorni urednik Jože Butar, izdajatelj konzorcij »Večernega lista*. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubil*1 Ali ga že imate? Morda želite ved«** bino? Taka-le je: 1. Primite tatu! 2. Ali ste prijeli pravega? 3. Perejo se! 4. Pa vendar! 5. Da se razumemo! 6. Dobrota je s‘rota. 7. Rešena uganka. 8. Kdaj bo fletno na svetu ■ 9. Farovž ali oštarija? 10. 3tara pesem. 11. Ljudstvo moje... 12. Kje je torej tat? _ ^ Knjižica se dobi v Ljubljani v jugoslovanski knjigami in v prodal« j K liškega tiskovnega društva za cC