Trst: Občinski odbornik Mariani obiskal slovenske kulturne ustanove V Gorici novi prostori za Tržaško univerzo Kraški pust: Bazovci bodo uprizorili »Ritobol« Primorski dnevnik ČETRTEK, 9. FEBRUARJA 2012 Št. 33 (20.356) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Slaba vest, dobra vest Aljoša Gašperlin Po slabi novici je prišla včeraj dobra vest. Družbi Lucchini in Elet-tra sta na sedežu deželne vlade podpisali sporazum, ki v bistvu zagotavlja nadaljevanje sodelovanja in torej delo v škedenjski železarni do leta 2015. Tako se je odvalil težak kamen od srca domala 1.200 družinam, nad katerimi je še do včeraj visel Da-moklejev meč brezposelnosti. Oddahnilo si je še predvsem skoraj 500 delavcev železarne, ki zdaj pričakujejo dodatne naložbe, v prvi vrsti glede varnosti pri delu. Če so sindikati v torek obtožili podjetje, da premalo vlaga v varnost, včerajšnji podpis tega vprašanja še ni rešil. Razburkanemu dogajanju izpred dveh tednov, ko sta se družbi sestali po posredovanju tržaškega župana Roberta Cosolinija, je torej sledil sestanek, na katerem so zapečatili tedanji dogovor. Toda javna uprava mora vztrajati in si prizadevati, da se bodo temu pridružili konkretni koraki za proizvodno preobrazbo v železarni po letu 2015. Sporazum med Lucchinijem in Elettro je namreč odprl na stežaj vrata morebitnim kupcem obrata. Nekateri so že pokazali zanimanje zanj in formalno čakajo na odločitev milanskega sodišča glede dolgov Lucchinija. Na dlani je, da so zdaj na potezi javni upravitelji in predvsem deželna vlada, ki mora izvajati ustrezno industrijsko politiko in nuditi vlagateljem dovoljšnja jamstva. Na sedežu Dežele FJK bo jutri srečanje z lokalnimi upravami in s sindikati, na katerem naj bi končno pospešili izdelavo programskega sporazuma za spremembo dejavnosti železarne, prihodnji teden pa bo o tem govor v Rimu. Pričakovati je, da bodo besedam sledila dejanja. ATENE - Nov poskus grške vlade za dogovor o drakonskih varčevalnih ukrepih Damoklejev meč zloma visi nad Grčijo Danes v Bruslju finančni ministri držav evroobmočja ŽELEZARNA - Družbi Lucchini in Elettra formalno sklenili sporazum Vendar korak naprej Proizvodna dejavnost se bo nadaljevala do leta 2015, ko naj bi spremenili namembnost območja TRST - Škedenjska železarna bo nadaljevala s proizvodnjo do leta 2015, s tem pa so zagotovljeni tudi pogoji za morebitno prodajo obrata. Na sedežu Dežele FJK sta namreč družba Lucchini in družba Elettra včeraj sklenili sporazum, na osnovi katerega bo družba Elettra plačala Lucchiniju ves denar, ki ga dolguje za plin iz škedenjske železarne. Dogovor predvideva tudi nadaljevanje sodelovanja in redno plačevanje plina, za ka- terega bo Elettra mesečno posredovala družbi Lucchini 4 milijone evrov. Odgovorni za stike z javnostjo družbe Lucchini Semino je povedal, da je bil storjen velik korak naprej. Na 6. strani ATENE - V Grčiji so se včeraj na-daljujevala prizadevanja za dogovor o varčevalnih ukrepih, ki naj bi ga v Atenah potrdila vladajoča koalicija. Premier Lukas Papademos se je popoldne sestal s predsedniki treh vladnih strank, da bi sprejeli varčevalni paket, kar od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci - EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot se je izvedelo iz krogov vladajoče koalicije, so predsedniki treh strank preučili 50 strani dolg dokument, ki so ga v torek zvečer pripravili na pogovorih premiera Papade-mosa s predstavniki t.i. trojke - strokovnjaki EU, Evropske centralne banke in IMF. Na 13. strani V Sloveniji pester kulturni praznik Na 2. strani Zelena luč za delitev prispevkov 2011 Na 3. strani Mercator se ne bo selil na Hrvaško Na 4. strani Zastopnik potrošnikov zagovarja liberalizacije Na 11. strani Siddharta obljublja spektakel v SSG Na 12. strani Prispevke zavoda Inps prejemali v tujini Na 16. strani (m KOBILARNA LIPICA Hotel Maestoso trst - Za premostitev finančnih težav ivww.llpljcaiOtji Predstavniki Primorskega dnevnika pri deželnem odborniku De Anni PUSTNI PLES V MASKAH S SKUPINO VENERA 18. februar 2012 Restivndja Maeno:» vas vabi nt sttsinc pasme meri ml: od 19.00 dalje. Vajlfrali ijivirm1 bndt> b^ro pa^ajem; lnformiojja in ctMrvacijc; +386 5 T39 1560 TRST - Predstavniki Primorskega dnevnika so včeraj obiskali pristojnega deželnega odbornika Elia De Anno, da bi ga seznanili s finančnimi težavami, s katerimi se sooča časopis. Srečanja so se v zastopstvu dnevnika udeležili Predsednik zadruge Jure Kufersin, predsednik upravnega sveta založbe DZP - PRAE Rado Race, pooblaščeni upravitelj založbe Adriano Kovačič in odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič. V ospredju razprave je bilo predvsem vprašanje nepričakovanega krčenja državnega prispevka dnevniku za leto 2010, ki je bil znižan za 15 odstotkov. To postavlja dnevnik v kočljiv položaj, zaradi česar je upravni svet prisiljen sprejemati boleče ukrepe zmanjševanja stroškov. Na 3. strani 2 Četrtek, 9. februarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Praznovanje kulturnega praznika Povsod pestro, vendar tudi s kritičnimi toni Včerajšnji kulturni praznik je na dogodke po vsej Sloveniji kljub mrazu pritegnil številne ljubitelje kulture, toda tako osrednjo proslavo v Vrbi kot recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije na ljubljanskem Prešernovem trgu so spremljali kritični toni, ne le glede ukinitve ministrstva za kulturo, temveč tudi splošno stanje slovenske družbe. Zbrane na proslavi v Vrbi je nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Pe-trič, ki je prepričan, da se Prešeren, če bi danes živel, v Sloveniji ne bi počutil posebej dobro. Zagotovo bi ga motila provin-cialna ozkost, je bil do države in družbe kritičen Petrič. Izrazil je prepričanje, da se Prešeren - svobodomiseln, zazrt v evropski prostor, daleč presegajoč slovensko pro-vincialno mentaliteto, nepohlepen za denarjem, svoboden duh s širokim znanjem, vizijo in humanizmom - v takšni družbi ne bi dobro počutil. V tem kriznem času je po mnenju slovenskega ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Žekša kultura izjemno pomembna, in sicer predvsem v smislu, da bi bili ljudje bolj kulturni, prijateljski ter bi se znali bolje pogovarjati. "Če bomo tu našli kulturno moč, se ne bomo skregali in bomo živeli naprej, sicer bo hudo," je dejal minister. Glede trenutnega položaja kulture v Sloveniji je Žekš dejal, da je slovenska kultura zdrava, močna in z veliko tradicijo ter bo živela naprej. Prave zveze dogajanje glede ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo s samo kulturo po njegovem mnenju nima. Podobnega mnenja je bil tudi Petrič. Na Gorenjskem je včeraj potekal tudi tradicionalni Prešernov smenj, ko Kranj dobi podobo iz 19. stoletja, iz časa, ko je v mestu svoja zadnja leta preživel pesnik France Prešeren. Kot častni pokrovitelj je zbrane nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. "Slovenska kultura in poezija sta spremljali vse najpomembnejše trenutke v razvoju našega naroda - vznesene in zmagovite, pa tudi tiste, ki so bili označeni z negotovostjo, včasih tudi z občutkom tragedije in žalosti," je dejal Türk in dodal, da nam je v takih trenutkih vselej prav kultura pomagala narediti korak naprej. Po njegovih besedah je kultura celovit sistem vrednot, ki nas združujejo v narod, skupnost in državo. Če bomo te vrednote gojili in skrbeli za medsebojno spoštovanje in skupaj premagovali težave, "potem bomo uspešni in vredni tega, kar nam je zapustil Prešeren - veličastne umetniške stvaritve, ki so za vselej zaznamovale slovenski narod". Slovesno s kritiškimi toni je minil tudi ljubljanski recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom. Nekdanji predsednik Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Aleš Jan, ki je bil pobudnik prvega recitala leta 1986, je spomnil na začetke prireditve in njegove cilje, med katerimi so bili promocija igralca, takratni upor t.i. skupnim jugoslovanskim jedrom in ustvarjanje vzdušja za dvigovanje nacionalne samobitnosti. Ob tem je poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje". Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi". Na kulturni praznik je bilo živahno tudi v največji slovenski knjigarni, ljubljanskem Konzorciju, kjer so kulturni praznik posvetili poeziji oktobra preminulega pesnika Toneta Pavčka. Dopoldanski del programa, poimenovanega Pavčkov prešerni dan, je bil namenjen predvsem najmlajšim, v nadaljevanju pa so predstavili Pavčkovo zadnjo pesniško zbirko Angeli. Ta je na pesnikovo željo na knjižne police prišla prav včeraj. Angeli so bili, kot je za STA povedal urednik Andrej Ilc, zadnja pesniška zbirka, pri nastanku katere je sodeloval Pavček, tako pri izboru pesmi kot pri izbiri ilustratorja Danijela Demšarja. Na nek način je bil to tudi eden od njegovih obredov po- Slovesno s kritiškimi toni je minil tudi ljubljanski recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom slavljanja. H knjigi je spremno besedo napisala pesnikova hči Saša Pavček, ki ji gre poleg pesnika glavna zasluga za to, da so Angeli izšli. Tone Pavček je po besedah Saše Pavček z neverjetno vero v življenje in z velikim vitalizmom hotel še živeti in iz svojega srca, ki mu je popuščalo, iztisniti še zadnje verze. Zdravniki, ki so mu podaljšali življenje, so mu omogočili, da se izživi ne samo kot velik človek ampak kot velik pesnik. V srečevanju z boleznijo in smrtjo je pesnika tolažila misel, da so njegove pesmi nesmrtne in s tem tudi sam. Po predstavitvi knjige so Pavčkovo poezijo interpretirali še Lara Jankovič, Iva Krajnc, Aljaž Jovanovič, Rok Vihar in Jana Zupančič. Popoldansko dogajanje je sklenil In memoriam Tone Pavček, ko so o njegovem delu pisatelja in urednika pri Cankarjevi založbi spregovorili Andrej Blatnik, Zdravko Duša, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec. Včeraj je bil v Vili Podrožnik tudi tradicionalni sprejem Prešernovih nagrajencev in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada. Nagrajence sta sprejela minister Žekš in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč. Sprejema sta se udeležila oba Prešernova nagrajenca Jože Snoj in Matjaž Vipotnik in razen Iztoka Mlakarja vsi dobitniki nagrad Prešernovega sklada, trobentač Franc Kosem, dirigent Stojan Ku-ret, režiser Ivica Buljan, pisatelj Andrej E. Skubic in arhitektka Maruša Zorec. (STA) ZAKON 482 - Denarja vedno manj Montijeva vlada še bolj skopuška kot Berlusconijeva VIDEM - Montijeva vlada je v okviru zakona 482 za zaščito jezikovnih manjšin namenila še manj kot Berlusconijeva, skupni znesek pa je naravnost žalosten. Na to v svojem sporočilu opozarja Odbor 482 iz Vidma, potem ko je na dan prišla vest, da je za financiranje zakona za zaščito dvanajstih narodnih manjšin v Italiji skupno namenjenih le 1.768.792 evrov. Dežela Furlanija Julijska krajina bo od tega zneska prejela 362.200 evrov, in sicer 240.608 evrov za furlanski jezik, 108.605 za slovenščino in 12.987 evrov za nemščino. Odkar je bil zakon 482 sprejet, poudarjajo predstavniki Odbora 482, je bilo denarja za njegovo financiranje in (še vedno pomanjkljivo) izvajanje iz leta v leto manj, sedanji znesek pa je smešno nizek in znaša manj kot šestino tistega, ki je bil na razpolago pred leti. Odbor 482 zato poziva deželni odbor in deželni svet, naj se skupaj s parlamentarci iz Furla-nije-Julijske krajine pri državni vladi zavzame za primerno rešitev tega vprašanja. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina ohranja svojo avtonomijo prav zaradi večinske prisotnosti avtohtonih jezikovnih skupnosti, katerih materinščina ni italijanščina. Tudi zaradi tega dodatnega zmanjšanja sredstev za financiranje zakona za zaščito jezikovnih manjšin bi bilo po mnenju članov Odbora 482 nujno, da Dežela od rimske vlade prevzame vse pristojnosti, ki zadevajo določena področja, v prvi vrsti promocijo manjšinskih jezikov in šolsko organizacijo. Priložnost za tak dogovor bo že napovedano delovno omizje med predstavniki državnih in deželnih oblasti. (NM) intervju - ORF v • v zagovarja notifikacijo ADP Franc Pukšič LJUBLJANA/CELOVEC -Novi predsednik komisije Državnega zbora (DZ) Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je za slovenski spored ORF v Celovcu glede odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem dejal, da je med njegovimi cilji tudi ta, da bi Slovenija notificirala Avstrijsko državno pogodbo (ADP). Nadalje je poudaril, da se bo kot predsednik komisije slovenskega parlamenta v stikih z zveznimi in deželnimi politiki v Avstriji zavzemal za to, da bi slovenska soseda končno našla sistemske rešitve za vprašanja, kot so slovenska glasbena šola na Koroškem, spodbujanje razvoja dvojezičnih otroških vrtcev itd. Izjavil je še, da bo podprl vsa prizadevanja in projekte, za katera se bo slovenska manjšina na Koroškem dogovorila oziroma jim bo dala prioriteto. Poudaril je še, da bo komisija DZ tudi v novem mandatu skušala narediti čim več za rojake v zamejstvu in po svetu. Ponovil je tudi, da želi s spremembo slovenske ustave omogočiti neposredno izvolitev dveh poslancev iz vrst Slovencev v zamejstvu in po svetu v Državni zbor Republike Slovenije. Kot je znano, je Pukšič, poslanec Slovenske Ljudske stranke (SLS), po predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra lani na položaju predsednika komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu nasledil Mira Petka. Sicer pa že več kot desetletje spremlja in sooblikuje delo komisije. Med leti 2000 in 2004 je bil njen predsednik, dobro leto pa je bil tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. (I.L.) BENEČIJA - V nedeljo se vrača čezmejni pust Sprevod iz Brišč do Podbonesca Petnajst skupin bo poživilo Podbonesec in ga z najrazličnejšimi tradicionalnimi maskami spremenilo v živi etnogafski m uzej fi PODBONESEC - V Podbonesec, ki je zibelka tradicionalnih pustnih običajev Benečije, se letos vrača čezmejni pust. Pustni sprevod iz Brišč do Pod-bonesca bo v nedeljo ob 13.30, od 17.30 dalje pa bo domači ansambel Skedinj v Briščah poskrbel za dobro voljo in veselje. Obiskovalci bodo lahko občudovali tradicionalne maske (pustove an pustiče, anjulca in zluodja, blumarje, kokoš in petelina, minke, te kožnaste-ga in te križnatega, lavfarje, te liepe in te garde ter še mnogo drugih) iz Benečije in Posočja. Sprevoda se bo namreč udeležilo kar 15 skupin, ki bodo za nekaj ur oživele Podbonesec in ga spremenile v pravi živi etnografski muzej. V sprevodu na čezmejnem pustu bodo sodelovale pustne skupine iz Če-nebole, Cerknega, Klodiča, Mažerol, Matajurja, Marsina, Črnega vrha, Pet-jaga, Prosnida, Ruonca, Srednjega, Vrsnega, Breginjskega kota, iz vasi Ladra in Smast ter iz Kobarida. Prireditev organizira Občina Podbonesec s sodelovanjem domačega turističnega dru- štva, Gorske skupnosti, Dežele FJK, vi-demske trgovinske zbornice ter Občine Kobarid, s katero v zadnjem obdobju razvija bogato sodelovanje. Pustovanje v Podbonescu pa se ne bo zaključilo s čezmejnim sprevodom. V Briščah bo v soboto, 18. februarja, ob 20.30, igral ansambel Gorenjski kvintet. Po zaselkih vasi Ruo-nac bodo pustovali 18. februarja od 14. ure dalje, v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri v Marsinu, od 14. ure pa v Črnem vrhu. Poskrbeli so tudi za otroke, njihov pust pa bo v nedeljo, 19. februarja, ob 14.30 v Briščah. V torek, 21. februarja, se bo v Briščah ob 20.30 začelo veliko pustno rajanje. Igral bo ansambel Skedinj, pred polnočjo pa bodo izbirali tudi najbolj originalne skupine in najbolj originalne maske, ki bodo prejele lepe nagrade. Naj ob koncu še povemo, da je ob tej priložnosti Občina Podbonesec izdala lepo barvno brošuro, v kateri so v italijanščini in slovenščini predstavljene posamezne pustne skupine. (NM) Po Podbonescu bodo rajali tudi blumarji arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 9. februarja 2012 3 trst - Predstavniki Primorskega dnevnika pri deželnem odborniku Eliu De Anni Primorski dnevnik potrebuje solidarnost vreme v fjk • v* TRST - Predstavniki Primorskega dnevnika so včeraj obiskali pristojnega deželnega odbornika Elia De Anno, da bi ga seznanili s finančnimi težavami, s katerimi se sooča časopis. Srečanja so se v zastopstvu dnevnika udeležili Predsednik zadruge Jure Kufersin, predsednik upravnega sveta založbe DZP -PRAE Rado Race, pooblaščeni upravitelj založbe Adriano Ko-vačič in odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič. V ospredju razprave je bilo predvsem vprašanje nepričakovanega krčenja državnega prispevka dnevniku za leto 2010, ki je bil znižan za 15 odstotkov. To postavlja dnevnik v kočljiv položaj, zaradi česar je upravni svet prisiljen sprejemati boleče ukrepe zmanjševanja stroškov. Teh pa ni mogoče več krčiti, ne da bi bila pri tem vidno prizadeta kakovost in obseg časopisa. Odbornik De Anna je poudaril občutljivost deželne uprave in njena prizadevanja, da se izboljša položaj manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. V tem smislu je deželna uprava razumljivo pripravljena prisluhniti in po po možnosti priskočiti na pomoč ustanovam, ki se znajdejo v težavah. Glede dnevnika je De Anna izrazil pripravljenost, da dežela pri razdelitvi prispevkov upošteva nastale težave, saj gre za edini dnevnik, s katerim razpolaga manjšina. Tako kot je veljala v lanskem letu solidarnost skupnosti s Slovenskim stalnim gledališčem, tako bi morala letos ob nastalih težavah prevladati solidarnost glede dnevnika, je dejal odbornik in izrazil pričakovanje, da se bo tudi ustrezna posvetovalna komisija izrazila v tem smislu. opozarjajo na veliko škodo TRST - Zaradi slabega vremena, mraza in visokega valovanja naj bi deželno ribištvo imelo v zadnjih dneh več sto tisoč evrov škode. Visoki valovi in izredno nizke temperature so po navedbah organizacije Confcooperati-ve FVG-Federcoopescva FVG veliko škodo povzročili v deželnih gojiščih školjk, zaradi zamrznjenih gojišč pa je poginilo izredno veliko število brancinov in orad. Zato deželna ribiška stanovska organizacija v kateri so združene ribiške zadruge in gojišča školjk od deželnega odbornika Claudia Violina, da za ribištvo proglasi status naravne nesreče. Po podatkih Confcooperative so poginile vse ribe v gojiščih, velika pa je škoda tudi v školjčiščih na Tankem rtiču v miljski občini. Položaj pa bi se lahko še poslabšal, opozareja-jo, saj so vremenske napovedi za naslednje dni zelo slabe. Na včerajšnjem srečanju kroma manjšina - Odbornik De Anna predlagal solidarnostno pomoč 100 tisoč evrov Primorskemu dnevniku Komisija prižgala zeleno luč za delitev prispevkov 2011 O dodatni pomoči našemu dnevniku bo odločala vlada FJK TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je potrdila delitev državnih prispevkov manjšinskim ustanovam za leto 2011. Komisija pa se ni mogla zediniti o solidarnostnem prispevku 100 tisoč evrov Primorskemu dnevniku, ki ga je predlagal deželni odbornik Elio De Anna. O namembnosti tega denarja bo tako odločala deželna uprava. Omenjenih 100 tisoč evrov je deželna uprava hotela v začetku lanskega leta nameniti Slovenskemu stalnemu gledališču (slednje bi tako za let» 2011 dobilo 600 tisoč evrov), odbornik De Anna pa se je potem odločil za 500 tisoč evrov prispevka SSG, kar je pozneje potrdila tudi posvetovalna komisija za Slovence. »Gledališče je bilo v letu 2010 deležno solidarnostnega prispevka (600tisoč namesto 500 tisoč evrov), finančna kriza je mimo in SSG mora poslovati na osnovi denarja, ki ga ima v blagajni,« je takrat dejal De Anna in to stališče, čeprav v ostrejših tonih, ponovil tudi na včerajšnji seji komisije. Nanašajoč se na gledališče je poudaril, »da si nihče ne more privoščiti stroškov za 20 evrov, če ima v blagajni le 10 evrov.«. Iz prvotnega državnega sklada za Slovence je torej ostalo »v igri« 100 tisoč evrov, za katere je De Anna - kot omenjeno - predlagal, da bi takoj šli Primorskemu dnevniku. »Če je bila slovenska manjšina ob podpori javnih ustanov upravičeno solidarna do gledališča, ne vidim zakaj ne bi enako solidarnost izkazala svojemu edinemu dnevniku,« je dejal De Anna. Primorski dnevnik se mu zdi pomemben ne samo za slovensko narodno skupnost, temveč za vso deželno skupnost in tudi za Slovenijo. Odbornikov predlog so v debati, na katero se bomo še povrnili, podprli Rudi Pavšič (SKGZ), Ksenija Dobrila, ki v komisiji zastopa šolsko stvarnost, ter zastopnika krajevnih upraviteljev Iztok Furlanič (Trst) in Aleš Waltritsch (Gorica). Vsi štirje so z različnimi poudarki izpostavili, da je manjšina, ko je bilo potrebno, izkazala konkretno solidarnost SSG, sedaj pa je treba pomagati Primorskemu dnevniku, ki je v težki finančni situaciji ne zaradi takšnih ali drugačnih napak pri upravljanju, temveč zaradi krčenje državnih podpor. Drago Štoka, predsednik Sveta Slovenskih organizacij, je izrazil velike pomisleke nad predlogom deželnega odbornika. Primorskemu dnevniku je treba pomagati, za kar se SSO zavzema na vseh ravneh v Rimu in Ljubljani, je dejal, a ne na škodo gledališča. Slednje si po Štoko-vem mnenju zasluži prispevek 600 tisoč evrov, ki ga je upravni odbor (v njem sedita tudi zastopnika SSO in SKGZ, je večkrat ponovil) že uvrstil v proračun za lansko leto. Po Štokovem mnenju bi tako nastala nova »luknja« v gledališču, ki si je ne moremo privoščiti. Predsednik SSO (podobna stališča sta zagovarjala tudi Janez Povše in Ric-cardo Ruttar) ni prepričal De Anne, ki je vztrajal pri dodatnih 100 tisoč evrov za naš dnevnik. Ob koncu dolge razprave odbornik vsekakor ni želel dati na glasovanje svojega predloga, ki bi razbil komisijo, je dejal, kot tudi ni sprejel zadnjega Što-kovega predloga, da bi Dežela priskočila na pomoč Primorskemu dnevniku iz svojih rezervnih skladov. »Teh skladov ni, postopki pa bi bili v vsakem primeru zelo dolgi,« je odvrnil odbornik. O namembnosti 100 tisoč evrov bo odločala deželna vlada. Posvetovalna komisija je izgubila novo priložnost za tvorno in enotno nastopanje, da ne govorimo o solidarnosti v manjšini, ki je vsaj včeraj nismo doživeli. S.T. Predsedstvo deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino kroma koper - Predstavitev na Fakulteti za humanistične študije UP Monografija Borisa Pahorja (Po)etika slovenstva prva znanstvena monografija o vsestranski ustvarjalnosti tržaškega pistaelja, ki je doslej izšla v Sloveniji KOPER - Na UP Fakulteti za humanistične študije sta v začetku tedna Oddelek za slovenistiko in Založba Annales v okviru Večerov v Foresteriji predstavila prvo znanstveno monografijo o vsestranski ustvarjalnosti Borisa Pahorja. (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Bo- risa Pahorja je prva znanstvena monografija (o njej smo v PD že podrobno poročali) o vsestranski ustvarjalnosti Borisa Pahorja, ki je doslej izšla v Sloveniji. Prikazuje temeljne določnice njegovega ustvarjanja, v katerem se njegova literarna ustvarjalnost vseskozi prepleta s konkret- Oddelek za slovenistiko na UP in Založba Annales sta v okviru Večerov v Foresteriji predstavila prvo znanstveno monografijo o vsestranski ustvarjalnosti Borisa Pahorja no, v prostor in čas vpeto bivanjsko izkušnjo, poetika pa z etiko, kot napoveduje tudi naslov monografije. Monografija je tako tematsko razdeljena na več sklopov. Začenjajo jo prispevki, ki se posvečajo njegovemu romanu Nekropola in njegovi taboriščni izkušnji. Avtorji v nadaljevanju tematizirajo Pahorjevo pojmovanje naroda ter posledice znamenitega intervjuja z Edvardom Kocbekom in se dotikajo njegovega oporečništva. Precej pozornosti je namenjene recepciji Pahorjevega opusa v tujini in doma, pa tudi vplivom italijanske literature na njegovo ustvarjanje ter primerjavi z drugimi literaturami in avtorji, ki nastajajo v dvojezičnem okolju, ali med literaturami malih narodov. Monografijo sklepajo manj znani vidiki Pahorjevega ustvarjanja. Avtorji prispevkov so uveljavljeni slovenski in tuji ustvarjalci in kritiki, literarni zgodovinarji in komparati-visti, sociologi, zgodovinarji, filozofi ter prevodoslovci Ev-gen Bavčar, René de Ceccatty, Ivana Latkovic, Zvonko Kovač, Thomas Poiss, Marta Verginella, Guy Fontaine, Tatjana Rojc, Krištof Jacek Kozak, Jože Pirjevec, Igor Omer-za, Tine Hribar, Janko Rožič, Simona Škrabec, Martina Ož-bot, Urška P. Černe, Meta Klinar, Jamez Vrečko, Miran Košuta, Patrizio Rigobon, Janez Strutz, Vladka Tucovič, Barbara Pregelj, Zoltan Jan, Bogomila Kravos, Urška Pe-renič in Maja Smotlak. Fotografije za monografijo je prispeval Evgen Bavčar. 4 Četrtek, 9. februarja 2012 GOSPODARSTVO birokracija - Na lestvici World Bank Instituta, ki jo je Montijeva vlada vzela za izhodišče Po birokratski zapletenosti Italija predzadnja na lestvici EU Več balasta je samo v Grčiji - Montijeva vlada sprejela dekret za razbremenitev državljanov in podjetij TRST - Številnim slabim uvrstitvam Italije na mednarodnih lestvicah se je te dni pridružila še ena. Po birokratski zapletenosti je država predzadnja med 27 članicami Evropske unije, slabša od Italije je namreč samo Grčija. »Birokracija duši državo, pritiska na poslovanje podjetij, je »eden prvih vzrokov konkurenčne šibkosti Italije v evropskem kontekstu in med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),« je zapisano v poročilu, ki ga je Montijeva vlada priložila k zakonskemu dekretu (ta še čaka na objavo v uradnem listu), s katerim uvaja vrsto poenostavitev za državljane in za podjetja. Izhodišče za dekret je poročilo Inštituta Svetovne banke (World Bank Institute), iz katerega izhaja, da je Italija na lestvici birokratskega poenostavljanja z lanskega 83. mesta padla na 87. mesto med 183 obravnavanimi državami. Tisto, kar ustvarja največji vtis, pa je dejstvo, da je med 27 državami članicami EU zasedla predzadnje, 26. mesto. Najvišjo ceno kupov papirja plačujejo podjetja. »Birokratski stroški so vse hujši za podjetja,« je zapisano v vladnem dokumentu, ki tudi objavlja oceno ministrstva za javno upravo, po kateri 81 posebno pomembnih procedur podjetja letno obremeni za več kot 23 milijard evrov. Za vlado je zato »prioritetna naloga«, da podjetjem zmanjša stroške birokracije in da razredči »džunglo procedur«. Glede prihrankov je v vladnem poročilu zapisano, da bo dekret »za poenostavitev Italije« stroške zmanjšal za vsaj 500 milijonov evrov. Tem je treba prišteti še znatne prihranke, ki jih vlada pričakuje od sprejema ukrepov »posebnega pomena in splošnega značaja, kot so pravila na področju kontrol poslovanja podjetij, eno samo okoljsko dovoljenje za srednja in majhna podjetja, poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenja za izvajanje gospodarskih dejavnosti«. Kot primer je v dokumentu navedeno, da bo samo odprava doslej obveznega programskega dokumenta o zasebnosti »omogočilo prihranek za okrog 313 milijonov evrov, medtem ko bo znižanje stroškov na področju zakupov in poddobav navrglo letni prihranek v vrednosti približno 140 milijonov evrov.« Deset milijonov bo vsako leto prišlo po zaslugi norme, ki nalaga upravam, zadolženim za anagrafske postopke, da zavržejo papir in med seboj komunicirajo samo po spletu, je še zapisano v dokumentu Montijeve ministrske ekipe. prevzemi - Hrvaški Agrokor se je odpovedal Najboljšemu sosedu Mercator ostaja v Sloveniji V ozadju odstopa od ponudbe domnevno predvsem finančne težave hrvaškega »snubca« i FÏèirator Center Še jutri čas za prijave za vpis v nov vodnik za vina iz Furlanije-Julijske krajine TRST - Š dva dni, danes in jutri, 10. februarja, je čas za prijavo za vpis v nov vodnik za vina, ki se pridelujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Vodnik izdajajo štiri pokrajinske trgovinske zbornice v deželi, obrazce pa je mogoče naložiti s spletne strani www.ud.camcom.it. Vodnik izhaja že deset let in je splošno priznan po svoji kakovosti in strogi selekciji. Letošnja izdaja bo prenovljena po obliki in vsebini, zaznamovala pa jo bosta tudi multimedijski pristop in nov naslov.Priročnik se bo imenoval Italian Top Wines from Friuli Venezia Giulia. Srbi so za poslovno potezo lanskega leta izbrali nakup slovenskega Fructala BEOGRAD - Društvo srbskih gospodarskih novinarjev je za najboljšo poslovno potezo lanskega leta izbralo Nectarjev nakup slovenskega Fructala, za poslovno osebnost leta pa so izbrali predsednika družbe Alco group Miroljuba Aleksiča. Za najboljšo družbo leta 2011 so izbrali Naftno industrijo Srbije. Srbski kmetijski minister Dušan Petrovič je na podelitvi omenjenih nagrad dejal, da morata proizvodnja in izvoz ostati v ospredju srbskega gospodarstva, če želi država v regiji prevzeti položaj, ki ji pripada. Srbski proizvajalec sadnih pijač Nectar je lani postal lastnik 93,73-odstotnega deleža Fructala, ki ga je kupil od Pivovarne Union in zanj plačal 35,3 milijona evrov, januarja pa je objavil prevzemno ponudbo za še preostale delnice Fructala. Nectar je ob prevzemu obljubil ohranitev proizvodnje v Ajdovščini in dodatna vlaganja v razvoj sadjarstva v Vipavski dolini. slovenija - Zanimiva okrogla miza Združenja Manager Za preboj potrebna nova miselnost Brez konkurenčnega okolja z novimi vrednotami in inovativnostjo ne bo blaginje, so ugotavljali udeleženci razprave LJUBLJANA - Slovenija za gospodarski preboj potrebuje novo miselnost, nove vrednote, inovativnost na vseh področjih, saj blaginje ne bo brez konkurenčnega okolja, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, ki jo je pred dnevi v Ljubljani pripravilo Združenje Manager. Bistvenega pomena bo tudi socialni dialog, so prepričani. Kot je na srečanju uvodoma spomnil predsednik Združenja Manager Dejan Turk, so se menedžerji zavezali, da bo Slovenija do leta 2020 med 15 najbolj razvitimi državami EU. Član upravnega odbora združenja in predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak je na okrogli mizi, namenjeni razpravi o odgovornosti menedžmen-ta za uresničevanje te zaveze, poudaril, da je prišel nov čas, ki prinaša nova vprašanja, na katere se ne da odgovoriti z odgovori iz preteklosti. Dejal je, da Slovenija potrebuje tehnološke inovacije, nove poslovne modele, nov način sodelovanja in zaupanje. Poleg zavez menedžerjev bodo po njegovih besedah potrebne tudi zaveze politikov, sindikatov, apeliral pa je še na korektno poročanje medijev. Da smo v popolnoma novi eri globalnega razvoja, je poudaril tudi nekdanji direktor in partner svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Strinjal se je, da Slovenija potrebuje konkurenčen poslovni model tudi na ravni države, torej novo miselnost, nove vrednote, zavedanje, da smo v konkurenčnem boju, in socialni dialog. Cilj, da se Slovenija do leta 2020 prebije med 15 najbolj razvitih držav EU, se mu zdi premalo ambiciozen. Kot je dejal, bi bil primernejši cilj 15 najbolj razvitih držav na svetu. Sogovornikom se je pri izpostavljanju pomena socialnega dialoga oz. zavez politike, gospodarstva in sindikatov v smeri skupno dogovorjenega cilja pridružila tudi predsednica sekcije menedžerk in direktorica Adrie Mobil Sonja Gole. »Ni čas in mesto, da delujemo vsak po svoje,« je navedla. Po njenih besedah je za uspeh posameznega gospodarskega subjekta pomemben izkušen obstoječi menedž-ment, povezovanje ljudi, izkoriščanje njihovih kompetenc in motiviranje zaposlenih z ustreznim nagrajevanjem. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pojasnil, da je bil socialni dialog v Sloveniji razvit relativno hitro in je bil uspešen pod vsemi vladami z izjemo odhajajoče. Prepričan je, da bi marsikatera reforma, če bi dialog tekel tudi v mandatu vlade Boruta Pahorja, uspela. Sindikalist je še poudaril, da politiki odločitev, ki jih sprejmeta Nemčija in Francija, ne bi smeli jemati kot čisto zlato, saj so med evropskimi državami razlike. Kritičen je bil tudi Evropske centralne bane (ECB), ki da od držav zahteva zniževanje delavskih pravic. Slovenija potrebuje močno vlado z vizijo in močan parlament, pa je menil predsednik sekcije tujih EVRO 1.3274 $ +1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. februarja 2012 LJUBLJANA - Hrvaški koncern Agrokor, ki se je več mesecev potegoval za nakup 52,1-odstotnega deleža slovenskega Mercatorja (v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško), je svojo ponudbo umaknil in izstopil iz igre. Kot so sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti, »dolgotrajnost postopka pa jih je pripeljala do zaključka, da bi lahko proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena«. Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa «blokiran», ker se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in skupine Pivovarne Laško so v prodajnem konzorciju še NKBM, Aban-ka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje. Prodajalci se ekskluzivno z Agro-korjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponudil 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agro-korju so se izrekli številni politiki in tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev, ki opozarjajo, da je Agrokor na Hrvaškem znan kot «kronični neplačnik» dobaviteljev. Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, pa je opozarjala, da se zna izkazati, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Merca-torja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe. (STA) evro (povprečni tečaj) valute 8.2. 7.2. ameriški dolar 1,3274 1,3113 japonski jen 102,11 100,67 kitajski juan 8,3614 8,2763 ruski rubel 39,5590 39,2870 indijska rupija 65,2350 64,7060 danska krona 7,4328 7,4336 britanski funt 0,83495 0,83020 švedska krona 8,8285 8,8215 norveška krona 7,6290 7,6225 češka krona 24,812 25,000 švicarski frank 1,2114 1,2087 madžarski forint 289,65 291,66 poljski zlot 4,1773 4,1783 kanadski dolar 1,3199 1,3088 avstralski dolar 1,2251 1,2161 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3505 4,3523 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6990 0,6990 braziljski real 2,2853 2,2636 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3191 2,3076 hrvaška kuna 7,5823 7,5750 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 7. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,25975 0,52325 0,76875 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,05250 0,07667 0,13083 euribor (eur) 0,674 1,094 1,391 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.032,61 € -266,66 menedžerjev v Sloveniji in direktor Helle Saturnus Christofer Droste. Pohvalil je izobraženost v Sloveniji, spomnil na prednost poslovanja z zahodno Evropo in opozoril, da so za slovensko gospodarstvo pomembne nove poti, inovacije. Predsednica sekcije mladih menedžerjev in vodja trženjskega komuniciranja Zavarovalnice Triglav Tjaša Kolenc Filipčič je povedala, da se mlada generacija slovenskih menedžerjev zaveda, da živijo v času ostrega konkurenčnega boja. Zato je izpostavila pomen konkurenčnosti podjetij, ključna pa je po njenih besedah vzpostavitev zaupanja. Na trgu zmagujejo podjetja, ki uživajo zaupanje zaposlenih, partnerjev in strank, je dejala in pozvala k odpravi delitev, saj imamo na koncu vsi isti cilj - konkurenčno okolje in s tem povezano blaginjo. Manj optimističen je bil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Spomnil je, da je Slovenija trenutno na repu evropskih držav, kar kaže na notranje težave, na slab položaj javnih financ in nizko konkurenčnost z neugodnim razmerjem med ravnjo plač in ravnjo produktivnosti, visoke davčne obremenitve ipd. V prihodnje bo po njegovih besedah največ odvisno od dogajanja na trgih najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric, od konsolidiranja javnih financ, financiranja bank, podjetij in vzpostavitve konkurenčnosti. (STA) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. februarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,01 INITEDIII IDr»DA 1 AO +1,24 +1111 KRKA I I IKA KOPER 50,50 +0,00 -2 16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,60 140,00 158 00 +0,65 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 +0,57 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 10,70 DELO PRODAJA 24,00 rrm n«nn -3,21 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,90 1 80 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,04 -0,00 +0,33 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 9,52 +0,74 PROBANKA SA! MS MI IR! IANA 5,34 9,90 221 00 -- SALUS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,90 178 00 -0,83 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 10,80 -1,14 -0,55 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. februarja 2012 +1,°7 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,79 89,35 1243 +6,18 +0,34 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,466 -0,96 +1,03 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,336 0,505 0837 -0,53 +2,27 EDISON ENEL ENI 3,28 1715 +0,30 +5,40 FIAT FINMECCANICA 4,62 3 51 -0,23 +0,74 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,12 +2,33 -0,82 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,596 13 47 +2,97 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,85 +0,97 -2,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,54 4,938 +0,71 -0,28 +0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,615 7,47 12 5 +1,15 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,71 +4,95 -0,61 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,526 5,13 -0,06 -0,49 TENARIS TERNA 0,82 14,72 +0,92 +1,80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,75 0,04 -0,51 -5,87 -1 86 UNICREDIT 3,906 4,478 +2,24 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,83 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. februarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 577,48 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.768,75 816 37 +0,53 FIRS, Banjaluka 1.755,79 +0,14 -0,72 n ~7Q LiuicA i j(utuyiau JZ. / I tu(/ J SRX, Beograd - - BICY 1 /17/1 C A _l_n/in un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.001,13 +1,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.880,51 2.543,26 +0,02 +0,44 S&P 500, New York 1.349,34 +0,17 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.278,27 6.748,76 5.875,93 +0,38 -0,08 -0,24 CAC 40, Pariz 3.410,00 -0,05 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.241,00 1.024,2 2.512,92 +1,00 +2,18 -0,05 Nikkei, Tokio 9.015,59 +1,10 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.982,20 21.018,46 2.347,53 +0,83 +1,54 +2,43 Sensex, Mubaj 17.707,32 +0,48 / ITALIJA Četrtek, 9. februarja 2012 5 politika - Ob ostrem protestu poslancev Severne lige Vlada zahteva zaupnico za odlok o razbremenitvi zaporov Glasovanje danes - Monti se je obvezal za spremembo določila o civilni odgovornosti sodnikov RIM - Vlada je včeraj zahtevala glasovanje o zaupnici v poslanski zbornici v zvezi z zakonskim odlokom za razbremenitev prenatrpanih zaporov. Zahtevo je v imenu vlade sporočil minister za odnose s parlamentom Piero Giarda, ki pa je svoj nastop končal s težavo, saj ga je že po prvih besedah zasul plaz protestnih vzklikov iz vrst poslancev Severne lige. »Sramota, sramota!«, so ti vpili. Odlok je vlada odobrila 16. decembra in bo zapadel, če ga parlament ne odobri do 20. t. m.. Pravosodna ministrica Paola Severino je dejala, da se je vlada odločila za zaupnico, ker je to edini način, da premaga obstrukcijo Bossijeve sranke, saj je ta vložila več kot 500 popravkov, katerih obravnava bi vodila v propad zakonskega ukrepa. Severinova je tudi poudarila, da gre za nujen ukrep, saj je prenatrpanost zaporov tolikšna, da Italija krši svoje notranje in mednarodne norme o dostojanstvu zapornikov. Vladni zakonski odlok predvideva večjo uporabo hišnega pripora in policijskih celic, kar naj bi omogočilo odhod več kot 20 tisoč ljudi iz zaporov. Pravosodna ministrica je zagotovila, da med njimi ne bodo nevarni kriminalci. Glasovanje o zaupnici vladi bo na sporedu danes opoldne, odlok pa bo poslanska zborni- ca predvidoma dokončno odobrila prihodnji torek. Poleg Severne lige je negativen glas napovedala tudi Italija vrednot, po oceni katere sedanja vlada podobno kot prejšnja zlorablja izredne parlamentarne postopke. Vlada pa je včeraj sprejela še neko drugo odločitev, ki ni po godu Severni ligi, pa niti delu Berlusconijevega ljudstva svobode. Sporočila je namreč, da bo v dogovoru s strankami vladne večine spremenila določilo o civilni odgovornosti sodnikov, ki ga je pred tednom dni odobrila poslanska zbornica na predlog severno-ligaša Gianluca Pinija. Določilo predvideva, da obtoženci, ki so bili po krivem obsojeni zaradi očitnega kršenja prava, lahko zahtevajo odškodnino od države in od samih sodnikov. Določilo je bilo odobreno ob negativnem mnenju vlade in proti njemu je odločno nastopila zlasti Demokratska stranka. Predsednik vlade Mario Monti je včeraj sprejel delegacijo združenja sodnikov ANM, ki mu je izrazila veliko zaskrbljenost, češ da bi dokončna odobritev določila sodnikom onemogočila mirno delovanje. Ob koncu srečanja je Monti v uradni tiskovni noti zagotovil, da bo vlada poskrbela za spremembo določila v evropskem duhu. Pravosodna ministrica Paola Severino premier - Monti danes pri Obami Reforma trga dela? Najbrž že v marcu RIM - Reforma trga dela je na obzorju, najbrž bo sprejeta pred koncem marca. Tako je italijanski premier Mario Monti včeraj, na predvečer srečanja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, napovedal v intervjuju za Wall Street Journal. Monti je na novinarjevo vprašanje o spremembah, ki jih vlada namerava sprejeti v zvezi z zaščito delovnega mesta oziroma liberalizacijami trga dela, odgovoril, da gredo vse v smeri ukinitve razlik med privilegiranci in mladimi, ki danes skorajda nimajo vstopa na trg dela. Mladim hočemo ponuditi več možnosti zaposlitve in dejansko ukiniti še tiste obstoječe ovire, ki tega ne dopuščajo, je dejal. Predsednik vlade je v intervjuju še pojasnil, da bo Italija zastavljene cilje dosegla s povečanjem fleksibilnosti trga dela in z zgledovanjem po uspešnih ukrepih, ki jih na tem področju uvajajo države severne Evrope. Začenši z Dansko, je dejal, ki velja za najuspešnejšo državo tako glede fleksibilnosti kot varnosti. Ob Montijevih izjavah za ameriški dnevnik so v italijansko javnost vče- ansa raj prišli nič kaj spodbudni podatki pokojninskega zavoda Inps o dopolnilni blagajni in brezposelnosti. V januarju so se odobrene ure redne dopolnilne blagajne znižale za 26,7 odstotka glede na december in 8,5 odstotka glede na januar 2011; skupaj je bilo v januarju odobrenih 55 milijonov ur dopolnilne blagajne. Vzporedno pa se dviga stopnja brezposelnosti: zavod Inps je na podlagi vloženih prošenj za doklado za brezposelnost oz. mobilnost ugotovil, da se je slednja glede na leto 2010 dvignila za 1,4 odstotka. tehnologija - Novo spletno orodje Italijanski profesor z Volunio izziva Google RIM - Profesor računalništva Massimo Marchiori je v teh dneh predstavil novo spletno orodje Vo-lunia, ki naj bi pod eno streho združevalo lastnosti spletnega iskalnika in spletnega družbenega omrežja. Pri tem upa, da bo z njim izzval ameriško družbo Google, ki upravlja vodilni spletni iskalnik na svetu. Volunia uporabnikom omogoča ogled delov izbranih spletnih strani, da bi tako lahko hitreje našli tisto, kar iščejo, hkrati pa omogoča tudi interakcijo z drugimi registriranimi uporabniki, ki morda iščejo po istih spletnih straneh. »Splet je živ kraj. Tu so informacija, a tu so tudi ljudje. Družbena dimenzija je že prisotna, le vznikni-ti še mora,« je v spletni predstavitvi Volunie povedal profesor, ki je v preteklosti med drugim razvil algoritem za naprednejše razvrščanje spletnih strani HyperSearch. Prav njegova dognanja je ameriški spletni velikan uporabil pri funk- Massimo Marchiori ansa ciji PageRank, s katero je obogatil svoj spletni iskalnik. Marchiori je prepričan, da bodo inovativne funkcije Vo-lunie kmalu postale običajne tudi v vodilnih svetovnih spletnih iskalnikih, kot sta ameriška Google in Yahoo. Marchiori, ki uči na Univerzi v Padovi, se s tem projektom sicer ukvarja že štiri leta. Zaenkrat lahko Volunio preizkusi le ozek krog izbranih uporabnikov, že v kratkem pa naj bi bil na voljo širši javnosti ter v 12 jezikih. (STA) Fornero verjame v dogovor o reformi trga dela RIM - Ministrica za delo Elsa Fornero se je včeraj sešla z voditeljico sindikalne zveze Cgil Susanno Camusso. Pogovor se je seveda sukal okrog reforme trga dela, ki jo vlada napoveduje za marec. O isti temi se bo ministrica danes pogovarjala s predsednico Confindustrie Emmo Marcegaglia, kot kaže, pa bo do novega plenarnega srečanja med vlado in socialnimi partnerji na to temo prišlo prihodnji teden. Fornerova, ki je svoj čas zagrozila, da bo vlada sprejela reformo tudi brez pristanka socialnih partnerjev, je včeraj izrazila prepričanje, da je dogovor možen. Na srečanju s časnikarji se je Fornerova odzvala tudi na polemiko, ki je zajela njeno hčerko Silvio Deaglio. Ta je stalno nameščena na Univerzi v Turinu, kjer poučujeta tudi sama ministrica in njen mož Mario Deaglio. Zadeva seveda »smrdi« po nepotizmu, kar je toliko težje prenašati v času, ko vlada s Fornerovo vred razlaga, kako se morajo mladi danes sprijazniti z nestalnimi delovnimi mesti. Ministrica je časnikarjem včeraj dejala, da ima njena hčerka vsa sredstva, da se sama brani. Kaj pa hčerka? Ta je predstavnike tiska pozvala, naj preučijo njen curriculum vitae. Bossi Berlusconiju grozi z dokončnim prelomom RIM - Ljudstvo svobode je včeraj nadaljevalo pogovore z drugimi strankami o reformah. Možnost, da bi se dogovorilo z Demokratsko stranko o volilni reformi, ki je prišla do izraza v torek, pa je posebno razburila Severno ligo. »Če bo Ljudstvo svobode podpiralo Montijevo vlado in sprejelo nam nenaklonjen volilni zakon, bomo prelomili zavezništvo z njim tudi v krajevnih in deželnih upravah,« je dejal Umberto Bossi in pristavil, da bi morali pred odobritvijo volilnega zakona zmanjšati število parlamentarcev. Nove rekordne cene pogonskega goriva RIM - Podražitvam pogonskega goriva ni videti konca. Včeraj je bilo za liter bencina prvič treba odšteti več kot 1,8 evra za liter. Po podatkih specializiranega dnevnika Staffetta Quotidiana je namreč liter zelenega bencina na črpalkah Ta-moil stal 1,801 evra. Dizelsko gorivo pa so včeraj najdražje prodajali na črpalkah TotalErg, in sicer po 1,739 evra liter. Kot rečeno, so to najvišje cene na tržišču. Na nekaterih drugih črpalkah so včeraj zeleni bencin prodajali po 1,775 evra liter, dizel pa po 1,720 liter. Vsekakor so skoraj vse naftne družbe zvišale cene pogonskega goriva, potem ko se je za ta korak v torek odločila družba Eni. Šlo naj bi za posledico ponedeljkovih podražitev cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih. vremenska ujma - Včeraj je bilo najhuje na jugu države, kjer je ponekod že tretji dan snežilo Včeraj še pet žrtev mraza, v Rimu preiskava Opozorila pred novim valom snežnih padavin Fnrrm RIM - Italijo, ki si še ni opomogla od obilnih snežnih padavin pred nekaj dnevi, bo konec tega tedna znova zajelo obilnejše sneženje. Meteorologi snežne padavine napoveduje predvsem za osrednjo Italijo, tudi Lacij, kar bi znova utegnilo ustaviti življenje v prestolnici. Razmere so trenutno najbolj kritične na jugu Italije. V nekaterih predelih dežele Bazilikate je včeraj že tretji dan neprestano snežilo. Ponekod je zapadlo že meter snega, mnoga naselja so nedostopna. Sneženje je zajelo tudi Sardinijo. Nizke temperature, ki jih ponekod ne pomnijo že več kot 30 let, so v minulih dneh povzročale velike težave v oskrbi z vodo zaradi zamrznjenih in popokanih cevi. V Turinu je včeraj obstala podzemna železnica, saj so na več postajah popokale zaledenele cevi, voda pa je zalila tire. Minister za okolje Corrado Clini se bo v teh dneh sestal z večjimi dobavitelji električne energije in vode ter z vodstvom državnih železnic, kjer se zaradi slabih vremenskih razmer pojavljajo največje težave. Potniki na nekaterih vlakih so zaradi poledenelih tirov, ponekod porušenih dreves in snega ostali v vagonih ujeti več ur. Na italijanskih železnicah sicer poudarjajo, da so storili vse, kar so lahko, da pa se soočajo z izredni- mi razmerami. Ponekod je železniške tire prekrila med 10 in 15 centimetrov debela plast ledu. V Rimu so se včeraj, po štirih dneh, šolarji in dijaki znova vrnili v šolske klopi. Ker vreme-noslovci napovedujejo, da bo konec tedna sneženje znova zajelo tudi prestolnico, je pričakovati, da bodo šole znova zaprli. Prav zaradi velikih težav v prestolnici v teh dneh v državi poteka ostra razprava okoli (ne)pri-pravljenosti civilne zaščite za ukrepanje in o tem, kdo je kriv za nepripravljenost na krizne razmere. Komentatorji krivdo vidijo v počasnem ukrepanju in nezadostni opremi, od posipalcev soli do snežnih plugov, ter nezadostni opremljenosti državnih železnic s sredstvi za odmrzovanje. Sicer je rimsko tožilstvo na zahtevo skupine potrošnikov uvedlo preiskavo. Vlada premiera Maria Montija namerava zdaj prevetriti zakon o civilni zaščiti. Med drugim naj bi spremenili organiziranost službe in ji zagotovili več sredstev. Tako je tudi zahteval njen vodja Franco Gabrielli, ko se je v torek srečal z Montijem. Nizke temperature, sneg in led so od minulega petka v Italiji sicer neposredno ali posredno terjale že več kot 40 žrtev. Samo včeraj so jih zabeležili pet. Sneg je prekril vas Castelfranco in Miscano v bližini Beneventa; tolikšnega snega na jugu države ne pomnijo 6 Četrtek, 9. februarja 2012 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DEŽELA - Družbi Lucchini in Elettra formalno sklenili sporazum za nadaljevanje sodelovanja Železarna še do leta 2015 Družba Elettra bo plačala ves denar, ki ga dolguje za plin - Zagotovljeni pogoji za morebitno prodajo Dogovor podpisali na srečanju z deželno, pokrajinsko in občinsko upravo - Sindikat: Pozitiven znak Škedenjska železarna bo nadaljevala s proizvodnjo do leta 2015, s tem pa so zagotovljeni tudi pogoji za morebitno prodajo obrata. Na sedežu Dežele Furlanije-Julijske krajine sta družba Lucchini in družba Elettra včeraj formalno sklenili sporazum, na osnovi katerega bo družba Elettra plačala Lucchiniju ves denar, ki ga dolguje za plin iz železarne (gre za skupaj 46 milijonov evrov). Dogovor predvideva tudi nadaljevanje sodelovanja in redno plačevanje plina, za katerega bo Elettra mesečno posredovala družbi Lucchini 4 milijone evrov. Sporazum zagotavlja v bistvu nadaljevanje delovanja železarne do leta 2015, t'. do predvidenega roka za spremembo dejavnosti obrata. V tem smislu bodo morale javne institucije zdaj pripraviti pogoje za novo namembnost tistega območja, seveda ob upoštevanju okolja. To območje bo vsekakor posvečeno industrijskim dejavnostim, saj bi zahtevala njegova bonifikacija po mnenju sindikalnih organizacij pretirano naložbo. Sporazum odpira tudi pot vlagateljem, ki jih zanima odkup železarne. Nekateri so že pokazali zanimanje, čakajo pa na odločitev milanskega sodišča glede dolgov družbe Lucchini. Pot do sporazuma ni bila lahka. Kot smo poročali, je prišlo pred dvema tednoma do srečanja med družbama Lucchini in Elettra, pobudo zanj pa je dal tržaški župan Roberto Co-solini. Panožni sindikati in sindikalno predstavništvo delavcev železarne so takrat oklicali stavko ter priredili sprevod po mestnih ulicah in demonstracijo pred palačo deželne vlade. Po daljšem pogajanju so takrat dosegli okviren sporazum z obvezo, da bi se v kratkem ponovno sestali na sedežu deželne uprave. To se je zgodilo včeraj dopoldne. V deželni palači so se na srečanju, ki ni bilo napovedano in je bilo strogo za zaprtimi vrati, sestali pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Calcagni, odgovorni za stike z jav-nosj družbe Lucchini Francesco Semino, deželni odbornici Sandra Savino in Angela Brandi, pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, tržaški župan Cosolini in občinski odbornik Fa-bio Omero. Cosolini je po srečanju z zadovoljstvom poudaril, da se je srečno zaključil spor, ki je postavljal pod vprašaj številna delovna mesta. Dosežen je bil stalen sporazum in je treba zdaj gledati na prihodnost industrijske dejavnosti in zaposlovanja na škedenjskem območju, je povedal Cosolini in dodal, da je za to nujen verodostojen industrijski načrt, ki mora upoštevati okolje. V ta namen se bo nadaljevalo sodelovanje med občinsko, pokrajinsko in deželno upravo, ki morajo skupaj pritisniti na italijansko vlado. Jamstva bo od Rima zahtevala tudi odbornica Savino. Zadoščenje so izrazile tudi stranke levosre-dinske večine v tržaškem občinskem svetu. Po dogovoru so nedvomno zadihali vsi zaposleni v železarni in povezanih podjetjih. Sindikati popoldne še niso bili dobro seznanjeni z vsebino sporazuma. Če je bil delegat sindikalnega predstavništva Rsu Franco Palman (Uilm-Uil) pesimist, ker je pot še dolga, je bil pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini mnenja, da je to pozitiven znak v pričakovanju na jutrišnje srečanje na sedežu deželne vlade. Najhujše je mimo, je dodal, vse težave pa še niso rešene. Zato bo sindikat tudi stalno nadzoroval dogajanje v železarni, v prvi vrsti glede varnosti pri delu in glede prihoda surovin za delovanje plavža. Aljoša Gašperlin Semino: Velik korak naprej Srečanja na sedežu deželne vlade se je udeležil tudi odgovorni za stike z javnostjo družbe Lucchini Francesco Semino, ki je privolil na krajši pogovor. Ali ste torej rešili rešili vsa odprta vprašanja z družbo Elettra? Z družbo Elettra smo uredili vse zaostale spore. Elettra bo plačala svoj dolg in se bo sodelovanje nadaljevalo. Železarna bo torej delovala do leta 2015. Postavili smo pogoje, da se delovanje škedenjske železarne nadaljuje do leta 2015. V tej zvezi je bilo tudi zapisano, da se ne bo nihče odrekel finančnim prispevkom, ki jih predvideva t.i. medministrski sklep Cip6 do leta 2015. Ali so pogoji, da bo družba Francesco Semino Lucchini kmalu prodala železarno? Družba Lucchini išče kupca, ki bi prevzel vso skupino. Toda ni izključeno, da bi lahko prodali tudi posamezne obrate. Doseženi sporazum je zdaj odprl to možnost. Ko je bil še spor z družbo Elettra, je bila prodaja obrata težko uresničljiva. Te pomembne ovire zdaj ni več. Nekateri vlagatelji so že pokazali zanimanje, in to je potrdila tudi deželna odbornica Federica Se-ganti. Ali ste že prejeli kakšno ponudbo? Govoriti o ponudbah je prerano. To je kot kupiti stanovanje. Lahko te zanima, toda pot do nakupa je dolga. Danes smo malce zadihali, ker smo odpravili težko oviro. Lahko vsekakor povem, da je že več vlagateljev pokazalo zanimanje. Torej ste v tem smislu na dobri poti. Storili smo velik korak naprej. A.G. DALJNOVOD - Dolgo soočenje na pobudo tržaške podžupanje Na obzorju dogovor s Terno? Gabrovec spet zahteval razveljavitev vseh kazenskih ovadb proti lastnikom zemljišč - Na seji tudi Agrarna skupnost Po petkovem delovnem omizju je na prefekturi včeraj spet tekla beseda o daljnovodu družbe Terna ter številnih problemih, ki se pojavljajo v zvezi s tem načrtom. Sklicatelj sestanka, ki se ga je udeležil tudi prefekt Alessan-dro Giacchetti, je bila tržaška podžu-panja Fabiana Martini, udeležili pa so se ga predstavniki Terne, zastopnika Agrarne skupnosti Vladimir Vremec in Carlo Grgič, predsednik openskega ju-sa Drago Vremec, deželni svetnik Igor Gabrovec in predsednik vzhodnokra-škega rajonskega sveta Marko Milko-vič. Skoraj triurno mestoma tudi napeto srečanje je bilo sicer sprva namenjeno specifičnim problemom, ki so v zvezi z daljnovodom nastali na Op-činah, soočenje pa se je potem razširilo na splošno problematiko daljnovoda. Družba Terna je ponovila, da je vkopanje daljnovoda ne pride v poštev, v kar je prepričana tudi deželna uprava. Pač pa je družba za električno energijo pokazala pripravljenost na soočenje o »poenotenju« raznih služnosti (naftovod, metanovod itd.), ki bremenijo kraško ozemlje. Agrarna skupnost in jusarji glede služnosti na zasebni in kolektivni lastniki zahtevajo primerne finančne odškodnine. Terna o tem v začetku sploh ni bila pripravljena na pogovore, sedaj pa kaže, da je spremenila mnenje. To bomo videli že v prihodnjih urah, ko bo šlo za »zasedbo« nekaterih zemljišč openskih ju-sarjev. Deželni svetnik Gabrovec je znova zahteval razveljavitev vseh kazenskih ovadb oziroma kazenskih postopkov proti lastnikom zemljišč. Pre-fekt je pojasnil, da to lahko naredijo le sodniki, izrazil pa je prepričanje, da bo tožilstvo vse kazensko postopke formalno arhiviralo. TRŽAŠKA OBČINA - V komisiji za okolje cela vrsta pomislekov o sporni gradnji uplinjevalnika družbe Gas Natural V občinski komisiji »Ne« uplinjevalniku O zadevi bo v ponedeljek razpravljal in odločal občinski svet - V torek, 14.februarja, tehnično omizje o uplinjevalniku pri Žavljah na Deželi Novo negativno mnenje o gradnji uplinje-valnika družbe pri Žavljah. Na včerajšnji seji ga je soglasno izrekla občinska komisija za okolje. Španska energetska družba Gas natural je predstavila nov, dodelan načrt, da bi vendarle dobila privoljenje za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Pred razpravo v mestni skupščini je morala o njem izreči svoje mnenje občinska komisija za okolje. Ocena svetnikov je bila podobna tistim iz prejšnjih let. Člani komisije so menili, da se sedanji načrt bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Tak obrat bi bil v Tržaškem zalivu nevaren predvsem za okolje, imel pa bi tudi negativne gospodarske posledice na pristaniško delovanje. Prisotnost plinskih ladij-velikank bi predstavljala nevarnost v zalivu. Letno naj bi priplulo v zaliv kakih 200 plinskih tankerjev, ob njihovih prihodih in raztovarjanjih plina bi se pristaniško delo dejansko ustavilo. Na srečanju je bil omenjen tudi paradoks: v Rovigu imajo že podoben plinski terminal, prav v teh dneh, ko je bila potreba po plinu zaradi hude zime večja, pa ni deloval, ker so oblasti zaradi slabega vremena in iz varnostnih razlogov prepovedali prihod plinskih ladij ob pomol za pretok plina. Na seji občinske komisije je bila izpostavljen ena od hudih pozabljivosti projekta: načrtovalci ni- so upoštevali bližine zaščitenega miramarskega morskega parka, na katerega bi prisotnost upli-njevalnika kvarno delovala. Na seji občinske komisije je bil govor tudi o pravi zagonetki. Gas natural je v načrtu predvidela nekakšno »sodelovanje z občinsko sežigalnico: z ohlajeno morsko vodo iz uplinjevalnika naj bi hladili turbine sežigalnice,ki proizvaja energijo. Seje se je udeležil tudi odbornik za okolje Um-bereto Laureni, ki pa je zanikal stik med upraviteljem sežigalnice, podjetjem AcegasAps, in družbo Gas natural. Svetniki vseh skupin so se izrekli proti grand-ji uplinjevalnika. Le vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli je predlagal »poglobitev«, kar pa ni bilo sprejeto. Tako je lahko komisija izdala svoje mnenje, negativno seveda. Načrt bo v ponedeljek priromal v občinski svet, ki se bo o njem spet izrekel. Doslej je vselej izdal negativna mnenja, ki pa so bila sprejeta po izteku ustreznega roka. Tokrat bo prvič, da se bo mestna skupščina - z levosredinsko upravo - držala predvidenega termina. Tako bo že dan kasneje, v torek, 14. februarja, iznesla svoj sklep tehničnemu omizju, ki se bo sestalo na Deželi. M.K. / TRST Četrtek, 9. februarja 2012 7 TRST - Obisk na predvečer slovenskega kulturnega praznika Uradni Trst priznava vlogo slovenske kulture Občinski odbornik za kulturo Mariani na sedežu slovenskih ustanov v Ul. sv. Frančiška Uradni Trst se je na predvečer slovenskega kulturnega praznika idejno odprl slovenski kulturi. V torej je namreč Zveza slovenskih kulturnih društev na svojem tržaškem sedežu gostila Andreo Marianija, tržaškega občinskega odbornika za kulturo. Odbornika je dočakala širša delegacija predstavnikov ustanov, ki domujejo v Ulici sv. Frančiška v Trstu. Prisotno je bilo tudi predstavništvo Slovenskega raziskovalnega inštituta. V Gregorčičevi dvorani so Marianija dočakali nekateri člani pokrajinskega odbora ZSKD za Trst in njegova predsednica Živka Persič, Ace Mermolja, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Trst, in Martina Štrajn, predsednica uprave Narodne in študijske knjižnice. Po uvodnem pozdravu Živke Persič, ki je odborniku predstavila prisotne in organizacije, ki imajo svoj sedež v stavbi na Ul. sv. Frančiška, je prevzel besedo odbornik. Izpostavil je svoje presenečenje ob potencialu, ki ga imajo Slovenci v Trstu kot sooblikovalci družbenega tkiva. Poudaril je željo občinske uprave po sodelovanju s Slovenci, ki bi lahko postalo primer dobre prakse v Evropi, zlasti s pogledom na skrb vzbujajočo rast gibanj, ki temeljijo na nestrpnosti. Dodal je sicer, da je v Trstu na splošno veliko možnosti kul- Odbornik Andrea Mariani (levo) med obiskom kroma turnega in družbenega razvoja, a na žalost je med kulturnimi akterji še preveč zazrtosti vase, ki pa jo k sreči uravnoveša kakovost ponudbe. Iz tega, je dejal, si je treba upati stopiti za korak naprej in poskusiti ubrati nove poti. Če bodo te poti napačne, je zaključil, nam bo ostalo v tolažbo dejstvo, da se ni nič spremenilo. Uvodni del je zaključil Ace Mer-molja, ki je svojo pozornost namenil kulturi, ki je realna, kulturnim dejanjem in kulturnim dogodkom, ki dajejo idejam in željam čisto posebno težo. Skupina predstavnikov je nato odbornika, ki je drugače po rodu iz Milana in je do nedavnega živel v Venetu, po- spremila v Narodno in študijsko knjižnico. Predsednica upravnega odbora NŠK je poudarila željo po odprtosti NŠK. »Želimo si, da postane NŠK protagonist, ne le tržaškega knjižničnega okolja, ampak tudi celotne kulturne stvarnosti. Želimo si postati referenčna točka tudi za vse tiske, ki ne poznajo slovenščine,« je poudarila Štrajnova. Obisk se je nadaljeval do Slorija, kjer je Marianija dočakal Devan Jagodic, ki je predstavil dejavnosti inštituta, Izjavil je, da se SLORI ne ukvarja le s Slovenci v Italiji, ampak tudi s celotnim ozemljem, na katerem živijo. Zadnji del sprejema je potekal v Tržaški knjigarni, ki jo je predstavila Ilde Košuta. Ob kavi, ki jo je ponudila prisotnim, so prišli na dan sveži namigi za nove pobude, ki bi vrednotile večjezično in večkulturno dušo Trsta. Obisk tržaškega odbornika za kulturo Andree Marianija na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je zaključil v nadvse pozitivnem in sproščenem vzdušju v Galeriji TK, kjer je stal šop rdečih nageljnov, na steni pa je visel portreta Franceta Prešerna. Pesnik bi kot v Sonetnem vencu ob tej priložnosti verjetno rekel: »Vremena bodo Kranjcam (Slovencem) se zjasnile!«. Martin Lissiach VREME - Dvodnevni premor pred novo zaostritvijo zimskih razmer Burja in mraz še nista mimo Za gasilce včeraj prav tako naporno - Tržaški ribiči ob 450.000 evrov prihodkov, ribe pa bi se lahko odselile v toplejše kraje Burja je včeraj začasno prizanesla tržaški pokrajini, po močnih nočnih sunkih se je ošibila in zjutraj pihala slabih pestdeset kilometrov na uro. Danes bo prav tako šibka, temperatura bo za spoznanje višja, od jutri dalje pa bomo spet v primežu mraza in zelo močne sibirske burje. Slabe razmere bodo trajale do začetka prihodnjega tedna. Včerajšnjega delnega premora se je marsikdo veselil, medtem ko je bil dan za gasilce vsekakor zelo naporen. Kot običajno so se po neurju eden za drugim vrstili klici v zvezi s posledicami burje. Odstraniti so morali najrazličnejše predmete, ki jih je veter razmetal in poškodoval v prejšnjih dneh, poleg tega pa je na celotnem ozemlju prišlo do manjših poplav zaradi poškodovanih cevi. Prišlo je tudi do nekaterih manjših požarov, enega od teh so zgodaj popoldne gasili pri Domju. Torkova izjemna popoldanska burja pa je s številnih streh odtrgala kritine iz različnih materialov. Poškodovanih je bilo več šolskih poslopij, po besedah tržaške občinske odbornice Antonelle Grim pa je zaenkrat mogoče opraviti samo najnujnejša začasna popravila. Ko bo veter končno oslabel, bo Občina Trst ocenila škodo in pripravila temeljitejši načrt posegov. Škodo so medtem že ocenili ribiči, ki ne delajo že dva tedna. V Trstu naj bi bili zaradi slabega vremena ob 450.000 evrov prihodkov, skupna vsota na deželni ravni pa naj bi znašala 2,25 milijona evrov. Predsednik deželnega ribiškega združenja Agci Agrital Guido Doz bo od oblasti zahteval, naj razglasijo izredno stanje. Po njegovih ocenah naj bi vsak ribiški čoln utrpel po petsto evrov škode na dan, plovil pa je vsega skupaj tristo. Poleg tega pa je nevarno, da se ribe zaradi izredno mrzle morske vode v Tržaškem zalivu (najnižja temperatura je znašala okrog pet stopinj) odselijo proti jugu. »V mrazu pa se školjke slabo razvijajo, kar bo povzročalo probleme tudi poleti,« je opozoril Doz. Osebje podjetja AcegasAps medtem vneto pobira smeti, ki so jih občani v prejšnjih dneh pustili ob polnih zabojnikih, veter pa jih je razmetal po ulicah. Po besedah tiskovnega predstavnika podjetja Roberta Lisjaka trenutno redno poteka odvoz vseh odpadkov, osebje pa se pripravlja na nov napad burje. Nekatere zabojnike so že zavarovali z vrvmi. (af) SLABO VREME - Vzdrževalec občinskih vozil Sergij Štoka Zaradi počenih cevi nevarnost ledu na cestah Sergij Štoka je zaposlen pri tržaški občinski policiji, na sedežu na Miramar-skem drevoredu se ukvarja z vzdrževanjem občinskih vozil. Pred letom 2000pa je delal v občinski smetarski službi. Kon-tovelec ima s posledicami burje in mraza, ki nam bosta konec tega tedna še naprej povzročala težave, kar nekaj izkušenj. S čim se ukvarjate v delavnici na Miramarskem drevoredu? Pregled imam nad avtomobili občinske policije in drugimi občinskimi vozili. V tem obdobju opremljam vozila z zimskimi gumami in dolivam tekočino antifriz. Posipavanje cest s soljo je danes v pristojnosti podjetja Acega-sAps, medtem ko je nekoč za to skrbela Občina. Pred leti smo s sodelavci pripravljali tovornjake, ki so ceste močili z morsko vodo. Kapitanija pa je črpanje morske vode naposled prepovedala. Je bila morska voda učinkovito sredstvo proti snegu in ledu? Sergij Štoka kroma Učinkovita je bila samo do določene temperature, menda do kakih pet stopinj pod ničlo. Pod to mejo je vsekakor vse zmrznilo. To smo lahko v prejšnjih dneh videli na pomolih, kjer se je pojavil led. Preostala je samo sol, danes pa v resnici uporabljajo nek kemični preparat, ki topi predvsem led. S kakšnimi težavami se v teh dneh soočate na cestah in ulicah? ENPAM - Zaradi slabega vremena Preklicana stavka družinskih zdravnikov Sindikalna predstavništva družinskih zdravnikov so včeraj preklicala napovedano štiridnevno stavko - od danes do nedelje. Odločitev so narekovale vremenske napovedi za vikend, saj bi stavka zdravnikov lahko samo škodila ljudem v stiski. Zdravniki bodo stranke torej redno sprejemali v ambulantah in zagotavljali oskrbo na domu, saj je marsikdo obležal v postelji zaradi influence. Težave pa seveda ostajajo. Sindikalnim predstavništvom družinskih zdravnikov namreč ne gre v račun, da hoče Montijeva vlada kar na vrat na nos ukiniti obvezni sklad zdravnikov in zobozdravnikov ENPAM in ga združiti z zavodom INPS. Sindikat družinskih zdravnikov FIMMG opozarja, da na pogajalski mizi niso le ekonomski pogoji, temveč tudi pokojnine. Stavka je torej le začasno preklicana. K tej odločitvi je ob slabih vremenskih napovedih botrovalo tudi srečanje članov sindikata družinskih zdravnikov FIMMG z ministrico za delo Elso Fornero, ki je izrazila željo, da bi se le prišlo do nekega kompromisa. Vse bo torej jasno na prihodnjem delovnem omizju z ministrico. Padlo je ogromno vej in suhih dreves. Slednja bi morali pravzaprav pravočasno požagati, nekoč so bili do tega bolj pozorni. Problem pa predstavljajo številna opuščena poslopja, ki jih nihče ne vzdržuje. Pred dnevi so recimo zaprli za promet drevored pri tržaškem hipodromu, ker je burja s strehe nekdanje tovarne odtrgala gumijasto prevleko. V glavnem povzroča največje probleme pomanjkljivo vzdrževanje in ko ni denarja, je vzdrževanje še slabše. Večjih težav v prometu pa v teh dneh ni bilo, kajne? Ne, ker ni snežilo. Ceste so kar varne. Nevarnost poledice pa obstaja, predvsem zaradi počenih cevi, iz katerih se lahko voda izlije na cesto. Posebno v teh dneh, ko se led ob višji temperaturi tali, cevi začnejo pokati in ta nevarnost postaja aktualna. Prav danes sem videl dve cevi, iz katerih je curljala voda. Vozniki naj bodo pozorni. (af) Mlada Tržačana ukradla jopič v vinoteki V torek zvečer so se tržaški ka-rabinjerji pripeljali do vinoteke Nanut v Ulici Genova, saj jih je uslužbenec opozoril, da mu je neka stranka ukradla jopo v vrednosti 400 evrov. Na kraju dogodka je uslužbenec agentom opisal tatu, ki je po kraji hitro zapustil lokal, medtem ko dekletu, ki je bilo z njim, beg ni uspel. Agenti so ga kaj kmalu našli v bližini vinoteke in naposled ugotovili, da gre za dvojico brezposelnih Tržačanov, 20-letnega F.S. in 21-letno P.J., ki so ju ovadili na prostosti zaradi kraje v obteže-valnih okoliščinah. ČISTI TRST? Roka roko umije ... Roka roko umije, pravi pregovor, ki ga nekateri v Trstu očitno dobro poznajo. Lansko poletje je predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti predlagal Marino Monassi za predsednico pristaniške oblasti. Takratni župan Roberto Dipiazza je zagnal vik in krik, češ, da naj bi s tem Giulio Camber, intimni prijatelj Mo-nassijeve, spet stegnil svoje prstke na pristanišče. Monassijeva je bila jeseni res imenovana za predsednico pristaniške oblasti. Minilo je nekaj mesecev in nova predsednica pristaniške oblasti je pred dnevi vrnila uslugo. Napovedala je, da bo aprila Antonio Paoletti postal predsednik družbe Trieste terminal passeggeri, ki upravlja potniški promet v tržaškem pristanišču in ima v zakupu še številne druge posle (na primer parkirišče na četrtem pomolu). S svojevrstno politično poroko Monassi-Paoletti bo Camber raztegnil svojo »oblast« na trgovinsko zbornico, in to kar za časa Cosolinijeve levosredinske uprave na občini. Ni kaj: roka roko umije. Vprašanje pa je, ali bo Trst ob tolikšnem umivanju res bolj čist... M.K. Ater: sporno povišanje najemnin Tržaško podjetje za ljudska stanovanja Ater je podražilo najemnine. Njegovo vodstvo je pojasnilo, da je bil ukrep potreben zaradi uvedbe novega davka na nepremičnine IMU. Za občinska svetnika Unaltra Trieste Franca Bandellija in Alessio Ro-solen je bil to le izgovor. V Vidmu in v Pordenonu podjetji Ater nista zvišali najemnine stanovanj, pa tudi v Gorici ni še znano, ali bodo to storili, ali ne. Pomeni, da uvedba novega davka IMU ni pravi razlog za zvišanje najemnin na Tržaškem, sta ocenila Bandelli in Rosolen, in pozvala predsednika tržaškega podjetje Ater, naj prekliče sklep o povišku. Sicer se bo vsilil dvom, da je bil ukrep potreben zaradi ... nesposobnosti vodstva, ki »skuša zaključiti bilanco na račun najbolj potrebnih ljudi.« Pevska revija Cantabimbo V gledališču Bobbio (Ul. Ghirlan-daio 12) bo danes ob 14. uri na sporedu priljubljena pevska revija otroških vrtcev in osnovnih šol Canta-bimbo, ki jo prirejajo tržaška občina oz. pokrajina ter deželni šolski urad. Na odru se bodo ob letošnji, 12. izvedbi revije predstavili malčki iz vrtcev Modri delfin, Kamillo Kromo in Pollitzer, ter številnih osnovnih šol, med katerimi tudi otroci iz repentabrske Alojz Gradnik. Monologi pri mizi drevi v kavarni Rossetti V različnih tržaških in deželnih restavracijah in kavarnah bo tudi letos zaživela gledališko-kulinarična pobuda Delitti & Sapori, ki jo vsako leto pripravlja kulturno združenje Palačinka. Gledališke monologe o hrani in tradiciji pokojnega Andree Orla bodo drevi ob 20. uri ob pogrnjeni mizi podajali v kavarni Rossetti (rezervacije miz zbirajo na tel. 040/5700566). Škodljiva prsna proteza V knjigarni Italo Svevo (Ul.Battisti 6 - podhod Fenice) bosta Luisa Ne-mez in plastični kirurg Costantino Davide danes ob 17.30 predavala o škodljivosti prsne proteze za žensko telo. 8 Torek, 7. februarja 2012 ŠPORT / ŠKEDENJ - Jutri ob 20. uri predstavitev v SKD Ivan Grbec Škedenjsko izročilo odslej tudi na DVD-ju Po zaslugi učencev in učiteljev OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič Pred dobrim poldrugim letom brošura, letos pa DVD, vedno z istim naslovom: Nekoč je bilo v Škednju lepo -Amb't je blo v Ščedne l'pu. Ista je tudi vsebina: prikaz običajev, ljudskih plesov, pesmi in izštevank, ki so jih učenci Osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič iz Škednja in od Sv. Ane pripravili ob priložnosti tridesetletnice poimenovanja škedenjske šole po Ivanu Grbcu, ki so jo proslavili maja leta 2010. Takrat so učenci širši javnosti prikazali sadove večletnega raziskovalnega dela v okviru projekta, ki je bil posvečen spoznavanju Škednja in starih Škedenjcev, spadal pa je v sklop predmeta spoznavanja slovenske kulturne dediščine: tako so učenci bolj podrobno spoznavali stare običaje v tem tržaškem predmestju, dalje so se posvetili liku in delu skladatelja Ivana Grbca, po katerem je poimenovana domača šola, naštu-dirali so plese, pesmi in izštevanke, posvetili pa so se tudi škedenjskemu narečju, v katerem so napisani nekateri prizori, ki so jih prikazali na proslavi ob obletnici poimenovanja in na poznejši predstavitvi brošure. Zdaj je vse to, kot že omenjeno, zbrano na DVD zgoščenki, za nastanek katere je padla zamisel ob koncu šolskega leta, kar so starši podprli. Igrani prizori v narečju izpod peresa oz. v priredbi Silvane Dobrilla in Dorice San-cin Drejač ter izvedba ljudskih plesov in izštevank ter ugank ob glasbeni spremljavi Maurizia Marchesicha se dogajajo na različnih lokacijah v Škednju, med drugim v prostorih in na dvorišču OŠ Grbec-Stepančič (trenutno je stavba zaradi popravila zaprta, šola pa deluje v začasnih prostorih v Ul. Svevo) ter v Škedenjskem etnografskem muzeju, kjer so učenci in njihovi mentorji snemali tudi za oddajo TV Koper Brez meje (zgoščenka se začne ravno s pogovorom z ravnateljem Marijanom Kravosom za omenjeno oddajo). DVD, ki je nastal s pomočjo snemalcev Davida Čoka, Pina Rudeža in Sergia Zocha-Čoka, naslovnico pa krasi ilustracija Milana Pasarita, bodo predstavili jutri zvečer ob 20. uri v prostorih SKD Ivan Grbec v Škednju v okviru prireditve, na kateri bodo počastili praznik slovenske kulture in poudarili pomen kulturne dediščine. Že zdaj pa se vsi sodelujoči zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k izpeljavi načrtovanega dela, se pravi ravnateljstvu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, Združenju staršev, Ške-denjskemu etnografskemu muzeju, RTV Koper, predvsem pa sicer že upokojeni, a še vedno zelo aktivni učiteljici Sil-vani Dobrilla, ki je bila »duša« projekta ter s šolo še vedno sodeluje in ji pomaga. NŠK - Jutri odprtje Razstava Soba 68 Nike Furlani V prostorih Narodne in študijske knjižnice (Ul.Sv. Frančiška 20) bodo jutri ob 17.30 odprli fo-tografko razstavo Nike Furlani z naslovom Soba 68. Avtorico in njeno delo bo predstavil Matevž Paternoster, medtem ko bo za glasbeni utrinek s flavto poskrbela gojenka konservatorija Tar-tini Barbara Ferluga. 29-letna fotografinja se je po zaključeni pedagoški fakulteti v Kopru posvetila ljubezni do fotografije in ravnokar zaključuje študij kreativne fotografije v Sežani. Izkušenj pa ji res ne manjka, saj se je udeležila številnih delavnic vizualnega dizajna in je sodelovala pri različnih stažih po podjetjih in šolah. Serija fotografij z naslovom Soba 68 velja za njen prvi poskus avtoportreta. Sestavlja jo 12 barvnih fotografij posnetih v digitalni tehniki. Prvič jih je avtorica predstavila na steni prekriti z rožnato tapeto, z namenom, da se le-te ločijo od razstavnega prostora galerije in ustvarijo bolj intimen, osebni prostor oz. sobo; tokrat pa, zaradi prostorske omejitve, ni možna enaka oblika prezentacije. Fotografije predstavljajo fragmente Ni-kinega čustvenega vsakdana. Združene na steni pa prikazujejo celoto oz. vizualni dnevnik njenega notranjega doživljanja zunanjosti. Fotografije predstavljajo začetek beleženja intimnih impresij, ki se rojevajo v hipu in postopoma prehajajo v bolj intimno, zasebno sfero. Prikazane geste, čustva in emoci-je težijo k ustvarjanju posebne atmosfere, ki se neprestano giblje med napetostjo in umirjenostjo. Fotografije so posnete tako v in-terjerju kot zunaj, v obeh primerih pa je prostor dojet kot zaprt, v soodvisnosti z samim motivom. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. februarja 2012 POLONA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 7.35 Jutri, PETEK, 10. februarja 2012 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka -1,3 stopinje C, zračni tlak 1025 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 37 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6,9 stopinje C. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti . . Lekarne Od ponedeljka, 6. , do sobote, 11. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje S. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibe-nika, Dubrovnika, Splita in Mostarja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 29. maja do 5. junija 8-dnevno popotovanje po Baltskih deželah, Litvi, Estoniji in Letoniji, ter ogled mesta Helsinki. Potujemo z letalom, po baltskih deželah pa z avtobusom. Na razpolago je še osem mest. Vpis do 15. februarja, oz. do popolnitve mest. Za informacije in prijavo se obrnite na tel. št. 335-8186940. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). [H Osmice Čestitke ALESSANDRO! Za tvoj rojstni dan, ko stiskamo ti dlan, naša je iskrena želja: mnogo zdravja in veselja. Ilaria, Johnny, Bojana in prijatelji. Nadji Pahor 90 se jih je nabralo! Vse najboljše ji želijo vsi njeni Nadji Pahor izrekamo iskrene čestitke ob njenem visokem jubileju in ji želimo, da bi v zdravju in srčni radosti doživela še mnogo lepega v krogu svojih najdražjih. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu krožek Krut Zadružni center za socialno delo Danes praznuje pomembni jubilej Nadja Pahor, dolgoletna družbeno-kulturna delavka. Iskreno ji čestita in želi vse najboljše Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob prejetju nagrade Prešernovega sklada čestita Stojanu Kuretu Glasbena matica LaJ Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. ARISTON - Dvorana je zasedena. CINECITY - 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 16.45 »Hugo Cabret 3D«; 16.30, 18.30, 20.30, 21.35 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 16.20, 19.10, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 16.30, 18.50, 19.50, 21.10, 22.05 »Benvenuti al Nord«; 20.00, 22.00 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 16.10 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 16.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«. FELLINI - 16.10, 18.30, 21.00 »The Help«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 20.10 »L'arte di vincere«; 18.20 »E ora dove andiamo?«; 22.20 »Shame«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.10, 21.00 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 20.30 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 16.05, 17.50 »Obuti maček 3D«; 16.20, 18.35 »Obuti maček (sinhr.)«; 21.50 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 20.35 »Obuti maček«; 19.50 »Podzemlje - Prebujenje; 16.40, 19.00, 21.20 »Zaobljuba ljubezni«; 18.05, 20.15 »Potovanje v središče zemlje 2 - 3D«; 16.35, 18.35, 20.40 »Izlet«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.30 »The Artist«; 19.45, 22.00 »J. Edgar«; Dvorana 2: 16.40 »I Muppet«; 18.20, 22.15 »La talpa«; Dvorana 3: 18.30, 20.20, 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Proto-collo fantasma (dig.)«; Dvorana 3: 17.20,19.40, 22.00 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«. 9 Šolske vesti BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na za vodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 04054356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoškitrg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 11. februarja, od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. V ponedeljek, 20. februarja, bo tajništvo sprejemalo stranke od 8. do 13. ure. Prošnje za vpis dobite na www.di-dol.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 347-0641636. IŠČEM PARKING za avtodom-camper v Sežani in okolici. Tel. 0038631864174 (v večernih urah). NA DEŽELNEM KONGRESU Slovenske skupnosti v Devinu 27. januarja je nekdo pomotoma odnesel črn moški plašč velike mere, ostal pa je plašč manjše mere. Za zamenjavo klicati na tel. 340-1851200. PRODAJAM MALO HIŠO v starem delu Katinare (blizu osnovne šole). Sestavljena je iz vhoda, kopalnice, spalnice, otroške spalnice, dnevne sobe in kuhinje, 13 kv. m kleti in 40 kv. m. podstrešja. Hiša je opremljena s fo-tovoltaičnim sistemom, ogrevanjem, alarmom in kurilnikom na pelet. Info na 347-5943555 (Rosario). PRODAM avto renault kangoo 1.2, 16v, privilege, letnik 2001, edini lastnik, prevoženih 73.000 km, klima, ABS v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: +39334-7554138. PRODAM gorilnik na kurilno olje (bru-ciatore) znamke lamborghini. Tel. 338-5098764. www.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 9. februarja 2012 9 1 TK m TRŽAŠKA KNJIGARNA in SKD TABOR vabita danes ob 18,uri na predstavitev knjige Marka Sosiča IZ ZEMLJE IN SANJ Spregovorila bo prof. LOREDANA UMEK OPČINE - Proseška, 13 13 Obvestila DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14. do 20. leta bo potekala do 10. februarja, v Ul. Ginnastica 72, od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici Dijaškega doma, v neposredni bližini administrativnih uradov. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 10. februarja, ob 18. uri potopisno predavanje Mateje Komac: Kitajska - država mnogih obrazov (Bar, Razdrto). Ob 20. uri »Nočni pohod ob polni luni na Nanos«, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po potopisnem predavanju. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 10., 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico »Kako promovi-ramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju« v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040635626, info@zskd.org. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju o Bachovih cvetovih z naslovom: »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja in psihoterapevt-ka dr. Lucija Lorenzi in Tania Picco-li. Prvo srečanje bo v soboto, 11. februarja, od 15. do 19. ure v prostorih KD Redeča Zvezda v Saležu št. 66. Informacije na tel. št.: 347-4437922, 334-7520208. SKD PRIMOREC bo ob dnevu slovenske kulture otvorilo vaško Cici knjižnico. Osrednja proslava bo v soboto, 11. februarja, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopajo OPZ Otroškega vrtca Elvira Kralj in COŠ Pinko Tomažič (dir. Aljoša Saksida), gojenci godbeniške šole Viktor Parma - Trebče (dir. Luka Carli), OPZ Kra-sje (dir. Petra Grassi), Baletno društvo Divača, Lutkovna skupina Tipitapi li-ceja A. M. Slomšek. AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo Primorskega pokala v nedeljo, 12. februarja, v Poden (Avstrija). Vpisovanja na info@mla-dina.it ali na tel. št.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 12. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 12. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SPDT prireja v nedeljo, 12. in nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mla-dinski@spdt.org ali smuca-nje@spdt.org. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN vabi člane na redni občni zbor z volitvami novega odbora, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ŠC MELANIE KLEIN - prireja tečaje od ponedeljka, 13. februarja: Masaža dojenčka (16.00-16.45) namenjena malčkom od 2. do 7. meseca. Baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00), starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.00-20.00). V torek, 14. februarja, pa se bosta začela Shiatsu za otroke od 3. do 5. leta starosti (16.30-17.00) in Shiatsu za nosečnice (17.30-18.30). V petek, 17. februarja, se bo začel tečaj Štikanja ob čaju (18.00-20.00) za vse, ki bi želeli izboljšati tehniko šti-kanja v prijetni družbi. Dejavnosti bodo v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure, Ul. Cicerone 8. Info na www.melanieklein.org, tel.345-7733569. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da prireja svetovalna služba iz Sežane predavanje na temo: »Prehrana vinske trte in gnojenje v integriranem vinogradništvu«. Predavanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri v OŠ v Dutovljah. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS obvešča, da je javno srečanje z občani na temo: »Problematika prometa na Proseku« zaradi napovedanih vremenskih razmer preloženo na četrtek, 16. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni. TEČAJ PSIHOMOTORIČNE VADBE za otroke in starše se prične v četrtek, 16. februarja. Urnik: dojenčki 1. leto starosti 16.00-16.50, 2-3 leta starosti 17.00-17.50. Tečaj ponuja otroku različne gibalne izkušnje za njegov harmonični razvoj in omogoča staršem, da spoznajo etape psihomotoričnega razvoja svojega otroka. Info na tel. št.: 380-3224745 (Loredana Kralj). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja), ki bo v soboto, 18. februarja, ob 10.30. Vodila ga bo Barbara Žetko. KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA IN SKD TABOR vabita danes, 9. februarja, ob 18. uri na Opčine (Proseška ul. 13) na predstavitev knjige Marka Sosiča »Iz zemlje in sanj«. Spregovorila bo prof. Loredana Umek. KRD DOM BRIŠČIKI IN KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na Praznik slovenske kulture, ki bo v petek, 10. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Bri-ščikih. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda, vokalna skupina Volnik ter recita-torka Vesna Hrovatin. Toplo vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Soba 68«, ki bo v petek, 10. februarja, ob 17.30. Predstavil jo bo Matevž Paternoster. Glasbeni utrinek Barbara Ferluga, flavta gojenka kon-servatorija G. Tartinija v Trstu. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO »FORTUNATO PAVISI« prireja v petek, 10. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Mazzini 30 predavanje o »Neugodju mladostnika in preobraža-nju družine«. Predavateljica prof. Elsa Zibai bo z antropozofskega pogleda (in ne samo spregovorila o novih poteh zavestne duše v družinskih odnosih. UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ iz Škednja vabijo v petek, 10. februarja, ob 20.00 v KD I. Grbec na predstavitev DVD-ja »Nekoč je bilo v Škednju lepo«, ki je nastal v okviru 30-letnice poimenovanja šole po Ivanu Grbcu. OBČINA DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturini iz Domja, vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Sodelujejo otroški pevski zbor Fran Venturini, Nomos Ensemble, basist maestro Alessandro Švab in oktet Volnik. Priložnostna govornica bo prof. Vilma Purič. TRST80 vabi člane in prijatelje v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v prostore Kulturnega društva Briški Grič v Šte-verjanu na otvoritev razstave Fotovideo Krožka Trst80. Razstavljali bodo naši člani: Luka Vuga, Mirna Viola, Sonia Osbich, Alenka Petaros in Gi-no Dal Col. Vabljeni! 150 LET CERKVE SV. MAGDALENE V BAZOVICI - V nedeljo, 12. februarja, predavanje slikarja Borisa Zuliana na temo »Ikone in freske« po maši od 10.30. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ ob Dnevu slovenske kulture prireja gledališko predstavo v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri. S komedijo »Zbeži od žene«, večkrat nagrajena na Festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah 2011, nastopa PD Štandrež. Sledi pustna zakuska. Toplo vabljeni v Marijin Dom, Ul. Brandesia 27/1 pri Sv. Ivanu v Trstu, www.drustvomarijkogoj.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 12. februarja, na »Prešernovo proslavo«. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Roja-nu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor, vabi na počastitev dneva slovenske kulture v nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. V kulturnem programu bodo z diaprojek-cijo predstavljene izbrane fotografije fotonatečaja »Gor in dol po Repen-tabru 2011«. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z GD Prosek vabi ob prazniku slovenske kulture na odprtje fotografske razstave »Zdravko Kante - Proseške podobe«, ki bo v nedeljo, 12. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. Sodelujejo: Andrej Furlan -predstavitev razstave, Majda Cibic -slavnostni govor, GD Prosek in pevka Tina Renar. SKD IGO GRUDEN prireja v nedeljo, 12. februarja, ob Dnevu slovenske kulture, prireditev »Koroška na obisku«. Program bo oblikoval Oktet Suha, o koroški pesmi bo spregovoril letošnji Štrekljev nagrajenec dr. Bertej Logar, pevski pozdrav bosta prinesla DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. Začetek ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL in Tetro Inconto prirejata predstavo Prihod klovnov v nedeljo, 12. februarja, ob 15.00 v kulturnem domu na Prodeku. Vabljeni otroci od 3. leta dalje! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; v nedeljo, 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenska prosveta vabita v ponedeljek, 13. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik časnikar Martin Brecelj. Spored bodo oblikovali Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin in člani Radijskega odra. Podelili bodo nagrade 40. literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Začetek ob 20. uri. KONCERT DUA BALDO v gledališču Rossetti bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT v sodelovanju s študijskim krožkom Beseda slovenske Istre vabi na večer »Istra v besedi, podobi in glasbi«, s predstavitvijo zbornika Brazde s Trmuna - 15 let. Prisluhnili bomo pripovedi istrskih zgodb in petju ljudskih pesmi ob glasbeni spremljavi, ogledali si bomo domiselne izdelke spretnih rok. Srečanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b. Informacije: 040 360072, krut.ts@tiscali.it. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Ku-kavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, bo zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. V soboto, 18. in v torek, 21. februarja, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. Prispevki V spomin na Lidijo Guštin darujeta Bruno Milič in Anica Mahnič 50,00 evrov za KD Kraški dom in 50,00 evrov za cerkvi posvečeni Blaženi devici Mariji vnebovzeti. Namesto cvetja na grob Laure Žerjal Kofol darujeta Majda in Flavio 30,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na strica Janka Kanteta darujeta nečakinji Albina in Mara 100,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na prijateljsko Lauro Žerjal darujeta Silva in Marina Trenta 25,00 evrov za SKD F. Prešeren.V spomin na drago Lauro Žerjal darujeta Breda in Borut Žerjal 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na drago sestro Marijo Grgič darujejo brat Ludvik in družina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lauro Žerjal Kofol daruje Alenka z družino 30,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Ivana Kanteta darujeta Oskar in Nelida 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob dragega Bruna Stocce darujeta Pierina in Bojana 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Lidije Gulič vd. Guštin darujeta Dora in Žarko 30,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na Lidijo Gulič darujeta Zora in Marija 30,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na soigralca Ivana Kanteta daruje Marcelo z družino 20,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. V spomin na Karlota Černjavo daruje družina Doljak (Samatorca 12) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Namesto cvetja na grob Patricije Ter-čič daruje Savo Ušaj 50,00 Evro za AŠD Sokol. Dragici v spomin daruje prijateljica Olga 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. t Tiho nas je zapustila naša draga Jožefa Poličnik vd. Corossi Žalostno vest sporoča sin Igor z družino Pokojnico bomo pospremili na njeni zadnji poti v petek, 10. februarja, ob 12.30 uri iz kapelice v ulici Costalunga v Trstu na pokopališče pri Sv. Ani. London, Sesljan, 9. februarja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Žalovanju se pridružujejo Marija, Andrej, Franco, Živka, Dani in Nuša t Zapustil nas je naš dragi Quirino Leandro Alberti Žalostno vest sporočajo žena Klaudia, hči Elena s Fabiom in Karin, zet Sandro ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v soboto, 11. februarja, od 12.00 do 13.40 v ulici Costalunga. Datum pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Boljunec, 9. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružuje svak Walter Za dragim Leandrom žalujeta brat Berto in nečak Alessandro Ciao, stric Leandro Clara in Monika z družinama 10 Četrtek, 9. februarja 2012 TRST / KRAŠKI PUST - Bazovska skupina marljivo ustvarja v »izgnanstvu« v Dragi Tematika bo politična: Kaj drugega kot »Ritobol«? Jedro skupine iz Bazovice in pomoč iz bližnjih zaselkov - »Bratstvo« s Praprovci ob odojku Marsikdo bi lahko stavil, da so Ba-zovci, kot že veleva tradicija, tudi letos začeli s postavljanjem pustnega voza nekoliko pozno v primerjavi z ostalimi skupinami. Stavo bi prav gotovo dobil, saj ni ob našem obisku v Bazovici, kjer so s postavljanjem voza začeli po šestem januarju, na vozu stalo še pravzaprav nič, tako da smo si težko predstavljali, kakšen bo videti letošnji pustni izdelek. Kmalu pa sta nam Eva in Saša razkrila, da so tematiko letošnjega voza črpali iz italijanske politične aktualnosti. V povezavi s politiko, bo marsikateremu bralcu postal naslov letošnjega voza - »Ritobol« bolj razumljiv. Še zlasti, če se bo na bazovskem vozu premikala cela množica političnih glav. V izhodišču so imeli namen se posvetiti apokaliptičnim napovedim Majev za leto 2012, ampak sočno dogajanje na italijanski politični sceni jih je premagalo. Že sedmo leto zapored delajo Ba-zovci v izgnanstvu v Dragi. Tam so pu-starji najeli senik, v katerem so si priredili pravo pustno tovarno. Žal je pred našim prihodom popustilo ogrevanje, tako da je bila temperatura vse prej kot prijetna. Vprašanje prostora vzbuja v delavcih kar nekaj skrbi, saj niso še prepričani, ali jim ga bo lastnik odstopil tudi naslednje leto. Vseeno pa je ob našem obisku okoli pustnega voza, ki je ponosno kraljeval sredi velike dvorane, delalo približno deset oseb. »Jedro prihaja iz Bazovice, pomagajo pa nam tudi nekateri iz drugih vasi, imamo pomoč celo iz Frankovca. Ali poznate zaselek Fran-kovec?«, se je pošalil Saša. Iz njegovih besed je včasih prihajal na dan kanček malodušja, saj ima vtis, da je pustni duh nekoliko zbledel. »Bazovica je iz tega vidika nekoliko v krizi. Nekoč je bil pust priložnost, da se zbere druščina, ki ima med letom malo priložnosti za druženje«, je povedal in dodal, da »je mladih iz leta v leto manj.« Med nič kaj optimističnim pogovorom s Sašo smo opazili mlajše Marka, Henrika in Stefana, ki so z veliko vnemo delali z brusilko. Zaupali so nam, da so po navadi zadolženi za manjša dela. Dodali so, da ob delu za pustni voz uživajo. Kmalu se je v pogovor vključil zgovoren David, s katerim smo se pogovarjali o povezovanju med skupinami. »Bazovica je precej povezana s Prapro-tom«, nam je razkril in dodal, da »so ob priložnosti obiska Praprovcev spekli ce- lo odojek in se vsi skupaj pogostili.« Tudi v Bazovici ciljajo na visoko uvrstitev. Eva nam je razložila, da so se letos odločili posebno skrb nameniti oblekam skupine, ki jih bo zašila šivilja. Saša pa je takoj hudomušno in veselo dodal, da bi bilo dobro, da se dekleta iz Bazovice od šivilje naučijo izdelovanja oblek, za kar pa seveda nima veliko upanja. Rekord prisotnosti v skupini je Bazovica beležila leta 2010, ko se je pustnega sprevoda udeležilo več kot 130 oseb. Letos jih pričakujejo nekoliko manj, saj kriza klesti tudi pust in marsikatera družina si ne more privoščiti prispevkov za pustne obleke. Kar se tiče financ, v Bazovici shajajo brez večjih težav kljub temu, da je stroškov veliko. Že sam prostor predstavlja pomemben strošek (elektrika, ogrevanje). Tudi domače društvo Lipa jih podpira, čeprav predstavljajo pu-starji neodvisno skupino domačega društva, za katero je nekoč skrbel mladinski odsek. Pristop Bazovcev je prav gotovo poseben in se ga ne da primerjati z ostalimi skupinami. Verjetno je njihova moč in konkurenčnost ravno v tej posebnosti, ki je živ dokaz tisočerih obrazov ustvarjalcev vozov Kraškega pusta. Martin Lissiach več fotografij na www.primorski.eu Iz bazovske pustne delavnice ... kroma Zimska Guča na Krasu vsoboto odpade Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika sporoča, da je moralo zaradi neugodnih vremenskih napovedi prestaviti zimski glasbeni praznik Guča na Krasu winter edition, ki je bil najavljen za soboto, 11. februarja. Koncert Magnifica, Kočanega Orkestra in mnogih drugih izvajalcev je torej preložen na soboto, 3. marca. Prizorišče ostaja veliki šotor pri Briščikih, kjer bodo potekali tudi vsi ostali koncerti festivala Glasba brez meja. Ta se bo ob podpori Občine Zgonik začel v soboto, 18. februarja, in nadaljeval v torek, 21. februarja. Na obeh večerih bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbenih nastopih številnih vesljaških skupin. V soboto, 25. februarja, pa je potrjen nastop skupin Kad bi bio Bjelo dugme. Razstava slik na svili Janje Sever Gombač V razstavnem salonu zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1) bo od danes do 24. februarja na ogled razstava slik na svili Štirje elementi arh. Janje Sever Gombač iz Izole. Avtorica raziskuje svet okrog nas, viden skozi temeljno starogrško delitev na štiri elemente: zrak, zemljo, vodo in ogenj. Neoprijemljiv in neviden zrak ter bistrina vode v nasprotju s trdo skalo, zemlja, ki simbolizira rodnost, pa tudi končnost vsega živega, ogenj, ki greje in povezuje, lahko pa tudi uniči vse. Uporabljena slikarska tehnika je batik. Rumizeva Kutina iz Istanbula spet v Mieli Zaradi velikega povpraševanja bo jutri in v soboto ob 21. uri novinar in pisatelj Paolo Rumiz spet nastopil v gledališču Miela s koncertnim branjem svoje balade La cotogna di Istanbul (Kutina iz Istanbula) v sodelovanju s pevko Ornello Serafini in glasbeno skupino Alfreda Lacosegliaza. Vstopnice si lahko nabavite pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure. Na kavi z znanostjo V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) se spet začenjajo srečanja z znanostjo. Danes bo ob 18. uri Massimo Avian predaval o evoluciji, Marta Picciulin pa o tišini. Nevidna mesta v Miljah V miljski galeriji Negrisin (Marconijev trg) so včeraj odprli fotografsko razstavo Citta invisibili Claudia Cumina. Umetnika je navdahnilo branje Calvi-novega dela Le citta invisibili, ki je v fotografije ujel občute ob branju. DOLINSKA OBČINA - Avtomobilisti Pozor na žabe! Danes v Sprejemnem centru srečanje o zaščiti dvoživk v dolinski občini V Sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu bo danes ob 18. uri javno srečanje o zaščiti dvoživk v dolinski občini. Vsako leto se februarja in marca na območju dem Dolino in Mačkoljami začenja množična selitev krastač in žab do kalov (mrestišč), kjer odložijo jajca. Na žalost tlakovane ceste prekinjajo te starodavne selitvene poti, avtomobili pa vsako leto povzročajo prave pokole teh za kmetijstvo zelo koristnih živali. V vlažnih ali deževnih večerih, predvsem med 18. in 22. uro lahko avtomobilisti v nekaj minutah povozijo na stotine dvoživk, ki prečkajo ceste. Zato združenje zaščitnikov kalov in mlak poziva voznike, naj bodo v večernih urah na tem območju pozorni na žabe. NABREŽINA - Razstava v Kavarni Gruden Pustna razposajenost Na ogled devet slik mladih gojencev Vzgojno zaposlitvenega središča iz Sesljana - Na ogled do konca meseca Stene Kavarne Gruden v Nabreži-ni krasijo že teden dni pisane umetnine mladih gojencev Vzgojno zaposlitvenega središča iz Sesljana. Na pobudo nabre-žinskega društva Igo Gruden so gojenci središča poskrbeli za razstavo svojih del, s katero se želijo predstaviti tudi širšemu občinstvu. V imenu mladih umetnikov je ko-ordinatorka Vzs Erica Margarit uvodoma povedala, da gre za večmesečno delo, ki bo na ogled vse do konca februarja. Ob skodelici kave si bodo lahko odjemalci v kavarni ogledali devet razstavljenih slik, ki ponazarjajo barve in sončno razposajenost pusta. Slike so sad različnih oblikovalnih tehnik, ki segajo od barvanja s tempera barvicami, obdelovanja z glino, mozaik tehnike, pa do lepljenja različnih materialov in lesoreza. Ob odprtju sta razstavo pozdravili še Vera Tuta Ban za kulturno društvo Igo Gruden in odgovorna za zadrugo La Quercia Monica Hrovatin. Kot zapisano, bo razstava na ogled do konca februarja seveda ob delovnem času Kavarne Gruden. Utrinek s četrtkovega odprtja razstave / TRST Četrtek, 9. februarja 2012 1 1 federconsumatori - Tržaški predsednik Angelo D'Adamo Liberalizacija trga osvobaja potrošnika Občutek ima, da smo na pravi poti, ki pa vodi strmo navzgor Proti vladnim ukrepom, ki v različnih sektorjih utirajo pot liberalizaciji trga, v teh tednih glasno protestirajo razna stanovska združenja. Zanimalo nas je, kako so vladni odlok sprejeli zagovorniki pravic potrošnikov. Angelo DAdamo, dolgoletni sindikalist, je danes tržaški predsednik zveze Federconsuma-tori. Del Italijanov je zaradi liberalizacij jezen na Montija. Kako gledajo na te ukrepe zastopniki potrošnikov? Na splošno velja, da je vse, kar spodbuja svobodo potrošnika, gotovo dobrodošlo. Tu mislim na svobodo izbire, svobodni dostop do storitev, možnost varčevanja itd. Če bomo z vladnimi ukrepi svobodnejši, bomo zadovoljni. To je izhodišče. Montijevi ukrepi gredo v pravo smer, rezultate pa bomo ocenjevali na terenu. Spremembe nedvomno ogrožajo razne zgodovinsko ustaljene pozicije, kar povzroča reakcijo taksistov, lekarnarjev, odvetnikov in drugih. Vsakdo zagovarja reforme, če se ga osebno ne dotaknejo. Zavzemati pa se moramo predvsem za splošno dobro. Najprej so stavkali taksisti. Ni rečeno, da je napovedana liberalizacija povsod primerna. Potrebne so natančne analize tudi na krajevni ravni, saj moramo dobro vedeti, ali je ponudba v Trstu danes skromna, zadostna ali pa prekomerna. Vsak ukrep se dotakne dohodkov določenega razreda delavcev, zato mora reforma temeljiti na resni analizi stroškov in koristi. Doslej smo slišali v javnosti mnogo neumnosti, ki samo zaostrujejo napetosti in povzročajo vojno med stanovi, ki ne vodi nikamor. Mislite, da vladni ukrepi ne temeljijo na podrobnih študijah? Vlada je napovedala smernice, ni pa še šla v podrobnosti. Eno izmed vprašanj je, koliko znašajo dejanski dohodki taksistov. Danes nismo v stanju, da bi jih točno določili, ne v Trstu ne v Rimu in drugod. Sprašujem se na primer, zakaj taksisti ne izstavljajo računa. Ko bi bil račun obvezen, kazni za kršitelje pa hude, bi bilo tudi preverjanje dohodkov enostavno. Koliko denarja bomo prihranili z liberalizacijami? Prezgodaj je. V medijih se marsikdo igra z matematiko in napoveduje vsote, ki naj bi jih povprečni prebivalec prihranil z vladnimi ukrepi. To so v glavnem samo teorije, na katerih slonijo odmevne novice. Ali trenutno še ni mogoče okvirno izračunati, koliko bomo prihranili? Nekateri pravijo, da bo povprečna družina z izvajanjem vseh teh ukrepov prihranila devetsto evrov na leto. Všteti naj bi bili povprečni stroški za odvetnika, notarja, taksi, zdravila in druge storitve. Ponavljam, da je to še težko izračunati. Prejšnja in sedanja vlada pa sta povprečni družini vsekakor že odvzeli okrog tri tisoč evrov. Nekaj bo pač povrnjeno z liberalizacijami, zato moramo previdno nadaljevati po začrtani poti. V težkih časih mora vsakdo nekaj žrtvovati ... Nedvomno. Ne smemo pa pozabiti, da je bila Italija pred dvema mesecema v slabšem položaju, bila je na robu prepada. Občutek imam, da smo zdaj na pravi poti, ki pa vodi strmo navzgor. Na levici kritizirajo ukrep, ki spodbuja vstop zasebnikov v upravljanje krajevnih javnih storitev. Naj navedem primer krajevnih prevozov. Furlanija-Julijska krajina je kot prva dežela v Italiji reformirala ta sektor že pred desetimi leti. Zasebni kapital je tu pri nas že prisoten: v Vidmu imajo privatniki celo večinski delež, v deželi pa imamo danes samo štiri podjetja krajevnih prevozov. V drugih deželah je slika precej komplicirana, dejavnih je več tisoč podjetij in nujno je vzpostaviti red. Se je kakovost krajevnih prevoznih storitev v naši deželi izboljšala? Nedvomno. Poleg tega pa so bilance zdaj pod nadzorom. Storitve podjetja Trieste Trasporti so danes med najboljšimi v Italiji, to pa je posledica tedanjih odločitev - vstopa privatnikov ter pozornejšega usklajevanja med odhodki in prihodki, predvsem pri upravljanju deželnih prispevkov. V naši deželi je bil objavljen razpis z evropskimi značilnostmi, marsikje po Italiji pa tega še ni. S posodobitvijo zmanjšaš tudi število upravnih Angelo D'Adamo na sedežu združenja Federconsumatori v Ulici Matteotti v Trstu kroma svetov in danes je splošno znano, da so bile te spremembe zelo koristne. Učinki privatizacije in liberalizacije pa niso nujno tako dobri v vseh sektorjih. Pozitivne učinke smo opazili na trgu telefonskih storitev, kjer je bilo na začetku nekaj zmede. V določenih sektorjih nastajajo kar-teli - skupine podjetij, ki si s tajnimi dogovori zagotavljajo monopolne pozicije na trgu in tako izničijo duh liberalizacije. Je ta nevarnost velika? Da. Spet pa je vse odvisno od pravil, ki morajo zajamčiti obstoj konkurence. Kritiki trdijo, da je vlada prizanesla bankam in zavarovalnicam. Strinjam se. Vlada na tem področju ni bila zelo pogumna. To, da morajo banke ob dodelitvi kredita za nakup hiše obvezno predlagati vsaj dve različni zavarovalni pogodbi, ni velik dosežek. Konkurenca v okviru bančnega sistema danes ni posebno »živahna«, če lahko tako rečem. Ponudbe v zvezi s krediti, bankomati in drugimi storitvami so si precej podobne in potrošnik nima velike izbire. Kapitalistični ekonomski sistem sloni pač na bankah in ni čudno, da je nanje težko vplivati. V sami vladi sedijo vidni predstavniki tega sektorja. Njihovo delo pa bomo ocenjevali šele na koncu. Zaenkrat so se večinoma spravili na manj vplivne interesne skupine, delo pa se mora nadaljevati. To je zaradi trenutnega ekonomskega položaja neizbežno. Lekarnarji, odvetniki in notarji pa le niso najšibkejši lobiji v Italiji ... Že res, ampak ukrepi v zvezi z lekarnami so naposled skromni. Napovedovali so bistveno več. Mi smo podpirali prodajo nekaterih zdravil na recept v t. i. paralekarnah, a do tega ni prišlo. Lekarn bo sicer več, zveza lekarnarjev pa ohranja svojo moč v distribuciji zdravil. Recimo, da je lahko to začetek dolgoročnega postopka. Kot sindikalist ste se dolgo ukvarjali z železnicami. Ta tematika mi je pri srcu. Kot prvo ugotavljam, da je postopna liberalizacija tega trga sicer pozitivna, a da se v drugih državah v železniškem sektorju vsekakor branijo pred tujimi investitorji. Italija naj bo previdna. Moti pa me člen, po katerem ni obvezno, da nova železniška podjetja upoštevajo državno pogodbo železničarjev. Pravila, ki jih postavlja pogodba, je treba spoštovati, drugače prihaja do špekulacij v zvezi z zmanjševanjem stroškov in na koncu na-stradajo delavci. V Nemčiji in anglosaških državah so združenja potrošnikov zelo vplivna. Kakšen je položaj v Italiji? Italijanska vlada prisluhne tudi združenjem potrošnikov, njihov vpliv pa je omejen. Naše delovanje vsekakor sloni na temeljitih analizah zbranih podatkov. Na naših okencih preverjamo, kakšen je dejanski učinek liberalizacij, kakor smo pred tem ocenjevali učinke reform v telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Eno so splošna pravila, ki jih določajo zakoni, drugo pa njihovo vsakodnevno izvajanje, ki je pogosto zapleteno. Potrošniku moramo stati ob strani. V Nemčiji so podobna združenja bolj struk-turirana, mi pa se razvijamo. V telekomunikacijskem sektorju rešujemo mnogo problemov, predvsem v sodelovanju z deželnim odborom Corecom. Svet je zapleten, ker je prepleten s pravili, mi pa ga skušamo poenostaviti. Aljoša Fonda življenjski jubilej Nadja Pahor 90 - letnica Priznati moram, da me le podatek ob okrogli obletnici spominja na dejstvo, da je Nadji Pahor ime Marija. A kakor za tolike druge naše ljudi je v življejnju dejansko obveljalo ilegalno partizansko ime Nadja, kot tako jo vsi poznamo. V tem je več kot nekaj zgolj simbolnega. Gre za generacijo, po zaslugi katere smo sploh danes tukaj. Ljudi, ki jim je pogumni boj za svobodo med NOB in boj za obstanek ter dobrobit naše skupnosti ves povojni čas bil skoraj nekakšen življenjski stil. Tako je Nadja Pahor zame pojem angažirane ženske, od časov, ko sem bil skoraj še otrok. O današnji slavljenki veliko pove podatek, da je še do lanskega leta predsedovala Društvu slovenskih upokojencev, na čelu katerega je bila vse od leta 1986. In to četrstoletno uspešno krmarjenje na čelu društva je le zadnje v vrsti odgovornih funkcij in nalog, ki jih je opravljala Nadja, zavzeto, nesebično in z velikim posluhom za potrebe ljudi. V zrelih letih za starejše, v mlajših nič manj zavzeto za mladino. Med leti 1964 in 1978 je bila članica izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, kjer je predsedovala najprej komisiji, nato odboru za doraščajo-čo mladino. To so bila leta razvoja delovanja dijaških domov v Trstu in Gorici, še zlasti uspešno in množično pa so z njenim doprinosom delovale otroške in mladinske kolonije. Nadja Pahor je kot glavni koordinator teh dejavnosti skrbela za to, da je na stotine odraščajočih otrok iz zamejstva preživljalo počitnice v Sloveniji, kar je bilo za navezanost na matično domovino vsekakor bistvenega pomena. Nadjo, njeno napredno prepričanje in angažiranost je izklesalo življenje. Rojena je bila v Verdu pri Vrhniki 9. februarja 1922 kot hči kraškega emigranta Avgusta Gabrovca, se je z družino v tridesetih letih prejšnjega stoletja preselila v Kočevje, kjer je kot mlado dekle dočakala kapitulacijo tedanje Jugoslavije in nacifašistični napad nanjo. Kočevski nemški kulturbundovci so takoj (aprila 1941) aretirali njeno mamo, leto pozneje pa še očeta, ki je bil interniran v taborišče na Rab, kjer je tudi umrl. Na Rab so Italijani odpeljali tudi Nadjo (tedaj še Marijo), potem pa jo v Ljubljani zaradi sodelovanja z osvobodilno fronto obsodili na 6 let zapora. Po razpadu Italije se je vrnila v Ljubljano, se vključila v OF in nato julija leta 1944 odšla v partizane, dokler ni s partizansko vojsko maja 1945 prišla v Trst. Njeno angažirano življenje se je v Trstu nadaljevalo v okviru zveze antifašističnih žena (AFŽ), v okviru katere je opravljala funkciji sekretarke za IV. okraj in mestnega odbora AFŽ. Nadja je v vseh povojnih letih bila aktivno vključena v vrste naprednega gibanja. V drugi polovici šestdesetih let se je zaposlila pri Založništvu tržaškega tiska, kjer je delala do upokojitve leta 1981. Ob delu pa je velik del svojega časa posvečala družbeni aktivnosti, zlasti v okviru SKGZ in vanjo včlanjenih organizacij. Od rane mladosti do današnjega častitljivega življenjskega jubileja se vije rdeča nit Nadjinega doprinosa k življenju naše skupnosti. Kdor jo pozna, ve za njeno doslednost, premočrtnost in razumevanje do ljudi, predvsem pa predanost delu v korist skupnosti. Za svoje delo je Nadja Pahor prejela števila priznanja, a najpomembnejši priznanji sta hvaležnost in spoštovanje mnogih ljudi. Ob častitljivem življenjskem jubileju želimo Nadji še veliko zdravih in srečnih let, da bi jo še naprej srečevali na raznih prireditvah, ki se jih rada udeležuje. Dušan Udovič fojbe in eksodus - Pobude Osrednja svečanost pri bazovskem šohtu Jutri ob 11.30 ob udeležbi predsednika senata Schifanija Osrednja svečanost ob 10. februarju, dnevu spomina na fojbe in eksodus, bo jutri ob 11.30 pri bazovskem šohtu ob prisotnosti predsednika italijanskega senata Renata Schifanija, ki bo pred tem, ob 11. uri, obiskal tudi obeležje žrtvam povojnih pobojev pri openski Bršljanovci. Poleg osrednje svečanosti pa je na sporedu še več drugih pobud v organizaciji Občine in Pokrajine Trst, Občine Milje, Odbora za počastitev žrtev fojb ter številnih domovinskih in ezul-skih organizacij. Tako bodo že danes v Muzeju istrske, reške in dalmatinske kulture ob 12. uri odprli razstavo Eksodus: tragedija nekega ljudstva, ob 16.30 pa bo na sedežu Unije Istranov predavanje predsednika društva Dante Alighieri z Dunaja Alfreda Noeta o doprinosu Italijanov v tujini k italijanski književnosti. Jutri bo v Častniškem krožku ob 16.45 branje pričevanj o fojbah in eksodusu, v dvorani Millo v Miljah ob 17. uri srečanje o dnevih spomina na holokavst ter na fojbe, v soboto pa bo v avditoriju Muzeja Revoltella gledališka predstava Roberta Spaz-zalija Il vertice capovolto v režiji Maurizia Soldaja. Vedno v soboto prireja Odbor 10. februar ob 17. uri ogled razstave v Muzeju istrske, reške in dalmatinske kulture, kateremu bo sledilo predavanje Giorgia Rustie in Gabrieleja Bosazzija o zločinih preteklosti in molku sedanjosti, ob 18. uri pa bo izpred muzeja krenila povorka do Trga Francesco Bonifacio. Do nedelje bosta izjemoma odprta bivše begunsko taborišče na Padričah (med 10. in 12. ter med 14. in 16. uro, danes tudi med 9.30 in 12.30) in dokumentacijski center pri bazovskem šohtu (med 10. in 18. uro). fojbe in eksodus - Danes na Kvirinalu Podelitev odličij svojcem žrtev ob glasbi gojencev konservatorija Tartini Odličja bo podelil predsednik republike Napolitano - Govora ministra Riccardija in zgodovinarja Pupa Na Kvirinalu bo nastopil tudi godalni orkester gojencev konservatorija Tartini Na rimskem Kvirinalu bodo dan spomina na fojbe in eksodus počastili že danes, ko bo ob 11. uri svečanost, na kateri bo predsednik republike Giorgio Napolitano podelil spominska odličja svojcem žrtev povojnih pobojev. Med drugimi bosta govorila tudi minister za mednarodno sodelovanje in raz- voj Andrea Riccardi in tržaški zgodovinar Raoul Pupo, ob tej priložnosti pa bo stekel tudi koncert godalnega orkestra gojencev tržaškega konservatori-ja Giuseppe Tartini. Vedno v Rimu pa bodo jutri v prostorih poslanske zbornice ob 11. uri odprli razstavo Eksodus in fojbe: imena in obrazi. 12 Četrtek, 9. februarja 2012 KULTURA / ssg - Naš intervju s pevcem Tomijem Megličem »Tržaški publiki se bomo predstavili v najboljši formi« Jutri zanimiv koncert slovenske skupine Siddharta za abonente SSG in prijatelje rock glasbe Sodelovanje Slovenskega stalnega gledališča z zadrugo Bonawentura-gleda-liščem Miela se uspešno nadaljuje. Sad skupnega projekta bo tokrat nastop slovenske rock skupine Siddharta, ki bo jutri ob 21. uri nastopila v tržaškem Kulturnem domu. Slovenski bend bo na tem koncertu izvedel svoje največje uspešnice, s katerimi bo prehodil petnajstletno glasbeno zgodbo. Skupina Siddharta velja danes za enega najpomembnejših slovenskih rock bendov vseh časov. Pevec Tomi Meglič in ostali so v petnajstletni glasbeni karieri izdali šest plošč, zadnjo novembra lani, tako da se obiskovalcem Slovenskega stalnega gledališča obeta kar se da pester glasbeni večer. O bendu in o njegovem jutrišnjem nastopu smo spregovorili z že omenjenim vodjo skupine Tomijem Megličem. Poleg Laibacha ste verjetno najbolj znana slovenska rock skupina. Kako je prišlo do tega? Ste po petnajstih uspešnih letih še vedno polni elana? Nikoli nam ni zmanjkalo idej in toliko stvari lahko še odkrijemo. To je zagotovo eden od razlogov, da po petnajstih letih najdemo še več užitka v vsem, kar počnemo. Z vsem znanjem, ki smo ga v tem času pridobili, je veliko lažje ustvarjati in reševati probleme, ki med tem nastajajo. Z leti je naša vizija bolj jasna, prepuščamo se notranjemu miselnemu toku, ki gre svojo naravno pot in pri tem smo brezkompromisni. Ljudje imajo to večinoma radi. V petnajstih letih ste izdali kar pet plošč, šesti »v živo« album VI je izšel ravno pred kratkim. Katera je po vašem mnenju vaša najboljša plošča? Ponavadi ti je zadnja stvar, ki jo ustvariš, tudi najbolj ljuba, ker je sveža in času najbolj primerna. Seveda se s časom vse usede na svoje mesto in šele kasneje lahko deloma objektivno gledaš na celotno stvarjenje. Vsekakor pa je bil zaenkrat najuspešnejši naš tretji album Rh-, ki je bil zavoljo časa tudi najbolje prodajan in turneje najbolj obiskane. A umetniku je vselej jasno, da najboljše delo še zdaleč ni narejeno. Pred skoraj desetimi leti sem tudi sam prisostvoval vašemu legendarnemu koncertu na stadionu za Bežigradom, ki je privabil kar trideset tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega projekta? Zelo spontano, po spletu pogumno norih idej, katerih nismo brzdali. In kar naenkrat je bila stvar neizogibna. To se je moralo zgoditi! Za vse nas. In to se bo v prihodnosti še moralo dogajati, ker je to v naši naravi in zelo utesnjeno bi se počutili, Rajko Meglič (v sredini) za jutri obljublja nepozabne trenutke in divji večer, ki naj bi vse nekam odnesel... če bi se kakorkoli s čimerkoli omejevali. Lani ste podoben projekt ponovili, tokrat na novem stadionu Stožice. V čem so bile razlike (predvsem v čustvih) med koncertom za Bežigradom in lanskim v Stožicah? Za Bežigradom je bilo sredi septembra v zraku ogromno pomladi. Tako samoumevno je bilo, da je vse skupaj namenjeno zabavi in čustvenim presežkom. Tega ne bomo nikoli pozabili in kaj takega smo želeli ponovno ustvariti v Stožicah. Seveda je pristop vsakič malo drugačen, cilj pa vselej enak - čustveni presežki! Tokrat se mi je zdelo, da je bil v zraku nek klic na pomoč, da ne pozabimo, koliko lepega lahko glasba na tak način da človeku, če take trenutke delimo skupaj. Zadeti bistvo užitka in pri takih stvareh smo se vedno pripravljeni postaviti na prvo bojno linijo, za dobrobit velikega življenja in njegove nemonotonosti. Ne bi želeli, da začnemo take stvari zaradi egoizma in »greba-torstva« nekoč pogrešati. Kaj pa Evropa? Pred leti ste kon-certirali tudi v Avstriji in Nemčiji. Kakšen je bil odziv? Je vdor na evropsko glasbeno sceno mogoč? Odzivi so bili vselej nad pričakovanji, vendar smo zaenkrat vložili premalo dela in pozornosti, da bi pustili kakšen večji vtis. To je naša naloga, bolje rečeno želja za prihodnost. Pogoji so seveda težki, vse težji, a prostor za uspeh je odprt. Če pa pogledamo na današnjo slo- vensko glasbeno sceno, katere so najbolj perspektivne zasedbe? Veliko je sveže kreative, a jo je zaradi čudnega obdobja, v katerem živimo, vse težje najti. So tam zunaj, pa jim nihče ne pomaga, ne dobijo prave priložnosti, zato je potrebno kar nekaj entuziazma, da jih ujamemo. Pred kratkim sem se navdušil nad prvencem novomeške skupine Kill Kenny. Kateri so bodoči projekti vašega benda, kaj Siddharti skriva prihodnost? Kar nekaj zanimivih stvari je pred nami. Poleg logične promocije naše nove plošče VI preko koncertov, je v planu ponoven napad na tujino, v okviru Maribo-ra-Evropske prestolnice kulture pripravljamo pod okriljem Anton Podbevšek Teatra iz Novega mesta in Rock Otočca tudi neke vrste gledališki spektakel na prostem s spogledovanjem filmske glasbe in rock opere . Kaj pa petkov nastop v Slovenskem stalnem gledališču? Kaj ste pripravili za tržaško publiko? Prišli bomo v najboljši formi in ljudem posredovali energijo v pravi rock n' roll obliki. Glasno bo in polno nepozabnih trenutkov. To bo nujno potrebno tudi zato, ker prvič igramo v Trstu. Za vožnjo skozi ta divji večer se vam ne bo potrebno pripeti, ker je zaželeno, da vas odnese... R.D. pop glasba Madonna na deveto svetovno turnejeo Ameriška zvezdnica Madonna bo maja v Tel Avivu začela svojo deveto svetovno turnejo. Med turnejo bo obiskala Evropo, obe Ameriki ter na koncu prvič po 20 letih nastopila v Avstraliji. »Madonna ima veliko zabavo in vsi ste vabljeni! Madonnina svetovna turneja se bo začela 29. maja 2012 v Tel Avivu,« so sporočili iz Live Nation Entertainment, ki organizira turnejo. Tokratna turneja je prva po izredno uspešni turneji pod sloganom Sticky & Sweet v letih 2008 in 2009. Turneja bo med drugim namenjena tudi promociji njenega novega albuma M.D.N.A., ki bo izšel marca. Ameriška pevka je v svoji več kot 30-letni karieri prejela sedem nagrad grammy. Poleg tega je že nastopila v filmih in režirala, lanskega novembra pa je uvedla svojo novo modno linijo. Njen zadnji film W.E. o romanci med britanskim kraljem Edwardom VIII. in Američanko Wallis Simpsom, ki ga je sama zrežirala in zanj napisala scenarij, je že v kinematografih. filmski festival - Danes začetek Na letošnjem Berlinalu kar štiristo filmov V Berlinu se bo danes začel 62. mednarodni filmski festival. Festival se bo sklenil 19. februarja, na njem pa bodo prikazali skoraj 400 filmov iz vsega sveta. V uradnem tekmovalnem programu se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 18 filmov, med njim otvoritveni francoski film "Les Adieux a la Reine" (Zbogom kraljica) režiserja Benoita Jacquota, v katerem je v vlogi francoske kraljice Marie Antoinette nastopila Diane Kruger, prikazuje zadnje tri dni francoske monarhije v juliju 1789. Zgodbe mnogih filmov na letošnjem Berlinalu so po besedah umetniškega direktorja festivala Die-tra Kosslicka povedane skozi besede prizadetih, premaganih. Med temami izstopata arabska pomlad in politični nemiri na Zahodu, osrednja tema pa je vsekakor prevrat, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kosslick in dodal, da se tudi otvoritveni film ukvarja z radikalnimi druž- benimi spremembami in politično vstajo. O dobitnikih nagrad bo odločala mednarodna žirija, v kateri so britanski režiser Mike Leigh (predsednik), nizozemski fotograf, oblikovalec in filmar Anton Corbijn, iranski režiser in scenarist Asgar Far-hadi, francosko-britanska igralka in pevka Charlotte Gainsbourg, ameriški igralec Jake Gyllenhaal, francoski režiser Francois Ozon, alžirski pisatelj Boualem Sansasl ter nemška igralka in pevka Barbara Sukowa. Častnega zlatega medveda za življenjsko delo bo na letošnjem Berlinalu prejela igralka Meryl Stre-ep. Na festivalu bodo prikazani najboljši filmi iz njene igralske kariere, tudi njen najnovejši film Železna lady. Nagrade bodo podelili 18. februarja. V uradnem programu letošnjega festivala bodo prikazali tudi tri slovenske koprodukcije. tržaška knjigarna - Na ogled dela Milka Bambiča, Ivana Rudolfa, Ernesta Žerjala in drugih Razstava ob kulturnem prazniku Pobuda skupine prijateljev TK - Večina del je prvič predstavljena - Prisotnim spregovorila Deziderij Švara in Saša Rudolf, ki je bil slavnostni govornik Z likovnega vidika raznolik, vsebinsko pester, in vsekakor zanimiv je prikaz slikarskih del, ki so ta čas obiskovalcem na ogled v galeriji Tržaške knjigarne. »Razstava ob našem prazniku,« ki je nastala na pobudo skupine prijateljev Tržaške knjigarne ob Dnevu slo- venske kulture, ponuja ljubiteljem umetnosti in naše polpretekle zgodovine predstavitev umetniških del, ki so jih ustvarili Milko Bambič, Ivan Rudolf, Ernest Žer-jal in drugi. Med prikazanimi po zanimivosti izstopa Prešernov portret iz leta 1902, delo M. Šubica, ki ga V Tržaški knjigarni je ob kulturnem prazniku na ogled razstava umetniških del, ki so jih ustvarili različni avtorji kroma ni na uradnem seznamu portretov največjega slovenskega pesnika. Slike, večina katerih je prvič razstavljena, prihajajo iz zasebnih zbirk. Medtem ko Rudolfova dela hrani njegova družina, je Bambičeva prirediteljem (D. Ja-kominu, L. Abramu, S. Rudolfu, M. Šušteršiču in I. Košuta) posodila Zadružna kreditna banka iz Štaranca-na - Vileša in dr. Marjan Spetič. Na otvoritveni slovesnosti je upraviteljica TK Ilde Košuta obrazložila pomen samega prikaza in predstavila njegovo idejno ter vsebinsko zasnovo. Letos poteka 20. obletnica Bambičeve in 50. obletnica Rudolfove smrti. Čez kak mesec bo TK primerno predstavila slikarski opus tega Maistrovega borca in primorskega rodoljuba, ki je rad portretiral. O svetoivanskem slikarju, katerega je spoznal v otroških letih, je na srečanju izčrpno spregovoril De-ziderij Švara. Bambič, »pravi gentleman,« je bil mno-gostranski avtor, ki je svojo slikarsko pot začel kot realist, kasneje se je približal futurizmu in pa ekspresio-nističnemu realizmu. Ker ga za časa fašizma, verjetno iz političnih razlogov, niso sprejeli na beneško akademijo, se je preselil v Ljubljano in pozneje v Zagreb. Bil je zelo inovativen in genialen avtor. Kot industrijski likovnik je izdelal poznana tri srca, ki jih še danes vidimo na steklenicah in plastenkah najbolj poznane slovenske mineralne vode. Kaže, da je bil eden prvih, ki je risal stripe. Švara, eden od Bambičevih duhovnih dedičev, je izpostavil njegovo vsestransko razgledanost in dejstvo, da je v našem prostoru dejansko pozabljen. Kot slavnostni govornik je na prireditvi, ki jo je z glasbenega vidika oplemenitil kitarist Janoš Jurinčič, nastopil nekdanji glavni urednik slovenske redakcije Rai Saša Rudolf, ki se je zaustavil pri obrazložitvi razmer in duha časa, v katerem so nastala olja, ki jih je izdelal njegov oče. Mavhinjska orača spominjata na ustanovitev antikomunistične SDZ v letu 1948, kar je bilo »dejanje poguma v letih, ko so bile ugrabitve političnih nasprotnikov na dnevnem redu.« V kolikor je med razstavljenimi tudi portret češkoslovaškega politika Masaryka, ki je svojo državo uvrstil med najbolj razvite v Evropi in je v znak spoštovanja enakopravnosti žensk prevzel ženin priimek, je Rudolf poudaril, da bi bilo lepo, ko bi slovenski in italijanski politiki danes upoštevali Masarykov rek, ki pravi »ne boj se in ne kradi.« Rudolf je svoj poseg sklenil s pikrim komentarjem sistema poročanja medijev: »Je že res, da je med nami malo analfabetov, ampak prav njim posvečamo največ pozornosti.« Matej Caharija / SVET Četrtek, 9. februarja 2012 13 bruselj / atene - Mrzlično iskanje rešitev za državo na robu propada Grška vlada išče dogovor za stroge varčevalne ukrepe Danes v Bruslju srečanje finančnih ministrov držav evroobmočja BRUSELJ / ATENE - Finančni ministri držav v območju evra se bodo danes sestali v Bruslju, je včeraj potrdil šef evrske skupine Jean-Claude Juncker. Tema srečanja je drugi program pomoči Grčiji, ki predvideva 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi Grčiji odpisali za 100 milijard evrov dolga.Sestanek se bo začel v četrtek ob 18. uri. Slovenskega ministra za finance, ki opravlja tekoče posle .Za Grčijo, ki se je spet znašla tik pred bankrotom, je ključen datum 20. marec, ko ji zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. V Grčiji so se včeraj nadaljujevala prizadevanja za dogovor o varčevalnih ukrepih, ki naj bi ga v Atenah potrdila vladajoča koalicija. Premier Lukas Papademos se je popoldne sestal s predsedniki treh vladnih strank, da bi sprejeli varčevalni paket, kar od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci - EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). Kot se je izvedelo iz krogov vladajoče koalicije, so predsedniki treh strank preučili 50 strani dolg dokument, ki so ga v torek zvečer pripravili na pogovorih premiera Papa-demosa s predstavniki t.i. trojke - strokovnjaki EU, Evropske centralne banke in IMF. Dokument predstavlja »načrt novih ukrepov«, ki jih od Grčije pričakujejo mednarodni posojilodajalci v zameno za drugi paket pomoči v vrednosti 130 milijard evrov. Varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na zmanjšanje plač in pokojnin ter zmanjšanje števila delovnih mest. Sindikati so se na zahteve trojke odzvali z ogorčenjem in v torek pripravili 24-urno stavko zaposlenih v javnem sektorju. Sedaj morajo predlagani načrt varčevalnih ukrepov potrditi še tri koalicijske stranke - socialisti, konservativci in nacionalistična stranka Laos, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sicer pa Grčija ob pogovorih s trojko vodi tudi pogajanja z zasebnimi upniki, s katerimi se pogaja o 50-odstotnem odpisu dolga. Ti pogovori so bili v torek po besedah predstavnika inštituta za mednarodne finance (IIF), ki se pogaja v imenu finančnih ustanov, »produktivni«. Grčijo že od maja 2010 nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF. Kmalu je postalo jasno, da omenjen znesek ne bo zadostoval, zato so se evropski voditelji oktobra lani načelno dogovorili o novem, 130 milijard evrov vrednem paketu pomoči. (STA) Grški premier Lucas Papademos na včerajšnjem srečanju z liderji političnih sil ansa Evropa v oklepu mraza MOSKVA - Deli Evrope so bili tudi danes ukleščeni v mraz in sneg. Izredno nizke temperature so davi zabeležili v Rusiji, kjer je zaradi silovitega vetra brez elektrike ostalo na tisoče ljudi. Mraz ne popušča niti v vzhodni in osrednji Evropi in je znova zahteval smrtne žrtve, skupno že več kot 400. Rusi dosegli jezero pod antarktičnim ledom MOSKVA - Ruski raziskovalci so po več desetletjih vrtanja v nedeljo kot prvi v zgodovini dosegli obsežno jezero pod ledenim pokrovom na Antarktiki, so danes sporočili z ruskega ministrstva za naravne vire. Ruski mediji so dogodek opisali kot največji dosežek preučevalcev Antarktike v zadnjem stoletju. Sovjetski seizmologi so jezero Vostok sicer zaznali v 60. letih 20. stoletja, v antarktični led pa so z upanjem, da bodo jezero nekoč dosegli, raziskovalci začeli vrtati v 70. letih. Umik marincev z Okinave NEW YORK - Ameriška in japonska vlada sta včeraj dosegli dogovor o hitrejšem uresničevanju načrta selitve dela ameriških marincev z japonskega otoka Okinava na ameriško otočje Guam, ter tudi v Avstralijo, na Filipine in Havaje. Japonci z Okinave sicer želijo, da bi Američani z otoka odšli za vedno. (STA) sirija - EU pripravlja nove sankcije, Turčija skuša posredovati med Rusijo in Zahodom Mednarodna skupnost vse bolj zaskrbljena nad nasiljem režima predsednika al Asada DAMASK - Sile sirskega predsednika Bašarja al Asada so včeraj peti dan zapored nadaljevale silovito obstreljevanje mesta Homs, pri čemer so uporabljale tanke, rakete in topove. Ranjenim pro-testnikom onemogočajo dostop do zdravstvene oskrbe, položaj pa vse bolj skrbi mednarodno skupnost, ki poziva k iskanju izhoda iz krize. Varnostne sile so po podatkih sirskih aktivističnih skupin včeraj silovito obstreljevale stanovanjska naselja in bolnišnice v predelih Homsa, kjer naj bi bilo žarišče upora proti al Asadu. Po besedah sirskih aktivistov za človekove pravice je bilo v Homsu ubitih najmanj 47 ljudi oziroma več deset, številni pa so ranjeni. Sirske varnostne sile so po podatkih aktivistov začele obsežno ofenzivo tudi na več območjih v provinci Dara, kjer želijo zatreti delovanje številnih dezer-terjev iz vojske. Krvavo nasilje v Siriji se nadaljuje kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti za ustavitev nasilja in le dan po obi- sku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Damasku, kjer se je sestal z al Asadom. Na pogovorih z Lavrovom se je al Asad zavezal h končanju nasilja v državi in zagotovil, da je Sirija odločena voditi narodni dialog z opozicijo in neodvisnimi predstavniki, njegova vlada pa je pripravljena sodelovati, da bi dosegli stabilnost v Siriji. Sirska opozicija je predsednikova zagotovila o končanju nasilja v državi že zavrnila, prav tako kot možnost pogajanj z vlado, saj je po mnenju opozicijskih voditeljev prepozno, da bi al Asad ponujal kompromis. K dialogu med sirsko vlado in opozicijo je sicer po vrnitvi iz Damaska včeraj pozval Lavrov, ki je tudi poudaril, da se morajo za vse rešitve za izhod iz krize odločiti "sami Sirci". Kritiziral je tudi torkovo odločitev več arabskih in zahodnih držav, da odpokličejo ali na posvet pokličejo svoje veleposlanike iz Damaska. Po njegovi oceni to ne bo prispevalo k uresničitvi pobude Arabske lige za rešitev krize v Siriji. Mnenje, podobno Lavrovove-mu je izrazil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. V telefonskem pogovoru s turškim premierom Rece-pom Tayyipom Erdoganom je poudaril, da zagovarja iskanje usklajenih pristopov, ki bi Sircem pomagali, da sami rešijo krizo. Proces iskanja rešitve mora po njegovem mnenju potekati brez tujega posredovanja v Siriji in ob brezpogojnem upoštevanju sirske suverenosti, kar poudarja tudi ruski premier Vladimir Putin, ki Zahod opozarja, naj se do Sirije ne obnaša "kot slon v trgovini s porcelanom". Pred dnevi je Rusija sicer z vetom zavrnila resolucijo VS ZN o koncu nasilja v Siriji, kar je Medvedjev upravičil z besedami, da predlagana resolucija ni predvidevala iskanja mirne rešitve konflikta, saj ni predpostavljala izdelave nepristranske ocene razmer in k premirju ter koncu prelivanja krvi ni pozivala obeh strani, vpletenih v konflikt. Evropska unija pa je medtem vse bolj zaskrbljena nad vse nevarnejšimi razmerami v državi in se pripravlja na morebitno evakuacijo svojih državljanov iz Sirije, tako da pripravlja ustrezne eva-kuacijske načrte. Unija razmišlja tudi o uvedbi dodatnih sankcij proti sirskemu režimu, ki bi jih lahko uvedli na naslednjem srečanju zunanjih ministrov EU 27. februarja. Razmere v Siriji vse bolj skrbijo tudi Turčijo, ki želi v regiji čim prej organizirati mednarodno konferenco, na kateri bi regionalni in globalni akterji razpravljali o možnostih rešitve sirske krize, je včeraj povedal turški zunanji minister Ahmet Davutoglu. Dogajanje v Siriji prav tako z zaskrbljenostjo spremljajo Združeni narodi. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je mednarodno skupnost pozvala k takojšnjim ukrepom za zaščito sirskih civilistov, ki trpijo zaradi "masakra", s katerim se je oblast odločila zatreti protirežimske proteste. (STA) zda - Nepričakovana uveljavitev konservativnega kandidata italijanskega porekla Velika noč za Ricka Santoruma v Minnesoti in Koloradu Tekma za predsedniškega kandidata republikancev spet odprta NEW YORK - Nekdanji zvezni senator iz Pensilvanije Rick Santorum je veliki zmagovalec treh torkovih obračunov republikanskih predsedniških kandidatov v zveznih državah Minnesota, Missouri in Kolorado. S tem se je republikanska predsedniška tekma dodatno zapletla in podaljšala. Santorum je gladko zmagal v Min-nesoti, kjer je po skoraj 90 odstotkih preštetih glasov osvojil 45 odstotkov glasov pred teksaškim kongresnikom Ronom Paulom (27 odstotkov), nekdanjim guvernerjem Massachusettsa Mittom Romney-jem (17 odstotkov) in nekdanjim predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Newtom Gingrichem iz Georgie (11 odstotkov). V Koloradu je Santorum zmagal s 40 odstotki glasov pred Romneyjem (35 odstotkov), Gingrichem (13 odstotkov) in Paulom (12 odstotkov). Na volitvah v Missouriju, ki ne štejejo za delegatske, je slavil Santorum pred Romneyjem in Paulom. Gingrich se tam ni uvrstil na glasovnico. Santorum je po uspehu v Minneso- Rick Santorum ansa ti dejal, da ni konservativna alternativa Romneyju temveč demokratskemu predsedniku Baracku Obami. Kljub temu je Romneyja znova primerjal z Obamo glede zdravstva in reševanja bank na Wall Streetu. Uspeh bo sicer težko ponovil v naslednjih državah. Že 11. februarja bodo prešteli glasove udeležencev strankarskih zborovanj v državi Maine, 28. februarja pa bodo volitve v Arizoni in Michiganu. Romney je bil v Koloradu pred svojimi podporniki utrujen in je ponovil svoj sedaj že tradicionalen govor proti politiki predsednika Obame, ki si po njegovih be- sedah ne zasluži ponovne izvolitve, ker ni uspel popraviti gospodarskega položaja. Santorumu je čestital, vendar izrazil prepričanje, da bo končna zmaga njegova. Zaščita tajne službe se je pokazala kot dobra naložba, saj so ga agenti obvarovali pred provokatorjem, ki ga je skušal poškropiti z barvo. Nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Gingrich se je v torek odrezal slabo, kar je vedel vnaprej in je raje ves dan preživel v Ohiu, kjer bodo strankarske volitve šele 6. marca. Poleg Ohia bodo republikanci na ta dan izbirali še v osmih drugih državah in Gingrich upa na uspehe v državah juga, Romney pa v državah srednjega zahoda in severovzhoda. V tekmi ostaja tudi Paul, ki mu doslej še ni uspelo zmagati, vendar je bil vesel drugega mesta v Minnesoti pred Romneyjem. Dejal je, da bo še naprej nabiral delegatske glasove vse do konvencije republikanske stranke v Tampi na Floridi konec avgusta, kjer bo moral zmagovalec zbrati najmanj 1144 delegatskih glasov. V Minnesoti so s strankarskimi zborovanji razdelili 37 od skupno 40 delegatskih glasov države, vendar pa še niso zavezani posameznim kandidatom. Kot tudi v Koloradu, kjer delijo 33 od skupaj 37 delegatskih glasov. Santorum je iz Minne-sote in Kolorada, po štetju ameriške tiskovne agencije AP, teoretično potegnil 31 delegatskih glasov za skupaj 48, Romney 19 za skupaj 120, Paul 14 za skupaj 23 in Gingrich devet za skupaj 41 delegatskih glasov. Santorum je tako v torek malce zavrl pohod vodilnega kandidata Romneyja do nominacije in se spet postavil ob bok Gingrichu kot možna alternativa za nekdanjega guvernerja Massachusettsa, ki tokrat ni zmogel ponoviti uspeha iz leta 2008, ko je v Koloradu in Minnesoti premagal Johna McCaina. Tako kot je Romney zavrl pohod do sicer kasnejše končne zmage McCainu, je to tokrat uspelo Santorumu, ki je zmagal tudi pred mesecem v Iowi. Romney je osvojil New Hampshire, Gingrich Južno Ka-rolino, na Floridi in v Nevadi pa je spet slavil Romney. Po zmagah Santoruma je tek- ma spet odprta, kot je sicer vse od lanske pomladi, ko so nadobudni nasprotniki demokrata Baracka Obame začeli s kampanjami. Romney ima največ denarja in najboljšo organizacijo, vendar pa mu še vedno ni uspelo prepričati predvsem bolj konservativnih volivcev, da mu lahko zaupajo, da bo 6. novembra premagal Obamo in ostal zvest konservativnim načelom stranke. Konservativne krščanske organizacije so pred Južno Karolino izrekle večinsko podporo Santorumu, ki jo je očitno sedaj začel unovčevati. V Minnesoti in Missouriju so v torek volili tudi demokrati, vendar je šlo prav tako za "lepotno tekmovanje" kot pri republikancih v Missouriju. Obama nima konkurence in zanesljivo pobira delegatske glasove za konvencijo, ki bo v začetku septembra v Severni Karolini, kjer ga bo stranka okronala za svojega kandidata. Republikanci v Missouriju so za strankarske volitve porabili sedem milijonov dolarjev za nič, saj bodo delegate izbirali šele na strankarskih zborovanjih 17. marca. (STA) 1 4 Četrtek, 9. februarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ločnik - Karabinjerji aretirali mladeniča Tatovoma spodrsnilo pri nočnem vlomu v bar Daniele Mastrocola in Nunzio Perrone sta v hišnem priporu - Sodili jima bodo 20. februarja Kapetan Lorenzo Pella z zaseženim orodjem (levo), ločniška kavarna (desno) in Martina Montin (spodaj), ki s sestro Michelo upravlja BoraBar, pri vratih, skozi katera sta skušala tatova vlomiti bumbaca Prijeli so ju, ko sta s tatinskim orodjem skušala odpreti vrata in vlomiti v bar. Karabinjerji goriškega poveljstva so v noči s torka na sredo dosegli pomemben uspeh, saj so aretirali dva mlada - a po vsej verjetnosti zelo dejavna - tatova, ki sta nameravala krasti v kavarni BoraBar v Loč-niku. Za rešetkami sta se tako znašla 22-letni Daniele Mastrocola in 20-letni Nunzio Perrone, ki sta v preteklosti že imela opravka s silami javnega reda in ki bi lahko bila odgovorna tudi za številne druge tatvine, do katerih je prišlo na Goriškem. Goriški karabinjerji so mladeniča prijeli včeraj ponoči okrog 2. ure med akcijo poostrenega nadzora, ki ga izvajajo na pokrajinskem teritoriju, kjer je v zadnjih časih prišlo do večjega števila tatvin v stanovanjih, trgovinah in javnih lokalih. Ma-strocolo in Perroneja so karabinjerji v ci-vilu opazili v bližini Trga San Giorgio v Loč-niku. Mladeniča sta sedela v avtomobilu in se pripravljala na tatvino. Obraz sta si namazala s črno barvo in si nadela kapo, nato pa sta se z vrečo v rokah odpravila proti kavarni BoraBar, ki se nahaja ob ločni-ški cerkvi. Iz vreče sta izvlekla vlomno orodje - kovinsko palico, izvijače, škarje, lepilni trak, klešče in ročno svetilko - ter se lotila dela, preden jima je uspel vlom skozi zadnja vrata lokala pa so se za njunim hrbtom pojavili karabinjerji. Tatova, ki se nista uprla aretaciji, so prepeljali na poveljstvo in nato v goriški zapor, kjer sta prespala. Sodili jima bodo 20. februarja, sodnik pa je včeraj odločil, da bosta tatova do takrat v hišnem priporu. Daniele Ma-strocola, ki je star 22 let, živi v Gradišču, 20-letni Nunzio Perrone pa v občini Romans. Kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella je povedal, da je eden iz- med tatov brezposeln, drugi pa občasno dela. Karabinjerji iz Gradišča so oba že večkrat ovadili na prostosti zaradi tatvin, včeraj pa sta bila prvič aretirana skupaj. Preiskava naj bi pokazala, ali sta že sodelovala pri drugih tatvinah, do katerih je prišlo v zadnjih treh mesecih v Mošu, Ločniku, Šlovrencu in drugih občinah go- riške pokrajine. Preiskovalci tudi preverjajo, ali sta imela še kakega pajdaša. »Nad uspehom osebja operativne enote in mobilnega oddelka sem zelo zadovoljen. Kljub temu bomo še naprej pazljivo nadzorovali teritorij: popustiti nikakor ne nameravamo,« je povedal ka-petan Lorenzo Pella. (Ale) gorica - Drevi Cingolani z župansko trojico »Bo Gorica ostala izjema ali se bo na prihodnjih upravnih volitvah odločila, tako kot vsa ostala glavna mesta pokrajin v deželi Furlaniji-julijski krajini, za levo-sredinsko upravo? Ciljamo na poker,« pravijo predstavniki goriške leve sredine, ki bodo danes ob 18. uri v Hotelu Entourage, na Trgu sv. Antona v Gorici, priredili srečanje »3+1«, na katerem se bodo o perspektivah Gorice pogovarjali levo-sredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani, tržaški župan Roberto Cosolini, videmski župan Furio Honsell in pordenonski župan Claudio Pedrotti. »Danes veje nov veter. Čas je, da ponudimo Gorici novo perspektivo, ki lahko s Cingolanijem doseže vlogo, ki ji v deželi Furlaniji-Julijski krajini pripada,« pravijo organizatorji nocojšnjega dogodka. »Čemu današnje srečanje? Cilj je razpravljanje o tem, kako lahko naša mesta postanejo jedro nove politike. Prepričan sem, da Goričani ne bodo zamudili te priložnosti,« poudarja Cin-golani, ki se tudi sprašuje, zakaj župan Ettore Romoli še ni napovedal svoje ponovne kandidature. doberdob Ljubitelji »softaira« pritiskajo na občino Ljubitelji vojaške igre »softair«, ki je tudi v naši deželi čedalje bolj priljubljen način rekreacije, niso prebavili odločitve doberd-obskega župana Paola Vizintina, ki je z odredbo prepovedal tovrstne dejavnosti na celotnem doberdobskem ozemlju. V prejšnjih dneh so predstavniki tržiškega združenja, ki se ukvarja z igro »softair«, obiskali Vi-zintina na županstvu, ob tem pa so zaprosili tudi za srečanje z načelniki svetniških skupin, katerim želijo predstaviti svoja stališča. »Predstavniki združenja so mi zagotovili, da spoštujejo naravo, da je njihovo društvo apolitično, da dejavnost ni nevarna in da člani niso nobeni skrajneži. Svoje poglede bodo pojasnili tudi predstavnikom občinskega sveta. Pravilno se mi zdi, da se v zvezi s tako občuteno temo izreče tudi občinski svet,« je povedal Vizintin, ki namerava mnenje svetnikov upoštevati. Župan je vsekakor povedal, da prepovedi izvajanja teh iger na javnih in zaščitenih površinah ne namerava preklicati. »Odred- »Softair« ima vedno več privržencev bo bi kvečjemu lahko omilili, če bo občinski svet tako odločil,« je podčrtal in dodal, da je odredba pritegnila tudi pozornost deželnega in državnega vodstva društev, ki se ukvarjajo z igro »softair«. Vzroki za prepoved, je povedal Vi-zintin, so predvsem trije. Prvi je povezan z zaščito naravnega okolja, saj v Doberdobu menijo, da z igro »softair« povezane dejavnosti lahko v občutljivem kraškem eko-sistemu povzročijo okoliščine zvočnega, atmosferskega in okoljskega onesnaževanja. Poleg tega niso v skladu s krajevnimi običaji, navadami, izročilom in dejavnostmi, kot so kmetijstvo, izletništvo in kolesarjenje, ter nosijo v sebi sporočila, ki kvarno vplivajo na teritorij, okolje, prebivalce in njihove nepremičnine. Drugi vzrok je potencialna nevarnost za javnost, ki jo streljanje kroglic lahko predstavlja, tretji vzrok pa je povezan z zgodovino doberdobske-ga ozemlja, ki sta ga prva in druga svetovna vojna hudo zaznamovali. (Ale) gorica - Predvolilni manevri Sedanji župan Romoli čaka na podporo UDC FLI: »Nimamo sile se izreči, s kom bomo nastopili na volitvah« Čeprav je Ettore Romoli že večkrat v javnosti dejal, da je pripravljen na ponoven županski mandat, svoje kandidature uradno še vedno ni napovedal. Pravi, da bo to storil ob pravem času, kar pomeni, da si mora še zagotoviti podporo čim širše desnosredinske koalicije, ki naj bi mu omogočila - po njegovih besedah - uveljavitev že v prvem volilnem krogu. Lanski poraz sprte desne sredine v Trstu ga očitno nekoliko straši. Dobro informirani pravijo, da čaka predvsem na uradno podporo stranke UDC, ki bo imela svoj deželni kongres v soboto, 11. februarja, v Gorici. »Stranka Futuro e liberta (FLI) ni- ma sile se izreči, s katero koalicijo in na strani katerega kandidata bo nastopila na občinskih volitvah v Gorici. Za nas so pomembnejše ideje in programi,« je včeraj javnosti sporočil pokrajinski koordinator FLI Alessandro Marega: »Čakamo, da se o tem izrečejo naši zavezniki iz strank API in UD C na državni in deželni ravni. Odločali bomo na podlagi dialoga z njimi. Pred nekaj meseci smo na našem deželnem kongresu v Trstu sklenili, da pristopimo k t.i. Tretjemu polu. Pričakujemo, da bo to storil tudi deželni kongres UDC. Cenimo Casinijevo stranko, toda v Gorici bi lahko šli drugačno pot. V kratkem se bomo sešli z goriškimi člani in zavzeli stališče.« gorica - Stanovalci in delavci brez parkirnih mest Alternativo bo treba najti pred izgradnjo parkirišča Sedanje parkirišče v Ulici Manzoni »Pred začetkom gradnje večnadstropnega parkirišča v Ulici Manzoni v Gorici bo treba najti alternativo za stanovalce in delavce, ki vsak dan parkirajo na območju, ki ga bo zasedlo gradbišče.« Tako je povedal Andrea Rojic, svetnik Demokratske stranke v rajonskem svetu za mestno središče, ki predlaga čim prejšnjo pripravo načrta za preprečitev nevšečnosti, do katerih bo prišlo po ukinitvi sedanjih parkirnih mest v Ulici Manzoni. »Župan pravi, da občina ne bo potrošila niti evra za gradnjo večnadstropnega parkirišča, saj ga bodo gradili zasebniki. V resnici bodo stroške imeli tisti, ki bodo v njem parkirali: če pa bodo tarife nizke in varnost zagotovljena, bodo ljudje vsekakor cenili to novo storitev,« pravi Ro-jic, ki pa izpostavlja, da bi morala goriška občinska uprava pred začetkom gradnje pomisliti na alternativo za stanovalce ulic Manzoni, Pascoli, Angiolina in Brigata casale, ki se bodo iz dneva v dan znašli brez parkirnih mest. »Potrebno je pripraviti načrt za preprečitev nevšečnosti, do katerih bo gotovo prišlo,« je podčrtal Rojic. Večnadstropno parkirišče bodo predvidoma začeli graditi v prihodnjih mesecih. Gradnja naj bi trajala največ 570 dni (približno leto in pol), kar pomeni, da bo parkirišče začelo delovati leta 2013. Dokončni načrt predvideva izgradnjo štirinadstropnega parkirišča, v katerem bo na voljo približno 400 parkirnih mest. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. februarja 2012 15 gorica - Odprtje obnovljenega dela stavbe v Ulici Alviano Krajevne ustanove uglašene z univerzo Prostori potrebni zaradi postopne selitve tržaške arhitekturne fakultete Finančni prispevek dežele Fur-lanije-Julijske krajine je bil temeljnega pomena za načrtovanje in dosego razvojnih ciljev Tržaške univerze, ključno vlogo pa je odigralo tudi sozvočje z goriškimi krajevnimi upravami, ki jih združuje strateška vizija krepitve univerzitetne in mednarodne vloge Gorice. Tako je povedal Francesco Peroni, rektor Tržaške univerze, ki se je včeraj skupaj z deželnim odbornikom za univerzo in raziskovanje Robertom Molinarom, goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu in goriškim županom Ettorejem Ro-molijem udeležil slovesnega odprtja Tržaška univerza je dobila v uporabo obnovljene prostore nekdanjega Malega semenišča, kjer so dolga leta domovale goriške slovenske šole bumbaca obnovljenega dela stavbe bivšega malega semenišča v Ulici Alviano v Gorici. Dodatne prostore, ki so jih pridobili v delu poslopja, ki je bilo več let neizkoriščeno, so potrebovali zaradi postopne selitve fakultete za arhitekturo iz Trsta v Gorico, kjer bodo v prihodnjih letih imeli okrog 600 študentov. Obnovljeni del stavbe, za katerega je dežela Furlanija-Julijska krajina odštela približno en milijon evrov, bodo uporabljali študentje univerzitetne smeri za mednarodne in diplomatske vede, v prihodnje pa bodo obnovili še drugo nadstropje, kjer bodo na voljo dodatni laboratoriji in učilnice za arhitekturno fakulteto. Deželni odbornik Roberto Molinaro je poudaril, da je univerzitetni sistem Furlanije-Julijske krajine kakovosten. To po njegovem mnenju dokazujeta dva podatka, in sicer zmožnost privabljanja tujih študentov in visoko število raziskovalcev, ki jih je med osem in deset tisoč. »Današnje odprtje potrjuje, da je dežela Fur-lanija-Julijska krajina z vlaganjem v didaktične ustanove in reorganizacijo univerz v sistemski logiki ubrala pravo pot,« je poudaril Molinaro, goriški župan Ettore Romoli pa je izpostavil: »Univerza je in bo ostala ključen element našega mesta, ki mora ciljati na mednarodno razsežnost. Dolgo let je življenje v Gorici pogojevala meja, danes pa moramo našo prihodnost načrtovati na meji, ki je ni več.« (Ale) gorica - Kaj meni župan S kinodvorano bi »ugasnil« tudi Travnik Kinemax na Travniku (desno), Ettore Romoli in Giuseppe Longo (zgoraj) bumbaca GORICA List za Goričane v tujini Občina je izdajatelj periodičnega lista »Gorizia informa«, namenjenega Go-ričanom, ki prebivajo v tujini. V seznamih italijanskih državljanov z bivališčem zunaj meja države (t.i. Aire) je zabeleženih 2.980 Goričanov z volilno pravico, družin pa je 1.702. Informativni list je torej predvolilna poteza, saj gre za »sredstvo, ki bo omogočilo razseljenim someščanom, da se seznanijo s tem, kar je občinska uprava uresničila v zadnjih petih letih,« pravi odbornik Sergio Cosma, ki dodaja, da prejema izraze hvaležnosti od vsepovsod, tudi iz Slovenije, in napoveduje, da bodo z deželnim prispevkom financirali še spletni periodik v italijanščini, slovenščini in furlanščini. gorica - Marija in Andrej Štremfelj legendi slovenskega alpinizma H V • V • • V Tudi raznašanje časopisa v najhujšem mrazu šola vztrajnosti in vzdržljivosti Zaradi bolezni predavateljev odpade današnje predavanje Kristine Martelanc in Adama Selija na temo »poštene komunikacije«, ki ga je napovedala skupnost družin Sončnica iz Gorice. Poudarek pa zasluži prvo predavanje, ki je potekalo sredi minulega tedna, ko sta v goste prišla Marija in Andrej Štremfelj. Zakonca, ki veljata za legendo slovenskega alpinizma, saj sta se oktobra 1990 vpisala v zgodovino svetovnega alpinizma kot prvi zakonski par na Mont Everestu, sta v dvorani doma Franc Močnik govorila o družini, vzgoji in vrhunskem športu. Po poklicu je ona profesorica biologije in kemije, on pa športne vzgoje; imata troje otrok, od katerih sta starejša dva uspešna športna plezalca. Ob predvajanju diapozitivov sta pripovedovala o svojem otroštvu, o družinah, v katerih so kljub revščini in težkim razmeram ostajali povezani in se utrdili v značaju. Marija je kot ena izmed desetih otrok, ki so kmalu ostali brez očeta, pomagala preživljati družino tako, da je v zgodnjih jutranjih urah - tudi v najhujšem mrazu -raznašala časopis. Prav to, je povedala, jo je privedlo do vztrajnosti, vzdržljivosti in moči, da je kasneje osvojila streho sveta in še kaj. Na prvi pogled so ta in druga doživetja morda kruta, in vendar danes manjkajo, v vzgoji pa je polno težav, je dodal Andrej. Sama okolica rodnega Kranja in pa narava sta ju vlekla v hribe, tam sta skupaj z bra- ti in prijatelji iskala svoj milje, uresničevanje sanj in želja. Tako sta se tudi srečala in se leta 1979 poročila. V veliko oporo sta jima bili družini, tako da sta se lahko kar mirno odločala za odprave in se nista kaj dosti obremenjevala s tem, kako bo v življenju naprej. V gorah se zgodijo tudi nepredvidene stvari. On je doživel hujšo nesrečo, zlomil si je obe nogi. Huda preizkušnja je bila tudi smrt Marijine sestre, in vendar sta iz vsega tega skušala najti nauk zase in nista vrgla puške v koruzo. S prvima otrokoma sta prekrižarila veliko hribov, »jemali smo ju zares«, postala sta odgovorna in sta kot športna plezalca celo prišla do mladinske reprezentance. Več let po drugem otroku se jima je rodila še tretja hči, »novo doživetje«. Posebna izkušnja je bil vzpon na kalifornijski El Capitan, kjer sta v hudi krizi globlje dojela tudi duhovno razsežnost. V gorah vsekakor doživljata enkratno lepoto, ki ju osvobaja, in to, »kako drobčkan in nebogljen je človek«. »Pomembni so odnosi v družini in s prijatelji, brez katerih je življenje pusto,« sta povedala; pa tudi izkušnja samote in srečanja s tujimi kulturami in načini življenja. V Nepalu ju je npr. presenetila milina staršev do otrok, »tudi to naju je izoblikovalo«. Marija je poudarila, da je otrokom pomembno izkazati to, kar čutijo dobrega do njih: »Zdi se mi, da je tega premalo.« Ljubeče vedenje pa pomeni tudi veliko odločnost in sposobnost reči ne. Marija in Andrej Štremfelj gosta Sončnice bumbaca »Če grozi travniškemu Kinemaxu zaprtje, potem nasprotujem odprtju multikina pri Ikei. Vendar nisem prepričan, da je grožnja resnična. Publika v Vilešu ni publika, ki zahaja v goriško kinodvorano.« Takšen je komentar goriškega župana Ettoreja Romolija na vest, da bi gradnja kina s sedmimi dvoranami v Vilešu pomenila težak, če ne smrtni udarec za Kinemaxa v Gorici in Tržiču. Sicer se župan nekoliko zdrzne ob naši pripombi, da bi z zaprtjem goriškega Kinema-xa »ugasnil« tudi Travnik, ki ni še zares zaživel, edini tamkajšnji atraktivni pol pa je ravno Hiša filma. »Ko sem v Svetu lokalnih avtonomij zagovarjal stališče, da se nov kino lahko odpre tudi v goriški pokrajini in ne samo na Vi-demskem, sem to storil iz prepričanja, da je komercialno središče pri Vilešu tarča predsodkov in nerazumevanja njegovega potenciala, ki presega meje goriške pokrajine, in še iz prepričanja, da tamkajšnji kino ne bo vplival na obiskanost goriškega in tržiškega Ki-nemaxa, ker bi priklical popolnoma drugačno publiko,« pravi Romoli. »Vem, da v Gorici trdijo drugače in da opozarjajo na nevarnost, da Kinemaxu preti zaprtje. Upam, da se to ne bo zgodilo, ker bi to bil resen problem za Travnik. Zato se bom ob prvi priložnosti o tem pomenil z deželnim odbornikom Eliom De Anno. Hiša filma s kinom je pomembna stvarnost v mestu, v kateri se vsi prepoznavamo. To je predvsem kraj druženja, zato bi rad videl, da bi tam ponovno odprli tudi kavarno. Naj zaključim - tako Romoli -: če je nevarnost, da bi goriški kino ne preživel, potem sem proti odprtju Ikeinega kina v Vilešu, toda nisem prepričan, da je res tako.« »Županu to lahko dokažem s številkami,« zatrjuje Giuseppe Longo, direktor Tran-smedie, ki upravlja Kinemaxa v Gorici in Tržiču: »V rokah imam tržne analize, ki pravijo, da bi multikino v Vilešu v prvem letu posloval z dobičkom in imel 250 tisoč gledalcev, ko ne bi bilo kinodvoran v Gorici, Tržiču in Pra-damanu. Ker pa so, bi že v prvem letu bil v rdečih številkah. Hkrati bi izpraznil in obsodil na zaprtje tržiški Kinemax, ki s svojimi prihodki omogoča preživetje goriškega Kine-maxa. Lani smo v Gorici imeli 57 tisoč gledalcev, kar je ena izmed najnižjih obiskano-sti italijanskih kinodvoran. Vsaj ena tretjina ljudi prihaja k nam iz okoliških krajev, te bi pograbil Vileš, tako da bi kino shiral. Glavno mesto pokrajine bi ostalo brez kinodvorane. Brez nje pa bi tudi mediateka in ostale dejavnosti v Hiši filma, ki letno prikličejo v Gorico 200 tisoč ljudi, ne imele več smisla.« (ide) 1 6 Četrtek, 9. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR gorica - Deveterica neupravičeno prejemala socialne prispevke Iz tujine ogoljufali Inps za sto tisoč evrov 70-letna ženska se je v 50. letih izselila iz Gorice v Južno Ameriko, kljub temu pa je prejemala socialno podporo Prispevki za šolarje / Goriška pokrajinska uprava bo tudi letos razdelila med osnovnošolci ter dijaki nižjih in višjih srednjih šol prispevke za nakup učbenikov in za avtobusni prevoz. Prošnje je treba vložiti do 28. februarja; obrazci so na voljo na vseh šolah goriške pokrajine, na pokrajini ali na spletni strani www.provincia.gorizia.it. Rusi odkrivajo Brda Italijanski skrbstveni zavod Inps so ogoljufali za približno 100 tisoč evrov, če bi jim tega ne preprečili, pa bi socialne prispevke prejemali v nedogled. Goriška finančna straža je razkrinkala devet italijanskih in tujih državljanov, ki so več let koristili socialno podporo, čeprav do nje sploh niso imeli pravice. Gre za ljudi, ki naj bi imeli bivališče v goriški pokrajini, v resnici pa živijo v tujini. Med najbolj hude primere spada 70-letna ženska, ki se je v 50. letih izselila z Goriškega v Južno Ameriko, kjer še vedno živi. Od leta 2007 je gospa, ki je na papirju živela v revščini, prejemala socialno podporo zavoda Inps, saj je imela lažno bivališče v goriški pokrajini. Ženska je odprla tekoči račun v Italiji, na katerega je zavod Inps vsak mesec nakazoval prispevek, denar pa je dvigoval sorodnik. Le-ta je gotovino tudi hranil in jo nato izročal drugim sorodnikom, ki so občasno potovali v Južno Ameriko in 70-letnici posredovali denar, do katerega ni imela pravice. Omembe vreden je dalje primer italijanskega državljana, ki živi v Nemčiji. Da bi lahko prejemal socialne prispevke, si ni le priskrbel lažnega bivališča na Goriškem, pač pa je celo vpisal vnuke, ki živijo v Nemčiji, v eno izmed goriških šol. Socialne prispevke sta prejemala tudi kolumbijska državljana, ki sta se septembra 2010 iz Gorice vrnila v rodno državo. Tudi njima je zavod Inps nakazoval prispevke na tekoči račun, s katerega so z bankomatom dvigovali denar sorodniki, ki so nato gotovino pošiljali zakoncema v Kolumbijo. Zaradi goljufanja skrbstvenega zavoda Inps so stražniki doslej ovadili sodnim oblastem devet ljudi, ki so državo ogoljufali za skupno 100 tisoč evrov. Če bi jih ne odkrili, bi bila škoda seveda še veliko večja. Stražniki preverjajo tudi druge primere, saj so tovrstne goljufije tudi na našem območju vse prej kot redkost. Finančna straža je namreč v lanskem letu na Goriškem izvedla 94 kontrol oseb, ki so bile deležne olajšanih socialnih storitev v obliki študijskih štipendij, materinskih doklad, bonov za prehrano in knjige, prispevkov za najemnine in drugih pomoči, ki so namenjene ljudem v gmotni stiski. Ugotovila je, da je bilo med njimi kar 48 ljudi, ki so neupravičeno prejemali socialno podporo. Med temi sta bila starejša zakonca iz Gorice, ki sta se izdajala za prava reveža. V raznih dokumentih sta izjavljala, da nimata nobenih prihodkov in sta na tej podlagi bila oproščena zdravstvenega »ticketa«, goriška finančna straža pa je odkrila, da je njun prihodek presegal 70.000 evrov, saj sta bila lastnika stanovanj in zemljišč. (Ale) Goriški sedež zavoda Inps na Travniku bumbaca AJDOVSKO PRIMORJE Tudi banke v sanaciji Skupina bank upnic - NLB, NKBM, Banka Koper in Abanka -, ki so najbolj izpostavljene v odnosu do ajdovske družbe Primorje, je upravi posredovala okvirno ponudbo za sodelovanje v postopku finančne sanacije. Uprava Primorja je ponudbo sprejela zelo pozitivno, saj meni, da predstavlja resen namen bank, da ukrepajo za ohranitev ajdovskega gradbenega podjetja. Banke soglašajo s ključnimi elementi finančne sanacije, med katere štejejo konverzijo terjatev bančnih in nebančnih upnikov v kapital družbe, odpis dela terjatev, reprogram preostanka terjatev, zagotovitev novega posojila za obratni kapital družbe, zagotovitev ustreznega povečanja garancijskega potenciala, umik predlogov za izvršbo in ustavitev izvršnih postopkov ter udeležbo države. Ob teh ukrepih in ob dobrem socialnem dialogu s sindikati uprava ocenjuje, da obstajajo realne možnosti za ohranitev Pri-morja kot delujočega podjetja, opozarja pa na časovno stisko in aktualno menjavo izvršne oblasti tako na ravni slovenske vlade kot tudi v ključnih državnih bankah. Ruski podjetnik Oleg Bolatev, ki v Rusko federacijo uvaža vina in hrano iz Italije, bo v teh dneh na delovnem potovanju v naši deželi. V spremstvu predstavnice podjetja Wine e Food Made in Italy Inne Grigoriadi bo obiskal bo tudi vinarje in kleti v Dolenjah. Romoli na Kvirinalu Ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD) bo tudi letos ob priložnosti dneva spominjanja na foj-be in eksodus Italijanov iz Istre podelilo nagrade »10. februar«. Med dobitniki priznanja je letos tudi občina Gorica, ki je v času eksodusa sprejela številne Italijane iz Istre in Dalmacije. Priznanje bo danes v Rimu dvignil župan Ettore Romoli. Svečanost na kvesturi Ob dnevu spomina na fojbe in eksodus iz Istre bo goriški kvestor Pier Riccar-do Piovesana jutri položil venec k spominski tabli na goriški kvesturi; vsakoletna svečanost bo ob 16.30. Pokrajina prodaja stanovanje Goriška pokrajina ponovno prireja javno dražbo za prodajo stanovanja v Ulici Duca D'Aosta v Gorici. Nova izklicna cena je 55.936 evrov. Ponudbe bodo do 13. marca zbirali na uradu za protokol pokrajine. podgora - Zadnje slovo od Ivana Kovica Hranili ga bodo v spominu Njegova glavna skrb je bila družina, največje veselje pa mizarstvo - Pokop danes na pevmskem pokopališču, jutri maša zadušnica Za vse, ki so ga dobro poznali, je bil v svoji dobrosrčnosti, delavnosti in preprostosti izredna oseba. Za vsakogar je imel spodbudno besedo, nikoli ni zanikal pomoči, bil je pozoren mož in ljubezniv oče. Zato se Ivana Kovica, ki je v petek nenadoma odšel v 77. letu starosti, ne bo spominjala le družina, ki je vedno bila njegova glavna skrb, pač pa širši krog ljudi, ki so njegov značaj poznali in cenili. Ivan Kovic ali Ivo, kot so ga mnogi imenovali, se je rodil 26. maja 1934 v Mir-nu. Bil je tretji sin Kristine Cijan in Franca Kovica, ki je družino preživljal z delom v tržiški ladjedelnici. Ivan je s staršema in brati Ludvikom, Silvestrom, Frančkom, An- Ivan Kovic drejem in Stankom živel na Peči vse do poroke z Marijo Kodermac z Oslavja. V zakon sta stopila leta 1960 v Pevmi: dve leti kasneje se jima je rodila hči Elisabetta, ki je danes ravnateljica slovenske Večstopenjske šole v Gorici, leta 1968 pa se je družini pridružila še Kristina. Nekaj let so živeli na Oslavju, nato pa so se preselili v Podgoro. Svojo poklicno pot je Ivan začel že kot 14-letni mladenič. V drugem razredu strokovne šole v Gorici se je odločil, da bo poiskal službo, in se zaposlil v avtoličar-ski delavnici Furlan v Gorici. Na delu se je vsak dan odpravljal s kolesom ali peš, po službi pa je obiskoval večerno šolo, kjer se je izučil za mizarja. Kasneje se je zaposlil pri podjetju Ribi, kjer je delal dolgo let, nato v papirnici v Rubijah, naposled pa v predilnici v Podgori, kjer je ostal do sredine 80. let, ko se je upokojil. In šele tedaj se je lahko z vso vnemo posvetil svojemu pravemu veselju, mizarstvu, za katerega je bil zelo nadarjen. »Imel je zlate roke,« pravi žena Marija: v mizarski delavnici, ki si jo je uredil na svojem domu, je izdeloval pohištvo in druge lesene izdelke, ki krasijo marsikatero stanovanje v Podgori in drugod. Na pomoč je rad priskočil tudi podgorskim društvom in sovaščanom, ki se ga bodo spominjali kot zanesljivega, pokončnega in dobrega človeka. Zadnje slovo bodo pokojniku izrekli danes ob 11. uri na pevmskem pokopališču. Maša zadušnica bo jutri ob 18. uri v cerkvi v Pevmi. solkan - Kulturni praznik Branje in osebni spomini na »Bevkovem dvorišču« Pri društvu Govorica se nadejajo navezav s Slovenci v Italiji Na solkanskem pokopališču so se včeraj zbrali nekateri člani Goriškega literarnega kluba Govorica Nova Gorica in ob podpori novogoriške mestne občine in solkanske krajevne skupnosti grobu pisatelja Franceta Bevka z branjem pesmi in odlomkov iz knjig obeležili slovenski kulturni praznik. »Literati iz naših vrst Bevka zelo cenijo,« pojasnjuje Darinka Kozinc, predsednica Govorice. Ravno zato so drugo leto zapored na njegovem grobu oziroma na »Bevkovem dvorišču«, kot se je slikovito izrazila pesnica Vida Mokrin Pauer, vsak na svoj način osvetlili delček njegovega delovanja. Poleg branja - pa ne le Bevkovih del - so se med prisotnimi spontano utrinjale različne misli in tudi osebni spomini nanj. Mokrin Pauerjeva, Marija Mercina in Radivoj Pahor so z branjem na Bevkovem grobu počastili praznik in spomin na pisatelja, kar je ena od treh priložnosti v letu, ko literarni klub Govorica obišče Bevkov grob. Spomnijo se ga še ob 1. novembru in 17. septembru - datumu pisateljevega rojstva in smrti. Novogoriško planinsko društvo pa se Marija Mercina ob Bevkovem kipu k.m. namerava letos odpraviti še v italijanski Col-fiorito, kjer je bil Bevk nekaj časa zaprt. »Predlani ustanovljena Govorica si je za nalogo zadala, da bo ohranjala spomin na pesnike in pisatelje, ki so delovali v tem prostoru,« dodaja Kozinčeva. Lani so tako na Gradišču nad Prvačino prvič posvetili dan Simonu Gregorčiču, v Braniku pa bi se radi poklonili spominu na Nevina Birso. Veseli bi bili tudi navezav s Slovenci z italijanske strani meje, od koder imajo tudi nekaj članov. (km) goriška - Burja in mraz se še nista poslovila Na Vipavskem odkrivalo strehe, v Gradežu pokale vodovodne cevi Burja je včeraj ponoči in predvsem zjutraj delala največ težav na Vipavskem in, presenetljivo, na Trnovskem robu v ajdovski občini, kjer sicer ne piha. Nekaj škode so sunki vetra povzročili tudi na Goriškem, predvsem v Tržiču, goriški gasilci pa si imeli polne roke dela zlasti zaradi vodovodnih cevi, ki so pokale zaradi nizkih temperatur. Do večera so v raznih krajih goriške pokrajine, predvsem pa v Gradežu, izvedli okrog dvajset intervencij. Ponekod se bodo posledice nizkih temperatur pokazale v prihodnjih dneh, saj je zaradi zamrznjenih cevi več gospodinjstev brez vode. Ko se bo otoplilo in se bo led odtalil, bo jasno, ali so cevi potrebne popravil. Burja je včeraj zjutraj največ težav povzročila v Vipavi, kjer je poškodovala več streh in dimnikov. »Skupaj kar na 25 objektih. Odkrivalo je mlekarno, vrtec v Vipavi in več stanovanjskih hiš ter nekaj gospodarskih poslopij,« je našteval poveljnik vipavske civilne zaščite David Premrl. Na nogah so bili tudi v Ajdovščini: »Več težav je bilo z odkritimi strehami, še dodatno je odkrivalo stavbo sodišča, kar smo tudi že sanirali. Več težav je bilo na Trnovskem robu - na Colu, v Gozdu in na Kovku je pihala močna burja, tako kot po navadi ni nikoli pihala. Zato smo imeli tam več intervencij, predvsem je šlo za odkrivanje streh,« je povedal poveljnik Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko in dodal, da bodo šole in vrtci danes in jutri odprti, čeprav je za petek popoldan napovedan ponovni rdeči alarm na Vipavskem. Doslej je zaradi burje odpadlo že veliko ur pouka, kar bo težko nadomestiti. Kot je povedal Vladimir Bačič, ravnatelj osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, so na šoli že razmišljali, da bi pouk nadomeščali med zimskimi počitnicami, a ugotavljajo, da ima kar nekaj otrok in zaposlenih že plačane počitnice. Če bi pouk nadomeščali le ob sobotah, se bi to zavleklo do konca maja. Zaradi mraza je tudi v nekaterih objektih na ajdovskem in vipavskem zamrznila voda v vodovodni napeljavi. Iz družbe Elektro Primorska so včeraj sporočili, da je vreme med drugim poškodovalo tudi daljnovode na področju Rebrnic. Brez elektrike je sedem ur bilo 140 odjemalcev. (ur, km) Gasilci na delu na strehi bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. februarja 2012 17 krmin - Informativno srečanje o projektu Alpe Adria Turizem Kakor doma Slovenske goste bodo sprejemali v njim domačem jeziku ter s pristnostjo, značilno za kraje, kjer se oplajajo različne kulture, jeziki, kulinarika, posebnosti krajev in ljudi Slovenski turisti se bodo lahko počutili »kot doma«, če si bodo poiskali namestitev ali prenočišče v enem od hotelov, ki sodelujejo pri projektu Alpe Adria Turizem (A-A Tourism) in so označeni na spletni strani projekta www.tusmodoma.eu. V dvanajstih hotelih na ozemlju dežele FJK (pokrajini Videm in Gorica) in šestnajstih iz avstrijske Koroške, ki so pri tem soudeleženi, bodo sprejeti v domačem jeziku in s pristnostjo, ki je značilna za kraje, kjer se mešajo in oplajajo različne kulture, jeziki, kulinarika, posebnosti krajev in ljudi. Na čezmejnem informativnem srečanju v Hotelu Felcaro pri Krminu, ki je eno od sodelujočih gostišč, je bil predstavljen projekt A-A Tourism, ki je v triletnem delovanju zaobjel jezikovne tečaje in prevode informativnega gradiva v slovenščino za posamezne lokale ter razne promocijske posege za skupno ponudbo obratov v okviru projekta. Po uvodnem nagovoru gostitelja Giannija Felcara sta projektna partnerja za deželo FJK - Davorin Devetak za Slovensko deželno gospodarsko združenje in Antonietta Piacquadio za Confcommercio iz Gorice - orisala glavne vsebine in smotre projekta. Sodelavec Aleš Wal-tritsch pa je predstavil promocijski plan in akcije projekta, ki se bo uradno zaključil marca letos. Projekt interreg Italija Avstrija 2007-2013 je na pobudo glavnega partnerja Slovenske gospodarske zveze Celovec in omenjenih stanovskih organizacij FJK povezal v mrežo skupino 26 hotelov z gostinsko dejavnostjo iz obeh dežel, ki mejita s Slovenijo, z namenom, da bi obogatili priliv slovenskih gostov in turistov iz Slovenije v te kraje. V glavnem družinski obrati, ki jih odlikujejo dobra kuhinja, lepota krajev, sprehodi in kolesarjenje, a tudi večje strukture, ki raz- Aleš Waltritsch (z leve), Antonietta Piacquadio in Davorin Devetak na ponedeljkovi krminski predstavitvi bumbaca polagajo s plažo, igrišči za golf, bazenom ali wellness opremo, ciljajo na individualne goste, družine in skupine iz Slovenije, ki jih privlačuje možnost oddiha v tovrstnem domačnem okolju. Zgibanka o ponudbi »Tusmodoma« je šla med naročnike mesečnika Ognjišče. Katalog z vsemi omenjenimi namestitvami pa je bil objavljen v tisoči številki Vikenda, popularne priloge dnevnikov Delo in Slovenske novice, ob nedavnem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas, na katerem so tudi promovirali ponudbo. Kampanja na spletu, po splošnih portalih in tudi v sektorskih (golf, enogastronomija, kolesarstvo itd.) bo še na sporedu v marcu, saj turistični paketi Alpe-Adria in ostala ponudba projekta veljajo še naprej. Po krminskem informativnem srečanju, na katerem so predstavili tudi promocijski film celovškega režiserja Ivana Klariča o turistični ponudbi projekta v FJK in na Koroškem, je sledil »matchmaking« sestanek med operaterji projekta A-A Tourism o »Slovenskem gostu«. Koroški kolegi se zaradi vremena niso mogli udeležiti ne tega ne prejšnjega srečanja. S sodelovanjem slovenskih animatorjev - strokovnjakov za enogastronomijo Andreje Lajh in za zeleni turizem Borisa Novaka - je prišlo do zanimivega in plodnega soočanja med prisotnimi operaterji iz goriškega Krasa, Brd in Nadiških dolin, o katerem bomo še poročali. gorica - Kulinarični večeri Tipična in slastna »goriška vrtnica« v lokalnih menijih Slastne »goriške vrtnice« bodo v prihodnjih dneh ponovno protagonistke kulinaričnih večerov v Gorici. Tipični in okusni goriški radič, danes žal doma samo še na Solkanskem polju in ponekod drugje na mestnem robu, je v zadnjih tednih prava medijska zvezda. Na nagradi Nonino so goriški pridelovalci radiča prejeli posebno nagrado, nanj se je končno spomnil deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, koprska televizija mu je pred nedavnim posvetila zanimivo oddajo, v nedeljo opoldne pa so v oddaji Linea Verde na prvem programu italijanske televizije RAI namenili pozornost Brdom in izlivu Soče ter nekajminutni kotiček odmerili goriški povr-tnini. Tukajšnji radič je torej paša za oči, slast za okus, ponos za Gorico, ki ga vse pogosteje promovira. Po lanski prvi izvedbi so proizvajalci in občina letos priredili sedem večerij in eno kosilo v osmih restavracijah in lokalih, kjer ponujajo menije z goriškim radičem (čez državno mejo je poznan kot »solkanski«) in prebiranjem krajših pripovedi - srhljivk, ki jih je novinar Roberto Covaz zbral v svoji knjižici »Chi ha ucciso Gigi Oca«. V minulem tednu so takšni večeri potekali v restavracijah Rosenbar, Turri, Internazionale in Pri Luni. Danes se začenja drugi niz štirih kulinaričnih dogodkov. Nocojšnje bo v gostilni Al Sabotino, jutri bodo jedi z goriškim radičem v glavni vlogi predstavili pri Majdi, v soboto v restavraciji Sapori dell'Impero - na vseh treh lokacijah ob 20. uri -, v nedeljo ob 12.30 pa še Pri Mirkotu v Grojni; priporočajo predhodno rezervacijo v lokalih. (aw) »Goriška vrtnica« s fižolovo prilogo v štandreški gostilni pri Turriju foto a. w. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici ISKRIVI SMeH, na ustih vseh DANES, 9. februarja 2012, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje nastopa Nižja srednja šola Ivan Trinko-lll. B razred s predstavo cesarjeva nova oblačila Besedilo skupinsko delo - Režija Božidar Tabaj [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SE- DEJ vabi na premiero gledališke predstave Vinka Moderndorferja »Limonada slovenica« v soboto, 18. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu; več na www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 11. februarja, ob 20.45 »Alice nel paese delle meraviglie - il musical«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri »Giro Giro Tondo - Il brodo di chiodo e...« (Francesco Macedonio); v petek, 17. februarja, ob 21. uri »Un marito ideale« (Oscar Wilde); informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 9. in 10. februarja, ob 20. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. Dvorana 3: 17.20 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Do-sloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-le-tnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca, ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). S Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com -A Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: danes, 9. februarja, ob 20.45 koncert skupine Cuartetango; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valenti-novanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski pustni povorki, naj se oglasijo v Domu Andreja Budala v petek, 10. februarja, in v ponedeljek, 13. februarja, med 19. in 20. uro, da se prijavijo in poravnajo vpisnino, ki znaša 10 evrov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja) in 328-4133974 (Tjaša). DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 11. februarja, ob 15. uri v Tu-movi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, na 3270340677 ali na gorica@zskd.org. KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. 13 Prireditve PREDAVANJA O REBIRTHINGU (tehnika zavestnega dihanja) Patrizie Te-renzani in Sandra Passerija bodo potekala 9., 16. in 23. februarja ter 1., 8. in 15. marca ob 18. uri v centru Ma- re pensante v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici; vstop prost. ZARADI BOLEZNI PREDAVATELJEV odpade predavanje Kristine Martelanc in Adama Selija z naslovom »Poštena komunikacija«, ki je bilo napovedano za danes, 9. februarja, v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Gorici. PRAZNIK SV. VALENTINA V ŠTMA-VRU v organizaciji KD Sabotin v prostorih društvenega sedeža v bivši osnovni šoli na Znarišču: v petek, 10. februarja, ob 20.30 tekmovanje v bri-školi; v soboto, 11. februarja, ob 20.30 nastop moških pevskih zborov Štma-ver in F.B. Sedej, odprtje fotografske razstave Ashe Past; v nedeljo, 11. februarja, odprtje kioskov ob 10. uri, ob 11. uri v štmavrski cerkvi slavnostna maša, sledila bo družabnost. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. DAN SLOVENSKE KULTURE na sedežu društva Briški grič v Števerjanu bo v soboto, 11. februarja, ob 20.30. Na programu nastop Vipavskih tambu-rašev, govor Davida Peterina in razstava krožka Fotovideo Trst80 iz Trsta. KD DANICA vabi na veseli pustni popoldan za otroke v soboto, 11. februarja, od 15.30 dalje v prostorih domačega društva na Vrhu. Zagotovljena bo zabava, igre, ples, glasba in bogat srečolov. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič 11. in 25. februarja v prostorih društva od 15.30 do 17. ure; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). SLOVIK prireja v četrtek, 16. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici drugi seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo bivši minister in zdajšnji dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Teresa Peris-sutti z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.30, Giorgio Ciani z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Dorina Marega vd. Zanet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču; 12.00, Mario Travan (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Teresa Toffoli vd. Aldrigo s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 12.20, Angela Gregolet vd. Magrin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 12.30, Bruno Zimolo v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi drage MAME izražamo Valentini in družini iskreno sožalje. Učno in neučno osebje OŠ Romjan 1 8 Četrtek, 9. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Polfinale državnega pokala Juventus proti Milanu zdaj z lepo prednostjo MILAN - Juventus je v prvem polfinalu državnega pokala v gosteh premagal Milan z 2:1 in si priigral lepo prednost pred povratno tekmo, ki bo 20. ali 21. marca v Turinu. Obe moštvi sta igrali s spremenjenima postavama. Juventusov trener Conte je zamenjal 8 enajstin moštva, trener Milana Allegri pa tako in tako s standardno postavo ne bi mogel igrati tudi, če bi to hotel: zaradi poškodb in kazni mu je manjkalo 11 igralcev. Juventus je pokazal, da ni slučajno na vrhu lestvice in je zmagal zasluženo, tudi kondicijsko se je zdel boljši. Dodano vrednost je pomenil Urugvajec Caceres, ki ga je turinski klub najel med januarskim prestopnim rokom in se k Juventusu pravzaprav vrača. To je storil v velikem slogu: dosegel je oba gola Caceres, ki je dosegel oba gola za Juventus, je bil dodana vrednost turinskega moštva ansa za svoje moštvo, zlasti drugi je bil zelo lep, vmes pa je za Milan zadel El Shaarawyi Milan-Juventus 1:2 (0:0) Strelci: Caceres (J) v 8., El Shaarawy (M) v 17., Caceres (J) v 38. min. d.p. Milan: Amelia; Bonera, Mexes, Thiago Silva, Antonini; Emanuelson (od 16. dp Robinho), Van Bommel (od 40. dp. Maxi Lopez), Ambrosini; Seedorf; Ibrahimovic, El Shaarawy. Juventus: Storari; Bonucci, Barzagli, Chiellini; Caceres, Giaccherini, Padoin (od 25. dp Marrone), Pirlo, Estigarribia; Borriello (od 22. dp Vučinic), Del Piero (od 22. dp Quagliarella). Danes: ob 20.45 Siena - Napoli. a-liga Catania in Roma, ostaja 1:1 CATANIA - Catania in Roma sta sinoči končala tekmo A-lige, ki je bila prekinjena 14. januarja letos, potrebno je bilo igrati le 25 minut. Ritem je bil visok, priložnosti ni manjkalo, a golov ni bilo. Tako je obveljal izid 1:1, ki so ga dosegli pred januarsko prekinitvijo. Vrstni red: Juventus 45, Milan 44, Udinese 41, Lazio 39, Inter 36, Roma 35, Napoli in Palermo 31, Genoa 30, Fiorentina 28, Parma, Cagliari in Chievo 27, Catania 24, Atalanta 23, Bologna 22, Siena 20, Lecce 17, Cesena 16, Novara 13. Prihodnji krog: danes ob 20.45 Lazio - Cesena, v soboto ob 18.00 Udinese - Milan, ob 20.45 Cagliari - Palemro, v nedeljo ob 15.00 Atalanta - Lecce, Catania - Genoa, inter - Novara, Parma - Fiorentina ob 20.45 Bologna - Juventus, v ponedeljek ob 20.45 Napoli - Chievo in Siena - Roma. nogomet Capello ni več selektor angleške vrste LONDON - Fabio Capello je le štiri mesece pred evropskim prvenstvom odstopil s položaja selektorja angleške reprezentance. Capello, ki je bil na angleški klopi od leta 2007, odstopil zaradi spora z zvezo glede Johna Ter-ryja. Capello je ošvrknil zvezo, potem ko je ta brez posvetovanja z njim odvzela kapetanski trak Terryju, ki ga obtožujejo rasizma. Terry se bo na sodišču glede tega zagovarjal šele julija, zato je Capello televiziji RAI izjavil, da ne more verjeti, da športne avtoritete nekoga kaznujejo, še preden o krivdi odloča sodišče. ACH Volley polfinalist pokala CEV LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so se uvrstili v polfinale pokala Cev, potem ko so v četrtfinalu dobili tudi drugo tekmo proti belgijskemu Knach Roeselareju. V Belgiji je bilo 3:2, tokrat pa so Ljubljančani zmagali s 3:0 (20, 17, 22).V polfinalu se bodo merili z zmagovalcem dvoboja med Assecom Ressovio Rzeszov in Fenerbahcejem. LIGA PRVAKOV - Cuneo - Macera-ta 2:3, Trentino - Maaseik 3:1. DOPING - Francoska policija oziroma predstavniki protidopinške preiskovalne agencije so aretirali Patricea Ciprellija, moža in trenerja najbrž najboljše kolesarke vseh časov, 53-letne Jeannie Longo-Ciprelli. Po poročanju francoskih medijev naj bi imela agencija dokaze, da je od leta 2007 Ciprelli kupoval krvni doping (Epo). EVROLIGA - Izidi 4. kroga drugega dela, skupina E: Efes - Olympiacos 65:67 (Saša Vujačic: 8 točk, 3 skoki, 4 ukradene žoge v 21:04 za Efes), skupina F; Siena - Uni-caja 84:69, Bilbao - Real Madrid 93:69 (Mir-za Begic: 6 točk, 10 skokov, v 21:31 za Real Madrid), skupina G: Armani - Kazan 63:58 (Boštjan Nachbar: 5 točk, 5 skokov, 1 podaja v 25:05 za Unics). nogomet - Afriški pokal Finalista Zambija in Slonokoščena obala BATA - Zambija in Slonokoščena obala sta finalista afriškega prvenstva. Črne zvezde iz Gane tudi letos ne bodo uresničile tako želenega cilja in osvojile naslova afriškega prvaka. Kljub imenom, ki so jih pred turnirjem ob Slonokoščeni obali postavljali v vlogo favorita za končno zmago, bodo lahko Ganci igrali «le» za tretje mesto v soboto proti Maliju, saj so v včerajšnjem polfinalu z 1:0 izgubili proti Zambiji. Praktično vseh 90 minut tekme proti Zambiji so imeli Ganci vse pod nadzorom, bili boljši tekmec, toda v 78. minuti v obrambi pustili luknjo, skozi katero je žoga po strelu Emmanuela Mayuke zletela v njihovo mrežo in jim preprečila pot v finale. Zambija je z uvrstitvijo v finale izenačila svoj najboljši dosežek na prvenstvih Afrike, to ji je uspelo že v letih 1974 in 1994. Slonokoščena obala, ki je edinkrat doslej pokorila afriško celino leta 1992, je vsekakor favorit. Didier Drogba in druščina so v bili v polfinalu so bili boljši tekmec in ob koncu prvega polčasa povsem zasluženo povedli, v drugem pa nadzorovali tekmo ter jo kljub nekaterim prebliskom Malija pripeljali do zanje srečnega konca. Edini gol je v 45. minuti dosegel Gervinho po samostojnem prodoru. nogomet - Matjaž Kek odstavljen V Aziji ni zdržal niti dva meseca DZEDA - Nekdanji slovenski nogometni selektor Matjaž Kek ni več trener savdskega Al Ittihada, pri katerem ni zdržal niti dva meseca. Klubsko vodstvo ga je odstavilo zaradi slabih rezultatov, sodu je dno izbil poraz v prvenstveni tekmi proti Al Raedu (0:2). Informacijo so potrdili savski mediji. Mariborčan je azijskega velikana vodil na sedmih tekmah, kar pet tekem je izgubil. Klub se trenutno nahaja na 6. mestu, za vodilnim Al Shaba-bom zaostaja kar 22 točk. Pred nedavnim je v nekem intervjuju za slovenske medije potožil, da so razmere v Aziji popolnoma drugačne kot pri nas. atletika - Znanost o mejah človeškega organizma Še hitrejši? Možna meja (za sedaj) pri 8,99 - Usaina Bolta zavira pomanjkanje konkurence V pričakovanju nove sezone z viškom na OI v Londonu, se v specializiranih krogih razvnemajo ugibanja o morebitnem napredovanju rekorda v teku na 100 metrov za moške. Očitne telesne omejitve ne nudijo ženskam možnosti, da bi se okitile z naslovom najhitrejše-ha človeškega bitja. Poglobitev je aktualna, ker je svoj čas Usain Bolt povedal, da je bilo vse, kar se je zgodilo po rekordu 9,58 v Berlinu (2009) samo igra-čkanje. Na lanskem SP v Daeguju pa prav posebno. Za olimpijsko se- -- .. zono je napovedal resne priprave in vrhunske čase. Teoretike pa bolj od Bolta mamijo njegovi nasledniki. Čeprav nekateri priznavajo, da gre za rasizem, so si vsi edini, da belopolto človeško bitje ne more premagati črnopoltega. In še za Afričane veljajo omejitve. Imeti morajo rasne korenine v zahodni Afriki, z izrastki v ZDA in na karibskem območju, kamor so plule ladje s sužnji. Svoje teze so podprli z ugotovitvijo, da še noben Afričan iz vzhodnega dela celine in noben Azijec nista premagala magične meje desetih sekund. Francoz Lemaitre (bel kot mleko) jim je nekoliko premešal teorije, pod desetimi sekundami pa je tekel tudi Fredericks iz Namibije, ki je bil seveda črnec, vendar bantujske rase, bistveno različne od tiste iz Gvinejskega zaliva. Bila sta pač izjemi. Danes vsem znani vrhunski šprin-terji so potomci sužnjev iz zahodne Afrike. Imajo manj maščob, krajši (in lažji) trup, ožje boke, daljše noge, bolj mišičasta stegna in tanjša meča. Kritična razlika pa se skriva v živčevju. Pri njih je dramatično večja razpoložljivost vlaken hitrega krčenja, znanih enostavneje kot hitra vlakna. Ta posebnost postavlja črno raso v težko premagljivo trdnjavo. Zadnje olimpijsko zlato belopoltega atleta sega v leto 1980, v Moskvi pa so tedaj udeležbo odpovedale države, ki največ posegajo po kolajnah. Za London skoraj ne more biti dvomov, da prvo mesto ne bo ušlo Boltu...seveda, če ne bo počnel kake neumnosti. Njegovo igra-čkanje, ki postaja A A ■t rahlo neumno, očitno služi režiserjem televizijskih oddaj. Če temu obnašanju dodamo dejstvo, da ostane Bolt po polovici proge sam trdno v vodstvu, se prepričamo, da dela svojega potenciala ne izkoristi. Seveda v škodo rezultata. Na obzorju ni tekača, ki bi v normalnih pogojih lahko ogrozil Jamajčana. Moral \\ bi nastopti atlet, visok recimo 210 cm (Bolt jih ima 196) in s sličnimi lastnostmi. Pričakujejo ga v naslednjih 50 letih! Strokovnjaki, psevdostrokovnjaki, bio-mehaniki in podobni so se izpostavili z napovedmi o mejah, kijih bo človek lahko dosegel na najkrajši tekaški panogi. Matematik iz prestižne univerze v Phila-delphii je predvidel skromnih 9,44. Znanstvenik John Brenkus je v knjigi »The Perfection Point« predvidel dosežek 8,99. Vi-zijonarju Petru Weyandu iz metodi-stične univerze v Te-xasu se je sanjalo o nadčloveku sposobnemu preteči 100 metrov v petih (!) sekundah. Trezen je privid utemeljil z bližajočo sposobnostjo biološkega inženiringa. Za sedaj človek še ni dosegel brzine 48 kilometrov na uro. Napoveduje pa se že hitrost konkurenčna za geparda. Bruno Križman / ŠPORT Četrtek, 9. februarja 2012 19 alpsko smučanje - Napeti odnosi Spet iskre med Mazejevo in Smučarsko zvezo Slovenije Andrea Massi napovedal odcepitev od zveze - SZS: »Nadaljujeje se blatenje« Cuche si zaradi Pokal Vitranc »težak« 1,247 milijona evrov KRANJSKA GORA - Organizacijski komite Pokala Vitranc, tradicionalnega tekmovanja svetovnega pokala alpskih smučarjev, ki bo letos v Kranjski Gori na sporedu 10. in 11. marca, je potrdil finančno konstrukcijo že 51. prireditve po vrsti. Proračun znaša 1,247 milijona evrov. Ekskluzivno prodajo vstopnic za ogled tekmovanj ima Petrol. LJUBLJANA - Odnosi med najboljšo slovensko alpsko smučarko Tino Maze in Smučarsko zvezo Slovenije, razmere so dosegle kritično točko med zadnjo Zlato lisico, se še niso normalizirali. Tabora nadaljujeta izmenjavanje mnenj prek medijev. Za novo medijsko kost za glodanje je poskrbel vodja ekipe Tine Maze Andrea Massi z napovedjo dokončne odcepitve od zveze.Massi je v pogovoru za torkovo izdajo Ekipe napovedal, da bodo s smučarsko zvezo sodelovali le še do konca te sezone in da bo Tina Maze v naslednji sezoni znova tekmovala samostojno. «Verjetno bo rešitev takšna, kot sem jo Lovšetu (op. STA: predsedniku SZS Tomažu Lovšetu) že predlagal spomladi, ko so se začele težave: gremo ponovno na svoje, Tina dirka za Slovenijo, od SZS finančno ne dobimo nič, a hkrati do nje tudi nimamo nobenih obveznosti. Bom pa na tem področju zelo dosleden; igra bo jasna in brez kompromisov,» je dejal vodja ekipe in partner najboljše slovenske alpske smučarke. Najboljša slovenska smučarka je po odličnem januarju na zadnjih dveh tekmah popustila v izidih. Na smuku v Gar-misch-Partenkirchnu je zasedla skromno 26. mesto, v superveleslalomu pa je odstopila, kar ni najboljše sporočilo pred odločilnimi tekmami sezone v boju za novo vrhunsko uvrstitev v svetovnem pokalu. V skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark prepričljivo vodi Američanka Lindsey Vonn, ki je doslej zbrala že 1350 točk. Tina Maze jih ima na drugem mestu 868 in za Vonnovo zaostaja 482 točk. Branilka skupne zmage Nemka Maria Hofl-Riesch jih ima na tretjem mestu 796. Slednja se je precej približala Ma-zejevi in zaostaja za 72 točk. «Na tekmi se je lepo videlo, da njena koncentracija ni na ustrezni ravni. Ko se moraš boriti z Lindsey Vonn, ki piše svetovno zgodovino smučanja, je težko, če stvari niso na svojem mestu. Če ti ob tem v hrbet streljajo še iz lastne države in zveze, to ni ravno prijetno. Tino določene stvari motijo preveč, kar vedo tudi tisti, ki so jo napadli v najvažnejšem trenutku sezone in pred najpomembnejšo tekmo sezone. Kdor je to storil, je storil namenoma, saj pozna Tino in ve, da je enako, kot je genialna smučarka, zame tehnično najboljša na svetu, njena šibka točka to, da Tina Maze bo konec tedna tekmovala na treh tekmah svetovnega pokala v Andori (Soldeu), kjer bodo na sporedu dva veleslaloma in slalom ansa milijona ne bo premislil SOČI - Znani proizvajalec smuči, podjetje Head, je švicarskemu alpskemu smučarju Di-dierju Cuchu ponudil milijon evrov, če nadaljuje kariero in še šestič zmaga na smuku za svetovni pokal v Kitzbuhlu. A sodeč po prvih izjavah, si specialist za hitre discipline ne bo premislil, še naprej za konec sezone napoveduje slovo. «Denar zame nikoli ni bil motivacijski faktor, da sem v smučarski karavani ostal tako dolgo časa,« je dejal 36-letni Cuche. Cuche je doslej dobil 20 tekem za svetovni pokal, bil je svetovni prvak, manjka pa mu olimpijski naslov. Da bi ga lovil v So-čiju, ni nobene možnosti, čeprav je po treningu pred tekmo svetovnega pokala izrazil navdušenje nad novo olimpijsko progo. AcegasAps drevi v Firencah Tržaški AcegasAps bo po odloženi tekmi s Fabrianom drevi igral v Firencah. Florentinska ekipa je v severovzhodni skupini tačas na 4.mestu. Doslej je zbrala 14 točk, točno polovico od Tržačanov. Petkrat je zmagala na domačem igrišču in dvakrat na tujem. Ekipa na papiurju ni slaba, saj razpolaga z nekaterimi dobrimi košarkarji, kot so nizko krilo Amici (200 cm), bek Scodavolpe (193 cm) in krilo Spizzichini (203 cm). Eden boljših igralcev, bek Rabaglietti (191 cm), je tačas poškodovan, pred kratkim pa se je ekipi pridružil center Bellina (205 cm) iz Humina, ki ima dolgoletne izkušnje v tej in tudi v višji kategoriji. Lani je igral v Legadue, kjer je v skoraj 25.minutah dosegal povprečno skoraj 7 točk in ulovil več kot 3 odbite žoge. Drevi bo nedvomno med nevarnejšimi nasprotniki, doprinos Gandinija in Bellino-vega someščana Maganze pa bo zato lahko odločilen. (Marko Oblak) je občutljiva. Človek je človek in vsakega je treba vzeti takšnega, kot je. Lepota nekega športnika je tudi v tem, da ima te last-nosti,» je za Ekipo še razmišljal Massi. Smučarska zveza Slovenije se je danes na zapisano odzvala s kratko izjavo za javnost: «Smučarska zveza Slovenije se ne želi prepirati z našo najboljšo alpsko smučarko. Zadnje izjave Andree Massija žal nadaljujejo prakso blatenja SZS, ki naj bi bila kriva za vse morebitne neuspehe Tine Maze. Takšno vedenje je nešportno, neprimerno in ni v navadi pri drugih ekipah. Vsaka tekmovalka ali tekmovalec se lahko sam odloči, ali bo podpisal pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije, ki bo posredovana po koncu te sezone. To je svobodna izbira vsakega posameznika. SZS pa ne bo dovolila, da bodo posamezniki diktirali pravila nacionalni panožni zvezi, saj bodo ta določena na podlagi sklepov ustreznih organov panoge za alpsko smučanje. Na koncu naj dodamo, da smo vedno pripravljeni na pogovor, ki bi razrešil vse morebitne zaplete v dobro športa.» (STA) nogomet - 2. zimski pokal ZSŠDI under 10 Po okrnjenem finalu prvo mesto pripadlo Juventini Kam konec tedna L JIJO* I ANA iOlil Gremo na izlet Sobota, 11. februarja ob 18.00 v Vidmu NOGOMETNA A-LIGA Udinese - Milan Tekma kroga in za Udinese, ki doma doslej le enkrat ni zmagal, priložnost, da s prestižno zmago izbriše zadnja dva ponesrečena nastopa v gosteh. Za tiste, ki verjamejo v »čudež«, je to tekma za naslov prvaka. V naslonjaču pred TV Sobota, 11. februarja ob 18.00 v Kopru (TV Slovenija 2) POKAL EHF, OSMINA FINALA Cimos Koper - Skopje V Koper se sicer lahko tudi zapeljete, a so vremenske napovedi slabe. V. Gre za 8. krog skupine C lige prvakov, koprski igralci pa se bodo skušali skopskemu Metalurgu oddolžiti za poraz iz 1. dela. Navijamo za »naše« «