to* sv AME ■3 —. DOMOV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t I IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 203 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLI1I. 1 Wilikie odklanja Fr. Coughlina Nemara podpore Father Coughlina v kampanji, če ta nasprotuje gotovim osebam v tej deželi radi rase ali vere. New York ,27. avg. wSSki kandidat Wendell L. le se Je danes izjavil, da ne ^ara Repu-j jo v tej deželi. Ni potreba, da bi moral biti predsednik, toda ohraniti hočem vero v sebe." Podpore Father Cough- Ji m i^l Spr ' Ce Je ta, kot se razume, na-' oten gotovim osebam v tej de- ty-|!v "jih rase ali vere-illkiea so vprašali, če ima cial jriP°-mn»ti na članek V "S°" u,f„ Ustlce," časopisu, ki ga je ter^0Vil Father Coughlin, v kana yr..j1® bll° zapisano z ozirom je bil ! V KpreJ'emni sovor, da klic - govor "zel° Potreben z* ameriško narodnost." ^mem je od^voril: "Ce ra- samo \ Plav' kar on Pridi£a> ne Podnor me ne Zanima njegova ram- ' ampak je tudi ne ma- "V* nikoK'.Sem zaintereser> v podporo Preds^l ki ima kakršnekoli garkoi -radi rase ali vere ko" ekon ''-ali ki pridi^a inozemsko °m'io ali politično filozofi- V^fodaja pri Gubancu ted6l lek> Petek in soboto, ta mod}- T b° Vršila v Gubančevi lo0 ft', g0vini na 16725 Water-bod0 [ ,Velika razprodaja. Cene te8 j 1[ko z»iižane, da se vam bo tfj dn ačal° iti k Gubančevim te Detroit, Mich., 27. avg. — Rev. Charles Coughlin je danes izjavil da ni indorsiral nobenega kandidata za predsednika, niti Mr. Willkiea, niti Mr. Roose-velta in da niti še ne ve, če bo katerega priporočal. Dalje je Father Coughlin izjavil, da on ni pisal omenjenega članka in da on ni odgovoren zanj. On ni bil še nikdar proti kaki rasi kot taki, jq rekel Rev. Coughlin. "Tudi nisem proti; Židom. Mnogo njih je mojih prijateljev. Sem pa proti.komunističnim Židom, ali pa proti komunističnim Ircem, če hočete, in proti v.sakomur, ki nasprotujejo našim idealom in našim ustanovam." -o- V bolnišnico Alojzija Plahutnik iz no Ave. se je podala v >%jCo0peraci.ie v St. Lukes bol-°kfev ' . Želil«o ji skorajšnjega Mrs 26 l<%Rer Va«j£ U mrl Smrtna kosa nujQ." Je Prank Widgoy, stana. 390 E. 163rd St. Po- J eb se ^ 152 bo i i * iie"5 »S vršil iz pogrebnega ^August p_ Svetek( 478 toitiosi- Podrobnosti bomo p5511 jutri. a2S** iz Jugoslavije Sta3a o?. 1 kratkovalovna po-5 Porjni!rja dnevno od 4:15 do SlVL le (clevelandski čas) K;;,,rva^ki radio -hrv Sl.5fam »e dobi 5 Metrov. na program. 49.10 in Uredniki so dosti vredni Antioch, C al. — Kot vse kaže, imajo v Kaliforniji uredniki dosti več veljave kot pa ženske. Če uredniki, to čast zaslužijo ali ne, se ne vpraša, očividno pa ima* jo sodniki spoštovanje do urednikov. Nek Frank Gran-gnelli je bil namreč obsojen na policijskši sodniji na $.500 kazni ali 250 dni zapora, ker je pretepel urednika od "Antioch Ledgerja." Isti sodnik je pa prav tistemu obtožencu naložil samo $100 kazni ali 50 dni zapora, ker je pretepel svojo ženo. -o- Republikanski piknik V soboto bodo imeli republikanci ogromen piknik v Puritas Springs parku. Glavni govorniki bodo: kongresnica Frances P. Bolton, governer Bricker in žu- pan Harold H. Burton. Angleži razbijajo po Italiji Nemci pa razsajajo po Angliji Angleži so nametali Italijanom šest ton bomb na industrijska središča. — Bombardirali so 27 zra-koplovnih pristanišč po Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji. — Včeraj so Nemci zopet strahovito bombardirali London in druge kraje RUSI SO BAJE POBILI 500 ROMUNSKIH VOJAKOV V SEVERNI ROMUNIJI | London, 27. avg. — Angleški London in obalo na 500 milj dol-| letalci so poleteli sinoči nad se-'gi črti neprestano šest ur. Sva- Na vojaških manevVih, ki se sedaj vrhe v bližini Ogdemburg, N. Y., so postavili pionirji 101. regimenta most preko reke Racquet. Most stoji na nove vrste plaviti (f lotih), katere je nemogoče drugače potopiti kot, dase\jih razstreli na drobne kosce. Ta most je preizkusil 16. pešadijski polic ob prehodu čez reko pri Hannawa Falls. Hitler, Stalin, Mussolini - snubijo Ameriko Washington. — čeprav se na za trgovino. Hitler je tudi uka- Kakor se govori, bo Hitler ob-videz evropski diktatorji norcu--zal svojim propagandnim agen- sodil tudi zloglasno organizaci-jejo iz Zed. držav, njenega zla-Jtom, naj ponehajo z napadi na'jo Ameriško-nemški bund, ki je ta in bogastva, pa si Hitler, Zed. države, najsi bo po radiu'napravil več škode kot koristi Mussolini in Stalin na vse nači- ali v časopisih, zlasti sedaj, ko' -'.a Nemčijo, ne prizadevajo, bi ,si ohrani- je simpatija Amerikancev z An-' ezinja pripoveduje, da smo v Ameriki veliko bolj razburjeni radi vojne kot so tam A dp"1 r, P M J* iVf" 11 »•" & UniK -i >y, # ftidt V c, sv0ie;uelandu se je ustavila a>n Sor°dnikih Mrs. Mirila dVper' ki ie dospela s svo-k 'n je otrokoma iz Angli- 6eles,' kij na potu v Los An" JVoji settr• 86 b° nastanila Pri viJ1' dokler ne poneha ^ v Evropi. &oro5il radijska in časopisna ^la pretiravajo," je bil; v r^žinja. '"Nekoč sm0 k(> so bombar- di radio. Poslušali smo radijsko poročilo iz New Yorka o prav istem napadu in smo videli, cla je bilo newyorško poročilo vse bolj razburljivo, kot je pa stvar v resnici bila." / .te t m 'Nekoč > so boi smo imeli tam tu Vi >odo si rijava selitve 0rji nedri rzavljani, ki se ku Petih"7-rali' morajo v te" Zllio KnSf 11 sP°r°čiti na bli-So po»to svoj novi.naslov, če od časa regi- bili Pri; -Si dl^gi, ki niso ^ p0urni vaiei < ^vanje, kot obisko v aki " rF^mtnf-1 VSake 3 mesece, če 'javit; . SVOj nasl°v ali ne. V-rJ', Je treba v Zed. države kot in drugi, se mo- pa samo >Cnbn° Stanova»ia, ne pa mo Premembo trgov- Nadalje je Mrs. Gerver povedala, da Nemci jako slabo zadevajo s svojimi bombami. Ko so bombardirali Hendon v bližini Londona, kjer je bila takrat Mrs. Gerver, je padlo največ bomb zunaj na polje, kjer so ubile nekaj goved." "In nekaj konj," je dostavil ;njen 8 letni sin ter dostavil: ' "Nekoč so ubili tudi dva zajca na polju." "Enkrat so prileteli ravno v času, ko smo bili v kvi, pa se je vršila božja ^služba kar naprej. Povem vam," je rekla Mrs. Gerver, "da so ljudje popolnoma mirni in so prepričani, da bo Anglija končno zmagala." , , Mrs. Gerver je dospela pred nekaj dnevi v Kanado. Ladja je pripeljala 700 otrok iz Anglije. Na kanadskih postajah so ljudje nosili otrokom raznih slascic. li naklonjenost Amerike. Nevtralni 9pazovalci svetovnega položaja trdijo, da so ti evropski diktatorji prišli do prepričanja, da se mora vršiti mednarodna trgovina naprej, ne glede kakšen bo izid sedanje vojne. In če evropski narodi nočejo od gladu umreti, morajo trgovati z Zed. državami. Trdi se, da je bil Hitler nalašč poslal v Zed. države dr. Westricka. ki bi naj napravil trgovske zveze za Nemčijo. Toda Westrick je v ameriških krogih zbudil sumnjo, da je bila poslan sem za vohunstvo in ne za trgovske zveze, časopisje je zagnalo tak krik, da je bil Westrick odpoklican domov. Zdaj se sliši, da bo poslal Hitler sem novega zastopnika, baje zelo vplivno osebo, toliko je Hitlerju za dobro voljo Zed. držav. Kot znano, so Nemci nedavno začeli govoriti, da bodo morale Zed. države s svojim zlatom plombirati zobe, ker zlato ne bo več trgovsko sredstvo v Evropi. Zadnje dni je pa Hitler ukazal, naj se o tem molči. Torej bo Nemčija očividno še obdržala zlato za nakupovalno sredstvo. Najbrže pričakuje, da bo v svojih novih afriških kolonijah dobila dovolj zlata, da ga bo imela glijO. Italijani žugajo Roose-veltu z božjo kaznijo Rim. — Italijanski časopis "Regime Fascista" je priobčil uvodnik, v katerem pravi, da Roosevelt izzivlja Boga, ker ga kliče na pomoč, da bi varoval Nemci Zed. države. To je bogokletstvo, cer-J pravijo Italijani. "Bog je postal sedaj moderen onim, ki so ga prej prezirali," piše uvodnik. "Predsednik Roosevelt je razglasil nedeljo 8. septembra za dan molitve, da se naprosi Boga zaščite nad Zed. državami. Najprej je prosil Reynaud Boga pomoči, potem Halifax in zdaj Roosevelt. Mi smo pa gotovi, da bo Bog obračunal s svojimi kle-veteži." NAJNOVEJŠEVESTI SALEM, Oregon, 2.7. avg.—Danes je uradno sprejel nominacijo za republikanskega podpredsedniškega kandidata, senator Charles L. McNa-ry. V svojem govoru je napadal novo dealersko politiko, ki stremi za tem, da ima država oblast nad posameznikom. Poudarjal je pripravo za močno obrambo dežele, toda brez vmešavanja v inozemske probleme. Zlasti je pa poudarjal, da je dolžnost vsake vlade Zedinjenih držav, da posveti svojo pozornost predvsem farrnarskemu vprašanju. WASHINGTON, 27. avg.— Splošno mnenje je, da bo senatna zbornica v sredo sprejela predlog, ki priporoča vpeljavo prisilne vojaške službe za eno leto. Zbornica je včeraj zavrgla dva dodatka k predlogu, 1) da se vpelje prisilna vojaška vežba le v slučaju vojne in 2) da se vpelje enoletna prostovoljna vojaška vežba, toda plača vojakom bi se zvišala na $40 na mesec. COLUMBIA, South Carolina. — Poročila iz posameznih precinktov današnjih primarnih volitev kažejo, da bo dobila suhaška stranka lepo število glasov. Državna po-stavodaja je dala vprašanje vpeljave prohibicije na referendum, da vidi sentiment naroda. Če bodo zmagali su-hači, bo v tej državi drugo leto vpeljana prohibicija. DENVER, Colo.-—Danes je sneg pobelil vrhove bližnjih gora. Temperatura v Lead-ville je bila v torek 37 stopinj. BERLIN, 27. avg.—Nemško vrhovno poveljstvo z a t r j u j e, da zmečejo nemški letalci 125 ton bomb nad Anglijo vsak dan. Med Rusijo in Zfed. državami i o tudi dnevno bolj prijateljski' odnošaji. Državniki so tudi mnenja, da bo celo Stalin jačel pomagati Angliji, ker se boji premočne Nemčije. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Port, Angeles, Wash. — Pred dnevi je tu umrl pionir Josip Šubic, star 74 let in. doma od Škofje Loke na Gorenjskem. V Ameriko je prišel pred 56 leti kot 18-letni mladenič, in sicer v Great Falls, Mont., kjer je delal mnogo let v rudotopilnici. Leta 1919, ko mu je umrla žena, se je z otroci vred preselil semkaj tia farmo. Ni pa mogel dolgo Jarmati, kajti družina se je razšla in ga pustila samega. Zapušča tri sinove in dve hčeri, v Stocketu, Mont., pa brata. Detroit, Mich. — Dne 2. avgusta je tu po dolgi bolezni umrla Amalija Cvek, stara.65 let in rojena v Dolu pri Hrastniku. Minneapolis. — Pred dnevi je tu umrl Peter Volk, star 64 let in rojen v Zagozdecu pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini. Dolgo let je rudaril v Calumetu, Mich., in po Minnesoti, zadnjih šestnajst let je pa bil uposlen v sanatoriju Napemingu pri Du-luthu. Zadnje dni je prišel sem na počitnice in naglo umrl; zadela ga je kap. Tu zapušča hčer Lucijo Truden, v starem kraju pa ženo in sina. --0.- | verno Italijo ter razbijali in zažigali laške tovarne. Bombardirali so Fiat tovarno za letala, tanke in avtomobile pri Turinu, dalje Šesto San Giovani pri Milanu in tovarno Magneto Mrelli. Poleteli so iz Anglije nad Italijo in nazaj preko Alp, nesoč s seboj šest ton bomb, katere so zmetali Italijanom za vrat. Angleški bombniki so razsajali nad Turinom 40 minut. Bombe so porušile več tovaren in zanetile mnogo požarov. Nad Šesto San Giovani je bil tak požar, da so švigali plameni 6,000 čevljev visoko. Drugi val angleških letal je poletel v vzhodno smer in metal bombe na 27 nemških .zrakoplo-vnih pristanišč po Belgiji, IIo-lanski, Franciji in Nemčiji. Včeraj dopoldne se nemški, bombniki niso prikazali nad Anglijo, so pa prihumeli s rilne sirene so neprestano tulile in svarile ljudi pred nevarnostjo. Malokdo je spal to noč v Angliji. Pri vsem tem pa nemške bombe niso napravile posebne škode, kot se zatrjuje iz Londona. Budapest, 27. avg. — Sovjetsko poslaništvo poroča, da je prišlo v severni Romuniji do spopada med ruskimi in romunskimi četami, in da je bilo pri tem ubitih 500 romunskih vojakov, Iz Buchareste se spopad potrjuje, toda romunska vlada pravi, da je bilo ubitih samo 40 vojakov. Madjarska vlada sporoča, da je danes zjutraj neko bojno letalo, ki je nosilo romunske znake, zbilo na tla mad.jarski bombnik in sicer nad ogrskim ozemljem. Dejstvo, da so se prekinila po-toliko gajanja med Ogrsko in Romun- večjo silo popoldne in zvečer. London so napadli od treh strani hkrati, sodeč po grmenju pro-tizračnih baterij, ki branile mesto na severu, vzhodu in jugu. Bolj strašna je pa bila za Angleže noč, ko so Nemci napadali sko radi Sedmograške, je zopet bolj poostrilo položaj na Balkanu. Iz Berlina pa prihaja vest, da je Hitler poklical obe stranki na Dunaj, kjer bo med njima posredoval nemški zunanji minister von Ribbentrop. Pozor, Newburg! Vse odbornike in odbornice newburSkih društev SDZ, to je od št. 10, 20, 24, 34 in 50 se vljudno vabi na kratek in važen sestanek v četrtek 29. avgusta ob sedmih zvečer v SND na 80. cesti. Navzočih bo tudi nekaj glavnih odbornikov. Sestanek je važen za napredek in korist S. D. Z. Pozdravi iz Illinoisa Mr. in Mrs. Joseph in Mary Novak iz 14916 Hale Ave. pošiljata vsem znancem in prijateljem po Clevelandu najlepše pozdrave iz De Pue, 111. Zopet bomo plačali! Mestna zbornica bo predložila volivcem v novembru predlog, da se zvišajo davki na posestva za šest desetink milje. Denar bi se porabil za vzdrževanje naprave, kjer se uničujejo odpadki. Mestna administracija je pa zato, da bi se ta denar dobival direktno pri vodnih računih, kot je bilo'to lansko leto. Volivci bodo glasovali, kaj jim je ljubše. Lansko leto smo glasovali za 8:15 stalnih davkov in če bo sprejet še ta nov davek, bodo davki 8.75. ---—o-- Bilo srečno! V pondeljek 2. septembra se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob desetih gdč. Loretta Sterle, hčerka Mr. in Mrs. John Sterle iz 6713 Edna Ave. in Mr. Stanley Zust, sin Mr. in Mrs. John Zust iz 6735 Edna Ave. Mladi par bo poročil msgr. B. J. Poni-kvar. Ko se bosta vrnila s poročnega potovanja, bosta stanovala na 1028 E. 78th St. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu! Poroka V soboto 31. avgusta se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. gdč. Amalija Terček, hčerka ugledne Luka Terčkove družine iz 15621 Holmes Ave in Mr. Valentin Habjan iz 1152 E. 170th St. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Pozdravi iz Washingtona Družina Joseph Ferra in Frank Tomažič pošiljajo vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz glavnega mesta Washington, D. C. V Euclidu bo boj! Marc J. Grossman, predsednik za hišne projekte, kakršnega mislijo postaviti v Euclidu, se je izjavil, da bodo šli z zidavo naprej, četudi je euclidska mestna zbornica 2. avgusta zavrgla načrt. Oglasil se je pa zdaj Clyde Woodmansee, ki je stavbeni nadzornik za Euclid in rekel, da ne bo izdal dovoljenja za zidavo tega projekta. Torej je pričakovati precej hud boj radi tega projekta. -o- Seja vardnih vodij Nocoj se vrši sedaj demokratskih vardnih vodij v glavnem stanu na 240 Superior Ave. Razinotrivalo se bo načrte za kampanjo. Načelnik Mr. Ray T. Miller je naznanil, da se bo vsak precinkt v okraju razdelilo v sedem do petnajst delov in v vsakem delu bo postavljen nadzornik, ki bo gledal na to, da bodo vsi volivci registrirani. Ladje gradijo tukaj American Shipbuilding Co. naznanja, da bodo v Clevelandu in v Lorainu začeli graditi prihodnji mesec 12 ladij, ki jih je naročila ameriška mronarica za obrambo pristanišč, šest jih bodo zgradili v Clevelandu, šest pa v Lorainu. Naročilo je vredno $6,513,000. 25 letnica Ravno danes na 28, avgusta je minilo 25 let, kar sta si obljubila zakonsko zvestobo spoštovana Mr. in Mrs. Cerkvenik iz 1234 E. 71 st St. . Tem potom jima hčere in zeti, sin Frank ter vsi sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo in jima kličejo: Bog vaju živi še na mnogo let! AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 28, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zia Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ®Slfe>83 No. 203 Wed., Aug. 28, 1940 Ni je tej enake Earl Browder, predsedniški kandidat ameriške komunistične stranke, bo začel s kampanjo 8. septembra v Los Angelesu. Od tam bo šel pa po vsej deželi okrog in bo agi-tiral za svojo izvolitev. V glavnem bo poudarjal to, da on zastopa tisti del ameriškega naroda, ki vidi pogubo za deželo, če bo izvolila take može predsednikom, kot sta Roosevelt ali Willkie. Kaj takega je mogoče samo v Ameriki, kjer je doma edina prava demokracija, svoboda besede in tiska. Komunist Earl Browder bo namreč vodil svojo predsedniško kampanjo popolnoma brez vsakih zadržkov ali šikan od vlade. Govoril bo kar bo hotel, napadal bo kogar bo hotel in niti las se mu ne bo krivil na glavi. To on dobro ve, ker ve, da je pač v Ameriki. Prav ta Earl Browder je namreč obsojen na štiri leta ječe, ker je uporabljal ponarejen ali goljufiv potni list, s katerim se je vozil v Rusijo. Pritožil se je na višjo sodnijo in sedaj čaka razsodbe. Toda v tem času je svoboden mož kot je svoboden vsak drug državljan v Zed. državah, ki ni še nikdar kršil kakih postav te dežele. Radovedni smo, če se Browder kdaj vpraša, ali bi bilo kaj takega mogoče, na primer, v Rusiji, v Sovjetiji, za katere rdeče nauke se Browder tako poganja in nanje prisega. Radovedni smo, če bi Browder hodil okrog po Rusiji in agi-tiral proti Stalinu, če bi bil obsojen radi sličnega prestopka kot je bil v Zed. državah. Še več! Radovedni smo, če bi si upal Browder agitirati v Rusiji proti Stalinu, tudi če bi nikdar ne kršil kake postave Tukaj bo pa brez strahu lahko napadel predsednika Roosevelta. Ne bo se mu treba bati ječe ali morda krogle v hrbet. In vendar ni Stalin nič več kot je Roosevelt, kar sq tiče predstavništva. Razlika je samo ta, da je Stalin diktator ruskega naroda, Roosevelt je pa predsednik Zed. držav. Roosevelta smo si izbrali mi, Stalin se je postavil za diktatorja sam. Nikdar še nismo slišali o kakih ameriških državljanih, ki bi hodili okrog po Rusiji, Nemčiji ali Italiji in pridigali ljudem o zlati svobodi, o demokraciji in enakosti. (In vendar bi bilo to jako potrebno, če to mimogrede pripomnimo). A od tam pa prihajajo k nam propagatorji in nam skušajo dopovedati, kako blazni da smo, ker si ne ustvarimo vlade po njih vzorcu. Če presodimo to razliko in ko začutimo, da res živimo v deželi svobode in demokracije, nehote še bolj vzljubimo to našo novo domovino, ker svet je nima boljše. Zavemo se, da tej je ni enake. Mi gremo naprej Z veseljem opažamo naše podjetne slovenske trgovce, ki drug za drugim izboljšujejo svoje trgovske prostore. Moderni časi zahtevajo modernih prostorov, velikih, zračnih, sanitarnih, kjer lahko razstavijo svoje blago v lepem redu. Naši trgovci so podjetni ljudje, ki z bistrim očesom opazujejo položaj okrog sebe in gledajo, da jih drugi ne prehitijo. Stari, zakajeni, majhni prostori so izginili in na njih mestih so zrasla moderna poslopja vsakovrstnih panog trgovine, pa naj bo to že grocerija, mesnica, ga^olinska postaja, gostilna, pekarija ali sploh kaj, kjer stoji za prodajalno mizo naš človek. Nek Amerikanec nam je oni dan rekel, da so slovenske trgovine, slovenska podjetja ena najbolj čistih v mestu. Te besede so nam bile v veliko zadoščenje. Slovenski trgovec je, kot dobro vemo, v veliki meri odgovoren, da vzdržimo našo kulturo, ker s toliko vnemo podpirajo naša društva, naše organizacije, naše narodne stavbe. Zato pa ne pozabimo, da smo kot narod dolžni podpirati slovensko trgovino pri vsaki priliki. Dokler bomo imeli slovensko trgovino, bo živela tudi naša kultura in stale bodo naše narodne stavbe. Denar, ki ga damo v slovensko trgovino, ostane povečini med narodom. Če ne v tej, pa v oni obliki. Denarja, ki ga damo tujcu, ne vidimo nikdar več, ne mi, ne naša društva, ne naše cerkve, ne naši narodni domovi. Zato pa, bodimo ponosni na naša slovenska podjetja, bodimo ponosni, da imamo med seboj svoje rojake, ki so podjetnega duha, pridnih rok in dobrega srca. Podpirajmo slovenska podjetja, kjer vaš denar kupi pošteno blago in ta denar pride zopet med narod nazaj. Včasih premalo upoštevamo to. Včasih smo morda nekoliko nevošljivi, če si naš rojak malo opomore. Ne pomislimo pa, da si naš rojak s pridnim delom zasluži vsak cent. Med seboj nimamo milijonarjev, ki bi hodili pozimi za šest mesecev v uižne kraje, poleti pa kam na francosko riviero, a doma jim pa bogato plačani managerji devljejo denar na kup, da ga njih gospodarji zapravljajo po drugih deželah in šampanjizirajo za ogromne dobičke, ki jih delajo v svojih verižnih trgovinah. Naš trgovec mora biti sam na delu od jutra do večera in mora gledati za vsak cent, da rine naprej. Če mu pa ostane kak cent, ga vtakne v podjetje, da ga modernizira. Zato pa: kar lahko kupite pri svojem rojaku, kupite tam! Vesel vas bo in hvaležen za naklonjenost. Rdeči križ prosi Cenjenim ženam in dekletom v Euclidu. Prošene ste, da se prijavite pri meni do 5. septembra, da si bomo določile dan in uro, kdaj bomo začele tudi me šivati in plesti za v pomoč narodne obrambe. Torej, katero veseli in katera se zaveda, da je tudi naša dolžnost, da žrtvujemo par ur na teden v človekoljuben namen, naj pride omenjeni večer na naslov spodaj podpisane. Kolikor mi je znano, bo glavni stan Rdečega križa poslal tri šivalne stroje in direktorij Društvenega doma pa mi je tudi že obljubil, da bo dal dvorano na razpolago. Ni vam treba nič drugega kakor da se prijavite pri meni, ker bi rada videla, da bi bile tudi me slovenske žene in dekleta na razpolago državi, kadar je treba storiti kaj v tako človekoljuben namen. Želim, da bi bile tudi Slovenke zapisane v zgodovini države, v kateri živimo. Torej zglasite se pri Mrs. Jennie Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave. Podružnica št. 10 SŽZ Prihodnjo nedeljo, to'je 1. septembra bodo dekleta naše podružnice, "Frances Sušel Cadets" prvič nastopile v svojih krasnih novih uniformah. Ob tej priliki bo blagoslovljeno novo bandero, kateremu bosta botrovala Mr. in Mrs. A. F. Sve-tek. Omenjena sta bila botra tudi naše prve zastave, ker sta nam vedno pripravljena storiti dobro za kar ju prosimo in zato pa smo jima članice naše podružnice zelo hvaležne. Parada se bo pričela ob pol treh popoldne v nedeljo in se bo vila po bližnji okolici, kjer živi največ naših članic. Ob pol štirih pa bo blagoslovtev ban-dera, katerega bo blagoslovil msgr. Vitus Hribar. Nato pa se podamo v Slovenski dom, kjer se bo nadaljeval program. Vabljeni ste prav vsi prijatelji in prijateljice naše podružnice, vežbalni krožki v cleve-landski okolici kakor tudi iz Lo-raina in Barbertona. Nikar ne zamudite te lepe prilike. Rečem vam, da bo krasen pogled na ta -naša mlada dekleta. Parada bo pa tudi taka, kakršne še ni bilo pri nas. Škoda bi bilo, če bi jo zamudili. Ves program bo vodila naša neutrudljiva in požrtvovalna urednica "Zarje," Mrs. Albina Novak. Igrala bo tudi imenitna godba, ker se razume, da brez godbe ni prave parade in pri paradi morajo biti tudi častniki, ker drugače ista ne bi bila popolna. Povedala bi vam rada, kakšno čast bo kateri imel, a sem zvedela samo toliko, da bo "general-major" naš poznani J. Še-pec, saj njemu se tak čin poda, ker je fant od fare in tudi rad dobro stori, posebno še, če ga prosijo mlada dekleta. Nato pa bodo v paradi tovarši in to-varšice, vsi mladi in zali, da človek še sam postane veselej-ši, ko jih gleda. Navzoč bo tudi naš spoštovani slovenski sodnik, g. Frank J. Lausche, saj ga poznate, da ko-dar on začne govorit, da ga vsak rad posluša, ker vedno tudi kakšno šaljivo povfe. Povem vam, da bo to res nekaj imenitnega in vam bo gotovo žal, če boste zamudili to lepo slavnost. Dekleta vam bodo pa tudi hvaležna za vašo naklonjenost in dobro voljo, če jih obiščete omenjeni dan in se bodo tudi držale kakor je rekel Bog, da je treba lačne nasititi in žejne napojiti in vem, da bodo to v j)olni meri storile in vam postregle z vsem najboljšim. Torej na svidenje v nedeljo, 1. septembra! J. Koželj. ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da se nabavi dva koštruna, katera bomo potem na naši farmi spekli in servirali našim članom. Sklenjeno pa je bilo tudi to, da vsak tisti član, ki se udeležite pojedine, bo dobil kosilo brezplačno in vsi tisti člani, ki bi se ne udeležili, pa morajo plačati en dolar za kosilo, ki ga ne bodo dobili. Zapomnite si, da se bo kosilo serviralo točno ob 12. uri, zato se pozivlje vse člane, da ste ob času pri kosilu. Po kosilu pa bo streljanje in druga zabava. Jesen prihaja in lovska sezona, zato ste vabljeni vsi lovci, da pridete sedaj, ko je še čas in da se vadite v streljanju, da boste jespni znali malo bolje streljati za tistimi dolgoušci. Vse sem vam povedal kaj bo in na zadnje pa bi bil skoro pozabil povedati, da se bo naša pojedina vršila v nedeljo 1. septembra in sicer na klubovi farmi. Torej na svidenje v nedeljo. Z lovskim pozdravom, Tajnik. -o- Kitajska gostija Nekaj kitajska večerja je trajala od 8. zvečer do 1 ponoči. Bilo je 16 raznih jedil, časih jih je pa po 30 do 40! Kitajec pravi, da se more človek le tedaj prijetno pogovarjati, če je, zato so take gostije kar neskončno dolge. Pri jedi pijejo segreto riževo vino. Poslednja jed se imenuje "jed za nasititi se." Tako pripoveduje neki Evropejec, ki se je udeležil, kitajske gostije. Bilo nas je 6 Kitajcev in 6 Ev-ropcev. Kitajci jako priročno in elegantno jedo s paličicami in mi jih nismo mogli uporabljati in smo imeli kmalu nože in vilice v rokah. — Dve paličici vzamejo v desnico, ena paličica trdno stoji med palcem in kazalcem, druga pa se pregiba^ Tudi na Kitajskem je težko lepo jesti in otroci se štiri leta učijo, preden znajo uporabljati paličice. Kaj smo jedli? Pred krožnikom slehernega gosta je bil lonček kitajske omake. Narejena je iz fižola in kruha, ki je skoraj taka ko Maggi in jo dodajaš jedem, kakor hočeš. Tudi slani vkuhani orehi in marelice so na mizi v majhnih skodelicah. Najprej smo dobili juho iz konzerviranih kitajskih školjk z jajcem. Juho jedo s porcelanastimi žlicami. Nato je prišla na vrsto jegulja v kitajski omaki in praženi mandelji. — Jeguljo dajo v razbeljeno olje. Ko se barva spremeni, pridenejo kanec vina, nato cmako, malo česna in vse to pražijo na milem ognju. Izvrstna jed! — Potem smo dobili pečeno govedino s trsovimi brstiči, zatem kokoš s kostanji in kitajsko omako. Dalje je sledila vegetarijanska jed: mlad grah, gobe in cvetje neke rumene rože. Zatem posajena jajce z gobami in zelenjavo in še cmoki iz svinjine s prav pikantno omako. Tako smo dokončali prvi del gostije. Bilo je osem vrst jedil. V odmoru so pospravili mizo, postregli s cigaretami. Bal sem se, kako bom mogel pojesti še osme- ro jedil. Prejšnjih sem bil vzel preveč; Kitajci jemljejo le za spoznanje vsake jedi na krožnik. Po odmoru smo dobili najprej sladko juho iz jajca, orehov in zelenjave. Tej je sledilo nekaj čudovitega: na presnem maslu pražene kitajske gobe, ki je vanje pomešano za spoznanje tele-tine in še manj kitajskih rakov. Dalje še telečji možgani, spečeni v jajčjem testu. Nato je prišlo na mizo nekaj jako zanimivega, namreč tako zvana "liungčangova mešanica." Ko je bil Liungčang nekoč v San Franciscu, bi bil rad po kitajsko jedel, a ni imel kitajskega kuharja s seboj. Poznali pa so on-di nekega kitajskega brivca, ki je bil znan, da ima dobro kuho. — Tega so poklicali. Vrgel je na tenko razrezano zelje, jetra in mlinček kuretine, čebulo, kitajsko omako in vino v lonec in nastala je jed, ki je bila Liungčanu posebno všeč, tako da jo je razširil po Kitajskem. Zares je prav odlična. Potem smo dobili kitajski gu-ljaž s kolerabo, ki je bila v vinu kuhana in pa dušen, kitajski kruh. Sledili so golobčki, vkuhani ko mezga, zraven pa tenke rezine teletine, ki so jih prej pomočili v vrelo juho. To dajo skupaj v skodelici ko nekakšno žolico. Dobili smo še nežno opražene ribe v vinski omaki. Slednjič pa "jed za nasititi se." To so ko ki-feljčki zaokrožene mesene pa-stetke v testu, kuhane v vodi. Mislim, da so bile izborne, a moj želodec ni mogel več presojati. Pripomnil sem gospodarju, da je hudo toliko jesti. A ta je odvrnil : "Saj imamo čaj! čiaj vse popravi. Po težkih jedeh pijemo močnega, po lahkih — lahkega, zmeraj pa prav obilno." čez nekaj mesecev sem povabil gostitelja, da bi mu postregel s kako prav našo, narodno jedjo. Dal sem mu skuhati čebulove cmoke. Kitajec jih je poskusil in vzkliknil: "Kakor kitajski!" -o- Iz zgodovine krompirja še v 18. stoletju je bil krompir v Evropi velik luksuz, ki so si ga mogli privoščiti samo plemiči in bogataši. Prvi, ki je prinesel krompir v Evropo, je bil kapitan Hawkins in to leta 1565. Imenovani kapitan je prinesel to novota-lijo iz južnoameriške Kolumbije v Španijo. Povsem neodvisno od tega prvega uvoznika je odkril krompir tiste dni tudi angleški raziskovalec Relage v Virginiji in ga od tam prenesel v Anglijo. Tu ga je prvič vsejal na poskusnem posestvu Younghall v Yorku. Ni pa imel sreče pri populariziranju novega hraniva. V resnici je prava domovina krompirja republika čile v Južni Ameriki. Tam je rastel kot divja trava, ki je pokrivala polja in bregove. Na našem kontinentu se je razširil krompir šele leta 1689, toda kot — cvetlica, s katero ; o v ličnih loncih olepševali okna. Kot tak je postal prava moda in vsaka nevesta si je v tistih časih zaželela, da ga dobi v dar. Največ zaslug za popularizacijo krompirja ima nemški vladar Friderik Veliki, ki je v nekaterih primerih celo z vojaštvom prisilil kmete, da so začeli s sajenjem krompirja. Kmetje so imeli v začetku krompir za največjo pokoro in kazen, ki je samo za prašiče, prosili so predpostavljene, naj jim — če že morajo kaj za kazen jesti — odredijo namesto krompirja žir, katerega so imeli raje od tiste "vražje novota-rije." Mnogo let je bilo potrebnih, preden si je krompir utrl pot in postal ljudska .jed, kakor je še dandanašnji,! --o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE iiimiiiiiiiiiiiiui če verjamete aF pa ne immmimmmi Na snubitvi (Nadaljevanje) Dekle je ob glasnem in začudenem vzkliku mladega moža osupnilo. Pogledalo ga je na skrivaj od strani, če nima mož kake druge stvari za ušesi kot konjsko kupčijo? Dekle je bilo od srca veselo, da se še ni izdalo kot Hribernikova hči in da jo ima mož za deklo. Postalo je pozorno na tajno namero mladega kmeta. "Da, da, če se peljete samo zaradi konja k Hriberniku, se lahko kar takoj vrnete. Konja gotovo ne dobite nobenega." "Vrnil se ne bom, ker sem prišel že tako daleč, če ne bo nič s konjičkom, pa naredimo IZ DOMOVINE —Zagonetna smrt. Pred dnevi je šel 65 letni upokojeni rudar Franc Polak iz Migojnic pri Grižah z doma, da bi obiskal svoje sorodnike v okolici Jur-kloštra. Pozneje pa so našli Polaka mrtvega v cestnem jarku v Kostrivnici pri Kalobju. Ni še ugotovljeno, ali je Polak postal žrtev nesreče ali zločina. —Smrtna žrtev prometne nesreče, V Košakih se je zgodila prometna nesreča. Družinski oče, 45 letni ključavničar Franc Maher, stanujoč v Rad-vanju, se je peljal zvečer s svojim kolesom proti Radvanju. Blizu tvornice mesnih izdelkov pa zadel v osebni avto neke celjske tvrdke. Maherja je vrglo s kolesa na tla in je ostal mrtev. Počila mu je bila lobanja. —Samomor zaradi samomora ljubice. V Zgornji Besnici nad Kranjem se je z lizolom zastrupil 33 letni posestnikov sin Brenkuš Lovro. V pismu, ki ?a je zapustil svojcem, omenja med drugim, da gre v smrt zaradi tega, ker je njegova ljubica izvršila samomor. Pokojni Brenkuš se je šele pred kratkim vrnil iz Slavonske Požege, kjer je bil v službi. V poslovilnem pismu pravi, da je imel v Slavonski Požegi ljubico, ki je pred nekaj dnevi izvršila samomor, in da ji zdaj slec\i tudi sam, ker ne more živeti brez nje. —Dve smrtni nesreči. V premogovniku družbe "Bohemije" v Osenci pri Celju se je zgodila te dni smrtna nesreča, katere žrtev je postal 30 letni rudar Friderik Zupane. Nad Zupan-cem se je utrgala plast premoga in ga zasula. Ko so Zupan-ca kmalu nato odkopali, je bil že mrtev. Zupane zapušča ženo in tri otroke, ki živijo v Loki pri Zusmu. V Prelogah pri Konjicah je padla 51 letna dni-narica Ana Marinškova pri obiranju češenj z drevesa sedem metrov globoko. Pri padcu je dobila hude notranje po-škqdbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnila. —Smrtna nesreča pri nalaganju hlodov. V Ledineku pri Sv. Ani v Slov. goricah huda nesreča pri nalaganju hlodov. 50 letni viničar Fran škrget iz ščavnice je nalagal pri svojem gospodarju kmetu Francu Zveru iz Ščavnice hlode v gozdu. Pomagal mu je posestnik Vinko Koser iz Ledineka. Ko sta naložila voz s hlodi, sta jih naravnala in priklepala z verigami. Nenadno pa je veriga počila, hlodi so se z močnim sunkom zakotalili in je eden izmed njih odlomil obe ročici in zdrknil z voza. Hlod je Škrgeta vrgel po tleh in se zakotalil preko njega. Nesrečni viničar je bil takoj mrtev. Mož zapušča ženo in nedoraslega otroka, za katera je marljivo skrbel. « morda kako drugo kupčijo. Dekle se je nasmehnilo: Hriberniku ni sedaj prav ® na prodaj; ne da nič od hiše. "Peljimo se vendar tja,s vprašanje nič ne stane in $ bernik tudi ni noben pust vek." Ivu "Ali poznate Hribernika?|že "Nekoliko s sejmov." "Kdo pa ste vi, če sB>< vprašati?" "Poljšak iz Dolenj." "Tako, tako, Poljšak!" se dekle zavzelo. Pogledalo jei _ pet mladeniča od strani inI1, rol reklo : "Da imate najlepšo kmetij1 Dolenjah, sem slišala." "Najlepša ravno ne bo "Koliko glav živine redit* "Tam okrog dvajset." "Imate veliko poslov?" "Da, še precej. Pa vprašaš? Bi stopila morda da pri meni v službo?" "Ne, ne," se je smejalo kle, "pri Hriberniku se m' di preveč dobro." "Tako, tako, koliko pava poslov?" "še trije hlapci in stara kla." "Hribernik ima menda kopico otrok?" "Ne ravno toliko, dva " in par deklet." "Hribernikove otroke SP no hvalijo, kot se sliši." "Tako?" "Da in posebno najsta'6' da je posebno lepa in Prl kot sem slišal." Dekle je živo zardelo. se] so tu gr; tre je ler eal bi 0* I 1 ;den |n do h Kan »tra lie Opo; (ftje, 2 «11 šal m vv0 Sg i« vf fabo Ni šak pa tega ni zapazil, je ravno sivec spotaknil 1 moral vajeti čvrsto nape*1 kle je zopet ošinilo mla^ s pogledom. Tedaj ji je „ dila pozornost njegova P^'taj obleka. Sedaj je bilo skoro gotovo, kaj pomeni ska kupčija. "Ali je res," je vprašal šak, "kar govore ljudje kletu?" "Ne vem, si jo* pač i^T Ji iti sami ogledat." "Nimam nobenega vz: to, meni ni za dekle spI^iNe mar in z enkratnim ogledT°'ijj tudi ne da vse videti." r1 & :Jaz pa ne govorim ra® f°je2 čast svojega bližnjega," ^ 12ho( klo dekle hudomušno. J^eri 'Slišal sem sicer o ^J^ot; od, >ass S( Na itraž ffHl Ve Pr rok' »raj le dobro in lepo," je zac če1 H oš>fu šak znova, "samo malo v"j" žre da je." j Ve "Ne vem, od te strani 5 jo še premalo ogledala-' &ipja "Celo vrsto snubcev )e Fu f- m, odbila in najboljše km1 r^, klonila." ' ,Jtu, , "Imela prav.'' je tudi pop oW 'In zakaj pa, če se sme sati?" se je Poljšak Ker jih od take k^jV so bili ti, cel ducat »i v |,1jegQ počenega groša." #0 Se Kakšne vrste pa so Wjeftl se sme vprašati ? " Prav za prav so bili Jiiobj vrste. Eni so se spreha| |ga ^ hiši kot miši okrog slan'|lcot Jr>aži p< kot rubežniki, ko pridej0 JJrtiej in vse pretehtajo in PreCJ & tem je bilo pač samo 1 el Takega bi tudi jaz islonj( prav nobenega. Drug1 Jftie] bili znani kot vinski |°br0b ponočnjaki in rogovilež1' bi pa bilo treba sploh p v potok. Takega bi j pogledati ne marala." Kij, Ulj K lk cu "Dekle, ti si pa odi« si mi všeč. Imaš čisto P ( take potepuhe bi bilo š^0, brega dekleta. Pa tudis j'lj, za denar so capini, ke? fti§6] 1 Po "M >le dekle. "Ali mislite s tem rei "Pa kako! če mi na eno stran dobro drugo pa bogato, ted^. pri meni dobra za cel c kot bogata." "To mi je pa všeč; V1 še samski?" "Seveda." "Potem se je pa tre ti, če greste kupovat ko je podražilo dekle. Kmet je postal rdeč- ~ ni nevarnosti," se je J "za tako kupčijo je Še c 4*„ 4 'ol # k Al "So Jih "Ta >o I Sle K W ir AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 28, 1940 F'l JlJO i .,f lo: rav ; hiše t.ia> .ittma WINNETOU F* nemKktm Inlnfta K. May* ^^»mmuuuummiiiiinitititiuin'utitttritiimiiitiiMiiiiiiitiiiiiiitiiiifimti m, J. rdo pred menoj je zijal li-US Prepad, žrelo nekdanjega v ana> ki je izgorel in ugasnil Ze Pred davnimi časi. Z roko Lepotica lika. gIIie|Sem lahko prijel za rob. Stene bile strme, skoraj navpične, Pa tam se je obešalo na nje grmovje. Dobrih petdeset me- t" se lo je1 in fl> meti)1 bo. -edit« r?" 1 Z*1 orda Je bilo žrelo globoko, dno bilo kakih dvajset metrov ši-in ravno. ]J.n na dnu so ležali ujeti sett-zvezani na rokah in no-^ • Preštel sem jih, nobenega q manjkalo. Močna straža g®llaU je sedela krog njih. £ako jih bomo rešili? j reiskal sem z očmi vsak pe-N žrela "gibal, jalof Ina, se oziral po stenah kako bi se dalo priti Dalo bi se priti, pa obi-. P°guma je bilo treba in tve-J? osti pa močnih vrvi. In stra-itr.Je bil° treba kakorkoli od-nit'' Ozke, klopem podob-Podvese so molele iz sten, 'isča bi našli na njih in kri-ida T > ce bi bilo treba. " Zlezla "Tol 11 W )a tara va 0 :e sP star« i pr' o. p L i, $ ni peti' ici nil '"Kboi lUQ1 Prinesli dovolj vrvi s Je .P' lo eni išal [je 0 ; jflcl ■zroH ploi rad»|i " j« D, sva iz grmičja. 6 je votlina?" sem vpra-innetoua. a." je vhod?" llih: a vzhodni strani gore. Pa 1 v ® ne niore po njem prVi/eti ako je zastražen." *orej assov poj demo po stenah imamo dovolj in delav-80 tudi , Za konje. iad^tab0°r mal vrnila b! erazu.mljivo je bilo za-niSo Ogellalle zastražili tudi sva se v pobočja. Da so stale f na njem' 1)5 vogče ne bila na vrh. (in ®ceril0 se je, ko smo se loti-»iprav »lo?!!1 ZVezali v eno samo dolgo, Zbrali smo vse vrvi Silo (|v; Vcev Vrv- Winnetou si, je iz-"ajset najspretnejših de- led^'oilj^' Clrugi bi naJ ostali pri fj v ' Dva od njih pa bi naj ofe? « ure po našem odhodu V2h(vi^a krog &ore M nJeno »le; jčel' vh o 0 0(1 Ogellalle, ki so stražili Hreloda mi drugi laže zlezli ni" d i. / je met« oV )P' sme ii °dn0 !riji stran ter zakurila na močne ognje. Ti bi naj Veg zarja je oblila za- Nla ne,i0 2 zlatimi barvami, tUj tela v živordečem škrla- b«a5al-zarela' Pa počasi ln tonila v sivem rara- vft aH'11 [ej° reci zac n 5« I Ji-j *< lož«" P1*' ik"1 sf> et v esi»' K l d ce"11 pa f nekam odšel. ?NaUt0U je 0 Po ' da Je ves drugačen ia' Pa ga ne bo več." V sem mu roko na ra- >li «0 ml6gaj° temne sence na Jih n°Jega Winnetoua? Naj Prežene!" « ^ela ?6 Je žarel °gen-i in je ^itrio arja življenja. Vse je pojdi tja! Ali mo-%]e ] gn&ti temne sence, ki X 6gaJ° na nebo?" solnce bo spet vsta-U Zarja bo zasijala nove- NjaHJnc°ck bo vstalo jutro eva- Za Winnetoua Avto naprodaj Proda se 1935 avto Dodge iz delka; jako zmerna cena; vse garantirano. Skoro nova 4 kolesa, ki so vozila samo en mesec dni. Vprašajte pri Joseph Nos-se, 1249 E. 55th St. (205) Farma naprodaj Naprodaj je farma 36 akrov; hiša ima 6 sob, elektriko, kopališče znotraj. Dva in pol ak-ra je grozdja, dva vrta. Nahaja se 12 milj od mesta. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. ----(205) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, ki ima 6 sob, se nahaja v bližini cerkve in šole; jako nizka cena; slovenska okolica. Vprašajte na 20421 Arbor Ave. (206) Spominjam se, kako sem se še kot peto ali šestošolec z dedom peljal iz vasi Boljšaja Krjepka-ja v Rostov ob Donu. Bil je vroč, mučno dolgočasen dan v avgustu.. Od vročine in zaradi suhega, žgočega vetra, ki nas je za sipal z oblaki prahu, so bile oči kar zlepljene, in so bila usta vsa izsušena, človeku se ni ljubilo ne gledati ne govoriti in ne mi sliti. In ko je zaspani kočijaž zamahnil po konju in je pri tem mene z bičem oplazil po čepici, nisem niti zinil, nisem dal glasu od sebe, marveč sem samo, zbudivši se iz dremavice, zaspano in ponižno pogledal v daljo, ali tam zadaj za prahom ni še nobene vasi na spregled? Da bi konje nakrmili, smo se ustavili v veliki armenski vasi Bahčij-Salij pri nekem bogatem Armencu, ki je bil moj ded znan z njim. še svoj živ dan nisem videl kaj bolj spačenega, kot je bil ta Armenec. Mislite si majhno, obrito glavico s košatimi obrvmi; zraven kljukast nos, štrenaste sive brke in široka usta, ki iz njih visi dolg čibuk iz višnjevega lesa. Ta glavica je bila nerodno prilepljena na mr-šavo, skrivljeno telo, ki je bilo našemljeno ko za maškerado: rdeča, kratka jopica, pa mahe-dravi, kričeče modri hlačoni. Hodila je ta spaka z razkrečenimi nogami in v drsajočih copatah, govorila je, ne da bi vzela čibuk iz ust, in se je pri tem vedla prav po armensko visokorodno. V sobah Armenca ni bilo ne vetra ne prahu, a bilo je v njih prav tako neprijetno soparno in pusto kakor v pustinji in na cesti. Spominjam se, kako sem ves same muhe, muhe, drevju. Daleč-daleč tam v dalji in lepega —kaj prav tako lepe- Maša prikazala pri vratih; od Ded in Armenec sta leti jata divjih rac kdovekam k'ga, kakršna je ona. se ozreš | muhe. . . se polglasno pomenkovala o pašnikih in čredah, o drobnici Neka Malorusinja z ruto na glavi je prinesla pladenj za čaj in pa samovar. Armenec je zložno stopil v vežo in je zaklical: "Mašja, pojdi sem, da boš čaj pripravila! Kje pa si? Mašja!" Slišati so bili urni koraki, in v sobo je stopila deklica šestnajstih let v preprosti bombažasti obleki in z belo ruto na glavi. Pomivajoč posodje in nataka-joč čaj, je stala s hrbtom proti meni in videl sem le to, da je bila tanka čez pas in da je bila bosa in so bile njene male, gole pete skoraj pokrite z dolgimi, širokimi hlačnicami. Gospodar me je povabil, naj pridem čaj pit. Sedeč za mizo sem se ozrl v obraz deklice, ki mi je dala kozarec, in sem mahoma začutil, kako se mi je vere spreletel po duši in je ondi odpihnil vse današnje vtise, vso puščobo in ves prah. Zagledal sem očarljive poteze najlepšega obraza, kar jih sploh more biti na svetu, in ki sem ga sploh kdaj mogel zaslutiti bodi v sanjah bodi na beli dan. Pred menoj je bila lepota, in razumel sem to na prvi pogled, kakor razumem kak blisk. Pripravljen sem, da bi prisegel, da je bila Maša, ali kakor jo je njen oče poklical, Mašja, počitku. . . . Pastir, ki žene krave domov, in zemljemerec, ki se v vozu pelje s splavom čez reko, in sprehajajoča se gospoda — vsi opazujejo sončni zahod in vsi pravijo, da je neznansko lepo, vendar ne more nihče ne vedeti ne povedati, kaj je prav za prav tista lepota. Pa se ni samo meni zdela lepa ta armenska deklica. Moj ded, osemdesetletni starec, trd človek, brezbrižen za ženske in pri-rodne lepote, je kar minuto dolgo nežno gledal na Mašo in jo vprašal : "Ali je to vaša hči, Avet Na- zarjic f» je odvrnil resnična lepota, vendar tega ne morem dokazati, časih se pripeti, da se oblaki zmedeno nakopičijo na obzorju, in sonce, ki je skrito za njimi, okrasi te oblake in vse nebo z najrazličnejšimi barvami: krvavordeče, pa oranžnorumeno, in zlato, pa li-lasto, pa sajastorožasto. Ta obla-zaprašen in izčrpan od vročine, j ček sliči menihu, oni kaki ribi, sedel v kot na nekakšno zeleno tretji Turku s turbanom. žar skrinjo. Surove lesene stene, po- prevzame tretjino vsega nebesa, hištvo in rumene podnice so iz- J se zasvetlika na križu cerkvene-puhtevale vonj po izsušenem, od [ga stolpa in na oknih hiše, se le-sonca opaljenem lesu. In kamor sketa z reke in z luč, drhti na izredno prijetnega, "Hči. To je hči, gospodar. "Pridna gospodična," je pohvalil ded. Kak umetnik bi bil dejal, da je lepota deklice klasična in stroga. To je bila vprav tista lepota, ko si pri njenem opazovanju, Bog ve odkod, prežet s prepričanjem, da so poteze pravilne, da se lasje, oči, nos, usta, vrat, prsi in vse kretnje mladega telesa skladajo in so poln, harmoničen sozvok, pri katerem se ni narava niti za najmanjšo črtico zmotila. In Bog ve zakaj se ti mahoma zazdi, da mora imeti idealno lepa ženska vprav tak nos kakor Maša, vprav takega ravnega, le malce usločenega, in prav takšne velike, temne oči, take dolge trepalnice, prav takšen koprneč pogled, in da njeni črni, kodrasti lasje in njene obrvi prav tako spadajo k nežni belini čela in lic kakor spada zeleno trsje k tihi rečici. Mašin beli vrat in njene mlade prsi so še malo razvite, vendar se ti dozdeva, da je treba neskončnih stvariteljskih moči, da bi jih mogel izklesati iz marmorja. Gledaš in polagoma se ti poraja želja, da bi rekel Maši kaj prav resničnega Delo nemških bomb, ki trosijo na angleškem ozemlju smrt in razdejanje. Slika je bila poslana iz Londona in nam kaže porušeno domačijo nekje v južni Angliji, sodijo daje bila zadeta ocl granate nemškega topništva, ki je nastavljeno na nasprotni strani Ro-kavskega preliva. Spočetka se mi je jako zamerilo in sram me je bilo, da se Maša niti zmenila ni zame in je zmeraj v tla gledala. Nekakšno posebno srečno in ponosno ozračje jo je ločilo od mene, tako se mi je zdelo, in jo ljubosumno skrivalo spričo mojih pogledov. Mislil sem si, da je pač zato tako, ker sem sam bil ves zapra šen, ves ožgan, in pa, ker sem bil samo še deček. A polagoma sem popolnoma pozabil nase in sem se ves vdal občutenju lepote, že se nisem več spominjal niti pustinjske samote niti prahu, nisem nič več slišal brenčanja muh in ne občutil okusa čaja in je bilo le še to v meni, da je na nasprotni strani mize lepa deklica. Lepoto sem prav čudno občutil. Maša mi ni vzbujala ne želja ne navdušenja niti sladkosti, ampak globoko, dasi prijetno žalost. Ta žalost je bila nedoločena, bila je zmedena kakor sanje. Kar nekako zasmilil »sem se sam sebi, zasmilil se mi je ded in Armenec, in celo deklica sama. Tako čudovito me je prevzemalo, kakor da bi bili vsi štirje nekaj izgubili, nekaj važnega in potrebnega za življenje, nekaj, česar ne bomo nikoli več našli. Tudi ded je bil videti malo žalosten. Zdaj že ni nič več govoril o pašniki in ovcah, marveč je molčal in zamišljeno gledal Mašo. Po čaju se je ded ulegel, da bi spal, a jaz sem šel iz hiše in sem se usedel na zunanje stopnice. Hiša je bila — slično vsem hišam v Bahčiju-Saliju — kar na sončni pripeki. Ni bilo ne dreves ne pristreška in ne kake druge sence. Veliko dvorišče Armenca, vse porastlo se plevelom, je bilo navzlic hudi vročini polno življenja in veselja. Zadaj za nizkim plotom, ki jih je več preprezalo obširno dvorišče, je bila mlačev. Krog stebra, ki kuhinjske vročine je bila vsa razgreta v obraz; na rami je imela velik hlebec črnega kruha. Lepo sklanjajoč se pod bremenom, je tekla čez dvorišče na gumno, je nalahno oprijemši se preskočila plot, se pojavila v oblaku zlatih plev in je izginila zdaj za vozom. Hlapec, ki je poganjal konje, je povesil bič, umolknil je in je minuto dolgo molče gledal proti tistemu vozu, a nato, ko je deklica spet sfrle-la mimo konj in preskočila plot, jo je sledil z očmi in je nato zakričal na konje, ko da bi bil stra-hovitno užaljen. "Ah, da bi vas zemlja požrla, vražje kanali je!" In ves čas sem venomer slišal stopinje njenih bosih nog, in sem videl, kako resnega in zaposlenega obraza teka sem in tja po dvorišču. In Čim večkrat je s svojo lepoto zaplavala mimo mojih oči, tem hujša je bila moja žalost, žal mi je bilo samega sebe, nje, in tistega hlapca, ki jo je vselej tako bridko spremljal s pogledi, kadar koli je stekla skozi oblak plev k vozovom. Ali je bila nevoščljivost zaradi lepote, ali sem bil žalosten, ker to dekle ni bilo in nikdar ne bo moje in da sem bil zanjo le tujec? Ali pa sem podzavestno občutil, da je bila njena izredna lepota samo slučajna, da ni bila potrebna in" kakor vse drugo na svetu — tudi ne trajna? Ali pa je bila, nemara, moja žalost tisto posebno čuvstvo, ki ga resnična lepota vzbuja v človeku — Bog ve! Neopazno so minile tri ure čakanja. Zdelo se mi je, ko da niti nisem še utegnil tako prav do dobra pogledati Maše, ko se je naš voznik, Karpo, že odpeljal k reki in je našega konja nagnal v vodo ter ga nato vprege!. Mokri konj je od užitka pr-skal in je s kopiti udarjal na oj-nice. "Nazaj!" je kriknil Karpo nanj. Ded je bil zbujen. Ma- je bil zasajen v tla, je stopalo ša je odprla škripajoča vrata, drug zraven drugega dvanajst konj, kakor dolg polumer kroga. Za njimi je koračil hlapec v ddgem telovniku in širokih hlačah pokal je z bičem in je kričal s takim glasom, kakor bi hotel sramotiti konje in se bahati s svojo oblastjo nad njimi. "A-ha-ha, ti prekleta! A-ha-ha. Ni nobene kolere za vas, kaj? Se bojite, he?" Konji, rjavi, beli in maroga-sti konji, niso razumeli, zakaj jih silijo krožiti in teptati pše-n.ičiio slamo. Tekali so nejevoljno, le še z največjo silo in so užaljeno udrihali z repom. Izpod njihovih kopit je veter dvigal kar oblake zlatih plev in jih odnašal daleč preko plotov. Krog sedli smo na voz in se odpeljali iz vasi. Vozili smo se molče, kakor da bi bili drug na drugega jezni. Ko se je čez dve ali tri ure v dalji prikazal Rostov, se je Karpo, ki je bil ves čas tiho, nenadoma obrnil, rekoč: "Presneto je lepa tista dekla tam pri Armen.su!" In je dal konju eno čez hrbet (Rusko: A. Čehov) MALI OGLASI Preša naprodaj Čisto nova preša se proda, za %.-tone, na elektriko, zraven je motor in vse potrebno, kar spada zraven. Vprašajte pri Jer-visokih, svežih žitnih stogov jejnej Knausu, 1052 E. 62nd St. mrgolelo žensk z lesenimi vila-! mi in so se motali vozički, in zadaj za stogovi, na drugem dvorišču. je tekalo krog stebra prav tak ducat konj in prav tak hlapec je pokal z bičem in se je norčeval iz konj. Stopnice, ki sem sedel na njih, -(204) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avto- KEnmore 0S18. (x) Nove vrste vojaški čoln, ki je dolg komaj 59 čevljev in je opremljen z topom proti napadom iz zraka, nosi dva torpeda in pripravo, s katero proizvaja umetfto meglo, so pre-islcušali v vojaškem pristanišču, v Washington h. Take motorne čolne nameravajo uporabljati v obrambne svrhe ob ameriški obali. so bile vroče. Na mršavem opri-jemaču in na okenskih okvirjih ibllSt Lahko pokličite i A01 O je bil tu in tam od vročine pri _______ lezel klej iz špranj. Pod stopni-J Odda se cami in po senčnih progah so s^ | stanovanje, obstoječe iz 5 sob, gnetli rdeči hroščki skupaj. Son-1 kopališče furneza in garaže, ce mi je pripekalo na glavo, na j Odda se pošteni družini. Vpra-prsi, na hrbet, vendar tega ni-' sem opazil, ampak sem le čutil, kako so za menoj v veži in v sobah po lesenih podnicah stopale bose noge. Ko je pospravila posodje od čaja, je Maša stekla po stopnicah mimo mene in zapih-ljalo je kakor dehteča sapica, nato je lahko kakor ptiček štrlela k majhni, okajeni kolibi, bržkone kuhinji odkoder je zadišalo no koštrnnnvi nočpnki in sp ' lino in <"'st() volneno STERLING suk-10 po hostrunovi pečenki m se, njo a)1 FUR.C0AT direktno v saj te na 6526 St. Clair Ave. (aug 24, 27, 28) P I J T E ! C LOVER DAIRY "APPROVES DAIRIES MILK" 1003 E. 64tli St. Telefon ENdicott 4228 Pokličite nas in pripeljali vam bomu |na dom! DEKLETA IN ŽENE! Ker se vse blago draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete oglasilo jezno, armensko renta-čenje. Izginila je v temnih vratih in namesto nje se je na pragu pojavila stara, zverižena armenska ženska rdečega obraza in v zelenih, mlahavih hlačah. Starka se je strupeno sMila in je nekoga psovala. Kmalu se je tovarni na WILL-CALL prej kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vain priporočam, BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road ENdicott 3426 Aug.14.21.28 ■ ■■ Cleveland, C., 2C. avgusta, 1940. zene . . . Simon je dokaj časa molčal. Nato je s težavo izpregovoril: • "Tedaj ne razumem, Kristina, kaj si imela v mislih, ko si rekla, da te ni ne zapeljal ne pridobil z obljubo — saj te je izvabil iz srede vseh tvojih sorodnikov. — Ali si kaj pomislila, kakšnega soproga boš dobila, ako se poročiš z možem, ki si je vzel ženo svojega bližnjega za ljubico — in bi se zdaj rad oženil z zaročenko nekoga drugega ... T' Kristina je pogoltnila solze in jecljaje rekla : "To si rekel, da bi me ranil." "Misliš, da te hočem raniti?" je tiho vprašal Simon. "Bilo bi vse drugače, ako bi ti —," je obotavljaje se začela Kristina. "Saj tudi tebe, Simon, niso vprašali — tako sta sklenila najina očeta. Bilo bi vse drugače, ako bi me bil ti sam izbral . . ." Simon je zasadil bodalo v klop, da je obtičalo v lesu. Kmalu nato ga je spet izdrl in ga poskusil vtakniti nazaj v nožnico, vendar ni šlo, konica se mu je bila skrivila — obsedel je torej in ga zopet predeval iz roke v roko. "Sama veš," je Vekel s tihim, tresočim se glasom, "sama veš, da lažeš, ako hočeš ta ko zasukati, da nisem. . . . Prav dobro veš, o čem bi bil rad tolikokrat s teboj govoril — pa si bila vedno taka do mene, da ne bi bil mož — ako bi se ti mogel po vsem tem še izpovedati — tudi če bi z razbeljenimi kleščami iztrgali iz mene - Najprej sem mislil, da je mrtvi fant vmes. Dejal sem si, privoščiti ji moram miru — ne pozna me še — menil sem, da bi bil greh zoper tebe, tako hitro po tistem. Zdaj pa vidim, nisi potrebovala kdo ve koliko časa, da si ga pozabila — ker — ker —" "Nikar," je tiho rekla Kristina. "Razumem, Simon. Potemtakem ne morem pričakovati da bi mi še naprej hotel biti prijatelj." "Prijatelj —!" Simon se je zasmejal sunkovito in čudno "Mar potrebuješ mojega prijateljstva?" Kristina je zardela. "Mož si," je rekla potihoma. "Tudi star si zdaj dovolj — da moreš sam ukrepati o svoji že-nitvi . . ." Simon jo je strogo pogledal. Nato se je zasmejal kot poprej : "Razumem. Ti hočeš, naj bi rekel, da sem jaz tisti, ki -Sprejel naj bi nase krivdo za to verolomstvo? Ako je tako, da je tvoja volja neomajna — ako si upaš in hočeš to stvar izvesti — tedaj bom storil, kakor želiš," je rekel ,po tihem. "Doma pred svojo rodbino in pred vsemi tvojimi sorodniki — razen pred enim. Svojemu očetu moraš povedati vse po resnici. Ce hočeš, mu bom pojasnil tvojo željo in ti vse, kolikor se bo le dalo, ugladil — toda Lavrans Bjor-gulfson naj ve, da bi nikdar ne bil prelomil Sbesede, s katero sem se mu bil zavezal." Kristina se je z obema rokama krčevito oklenila roba klopi: to jo je zadelo vse bolj trdo kot vse, kar je bil Simon doslej rekel. Bleda in prepadena mu je pogledala v obraz. Simon se je dvignil: "Zdaj pa morava noter," je rekel. "Menda sva oba nekoliko premražena, in sestra sedi tam in čaka s ključem.—Dam ti teden dni časa, da vse lepo premisliš— imam nekaj opravkov v mestu na trgu. Preden odpotujem, pridem semkaj in se porazgovorim s teboj, saj ti gotovo ni na tem, da bi me poprej kaj videla." VIII Kristina si je rekla: To je torej opravljeno. Toda čutila se je na smrt utrujeno, vso preplašeno in bolno od hrepenenja po Erlendovem objemu. Večidel noči je preležala budna ter je sklenila, da stori, na kar se doslej nikdar ni bila drznila pomisliti: da pošlje k Er-lendu sla. Ni bilo lahko dobiti koga, ki bi ji opravil to pot. Samostanske sestre niso nikoli same hodile v mesto, poznala pa ni nikogar, o katerem bi utegnila misliti, da bi bil za ta posel; možje, ki so opravljali poljska dela, so bili že bolj v letih in so se le redkokdaj pokazali blizu hiš, kjer so stanovale nune, in še to samo tedaj, kadar so hoteli govoriti z opatinjo samo. Ostal ji je samo še Olaf. Bil je to na pol dorasel fant, ki je pomagal pri vrtnarstvu; bil je re-jenec gospe Groe, odkar so ga nekega jutra našli v pleničkah na stopnišču pred cerkvijo. Med ljudstvom se je govorilo, da mu je bila mati neka samostanska sestra; pripravljala se je za posvetitev, ko pa je bila presedela šest mesecev v temni- Admiral Robert L. Ghormley je bil poslan k ameriškemu poslaništvu v London. Njegova naloga je opazovati nemško vojno tehniko v nameravanem "blitz-kriegu" na Angleško. ci — radi hude nepokorščine, so pravili, in to tedaj, ko so našli otroka — so jo preoblekli za lajiško sestro ter je odtlej delala v hlevih pri živini. Kristina je zadnje mesece pogosto mislila na usodo sestre Ingride, vendar je le redko ujela priliko, da bi se z njo porazgovori-la. Bilo je tvegano zaupati se Olafu — bil je še otročji, in gospa Groa pa tudi vse druge nune so z dečkom rade kramljale in se z njim šalile, kadar se je le kje pokazal. Toda Kristina si je rekla, da zdaj ne more več kdo ve kaj izgubiti. In tako ga je čez nekaj dni, ko se je zara-na odpravljal v mesto, pregovorila, da je odšel na Akersnes z naročilom, naj Erlend poskrbi za to, da bi se mogla sestati na samem. (Dalje prihodnjič} -o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Pruski princ Friderick star 29 let in najmlajši vnuk bivšega nemškega cesarja. Viljema je bil interniran v Londonu, kjer je bil zapo-sljen v neki banki. Internacija je le za časa vojne. Angleška kralj in kraljica si ogledujeta poslopja, ki so prizadeta in razdejana od nemških bomb. Ti prizadeti kraji se nahajajo v severovzhodnem delu Anc/lije. To je videl predsednik Roosevelt, ko je obiskal državno municijsko tovarno v Watertoicn, Mass. Slika nam predstavlja 8 palčni obrežni top, ki je že skoro dodelan. Tovarne delajo s polno paro. NAZNANILO IN ZAHVALA V veliki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da sme za vedno izgubili našega ljubljenega soproga in očeta Frank Stupica ki je p; dclgi bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svoj" blage duše 8. avgusta; 1540. Rojen je bil v Gornji vasi pri Rbnici na Dolenjskem- V Ameriki je bival 20 let. Položili smo ga k večnemu počitku na Calvary pokopališč 12. avgusta, 1940. T*m petem sc želimo najlepše zahvaliti vsem ttotim. kateri ec pa tbiskovali v njegovi težki belezni in bili nam v pomoč v »eJ težki preizkušnji. likrena zahvala vsem, kateri so prišli pokojnega kropit in S*. spremili na njegov; zadnji poti. Fosebno pa diuštvenikom SNPJ in £DZ, št. G za njih častno spremstvo. Frisična hvala vsem, kateri c,o darovali Za sv. maše. vsem, i:atcri sc pcslali krasno cvetje in vsem, kateri so dali tarezplaČ"0 . voje avtomobile pri pogrebu. Kcnčno najlepša hvala August P. £vetek pogrebnemu' zavodu za lepo vedstvq pri pogrebu. Ti pa, ljubljeni soprog in cie, počivaj mimo v tuji zsmlj'' Tvoj epe.nin bJ ostal neizbrisen v naš.h .:rcih. Žalujoči: ANNA STUPICA. soprog«. HELENA, ličcika; FKVNK, ;:ir ------—: i — + ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson SRE^KS ---1 AMERIŠKA DOMOVINA IUMUBMW ■■m vsaki slovenski hiši UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. / AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 28, 1940 VENEC ^S* HUIMIIIir3IIIlt^J1IIIICatMIIIHitlIC311ittinilHE3ltlIIIIEIIIIC31lllllttlIIIC31]lIllllllllCaillll1IIMtICaillIIIllin!C2IliIHI!IIIXC3ltniHII^ Čim je pristopil k njej in ji,taka, da sem včeraj ob prihodu podal roko, je zapazila, da se i v mesto srečal svojega sorodni- je nekaj pripetilo: obraz mu ni bil kakor običajno; siva očesa se mu niso smejala in so ostala resna, kadar se je smehljal. Hočeš nočeš je Kristina opazila, da mu malo manj sme-javosti dokaj bolj pristoji. Dobro se mu je podala popotna ka, mojstra Oisteina. Začel mi je praviti o tebi. Dejal mi je, da si Šla nekega večera čez trg pred Klemensovo cerkvijo v družbi ženske, Brynhilde Pluga po imenu. Prisegal sem pri vsem, kar mi je svetega, da se je moral zmotiti. Reci, da ni obleka — moder, tesno se pri-j res, pa ti bom verjel na bese-legajoč in dolg površnik, "ko-|do." thradi" po imenu, in rjav na-plečnik z oglavnico, ki jo je spustil na hrbet; svetlo rjavi lasje so se mu v ostrem zraku močno skodrali. Nekaj časa sta sedela in kramljala. Simon je bil post prebil na Formu ter je od on-dod skoraj vsak dan hodil na Jorundgaard. Oobro se imajo, Ulvhild je toliko zdrava, kolikor je pri njej sploh mogoče; Ramborg je zdaj doma, lepa je in živa. "Te dni preteče leto, ki je bilo določeno, da ga prebiješ tukaj v Nonneseterju," .je rekel Simon. "Doma pri vas so že začeli s pripravami za najino zaročno pirovanje." Kristina ni na to nič rekla, ■ zato je Simon zopet povzel: "Dejal sem Lavransu, da odjezdim v Oslo in se o tem pogovorim s teboj." Kristina je povesila oči in rekla: "Stvar je taka, Simon, da bi rada o tem s teboj izpregovo-rila na samem." "Tudi sam sem že uvjdel, da to morava," je odgovoril Simon Andresson. "Pravkar sem te hotel naprositi, da vprašaš gospo Groo za dovoljenje, smeva li nekoliko na vrt." Kristina je naglo vstala; neslišno je oddrsela iz sobe. Kmalu nato se je vrnila v spremstvu redovnice, ki je nosila ključ. Iz govorilnice se je odpirala dver v zelinjak, ki je ležal za zapadnimi samostanskimi poslopji. Nuna je odklenila in stopila sta v tako gosto meglo, da sta med drevjem mogla videti le nekaj korakov daleč. Najbližja debla so bila črna kakor oglje, vlaga se je biseri-la na slednji veji in vejici. Vlažno zemljo je pokrivala plast svežega snega, ki se je tajal, pod grmovjem pa je že cvetelo nekaj belih in rumenih čebulj-nic in iz vijoličnega lističja je velo sveže in hladno. Simon jo je peljal k najbliž-nji klopi. Sedel je nekoliko sklonjen ter se je s komolci opiral na kolena. Nato je s čudnim nasmeškom dvignil oči k njej: "Zdi se mi skoraj, da vem, kaj mi hočeš povedati," ji je dejal. "Nekdo drugi je, ki ti .je ljubši nego jaz?" "Tako je," je tiho odgovorila Kristina. "Mislim tudi, da vem za njegovo ime," je z nekoliko tršim glasom nadaljeval Simon. "Erlend Nikulausson je s Husaby-ja, kajne?" Čez nekaj časa. je s tihim glasom vpraša Kristina: "Torej ti je prišlo na ušesa?" Simon se je malce obotavljal, preden je odgovoril: "Tega pač ne misliš, da sem tako neumen, da ne bi bil ničesar opazil, ko sva bila skupaj o božiču. Tedaj nisem mogel ničesar reci, ker sta bila oče in mati zraven. Prav radi tega pa sem to pot sam pojezdil sem. Ne vem, ali je pametno, da se teh stvari dotikam vendar se mi zdi, da se morava o vsem tem porazgovoriti, preden se vzameva. — Zdaj pa je stvar "Duhovni gospod je dobro videl," ga je kljubovalno zavrnila Kristina. "Krivo si prisegel Simon." Pomolčal je trenotek, preden je vprašal: "Ali veš, Kristina, kdo je tista Brynhild Fluga?" Ker je odmajala z glavo, je rekel: "Munan Baardson ji'je kupil hišo v mestu, ko se .je oženil — tamkaj se bavi z nedovoljenim točenjem vina in drugimi takimi rečmi —." __ "Ali jo poznaš?" ga je porogljivo vprašala Kristina. "Nikdar nisem bil določen za meniha ali svečenika," je rekel Simon in zardel. "Vendar se pa ne zavedam nobene krivde nasproti dekletom ali zakonskim ženam. Mar ne razumeš, da te poštenjak ne bo nikdar pod noč izvabil iz samostana in te poslal v taki družbi na cesto?" "Erlend me ni izvabil," je rdeča od jeze rekla Kristina, "in mi tudi ničesar ni obljubil. Oklenila sem se ga, ne da bi me bil količkaj skušal zapeljevati — ko sem ga prvikrat videla, sem ga vzljubila kot nobenega na svetu." Simon se je igral z bodalom ter ga premetaval iz roke v roko. "Čudne so te besede, ako jih človek sliši iz ust svoje zaročenke," je rekel. "Dobro znamenje za naju dva, Kristina." Kristina je globoko zajela sapo: "Da me sedaj dobiš za ženo, Simon, bi ti bilo slabo ustreženo." "Bog presveti vedi, da zares tako kaže," je rekel Simon Andresson. "Tedaj se zanesem," je krotko in plašno rekla Kristina, "na tvojo podporo, da gospod Andres in moj oče razdereta dogovor glede naju dveh." "Zaneseš se?" je vprašal Si-mn. Nato je malo pomolčal. "Vedi Bog, če prav razumeš, kar govoriš." "Razumem, kajpada," je rekla Kristina. "Kolikor vem, je postava taka, da nihče ne more prisilit mladenko zoper njeno voljo v zakon; sicer se sme pritožiti pri zboru." "Pri škofu, menim," je rekel Simon in se hripavo zasmejal. "Doslej še nisem imel vzroka poizvedovati po postavah, ki se tičejo teh reči. Menda vendar ne misliš, da bo tebi kaj takega potrebno. Ako ti je pretežko, sama veš, da te ne bom silil držati besedo. Toda poglej vendar: že dve leti je tega, odkar je najina zaroka dogovorjena, pa nisi črhnila besedice proti temu, do danes, ko je vse pripravljeno za zaročni pir in ženitovanje. Ali si premislila, Kristina, kaj se pravi, če hočeš zdaj vezi pretrgati?" "Saj me tudi ti ne maraš," je rekla Kristina. "Pač," je kratko odgovoril Simon. "Če si drugega mnenja, se moraš spremisliti . . ." "Midva z Erlendom Nikula-ussonom sva si pri naši krščanski veri obljubila," je rekla tre-petaje, "če se ne bova mogla poročiti, naj si nobeden od naju nikdar ne vzame moža ali KRISTINA -