198
Politični pregled.
8oletnica angleške kraljice se je praznovala niinoli teden na Angleškem z velikanskimi slavnostmi in dobrimi deli. Kraljica Viktorija je bila jedini otrok vojvode Kentskega in princesinje Saksonsko-Koburške. Brat očeta je bil kralj Viljem IV., ki pa ni imel potomcev. Zato je bila Viktorija določena za prestolonaslednik. Lord Merbourne jo je izobraževal v državnih vedah, zgodovini in vladnih poslih. Ko je Viljem IV. 20. januvarja 1837. umrl, je postala Viktorija kraljica, ki se je dala 28. junija 1838. slovesno kronati. Kraljica je bila čedno in ljubeznjivo dekle, za katero se je poganjalo mnogo visokih snubcev. Kot kraljica pa je morala snubiti samo moža, katerega si je izvolila za moža. To je tudi storila 14. oktobra 1839. je na dvornem plesu izročila šopek svojem#u bratrancu, lepemu princu Albertu Saksonsko-Kobur-škemu ter mu povedala, da ga ljubi in da ga prosi, naj bo njen mož. Princ je kraljico že dolgo ljubil, torej se je izvršila poroka že 10. februvarja 1840. Jedva 17 let je trajal ta presrečni zakon, kajti 25. junija 1857. je Albert umrl. Leta 1842. je streljal v Hvdeparku neki beraški tobakarnar, Francis, na kraljico, a je ni zadel. Pred dvema letoma je praznovala kraljica jubilej svojega 601etnega, 1. 1887, pa 501etnico vla-darstva. Se nobenega vladarja niso ljubili Angleži tako, kakor ljubijo plemenito kraljico Viktorijo Njeno ogromno kraljestvo obsega 350 milijonov duš raznih narodov, ver in plemen; njeno največje svetovno kraljestvo presega po obsežnosti in moči celo cesarstvo Eimljanov starega veka in kraljestvo Aleksandra Velikega. Velikanski napredek v vseh delih angleškega kraljestva je tudi zasluga modre in plemenite vladarice Viktorije. Zato pa doni v treh zjedinjenih kraljestvih, na vseh otokih in morjih navdušeno in iskreno:  „God save the Queen!a
Notranji položaj v Avstriji je po poročilih dunajskih listov zelo resen. Bije se takorekoč odločilna bitka mej našo in ogrsko vlado. Nagodba mej obema državnima polovicama je tista trdnjava, za katero se bije vroč boj. Dvakrat sta se stranki že spopadli, pred prazniki v Budimpešti, te dni pa na Dunaju. Toda obakrat je bila bitka neodločena. Ogrski ministrski predsednik se trdno oklepa nekega šolskega dogovora, grof Thun ter fin. minister dr. Kaizl pa z vso silo varujeta avstrijske koristi. Ker se vladi mej seboj nista mogli sporazumeti, se je vršil dne 24. m. m. popoludne pod cesarjevim predsedstvom nad dve uri trajajoči kronski svet. Govori se, da avstrijska vlada, ni posebno zadovoljna z izidom tega posvetovanja. Nekak dokaz za to trditev je poznejše posvetovanje avstrijskih ministrov. Tudi 0Vaterland" piše, da je skoro neizogibna izprememba v avstrijskem kabinetu, ako se ne doseže edinost pri kronskem svetu. Potem pa piše: Naj se reši zadeva, kakor hoče, tostranska vlada ne sme odnehati v teh vprašanjih. Thunovega kabineta tu ne pride v poštev, kajti tudi noben drug kabinet ne sme pritrditi mažarski zahtevi.
Dunaj — Izvrševalni odbor desnice je imel dne 26. maja sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli. O tej seji je bil izdan nasljednji komunike: V seji isvrševalnega odbora, sklicani na željo desničarskih strank na današnji dan, se je z ozirom na sedanji politični položaj začasno opustil razgovor o vprašanjih, na katera se je prvotno mislilo, pač pa se je vršilo daljše temeljito posvetovanje o tačasnih pogajanjih glede nagodbe z Ogrsko,   na   kar je bil   storjen    naslednji    sklep:
Izvrševalni odbor izreka novic pripravljenost večine, pospeševati z vsemi močmi, da se doseže za obe državni polovici pravična in primerna nagodba ter iskreno obžaluje, da je bila parlamentarna rešitev nagodbe nemogoča. Izvrševalni odbor odobrava popolnoma stališče, katero je vlada zavzela pri sedanjih pogajanjih z Ogrsko, in je pripravljen podpirati vlado pri tej akciji vsak čas brez zadržka. Izvrševalni odbor bo svoja aela prihodnje dni nadaljeval.
Dunaj. V seji 26. maja izvrševainega odbora desnice je ministrski predsednik grof Thun najprej pojasnil sedanje stanje nagodbene akcije in izjavil, da vlada od svojega stališča ne more odnehati ter da bode izvajala konsekvence, ako bi njeni nazori ne prodrli. Thun je zajedno prosil desnico, naj ga pri tej akciji podpira. Vsi govorniki so povdarjali, da je dolžnost desnice, vztrajati na strani vlade, na kar se je grot Tbun za ta dokaz zaupanja zahvalil in ponovil izjavo, da odstopi, ako bo zmagal Szell.
Dunaj — Izvrševalni odbor desnice je imel danes 27. maja. dopoluine ob 11. uri sejo, katere so se izvzemši Bi-linskega in Engia udeležili vsi členi. Jugosiov. klub so zastopali Bulat, Barwinski in Povše. Ministrski predsednik grof Thun je v dve uri trajajočem, velikem govoru kritikovai program nemških obstrukcijskih strank. Naprej je razpravljal o splošnem delu tega programa in pojasnil, da je absolutno nespremenljiv, potem pa je govoril o nemških zahtevah glede posamičnih kronovin. Zlasti obširno se je bavil z nemškimi zahtevami glede Štajerske in Koroške, povdarjajoč, da nasprotujejo besedilu in duhu državnih osnovnih zakonov, in da stoji vlada nepremično na stališču popolne ravnopravnosti. Ko je ministrski predsednik svoj govor končal, je zapustil sejo, pri kateri je ostal trgovinski minister baron Dipauli. Odbor se je zjedinil, da bo imel prihodnjo sejo dne 6. junija, do katerega dne je upati, da bode nagodbena kriza rešena.
Mirovna pogajanja na Filipinih. — Po posredovanju Mac Kinleva so se začela mej Američani in Tagali nova pogajanja. V Manili so se sešli zastopniki obeh strank ter so imeli pod predsedstvom Schurmanna sejo. Schurmann je imenom Mac Kinleva predlagal, da se do proglasa defiaitivne ustave, s katere načrti so Tagali zadovoljni, ustanovi nekaka med vlada, ki bi obstajala iz generalnega guvernerja in iz svetovalstva. Guvernerja bi imenoval Mac Kinlev, svetovalstvo bi pa izvolili Filipinci po svoji volji. Po nasvetih tega svetovalstva bi sestavil guverner ministrstvo, ki bi obstojalo deloma iz Američanov deloma iz Tagalov. S tem predlogom so bili Aguinal-dovi poslanci zadovoljni, a so zahtevali premirje dotlej, da se popraša ves narod, ali soglaša s tem predlogom. General Ofcis pa premirja ne dovoli, nego zahteva, da naj odlože Tagali nemudoma svoje orožje. Kadi te zahteve pa se nasprotniki ne morejo zjedeniti.