ELMSI NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 9 ŠTEVILKA 12 15. MAREC 1971 Šest let intenzivnega dela ing. Jurija Hočevarja v Elanu Kot strokovnjak lesne stroke se je ing. Jurij HOČEVAR vključil pred skoraj šestimi leti v naš kolektiv kot tehnični direktor in direktor inštituta. K nam je prišel iz GG Bled, kamor se zdaj zopet vrača. Zaupana mu je bila najvišja odgovornost vodenja zelo zahtevne finalne proizvodnje smuči, čolnov in športnega orodja ter raziskovalnega dela, kar je od njega terjalo več kot celega človeka. Ne glede na to se je zagrizeno vključil v delo in skušal na svoj lasten uglajen način in odnos do ljudi, iztisniti v korist podjetja čim več. Nedvomno je bilo v tem času nešteto težav in zaprek, toda res pa je tudi, da je prav v tem času Elan zrasel do današnjih razsežnosti. Proizvodnja se je podvojila in asortiment se je obogatil. Telovadno orodje je dobilo zopet svoje mesto kot mu gre, kar pa je bilo neob-hodno potrebno ob izredni ekspanziji Elana pri opremah in (Nadaljevanje na 3. strani) UREDNIK SLAVKO KNAFELJ FOTO FRANCI KOLMAN TEHNIČNI UREDNIK MARJAN LIPAR TISK GORENJSKI TISK ...mA Tovarna športnega orodja »Elan« Begunje na Gorenjskem Leto 1970 - uspešnejše Iz zaključnega računa za leto 1970 Spet je leto za nami in spet polagamo račune, kot temu tudi pravimo, ko obravnavamo zaključni račun ali bilanco. Ob vsakem zaključku leta se seveda prvo vprašamo, kakšen je poslovni rezultat in ali smo zadovoljni z njim. Ce je poslovni rezultat ugoden, so vsaj za hip pozabljene vse skrbi in občutek imamo, da smo poplačani za ves vložen trud. Pri slabšem poslovnem rezultatu je seveda obratno, saj se počutimo kar nekam ogoljufani, posebno, če menimo, da smo vložili v poslovanje dovolj truda. Za nas, ki izvažamo 60 °/o naše proizvodnje, to kar nekam drži, saj zaradi neustrezne stimulacije izvoza in zaradi neenakopravnega položaja, ki ga ima izvoznik v razmerju do tistih, ki pretežno prodajajo doma, doseženi rezultat v zadnjih letih ni niti najmanj odraz vloženega dela. Preteklo leto 1970 je potekalo v znamenju akcije za izboljšanje zelo slabega poslovnega rezultata v letu 1969. Potekalo pa je tudi v znamenju akcije za paraliziranje vseh negativnih zunanjih vplivov, ki smo jih pričakovali in na žalost še več tudi izpolnili. Povečanje carinskih stroškov, podražitev lesa in delno drugih materialov, uvedba depozita pri uvozu, so samo nekateri zunanji vplivi. Močan notranji negativni vpliv je pomenila investicija, saj je zelo obremenjevala tehnične in druge strokovne kadre, pa tudi gradbena in instalacijska dela na obstoječih ob- jektih so redno delo delno ovirala. Res pa je nova investicija že tudi doprinesla k povečanju proizvodnje, saj so posebno v drugem polletju 1970 bile na voljo že večje proizvodne kapacitete. Kljub temu, da zastavljena akcija za izboljšanje poslovnega rezultata v letu 1970 ni bila na vseh področjih dovolj uspešna, pa je svoj glavni namen dosegla. Zaustavljeno je bilo hitrejše naraščanje splošnih režijskih stroškov ter osebnih dohodkov v razmerju do dosežene proizvodnje, z delnim povečanjem prodajnih cen na domačem tržišču pa se je nadoknadilo vsaj najhujše zunanje negativne vplive. Ce na kratko podamo oceno poslovnega rezultata v letu 1970, potem moramo reči, da smo lahko zadovoljni z njim. Sicer pa same številke nazadnje največ povedo, zato nekaj najosnovnejših podatkov o poslovanju v letu 1970 v primerjavi z letom 1969. (v tisoč N din) v letu 1969 v letu 1970 indeks 1970 1969 1. Celotni dohodek 67.497 73.763 109 2. Porabljena sredstva 44.771 47.721 107 3. Dohodek za delitev 22.726 26.042 114 4. Razdelitev dohodka — obveznost iz dohodka 4.410 4.317 98 — osebni dohodki — bruto 16.377 16.389 100 — ostanek za sklade 1.939 5.336 275 5. Dosežena prodaja — skupaj 50.198 73.272 146 — domači trg 22.805 34.747 152 — izvoz 27.392 38.525 140 6. Izvoz v tisoč dolarjih 1.937 2.680 138 7. Proizvodnja po prod. ceni 48.227 68.849 143 8. Proizvodnja glavnih proizvodov — smuči skupaj parov 124 — sanke kom. 9.714 9.410 97 — smučarske palice parov 16.259 25.391 156 — čolni kom. 1.159 1.427 123 — lestve kom. 4.854 5.765 119 9. Poprečni mesečni osebni dohod- ki neto na zaposlenega v din 1.109 1.194 107 Jože Lipnik Mnoge delavce Elana, !ki so v TT dne 3. februarja t. 1. brali članek: Elan trdi: ne bojimo se konkurence, je presunil način, s katerim sredstva našega javnega obveščanja skušajo obravnavati domačo proizvodnjo smuči. V to obravnavo za -deve bom vključil tiudi RTV in sicer oddajo ob 6(Metnici alpskega smučanja na Slovenskem. Torej članek TT navaja ob Elanu še Tomaža Šipka, Zvonka Debeljaka in Matevža Lukanca, 'kot proizvajalca smuči. Blizzarda, Kneissla in Rossignola pa kot uvožene konkurenčne smuči. Članek dalje vsebuje izjave nekaterih smučarjev, ki so večinoma posegli po tujih smučeh in ki lahko kratko malo tudi neodgovorno kritično ocenjujejo Elanove smuči in našitervajo napake. Začetniške smuči in tekmovalne smuči naj bi bile kvalitetne, srednji razredi smučarjev pa da niso zadovoljni. Mimo kritike in naipak ne smemo preiti na oceno članka, ki res enostransko kritizira Elanove smuči in v »zvezde kuje« tuje smuči. Strokovnjaku in dobremu smučarju so poznane proizvodne in konstrukcijske napake Kneissla, Blizzarda in Rossignola in okvare tujih smuči na smučišču. Enostransko in neobjektivno prikazovanje v škodo domače proizvodnje gotovo ni v kodeksu novinarstva, kakor tudi ni slika Schranza na Kneisslo-vih smučeh. Za naš TT je to »šampion na šampionskih smučeh«. Švicarska revija »Schweizer Illu-sitrierte« od 14. decembra 1970, štev. 51 pa prinaša prav istega Schranza in iste Kneisslove smuči, le z razliko, da kaže »šampionske smuči« — zlomljene — to se zgodi vsakomur in »šampiona« kot reklamno tablo in nosilca reklame št. 1 za Kneissla. Mislim, da je vsak drug komentar TT-jeive slike nepotreben. Edino še, da bi dragocen prostor v TT mogli bolje uporabiti za sliko ali besedo v slavo naše reprezentance in ne tuje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII Še o oddaji 60-letnice Za oddajo v naši TV smo posodili naše smuči, morali pa so pre-lapiti napis Elan (da ne bi delali proti novinarskemu kodeksu reklame). — Izdelali smo v inštitutu brezplačno 2 para imitacije »Moških smuči« z vezmi za prikazovanje smučanja. — Posodili smo dragocene smuči iz zbirke in — omogočili snemanje v proizvodnji. (Vse anonimno, samo, da ne bi bilo »breziplačne« reklame. Mislim, da (pa bi bil izraz zahvale inštitutu za sodelovanje dolžnost oddaje). Posebno še, ko smo nekaj oddaj prej mogli ves čas gledati Blizzardove smuči, ko je zastopnik Blizzarda Matevž Lukane govoril o smučarskih mažah. Ali RTV drugače pojasnjuje take primere, kakor jih ocenjujemo, ki smo neposredno prizadeti in ki se res ne bojimo, toda lojalne konkurence. (Nadaljevanje na 3. strani) Ali se bojimo konkurence? i § i! r ■ i ' v * 'V'* ' 7V'' šampion na »šampionskih smučeh« Občni zbor sindikata Dne 6. februarja je bil v prostorih podjetja občni zbor sindikalne organizacije po delegatskem sistemu. Objavljamo nekaj izvlečkov iz razprave: Bilanca za 1970 Zaradi izredno slabega poslovnega uspeha v letu 1969 je bila glavna skrb, da se izboljša proizvodnja in prodaja v Jetu 1970 ter popravi delitev dohodka na Sklade. Kljub neugodni situaciji zaradi podražitev osnovnih materialov doma in povečanja carin pri uvozu je bil zastavljen plan ne samo dosežen, temveč celo presežen. Slab poslovni rezultat v zadnjih dveh letih pa je tudi povzročil, da smo z osebnimi dohodki začeli zaostajati za republiškim povprečjem. Investicija! Investicija, ki smo jo začeli izvajati v letu 1969 je v zaključni fazi. Od gradbenih objektov so vsi zaključeni, le inštitutova zgradba bo zgrajena do polletja letos. Skupna vrednost investicije bo znašala 36.950.000 din, financira pa se iz sledečih sredstev. 1. Ljubljanska banka 16.950.000 din 2. Gorenjska kred. banka Kranj 2.000.000 din 3. Zvezni fond za financiranje znanstvene dejavnosti 2.150.000 din 4. Sklad Borisa Kidriča 600.000 din 5. Mednarodna banka za ohnovo in razvoj 8.700.000 din 6. Lastna sredstva 6.500.0000 din V letu 1971 bo tudi zgrajen že novi zahodni podaljšek hale B, mogoče tudi trgovina, povečana bo sušilnica, kar vse pa ni zajeto v zgornji vrednosti investicije. Seveda pa investicijo ne smemo omejevati samo iz stališča vloženih sredstev, temveč iz efekta, ki ga investicija omogoča. Ze v letu 1970 je bila proizvodnja in prodaja povečana čez 40% v razmerju do leta 1969 in je s tem že tudi bil presežen predvideni rezultat po investicijskem programu. Upoštevati pa moramo tudi, da se bodo novoustvarjene kapacitete polno izkoristile Sele čez dve leti, posebno ker je potrebno odpraviti posamezna ozka grla. Družbeni standard: Tradicionalne težave, ki spremljajo vsakega izvoznika, ki izvaža na konvertibilno tržišče, se nam enako kot pri osebnih dohodkih poznajo 'tudi pri vlaganju v družbeni standard. 1. Stanovanjska gradnja: Pri vlaganju v stanovanja smo zelo skromni, za kar pa je vzrok že v začetku razvoja Elan-a, ko se v stanovanjsko gradnjo sploh ni ničesar vlagalo, pozneje pa zaradi težavnih pogojev poslovanja tudi ni bilo možno nadoknaditi zamujenega. Ravno zaradi izredno perečega problema stanovanj smo v zadnjih letih dali prednost individualni gradnji, ker je prišla bcvlj do izraza lastna soudeležba in iniciativa delavcev in smo s tem tudi hitreje rešili naj hujše stanovanjske probleme. Pri tem smo pa seveda kljub temu kupili nekaj stanovanj, katera pa smo bili prisiljeni dati socialno šibkim družinam. V perspektivi bo potrebno dati poudarek stanovanjem za strokovne kadre. Zadnji dve leti smo tudi pričeli z oročanjem vseh stanovanjskih sredstev, s čimer bomo v naslednjih letih imeli na razpolago več sredstev za stanovanjsko gradnjo zaradi soudeležbe banke. 2. Obrat družbene prehrane: Brez pretiravanja lahko trdimo, da je ureditev toplih obrokov svetla točka v družbenem standardu. Sodobna ureditev ODP, kvaliteta in cena hrane je malo kje tako dobro rešena kot v našem podjetju, Zal, pa nekateri člani kolektiva tega ne znajo dovolj upoštevati. Graje je vredno, in prav je da to rečemo na današnjem sestanku, da nekateri člani kolektiva tudi nimajo pravega odnosa do družbene imovine. Tako npr. se je od preteklega leta šele začel množični pojav kraje jedilnega pribora, nemogoč je odnos pri nealkoholnih pijačah, kjer posamezniki ne vračajo stekleničk in smo zaito tudi bili prisiljeni pijače podražiti. Za ODP nazadnje še to: V lotu 1969 je podjetje za razliko cene toplih obrokov dotiralo 20 milij. v letu 1970 pa preko 30 milij. S din. 2e vrsto let si kolektiv INŠTITUTA ELAN prizadeva ob podpori podjetja Elan ustvariti smučarski center v Krpinju. Glavni namen tega centra bi bil testiranje novih tipov smuči oz. prototipov, z drugimi besedami povedano smučarski center v Krpinju naj pomeni podaljšano rolko prototipne delavnice Inštituta Elan. Pred petimi, šestimi leti je upravni odibor Inštituta Elan sprejel sklep, da postavi zasilno vlečnico, ki naj bi vsaj deloma ugodila programu deila Inštituta. Poleg tega pa naj bi center pomenil tudi središče, kjer bi se vzgajala in izpopolnjevala ekipa sindikalnega športnega društva Elan. Obstajajo pa seveda še širše možnosti, da bi se v bodočnosti začelo misliti tudi na organizacijo oz. povezavo našega smučarskega kluba s sorodnim izven podjetja. Solidna osnova za izgradnjo smučarskega centra je sedaj že dana. Od razpoložljivih finančnih sredstev in pa seveda od nas samih pa je odvisno, kako bomo ta center razvijali naprej. Želel bi poudariti, da so nam pri formiranju tega centra pomagali vsi naši bližnji in daljni poslovni partnerji, s katerimi smo prišli v stik pri gradnji centra. Tako so nam lastniki pobočja Sv. Petra odstopili v časovno neomejeno uporabo zemljišče, zelo so nam pomagali Elektro Žirovnica pri izdelavi projektov in napeljavi elektrike za sam center, dalje, Gradis pri gradbenih delih in celo firma, ki nam je pod ugodnimi pogoji kreditiranja izdobavila samo vlečnico. S pomočjo sodelovanja s predstavniki v Begunjah in pa v Radovljici smo uspeli zamenjati tudi zemljišča in si tako pridobiti izredno pomemben prostor kot parkirišče za avtomobile, v pogovorih pa smo tudi z Gozdnim gospodarstvom Bled, ki nam bo pomagal urediti cesto do samega parkirišča in to od bolnišnice vključno s prestavitvijo ograje, kjer je za sedaj še nekaj 10 m ozkega grla. S pomočjo podjetja za urejanje hudournikov v Kranju ter Občinske skupščine v Radovljici bi že v letošnjem letu v dolžini ca. 40 m napeljali potok, ki teče ob Ob koncu je bilo govora še o stabilizacijskih ukrepih, devalvaciji dinarja in položaju podjetja v perspektivi. Izvoljen je bil tudi nov Upravni in Nadzorni odbor: Upravni odbor 1. Gašperšič Peter 2. Mravlje Janez 3. Ferkolj Ivan 4. Vrečko ing. Maks 5. Bešter Jože 6. Pristavec Nataša 7. Skofic Janez 8. Selčan Vinko 9. Mohorč Rok 10. Peterman Pavel 11. Mlakar Francka 12. Šinkovec Jožica 13. Šmid Slavko Nadzorni odbor 1. Jensterle Marija 2. Kolman Tatjana 3. Biček Stanko vznožju smučišča skozi velike cevi in jih prekrili z zemljo, izravnali, tako da bi bil iztek smučišča do samega parkirišča, oz. do same češite. Ker je smučišče že sedaj osvetljeno, oz. se ga da primerno osvetliti, lahko menimo, da bi bila s temi deli zaključena prva osnovna faza izgradnje centra. Detajlni program za drugo oz. naslednjo fazo še ni sestavljen. V kolikor bi lahko pridobili nadaljnja finančna sredstva, bi verjetno prišla v poštev izgradnja sedežnice na vrh Sv. Petra in s tem podaljšanje sedanje smučarske proge do samega vrha, in pa seveda bilo bi tudi potrebno misliti na umetni sneg. Sedanje snežne razmere prav gotovo niso zadovoljive in je smučarska sezona izredno kratka. S pomočjo umetnega snega pa bi to sezono podaljšali za več mesecev, Uvedba umetnega snega bi bila prav gotovo interesantna tudi v finančnem pogledu. Lahko si predočimo naval smučanja željnih smučarjev in to v času, ko snega še ni, vendar pa temperatura že dosega okoli 10 °. če upoštevamo še izredno ugodno lokacijo (bližino velikih mest — Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič, itd) in pa še smučišče, ki bi dovoljevalo smučanje pozno v noč, to se pravi primerno razsvetljeno smučišče, je verjetnost polnozasedenih kapacitet in to dalj časa, zelo velika. Enako seveda kot bi lahko snujžarsko sezono predhodno »prigaran« bi'1 jo enako lahko tudi podaljšali v času, ko odjuga že nastopi. Umetni sneg namreč zahteva kot edini predpogoj temperaturo okoli 0”---------2 v času ko se dela. Nato pa izredno dobro prenese visoke temperature preko dneva. Ob zaključku še en podatek, sedanja moderna vlečnica v Krpinju je dolga 400 m in ima kapaciteto 432 oseb na uro. Izdelala jo je firma »Graffer« v Trentu in so ji strokovnjaki na čelu z republiškim inšpektorjem za sedežnice in vlečnice ter Zavodom za raziskavo materiala v Ljubljani izdali zelo ugodne pohvalne ocene. Ing. Bojan Marinšek Šest let intenzivnega dela ing. Jurija Hočevarja v Elanu (Nadaljevanje s 1. strani) montažah telovadnic po vsej državi. Perspektivno se predvideva tudi izvoz. XVII. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi preteklo leto v Ljubljani ne bi bilo toliko pomembno za nas in za vso državo, če ne bi bilo tudi v večini opremljeno z Elanovim telovadnim orodjem. Odmev v svetu je bil ogromen. To je največja zasluga prav ing. Hočevarja, ki je z našimi in zunanjimi sodelavci znal organizirati teamsko delo. Vzpostavil in razvil je prepotrebne stike s tekmovalci naših in tujih reprezentanc alpskega smučanja in skakalcev, kar je Elanu prineslo afirmacijo v svetu. Kot priznan strokovnjak lesne stroke je bil odlikovan pred dvemi leti z Ordenom dela z zlatim vencem. Po razbremenitvi tehničnega vodstva bi kot direktor inštituta Elanu mnogo pomenil, ker prav raziskovalno delo bo s svojo izpopolnitvijo tudi v bodoče in vedno več odigralo najpomembnejšo vlogo pri razvoju podjetja. Njegova odločitev da spremeni delovno okolje, je osebna in v to ne moremo posegati. Zdaj ko odhaja od nas mu lahko le stisnemo roko in rečemo hvala za ves trud, ki je rodil dobre rezultate! Na novem delovnem mestu mu želimo še mnogo delovnih uspehov! Še o oddaji 60-letnice (Nadaljevanje z 2. strani) Kolikor koli se čutimo ob tem članku prizadete, pa si le zadajmo nekatere koristne napotke: — Zavedajmo se, da postaja kupec vedno bolj zahteven in da vedno bolj ceni svojo kupno moč — taki smo vsi, ko izdajamo prislu-žene denarje. — Konkurenca taka ali drugačna bo vedno ostrejša in ponudba vedno bogatejša. — Vedimo, da smo neprestano pod povečevalnim steklom in da moramo biti neoporečni, če hočemo, da je javno mnenje na naši strani. — Še posebno pa kritično preglejmo, če je kaj res o napakah, ki jih pa zgolj pregledi in ugotovitve tehnične kontrole ne bodo odpravili, če sleherni pri posamezni delovni operaciji — ki so vse odločujoče važne — ne bo zavestno dosleden in predan delu. Kakšen bo in če bo odmev na naše pripombe pri TT in RTV, bomo objavili v Smučini. Ing. Jurij Hočevar Smučarski center v Krpinju Mladi delavci - samoupravljalci Smo člani podjetja, za katerega se ve, da dosega lepe poslovne rezultate. Zavedati se moramo, da tak uspeh ne pride kar čez noč in da so naši starejši tovariši vložili mnogo truda za taik uspeh. Moramo se tudi zavedati, da je prihodnost našega kolektiva odvisna predvsem od mladega kadra, ki bo nadomestil starejše tovariše. Kaiko naj se mladi vključimo v samoupravne organe, kako naj se vključimo v Dele k dogajanj, je velik problem, obenem pa velika naloga mladinskih aktivov, ne samo v Elanu, ampak itudi drugod. Vprašanje jc. kako se latiiti dela. Praksa je pokazala, da so se komiteji MO udejstvovali in ukvarjali s 'takimi problemi, ki bi morali biti stranskega pomana, (s tem mislim na športna in 'kulturna udejstvovanja, ne mislim pa, da ta niso potrebna). V prvi vrsti se moramo mladi naučiti organizirano delati v okviru mladinskih organizacij in ne kriviti mlade, da niso zainteresiram. Vsakogar izmed nas gotovo zanima kakšna stvar, samo niikogar ni, ki bi združil interese mladih in ki bi vzbudil njihovo zaupanje do dela v okviru MO. Treba je torej najti ustrezne načine, s katerimi bi združili čim več mladih delavcev v celoto in povečali njihov initeres do obstoja in dela MO v kolektivu ter jih naučiti ceniti delo svojih soto-varišev in sodelavcev. Takoj moram načeti najbolj pereče vprašanje mladinske organizacije. Ce pogledamo strukturo samoupravnih organov, lahko ugotovimo, da je včlanjenih sorazmerno malo mladih, še bolj žalostno pa je to, da ti mladinci bore malo vplivajo na sprejemanje pomembnih aktov oz. sklepov na sejah teh organov. Poznavanje notranje ureditve oz. zakonodajo podjetja, njegovega gospodarjenja, plana dn doseganje proizvodnje, je predpogoj za uspešno in aktivno delovanje v vseh samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah in seveda tudi v MO. Prav na tem področju pa je bilo tudi najmanj storjenega in je najmanj interesa. Naša skrb za delo mladih v samoupravnih organih bi se morala sorazmerno z naraščanjem števila večati. V prihodnosti bo treba organizirati razna predavanja v Okviru mla-dinslke organizacije, kamor bi povabili strokovne delavce, ki bi s svojimi predavanji prispevali k skupnim interesom. Mnenja sem, da se mladi v prvi vrsti bojijo starejših, posebno strokovnih delavcev, 'kar pa seveda v nobenem pogledu ni sprejemljivo. Smo v samoupravni organizaciji, v socialistični družbi, ki vsakemu posamezniku dopušča svobodno izražanje in smo tako v tem pogledu v enakopravnem položaju z vsalkim članom podjetja pa naj si bo ta star ali mlad, kvalificiran ali nekvalificiran. Drugi problem pa je, kot sem že omenil, neznanje in nepoznavanje osnovnih stvari, ki so pri delu mladega samoupravi jalca neobhodno potrebne. Jasno je, da bomo vse zahtevane naloge opravili samo v primeru, če bomo složni v delu in če se bomo vsi angažirali pri delu. Poleg tega pa bomo pri izvajanju začrtanega programa zelo potrebovali pomoč sindikalne podružnice, organizacije ZK, samoupravnih organov in seveda razumevanje in interese vodilnih v podjetju do dela mladinske organizacije. Lahko rečem, da smo pri vseh pomembnejših dogodkih v podjetju do sedaj stali ob strani, po lastni 'krivdi pa tudi zaradi premajhnega interesa ostalih v podjetju do vključevanja mladinske organizacije oz. mladih v vsa ta dogajanja. Da bomo opozorili nase, da nas bo celotno podjetje vzelo bolj resno kot doslej in pa predvsem, da bomo vzbudili zaupanje mladih v mladinski organizaciji, moramo naše delo organizirati, biti mora smotrno, usmerjeno predvsem na področja, ki so del našega vsakdanjega dne, predvsem pa obdelati tiste probleme, ki so specifični za mladega proizvajalca. Le tako bomo opravičili svoj obstoj, smotrnost mladinske organizacije. hkrati pa postali enakovredni ostalem družbenopolitičnim organizacijam v podjetju. * Za zaključek je predsedstvo ZMS Elana sklenilo na 5. redni seji, da se poleg udejstvovanja na telesno-vzgojnem in kulturnem področju, sprejme še akcijski program, ki vsebuje: 1. Izvolitev novega predsednika Adama Stanislava. 2. Ugotoviti stanje oz. šitevilo mladih ljudi v sindikalni organizaciji oz. ZK in delavskemu svetu (število aktivnih poimenskih članov) ter organizirati razpravo na to temo (samoupravljanje in mladi v samoupravnih organih); v ta namen organizirati seminar ob prisotnosti predsednika DS, SindJkalne podruž-nice in ZK. 3. Organizirati predavanje oz. seminar s čimvečjo udeležbo mladincev, povabiti pa je treba tudi vse štipendiste »Elana«. Tema naj bi bila: usposabljanje oz. izobraževanje mladih in kadrovska politika v podjetju, s pomočjo strokovnih delavcev v podjetju. 4. Enako kot pod točko 3., tema Razvojni načrt podjetja. Cena Globočnik Poškodbe pri delu v letu 1970 V letu 1970 je bilo v podjetju 34 poškodb pri delu. Od teh poškodb je bila ena poškodba na službeni poti. Glede na poprečno število zaposlenih v letu 1970 (728), je bil odstotek poškodb pri delu 4,7. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 695 delovnih dni, ali 20 delovnih dni na eno poškodbo. Na osnovi teh podatkov se je ponesrečil vsak 21. zaposleni. Ce primerjamo te osnovne podatke s stanjem poškodb pri delu v letu 1969, lahko ugotavljamo pozitivne rezultate, saj smo v letu 1969 imeli v podjetju 2 težji nesreči, ki sta povzročili invalidnost poškodo- vancev. V letu 1970 je bilo v primerjavi s preteklim letom isto število nesreč pri delu, vendar pa je odstotek poškodb padel izpod 5 %, kar je realnejši pokazatelj, ker se tu upošteva poprečno število zaposlenih. Poleg tega, da v letu 1970 ni bilo težjih nesreč, lahko pozitivno ugotavljamo tudi to, da so bile v obdobju obširne rekonstrukcije, kar je še povečevalo stopnjo nevarnosti pri delu. V lanskem letu je bila sorazmerno najtežja poškodba padec snažilke v vetrolovu, ko si je pri padcu poškodovala kolk. Ta nesreča, razen daljšega bolovanja, ni zahtevala drugih posledic. Morda nekoliko odstopa 39 39 37 M 17 3/ 33 6V 65 66 67 68 bi 70 s I 7,6 6,7 6,S 5,1 4,7 (>H 65 6t> 67 6t 6? JO Nezgode v mesecu januarju in februarju FRANC PALOVSNIK: KV tesar, zaposlen v obratu vzdrževanja — komunala, je dne 18. I. 1971 pomagal pri nakladanju čolnov na vagon na železniški postaji v Lescah. Pri tem delu mu je spodrsnilo zaradi ledu in je padel iz vagona. Pri padcu si je poškodoval desno ramo. Vzrok: nevaren način dela. FRANCKA POTOČNIK: PK delavka, zaposlena v smučarskem obratu, oddelek metalnih smuči, je dne 29. I. 1971 brusila smuči na tračnem brusilnem stroju. Pri tem delu je brusilni krak vrgel smučko iz stroja, ki je poškodovala delavko po prstih desne roke. Vzrok: nevaren način dela. MARIJA KOCJANCIC: PK delavka, zaposlena v smučarskem obratu, oddelek strojne delavnice, je dne 10. II. 1971 delala kot pomoč na večlistni krožni žagi. Med samim delom je prišlo do zagozditve obde-lovanca. Delavec, ki jc upravljal stroj, je hotel potisniti obdelovanca nazaj. Pri tem delu je delavki priprlo prste ob varovalne sigmente stroja. Vzrok: (pomanjkanje delovnih izkušenj) ANTON SVETINA: priučen kolar, zaposlen v obratu plastika, je dne 15. II. 1971 pomagal pri transportu čolna s pomočjo transportnega vozička. Pri samem transportu se je čoln premaknil in pritisnil kazalec desne roke poškodovanca. Vzrok: nevaren način dela. MILICA BREJC: PK delavka, zaposlena v smučarskem obratu, oddelek robničenja smuči, je dne 21. II. 1971 delala na delovnem mestu vodno brušenje smuči. Zaradi mokrih in spolzkih tal ji je spodrsnilo, pri padcu si je poškodovala desno roko v zapestju. Vzrok: mokra in spolzka tla. MILAN JERMOL: PK ključavničar, zaposlen v obratu vzdrževanja, je dne 16. II. 1971 krivil črno pločevino. Zaradi ostrega robu pločevine si je pri delu poškodoval mezinec leve roke. Vzrok: nevaren način dela. ŠTEFKA LOPARNIK: KN delavka, zaposlena v smučarskem obratu, oddelek polizdelkov metalnih smuči, je dne 19. II. 1971 čistila valje za nanos lepila. Pri tem delu je delavki potegnilo desno roko med valja in ji poškodovalo prste. Vzrok: nevaren način dela. sorazmerno visoko število izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo, kar pa gre veliko v breme prej opisane nezgode, ki je zahtevala več kot 10 mesecev bolovanja. Grafikonski prikaz gibanja poškodb pri delu v zadnjih 7. letih: (Glej grafikona!) Podatki nam prikazujejo gibanje poškodb po številu in po odstotku zaposlenih v zadnjih 7. letih. Iz grafikona je razvidno, da obstaja le določen napredek v zadnjih štirih letih v korist upadanja poškodb pri delu. Posebno so razveseljivi podatki pri odstotku poškodb na poprečno število zaposlenih, kjer se vidi padec poškodb napram številu poškodb v zadnjih dveh letih. Iz teh podatkov se vidi, da so se nam visoka finančna sredstva, ki smo jih vlagali v ureditev delovnih pogojev ter zaščito na delovnih mestih, že obrestovala. Enako se moramo zavedati, da smo z rekonstrukcijo podjetja naredili velik napredek tudi po vprašanju varstva pri delu in zato tudi v prihodnje lahko tu pričakujemo še boljše rezultate. Ce analiziramo poškodbe po obratih in oddelkih v lanskem letu, lahko ugotovimo, da je bilo največ poškodb v strojnih delavnicah smu-čarije ter v oddelku komunale. Prikazani podatki se precej ujemajo z gibanjem poškodb po obratih in oddelkih v nekaj letih nazaj, odstopa pa stanje poškodb v oddelku metalnih smuči. Vzroki poškodb pri delu v lanskem letu so bili različni, v glavnem pa jih lahko grupiramo v sledeče skupine: poškodb stroji in naprave 11 transport in manipulacija 9 vzdrževanje in priprava strojev in naprav 5 ročno orodje 4 ostali vzroki 5 Zaradi opustitve varnostnih ukrepov pri delu je bilo 5 poškodb, 3 poškodbe pa so bile zaradi nevednosti o nevarnosti pri delu, oz. podcenjevanja istih. Sorazmerno visoko število poškodb na strojih in napravah vsekakor ni opravičilo, čeprav je v podjetju veliko število novih strojev in naprav. Najbolj pereč problem so poškodbe na tračnih brusilnih strojih za obdelavo smuči v oddelku metalnih smuči. Iz celotnega poročila je razvidno, da izstopajo poškodbe pri strojih in napravah ter pri transportu in manipulaciji. Nujno bo treba raziskati vzroke nesreč ter na osnovi ugotovitev tudi usmeriti nadaljnje delo za zmanjšanje števila poškodb pri delu v bodoče. „ . Bojan Zajc Letni občni zbor gasilskega društva »ELAN« Predsednik Andrej Resman ki vodstva podjetja, družbeno-poli-tičnih organizacij ter predstavniki sosednjih gasilskih društev. Občni zbor je začel predsednik društva tovariš Resman Andrej, ki je v svojem uvodnem govoru pozdravil vse navzoče. Po imenovanju delovnega predsedstva ter drugih organov občnega zbora so podali poročila predsednik društva tov. Resman Andrej, tajnik društva tov. Zajc Bojan, poveljnik društva tov. Mikič Vlado ter blagajnik društva tov. Hrovat Vida. Pred razpravo je bilo podano poročilo nadzornega odbora. Iz poročila je bilo razvidno, da je UO vestno opravljal svoje delo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je občnega zbora udeležilo 66 % od skupnega števila 46 članov in članic našega gasilskega društva. K razpravi se je prva prijavila tov. Vidic Vlasta, kot predstavnik podjetja. Imenovana se je v svojem govoru zahvalila GD za dosežene uspehe in prizadevanja pri čuvanju podjetja pred elementarnimi nesrečami. Tov. Vidičeva je tudi seznanila navzoče, da ima podjetje v perspektivi že predvideno možnost zgraditve nove shrambe gasilskega rodja. Posebno je poudarila pomen požarnovarnostne službe za podjetje ter skrb podjetja za delo in razvoj gasilske organizacije. Tov. Poga- čar Viktor, poveljnik Občinske gasilske zveze je v svojem govoru najprej pohvalil uspehe, ki jih je doseglo naše gasilsko društvo. Predvsem je poudaril, da je pomebno, da delavci znajo ravnati z ročnimi gasilnimi napravami in prav temu se imamo zahvaliti, da je bilo v podjetju osem požarov že v začetku pogašenih. Enako je tov. Pogačar čestital tekmovalni desetini za dosežene uspehe v raznih gasilskih tekmovanjih v letu 1970. Ob zaključku diskusije je tov. Pogačar v imenu Republiške gasilske zveze izročil dve gasilski odlikovanji, in sicer tov. Mikič Alojzu, gasilsko plamenico I. stopnje in tov. Resman Andreju gasilsko plamenico III. stopnje. Ta priznanja niso samo priznanja tov. Mikiču in tov. Resmanu, ki sta se za odlikovanje vsem zahvalila, ampak za celotno naše društvo. K razpravi na poročila se je tudi oglasil tov. Resman, ki je v svojem poročilu analiziral najbolj pereče probleme društva oz. požarnovarnostne službe v podjetju. Tov. Resman se je posebno dotaknil problema, ki obstaja v tem, da se ugotovljene pomankljivosti požarnovarnostne službe veliko prepočasi odpravljajo. Enako je tov. Resman predlagal, da naj se takoj organizira tečaj za izprašane gasilce v sodelovanju s sosednjimi gasilskimi društvi. shrambe v Elanu tudi upoštevali želje in potrebe najbližnjega gasilskega društva Begunje. Občni zbor je tudi pozdravil predstavnik GD Hlebce, tov. Vidic, predstavnik GD Mošnje tov. Globočnik in predstavnik tovarne Sukno Zapu- že po vprašanju požarnega varstva tov. Hrovat. Po volitvah novega UO in nadzornega odbora je bil sprejet še plan dela za leto 1971, proračun za 1971 in plan nabave za leto 1971. Bojan Zajc Naša smučina v letu 1970 (Iz obveznega letnega poročila) Glasilo izhaja 10. leto. Od januarja do avgusta je izšlo 8 številk v ciklostirani obliki mesečno ob izplačilu OD. Septembra list ni izšel, ker se je pripravljala slavnostna številka ob 25-letnici podjetja in 20-letnici samoupravljanja v oktobru. Ta publikacija je izšla v tiskani obliki pod nazivom »Elan« v 2000 izvodih na 8 straneh. Tiskalo jo je CGP Delo v Ljubljani. STROŠKI: pod a) Sklenjeno je bilo, naj se od oktobra naprej izdaja Naša smučina le v tiskani obliki in sicer vsak drugi mesec. Tako je v januarju izšla prva številka 1000 izvodov na osmih tiskanih straneh. Tiskal je Gorenjski tisk Kranj. a) Tako je v 8 številkah na ciklostilu izšlo 6400 izvodov poprečno na 20 straneh ali 128.000 strani, t. j. 64.000 listov. b) slavnostna številka »Elan« 16.000 strani, 8000 listov. c) Prva tiskana številka 8000 strani, 4000 listov. Ciklostil papir (s kalo) 70.000 kos k 0,02 1.400,00 din Ovitki 6.400 kos k 0,27 1.728,00 din Matrice 180 kos k 1,95 351,00 din Barva za tisk 25 kos k 15,00 375,00 din Sponke za pištolo 20.000 kos k 0,02 40,00 din Obrezovanje — knjigoveznica 8 X k 50,00 400,00 din Skupno material 4.294,00 din Redni honorarji neto 1.440,00 din Honorirani prispevki neto 2.082,00 din Tiskanje, tipkanje, zlaganje, spenjanje, žig. neto 4.661,90 din Nagrade križank neto 420,00 din Skupno neto 8.603,90 din Prispevki 33,5 % 2.882,31 din Skupno nagrajevanje bruto 11.486,21 din Rekapitulacija pod a) materialni stroški 4.294,00 din nagrajevanje bruto 11.486,21 din Skupno 15.780,21 din pod b) 2000 izvodov Tiskarna »Delo« Uredniški honorar in članki Prispevki 33,5 % Skupno En izvod je stal 2,06din 5.900,00 din 405,00 din 135,68 din 6.440,60 din Častni predsednik Alojz Mikič Občni zbor so tudi pozdravili tov. Legat Franc, predsednik GD Begunje, ki je v svoji diskusiji načel že več let odprto vprašanje, to je, da bi pri izgradnji nove gasilske En izvod je stal 3,20 din. pod c) 1000 izvodov Tiskarna CGP Uredniški honorar, članki, križanka Prispevki 33,5 % Skupaj 3.600,00 din 486,00 din 162,81 din 4.248,81 din En izvod je stal 4,25 din. VSEM V ELANU Dovolite mi, da v Smučini uporabim nekaj vrst, ker ne morem k vsakemu posameznemu, da vam izrečem na ta način zahvalo za skoraj šestletno sodelovanje in da vam sporočim, da je pretekel moj odpovedni rok delovnega razmerja v Elanu. Vedno bom vesel in srečen, če se bom s komerkoli imel priliko srečati in pozdraviti in ko bom spremljal vaše uspehe. Želim vam mnogo napredka! Ing. Jurij Hočevar SKUPNIH STROŠKOV: Pri obračunu ni upoštevana amortizacija strojev (pri ciklostirani izdaji) pisalni, razmnoževalni, spe-njalni, ker se uporabljajo za splošne potrebe pri poslovanju podjetja. Glasilo ni imelo nikakršnih dohodkov. Prejemali so ga člani kolektiva brezplačno, prav tako zunanji sodelavci in uredništva sosednjih tovarniških časopisov. Teh zunanjih prejemnikov je bilo v letu 1970 kar 101. Naša Smučina je objavljala delo samoupravih organov, splošne gospodarske zadeve v odnosu na Elan, delo organizacij v podjetju, gospo- a) b) c) Skupno 15.780,21 din 6.440,60 din 4.248,81 din 26.469,62 din darjenje, nagrajevanje, kadre, varstvo pri delu ter tolmačila predpise, sklepe in navodila interne ali splošne zakonodaje. Poleg tega še dogajanja v podjetju, pri delu, rekreaciji in športu. List je opravil svoje poslanstvo, čeprav mu manjka več prispevkov iz obratov in oddelkov ter strokovnih člankov. Posebno to velja zanj zdaj, ko izhaja v tiskani obliki. Urediti bo treba poslovnik, postaviti nov uredniški odbor in nagrajevanje. Urednik Slavko Knafelj Kot vsako leto je tudi letošnje leto naše gasilsko društvo pregledalo svoje delo na 21. rednem občnem zboru dne 16. 1. 1971 v podjetju. Poleg predstavnika Občinske gasilske zveze tov. Pogačarja, so se občnega zbora udeležili predstavni- Sindikalno športno društvo ELAN v letu 1970 Aktivnost sindikalnega športnega društva iz leta v leto narašča. Zaradi tega je prav, da se na začetku novega leta ozremo nazaj in pregledamo delo posameznih sekcij v preteklem letu. 1. Nogometna sekcija O delu te sekcije ne bi imeli veliko povedati. Značilno je, da je nekdaj nogomet bil zelo priljubljena športna panoga v našem kolektivu in tudi na izredno visokem nivoju, gledano v sindikalnem merilu. Z odhodom dobrih, aktivnih nogometašev iz podjetja, pa je kvaliteta močno padla, tako da danes ta sekcija dobesedno životari. Zaradi tega je na zadnjem občnem zboru predsednik sekcije tov. Dežman predlagal, da bi to sekcijo ukinili. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. 2. Strelska sekcija To je najmlajša sekcija našega društva in o njej se lahko izrazimo samo pohvalno. Poleg odličnih rezultatov, doseženih na občinskih tekmovanjih, niso izostali tudi rezultati na republiškem tekmovanju lesno industrijskih podjetij. Če upoštevamo, da je to tekmovanje na zelo visokem kvalitetnem nivoju, so nam ti rezultati še toliko bolj dobrodošli. Da pa v kvaliteti ne bi stagnirali, so si strelci za letošnjo sezono zadali sledeče naloge. Povečati število članov v sekciji z intenzivnim treningom dvigniti splošno kvaliteto članov, sestaviti še žensko vrsto in končno povečati število tekmovanj, na katerih bi pridobili tako na znanju kot na rutini. 3. Šahovska sekcija z balinarsko in kegljaško podsekcijo Delo šahovske sekcije v preteklem letu je bilo tako že vsa leta nazaj izredno pestro in aktivno. Poleg izvedenega prvenstva v kolektivu so se šahisti udeležili občinskega sindikalnega prvenstva v Radovljici, tekmovanja v počastitev Dneva mladosti, tekmovanja v okviru prve lesariade, odprtega prvenstva posameznikov članov sindikatov SRS, itd. Razmeroma skromna vrsta devetih članov balinarjev pa na tekmovanjih ne dosega tako skromne rezultate, tako sta na lanskoletnem občinskem prvenstvu naša prva in druga ekipa zasedli 1. ter 2. mesto. V letošnjem letu pa balinarji računajo na podoben uspeh in pa tudi na viden uspeh na 2. lesariadi. Številnejša je kegljaška podsek-cija, ki združuje v svojih vrstah 35 članov. Že prvi nastop na prvem sindikalnem občinskem prvenstvu v kegljanju, ki je bil na Bledu, je pokazal, da naši kegljači ne zaostajajo za ostalimi. Pomanjkljivost je bila ta, da smo se pojavili samo v moški konkurenci. V letošnjem letu bodo kegljači povečali število tekmovanj ter sestavili tudi žensko vrsto, tako da nas bo verjetno le-ta že zastopala na drugi lesariadi v Celju in pa seveda tudi na drugem občinskem sindikalnem pvenstvu. 4. Smučarska sekcija V preteklem letu so smučarji že pred zapadlim snegom organizirali enodnevni seminar za alpske smučarje na Krvavcu. Nato so sledili skupni treningi v Begunjah, Zelenici za alpske vozače ter v Gorjah za tekače. Sindikalnega prvenstva Elana v Krpinju se je udeležilo štirideset tekmovalcev. V Krpinju so bile tudi izbirne tekme za republiško prvenstvo lesno industrijcev ter lovcev, ki je bilo na Pokljuki. Elan se je tega prvenstva udeležil z izredno močno ekipo 26 tekmovalcev. V zelo hudi konkurenci sta prva in druga ekipa zasedli 3. in 5. mesto izmed 41 nastopajočih ekip, po tradiciji pa so ženske ponovno zasedle 1. mesto. Tekači so zasedli ekipno 4. mesto. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da se je tega tekmovanja udeležila tudi naša ženska ekipa v tekih in za- sedla 3. mesto. Namreč vsa leta nazaj je naše predstavništvo na teh tekmovanjih izgubljalo dragocene točke v skupnem plasmaju in to prav zaradi tega, ker nismo bili v stanju sestaviti žensko ekipo v tekih. Upamo, da se bo število tek-movalk-tekačic še povečalo. V pretekli sezoni je bilo v organizaciji našega kluba organizirano občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Ocena zunanjih strokovnjakov je bila: organizacija izredno dobra. Na tem tekmovanju je naša moška ekipa zasedla 1. mesto, ženska pa drugo mesto. Poleg teh je bilo še izvedeno nekaj manjših tekmovanj, vendar pa jih na tem mestu ne bi vseh podrobneje obravnavali. Kljub večkratnemu ponavljanju bi želeli ponovno poudariti, da smo kot tovarna smuči na takem tekmovanju kot je npr. republiško prvenstvo lesno industrijcev, gozdarjev in lovcev izredno izpostavljeni kritičnim pogledom in ocenam. Do sedaj smo namreč še uspeli pri ekipah in pri tekmovanju posameznikov dosegati vodilna oz. ena izmed najvidnejših mest in tako opravičevati našo osnovno dejavnost. Vendar pa je iz leta v leto to tekmovanje vedno bolj masovno, vedno bolj kvalitetno, z drugimi besedami, dobiva vedno večji uspeh in obseg in pomen. Tega tekmovanja se udeležujejo mnogi bivši in sedanji državni reprezentanti, tekmovalci 1. razreda itd. Ce bomo želeli tudi v bodoče obdržati mesto, ki smo ga sedaj imeli na tem tekmovanju vsa leta nazaj, bo treba vložiti še več moči v trening za dvig kvalitete, pritegniti še večje število boljših tekmovalcev, oz. vzgojiti le-te, za kar pa so potrebna seveda tudi povečana denarna sredstva. Glede same množičnosti verjetno bomo zmogli storiti dosti več, saj smučarska sekcija šteje danes že 94 članov. 5. Sekcija za vodno smučanje, oz. brodarska sekcija Najvidnejši skok v kvaliteti je prav gotovo napravila brodarska sekcija. Skoraj vsi člani so izredno požrtvovalni, vestni pri treningih in borbeni na tekmovanjih. Tekmovalci naše brodarske sekcije predstavljajo danes sam vrh v tej zvrsti športa in to gledano v republiškem in zveznem merilu. Navedli bomo samo nekaj rezultatov doseženih v pretekli sezoni. Prvo mesto člani kombinacija, prvo mesto člani skoki in drugo mesto člani skoki, prvo mesto mladinci slalom, prvo mesto mladinci trick, prvo mesto mladinci skoki, prvo mesto mladinci kombinacija, prvo mesto članice skoki in drugo mesto članice slalom. Zelo pomembno za reklamiranje naših proizvodov in pa naše tovarne pa je uspešna udeležba na raznih atraktivnih prireditvah in to z atraktivnimi točkami kot so let z zmajem, let s padalom, vožnja s ski bobom, vožnja velike in male piramide, itd. itd. Naši člani so se udeležili propagandnega nastopa v Mo-tonaumi v Mariboru in mednarodnega odprtega tekmovanja za najhitrejšo smučko na vodi v Beogra- du, kjer so želi veliko priznanje publike. Ze v letošnjem letu pa se bomo prijavili pri Savetu za moto-nautiko za tekmovanje v hitrostnih vožnjah s čolni proste gradnje, oz. t. zv. TU klase čolnov. Na svetovnem prvenstvu v Mariboru je en naš čoln tekmoval za »Cup zlate soleje« in dosegel prvo mesto. Po mnenju samih članov sekcije in njihovega vodstva bi se z ozirom na popularizacijo naših čolnov tej zvrsti tekmovanja morali bolj posvetiti in aktivnost na takih tekmovanjih povečati. Na letni skupščini zveznega odbora za motonautiko v Beogradu je Elanova sekcija dobila pohvalo kot najboljša vodno smučarska sekcija v državi. V dokaz priznanja je prejela pokal klubskih prvakov SFRJ. Istočasno pa je sekcija prejela s strani zveznega odbora za ljudsko tehniko srebrno plaketo in sicer zaradi množičnosti in dosežkov na tekmovanjih v pretekli sezoni. Vsi člani našega kolektiva želimo, da bi se vrsta teh briljantnih uspehov in zmag nadaljevala tudi v letošnji športni sezoni. S takimi uspehi v športu se namreč ne more pohvaliti veliko kolektivov in to v katerem koli športu. Istočasno pa si ravno v tej sekciji rekreacija, šport, proizvodnja in pa reklama najbolj tesno podajajo roke. Zato bomo morali delo te sekcije še bolj budno spremljati ter ji pomagati po naših najboljših močeh. Ing. B. M. Alfonzu Kolmanu v slovo »Kaj znancev že zasula je lopata, al’ dneva ne pove nobena pratka!« Kadarkoli v podjetju črna zastava naznanja smrt, nas vedno stisne pri srcu z vprašanjem kdo? Vsak odgovor na to boleče vprašanje povzroči dodatno bol. Fonza, je bilo izgovorjeno ime in ta novica je šla po podjetju kot hladni, strašni val bliskovito od delovnega mesta do delovnega mesta. Za hip nam je delo padlo iz rok, obnemeli smo in premišljevali. V najzrelejših moških letih je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Vsi, ki smo ga poznali in delali z njim, smo ga imeli radi in ga bomo ohranili v naj lepšem spominu. Vedno je bil dobre volje, nikomur ni storil nič slabega, pomagal pa je vsakomur, če je le mogel. Bil je dobričina. V uradnih dokumentih podjetja piše: Kolman Alfonz, rojen 29. 12. 1922 v Begunjah, zaposlen v Elanu od 5. 3. 1951, umrl 27. 1. 1971. Do 1. 1. 1961 je opravljal delo kontrolorja, od tedaj naprej pa delo skladiščnika v gotovih izdelkih. Izvoljen član delavskega sveta. Vesten in marljiv delavec. To je nekaj uradnih, suhoparnih podatkov, ki pa kljub temu povedo, da je bil vseh 19 let zaposlitve pri nas upoštevan in cenjen, med sodelavci pa še mnogo bolj. Poslednjič se poslavljamo od Tebe, dragi Fonza. V domači zemlji boš našel svoj mir, tam kjer ni več težav in vsakdanjih skrbi. Tam, kjer se bomo prej ali slej znašli vsi po vrsti, kajti telo je umrljivo, le spomin ostane dober ali slab, kratek ali dolg, kakor si je kdo zaslužil v svojem življenju. Ti si si zaslužil lep in dolg spomin, ki bo med nami, Tvojimi sodelavci tudi ostal. Počivaj v miru, Tvojim najbližjim pa iskreno sožalje Člani kolektiva :■ .-.-V- Kadri januarja Stanje delavcev dne 31. 1. 1971 V podjetju, z obratom družbene prehrane, je bilo skupno zaposlenih 748 delavcev, od 'tega: 397 moških, 351 žensk. V inštitutu pa je bilo Skupno zaposlenih 38 delavcev, od tega: 30 moških, 8 žensk. V podjetje so btill tekom meseca januarja sprejeti sledeči novi delavci: Kleindienst Anton — delavec — na delovno mesto transportnega delavca v pomožnem obratu; Dželalija Ante — delavec — na delovno mesto skladiščnega delavca v Skladišče 'telovadnega orodja; Beznik Alenka — uslužbenka — na delovno mesto komercialista v prodajnem sektorju; Triplat Franc — delavec — na delovno mesto 'transportnega delavca v pomožnem obratu; Lukan Franc — delavec — na delovno mesto 'transportnega delavca v pomožnem obratu; Langus Slavko — mizar — na delovno mesto mizarskega delavca v telovadnem orodju — iz JLA Iz podjetja pa so odšli: Bečkanovič Hatija — delavka — zaposlena na delovnem mestu skladiščne delavke — na skladišču lesa — samovoljna zapustitev dala Kolman Alfonz — delavec — zaposlen na delovnem mestu skladiščnika v skladišču gotovih izdelkov — umrl. Iz inštituta je bil premeščen v podjetja v obrat smuči na delovno mesto delovodja Šlibar Avgust. POROKE Poročili so se: Šubic Tomaž — zaposlen na delovnem mestu modelarja v obratu smuči Mencinger Jože — zaposlen na delovnem msetu izdelovalca prototipov v inštitutu Čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi življenjski poti! ROJSTVA Rodisi so se: Jakopiču Francu — deček Pogačarju Jožetu — deklica Pogačnikovi Vladislavi — deklica Resmanu Pavlu ■— deček OBVESTILO Prosimo vse člane našega delovnega koletiva, da se v primeru prenehanja bolovanja javijo v naši obratni ambulanti in to obvezno zaradi tega, da se izpišejo iz staleža bolnikov. To potrebujemo za vodenje točne evidence in to v zvezi s tem, ker se pogosto ponavljajo slučaji da delavec dela že več dni, ambulanta pa ga vodi še vedno v staležu bolnikov. Rešitev križanke iz prejšnje številke 1. obraba, 7. okular, 13. diamant, 15. emisija, 16. lokal, 17. omleta, 19. eh, 20. Elan, 21. spisje, 22. Eve, 23. to, 24. ovira, 25. opel, 26. glasilo, 29. vitica, 31. omelo, 32. merek, 33. dilema, 35. velikaš, 37. eben, 38. minus, 39. tk, 41. lek, 42. kramar, 44. pero, 46. FR, 47. teater, 48. motel, 49. ikre-nje, 51. turbina, 53. nagota, 54. skakač. V Elanovi prodajalni Košček otroške sreče POVZETEK IZ ČASOPISA »GLAS« Ta resnična zgodba bi se pred tremi 'leti lahko začela tudi takole: Oče štirih otrok se je nekega decembrskega popoldneva, ko se je dan že pravzaprav nagibal v večer, vrnil domov z večjim zavitkom, Osem otroških oči je radovedno nekaj časa zrlo vanj in v zavitek. Drobna srčeca so utripala v razburljivem pričakovanju. Mama je nenadoma imela polno dela pri štedilniku in je s prijetnim nasmehom pogledovala očeta. Potem je oče v šali resno rekel: »No, kaj pa ste tako ostrmeli. Mar ne vidite, da sem prišel domov. Vsaj dober večer bi mi lahko rekli.« Otroci so pogoltnili slino, potem pa vsi v on glas rekli: »Dober večer.« | Vkopani sredi kuhinje so potem še vedno zrli v očeta in v zavitek. Najmlajši se je nemirno prestopal. Potem ga je najstarejši, ki mu je bio 11 let, nekajkrat pocukal za ro- Prejeli smo 25 rešitev križanke, od tega nepravilnih 15, pravilnih 10. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrada 30 din Marija Koren, upokojenka 2. nagrada 20 din Vera Perkovič 3. nagrada 10 din Janez Ravnik tako dolgo zadržal. Nenadoma pa je potrkalo in neznanec med vrati je povedal, da se oče ne bo več vrnil. Bila je prometna nesreča in malo kasneje je v bolnišnici umrl. Mati je morala v službo. Otroci pa so hodili v šolo. Tisto zimo so se bolj malo smučali. Lani in letos so si smuči še vedno delili. Pred dnevi pa je imel najmlajši smolo. Obrabljena smučka ni vzdržala padca. Zlomila se je. Tako je najstarejši v sredo dopoldne prišel v Elanov servis na letališču v Lescah. Mimo je čakal, da je prišel na vrsto, potem pa prodajalca Sajbica poprašal: »Ali bi jo lahko popravili?« »To pa ne bo šlo.« 14-letnemu fantu so se oči mokro zasvetile. Vzel je polomljeno smučko in se s sklonjeno glavo umaknil. »Reci očetu in mami, da bo treba nove. Te so zate že tako ali tako Zahvali Ob smrti dragega moža in očeta Antona Kavčiča se iskreno zahvaljujemo tov. Renku, tov. Gašperinu in sodelavkam za denar namesto venca. Posebna zahvala tov. Alojzu Mikiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste mi kakorkoli nudili pomoč, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Tončka Ob težki izgubi drage mame Marije Fabijan se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in venec sodelavcev kontrole in tistim, ki so prinesli venec na dom. Žalujoči France Fabjan kav. Mali ga je očitajoče pogledal. »Pa ti vprašaj,« je zašepetal. Nenadoma pa se je ojunačil in polglasno vprašal: »Ata, kaj pa je tam notri?« Srčeca so še bolj vztrepetala in vsem se je zdelo, da je bilo vprašanje preglasno. »Ja, mhm, poglej,« je čez čas odvrnil oče. Mali se je mučil, vendar vse je bilo tako trdno povezano. Ni in ni šilo. Oče je potem vzel škarje, prerezal vrvico, razvil papir ter položil na tla par novih smuči. Prerekanju ne bi bilo konca, če ne bi vmes posegla mama: »Dva sta še premajhna za smučanje to zimo, vidva pa si jih bosta delila.« Nekaj dni po tem pa se je veselje spremenilo v žalost. Tisti večer se oče dolgo ni vrnil. Nikdar se ni premajhne. Kje pa je oče? Ali si sam prišel sem?« »Mama zasluži le toliko, da imamo za hrano, obleko in za šolo, očeita pa nimamo.« Potem je najstarejši povedal zgodbo o smučeh in očetu. Vodja servisa tovariš Sajbic je nekaj časa zamišljeno pogledoval po smučeh okrog sebe, potem pa prizanesljivo rekel: »Dal ti bom tele. Metalne so. Sicer niso nove, toda vsi se boste lahko z njimi še precej časa smučali.« (Op. p.: Tovarišu Damijanu Hafnerju, vodji obrata Iskra v Lipnici, se zahvaljujemo za obvestilo o dogodku v Elanovem servisu na letališču v Lescah. Elanu in tovarišu Sajbicu pa naj bo zahvala košček otroške sreče.) A. Zalar Za Elan bodo tekmovali: Veleslalom: Zenske 1. ekipa 1. Bern Jelka 2. Pristavec Nataša 3. Dobida Majda 4. Brejc Milica 5. Kajdiž Olga 6. Podlipec Amalija Moški 1. ekipa 1. Pesjaik Marjan 2. Vogelnik Andrej 3. Bohinc Janez 4. Pintarič Franc 5. Pogačnik Tone 2. ekipa 1. Dežman Jože 2. Tonejc Jože 3. Pintar Drago 4. Arh Anton 5. Peternel Janez Teki: Zenske 1. ekipa 1. Brcar Ivanka 2. Resman Jana 3. Vinksel Slavica 4. Brejc Milica Moški 1. ekipa 1. Peterman Franc 2. Peterman Janez 3. Pintar Drago 4. Mulej Jože 5. Kozinc Boris 2. ekipa 1. Hrovat Janez 2. Hanžič Janez 3. Tomažin Jože Vsi prijavljeni so člani kolektiva Tovarne športnega orodja »Elan« in Inštituta Elan, le Kozinc Boris je štipendist tovarne »Elan«. Predsednik športnedga društva Elan Ing. Bojan Marinšek Rezultati zbirnega tekmovanja v veleslalomu dne 13. 2.1971 na Španovem vrhu Zenske 1. tek 2. tek Skupno 1. Bem Jelka 0.57.0 0.38.6 1.35.6 2. Brejc Milica 0.53.5 0.49.8 1.43.3 3. Dobida Majda 0.48.0 1.22.0 2.10.0 4. Podlipec Amalija 1.06.1 1.23.0 2.29.1 Moški 1. tek 2. tek Skupno 1. Vogelnik Andrej 0.34.5 0.34.6 1.09.1 2. Pretnar Franci 0.35.0 0.36.2 1.11.2 3. Pintarič Franc 0.37.0 0.35.9 1.12.9 4. Tonejc Jože 0.38.0 0.36.5 1.14.5 5. Pintar Drago 0.38.5 0.37.6 1.16.1 6. Arh Anton 0.37.0 0.40.0 1.17.0 7. Peternel Janez 0.38.0 0.39.4 1.17.4 8. Grčar Mato 0.40.0 0.38.4 1.18.4 9. Bohinc Janez 0.34.0 0.47.0 1.21.0 10. Resman Oto 0.39.5 0.44.5 1.24.0 11. Vidic Anton 0.44.7 0.40.1 1.24.8 12. Justin Anton 0.41.5 0.43.6 1.25.1 13. Svetina Alojz 0.42.5 0.43.0 1.25.5 14. Bešter Jože 0.43.5 0.45.2 1.28.7 15. Pankicher Matevž 0.45.6 0.53.0 1.38.6 16. Gatej Stefan 0.54.3 0.53.7 1.48.0 17. Tonejc Niko 1.06.5 0.52.6 1.59.1 18. Legat Zdravko 1.08.5 1.10.0 2.18.5 Predsednik: Julij Arh Zanimivosti iz novoletne nemško - avstrijske skakalne turneje Vsako leto se turneja začne 30. decembra v Oborstdorfu na velikanki in nadaljuje 1. januarja v Garmisch-Partenkirchenu na olimpijski skalkalnici; 3. januarja se ■turneja nadaljuje na avstrijskih tleh in to v Imnsbrudku na olimpijski Skakalnici in 6. jan. v Bischofs-hofenu, kjer se tudi konča z razglasitvijo rezultatov. Letošnja turneja ni bila na taki kvalitetni ravni kot pretekla leta, ker je manjkala popolna ruska reprezentanca (zaradi oboldosti.) Zmagal je Jifi Raška iz Češkoslovaške in dobil zlati globus v vrednosti 30.000 šilingov (15.000 din). Skakalci so imeli sledeče smuči: Popa — vzhodnonemška firma 45 % Elan 34