| Posamezna StevOkat 1 krono. ■ ,M30*» rak te, nav« 2 im fiMuik*«. tklLaii * *» »»« BMl*dn:wg* in ta ! mUI«m 180 K, m0«m «0 E. 2 taiiutae ti k. «»•*»« U K» ! hmum f» Pri o a o poSisiEia fjsstSahhcsjsijš. ts ts a 3 » o»T»ti fftm. * s «•*. •* » »Ul .TABO***, ■ S UABIBOK, Jouitn 3to» •*•*» i> » m •«••»•••«• m« WW9W 0999mmmmw9 W" 4» Posamezna številka« | I faono^O.'^ imgtnnšrvo ■ nui * gu. J1 te*. J«r414«r» rt. it. *, L «,..*> S s nirarl*. TrtaJon fotmrb. it. SIS. S s 0 TRAVA M »fcaj* * Juji&čri m 5 »Boi ti. 4, pritličje. Imoo. Sel«. £ * Im H, M. 3K3 poJtuooBtamii m- " J te Bot. 11.181. ^ ■ atmtta Vm te«j« a« j S luta. — SalnpM h M mitj«, S s «• 3 Leto: II. Maribor, nedelja 2. oktobra 1921. ; fc v,V.'..' Številka: 222. Odmev. filanbor, 1. oktobra. Pred enim letom je bilo vpraSanje ju-foslov.-italijanskih odnošajev zelo aktu-elno. Bližali smo se Rapallu. V vsej naši in italijanski javnosti se je čutilo, da je kriza na vrhuncu in da mora priti do rešitve. Takrat smo imeli pred seboj velika vprašanja in velike nade. Toda prišel je mrzel november in po koroški slani je padel rapallski sneg. Pomorilo je upe vsem, ki so hoteli videti domovino celo in močno. Jugoslovenski iredentizem je bil for- • "lalno ustanovljen. Navadili smo se videti Pod »Zvezdo Italije« grabežljive kremplje. Obdali smo se z atmosfero nezaupanja, maščevalnosti in sovraštva. Mnogo Vprašanj je še nerešenih. Ne mislimo velikih življenskili vprašanj. Med nami in I-talijo se vidijo številni spori, ki so v zve- z rapallsko pogodbo. Ob tem času pa *-laje zastopnik oficijelne Italije v Beogradu K. Manzoui tolerantne izjave o jugo-slpv.-italijanskem zbližanju in sporazumi«. ; Ni verjetno, da bi v italijanski javnosti obstojalo resno razpoloženje za tak ■Mx>razum. če smo iskreni, lahko priznamo, da ga tudi pri nas ni. Naše mase, kolikor se zavedajo svoje politične vloge, •so protiitalijanske.. Ravno zato je troha, da ostane razmerje med Jugoslavijo ■in Italijo vedno razčiščeno ituda ni na nobeni strani nepotrebnih aluzij. Samo v jem .slučaju smo si lahko dostojni sosede, kakor to zahtevajo mednarodni od-uošaji in politični takt. Italijani se morajo zavedati, da naš •tiarod globoko ljubi svojo domovino, da, 'tildi takrat,' kadar. mu je nerazumljiva in jkadar je nezadovoljen ž njo.'S. pojmom •domovine je ozko zvezan pojem narodne •svobode. Morda danes to svobodoljubje ne pride do -pravega izraza. Dolgo, predolgo smo bili razcepljeni in podjarmljeni- Toda idealizem, s katerim je ves narod sprejel zgodovinski preobrat, ki ga je dostavil na svobodna tla, je bil preveč e-klatanten, da bi se moglo Jugoslovenom očitati :brezdomovinstvo. Italijani vedo iz tastne, zgodovine, s kakšnimi težkočami je nastajala- ujedinjena Italija. Koliko bojev in notranjih zmed je bilo, predno je Kalija dosegla tisto življensko moč, kate-ro čuti dane. Tudi naša narodna svoboda bo razpregla krepke korenine po vsej starodavni zemlji naših očetov in rodila 'ste ali še boljše sadove, kakor Garibaldijeva in Cavourjeva Italija. In kako naj f"di za jugoslovenski narod ne veljajo Mazzinijeve besede, da svobodoljubno srce ne more najti miru* dokler del naroda tiči pod tujim jarmom?! Italijani so našemu narodu prilili grenak pelin v čašo svobode. V svojem zma-gosavju so pozabili na najmanjši takt, ki bi ga na njihovem mestu pokazal vsak drugi narod. V svoji blazni imperialistični ekstazi nam niso samo oropali najlepših, nesporno slovenskih pokrajin, temneč so skušali pohabiti našo svobodo tudi na drugih meMh. Povsod smo morali računati' z njihovo pestjo, povsod so i-T’ieli za nas svoj sacro egoismo, ker so se jaIi, da jm ne bi vzrasli čez glavo in jih takrat klicali na odgovornost. Ne samo njihove imperialistične anekse; tudi tiste hudobnosti, s katero so nas obdajali takrat, ko smo mi vstajali iz tisočletnega robstva, jem nismo in ne bomo mogli odpustiti! Mi smo vedeli, da so •se oni spustili v vojno na naš račun. Poznali smo imporijalistično londonsko pogodbo. Slutili smo, da ne bomo doživeli vsega ujedinjcnja. Toda Italijanom ni bilq) • repa igrati brezsrčne vloge, ki so jo i-sjrali ves čas, ko. smo si mi z lmvduše- ffiol o* ^I1^ezn^° Rra<^' svobodno dg- v Italijani zahtevajo od nas, <3a slavilno: Razmejitev z Romunijo. tem potom svoji vladi zaupanje in pričakujejo, da bo razumela njih težki položaj in da bo ukrenila vse potrebno,da ostaneta kraja Velik Gaj in Soka, ki sta oba popolnoma srbska kraja, pri materi Srbiji in da se ne izročita Romuniji. LDU Vršac, 30. septembra. Ljudstvo iz Velikega Gaja in Soka, zbrano na velikem zborovanju v Velikem Gaju, dne 25.* septembra, je v prisotnosti svojega poslanca Krešimira Mijakoviča sprejelo nastopno resolucijo: Dobrovoljci in kolonisti iz Soka in Velikega Gaja izražajo ,; : , • —o— J Državno posojilo in Kapitalisti. LDU Beograd, 30. septembra. Da- rati vse one trgovce in rentnerje, ki niso našnja »Tribuna« doznava, da se je poja, vpisali toliko investicijskega posojila, ko-vilo pri raznih udruženjih m ustanovah gi likor, ki ga po svojem materijelnem sta-banje, da se skliče veliko javno zboro- nju bil? mogli podpisati, vanje, na katerem se bo sklenilo bojkoti- ~o— Pred krizo avstrijske vlade. TIP Dunaj, 30. septembra. »Ar-beiter Zeitung« piše o notranjepolitičnem položaju v Avstriji: Politične razmere kažejo znamenja krize. Schoberjeva vlada se je sprla z obema velikima strankama. Z velenemci je v sporu glede zakona o dveh bankah (Landerbank in Anglobank), za katerega velenemci niso hoteli glasovati, dasiravno so svoje prvotno stališče že precej ublažili. Vlada je sicer na eni strani izjavila, da nima kreditno vprašanji s tem zakonom nobene zveze, na drugi strani pa je proglašala, da je z ozirom na važne državno-finančne vzroke potrebno, da zbornica sprejme te zakone. Govori se, da zahtevajo vzakonitev omenjenih zakonskih osnutkov francoski In an- gleški interesenti. Schoberjeva vlada je pravzaprav delo velenemcev. Ako so jo velenemci zapustili v tej težavni situaciji, je malo verjetno, da bi dobila večino Za svoje potrebe. S krščansko-socijalno stranko pa je prišla navzkriž glede vprašanja zapadne Ogrske. Njeni organi zlo rabljajo Schoberjevo stališče v vprašanju morebitne odstopitve. Sopronja Madžar ski in demagoško udrihajo po vladi, da siravno vedo, da Schober ne more voditi pogajanj brez njihovega sodelovanja. Ra-ditega obstoja nevarnost, da se koalicija velenemcev in krščanskih socijalcev že v doglednem . času razbije in bo moral Schober podati ostavko, kakor hitro sc pokaže, da ste ga zapustili obe stranki. Oficijelna Madžarska in Burško. DKU Praga, 1., oktobra. »Pressbut* ger Zeitung« javlja med drugim: Češkoslovaške oblasti so dobile listine, s katerimi se lahko dokaže jasno, da so oficijelne vojaške oblasti na Madžarskem dovolile nešteto dopustov pripadnikom armade, ki so se priglasili za organizacijo tolp na Burškem. Popusti, ki so bili prvotno dovoljeni do 30. septembra, so sedaj podaljšani na nedoločeno dobo. Načrt pomorskega zakona. ' ' LDU Beograd, 30. septembra. Pravosodno ministrstvo je sestavilo komisijo za zbiranje materijah, na podlagi katerega bo posebna za to določena komisija izdelala načrt pomorskega zakona. Promet z Madžarsko. LDU Beograd, 30. septembra. Prometno ministrstvo zbira materija! za pogajanja glede železniškega prometa med našo državo in Madžarsko. Pogajanja se bodo vršila v naši državi. Benešit čestitajo. LPU Praga, 30. septembri. Oh priliki sestave nove vlade, je sprejel ministrski predsednik dr. Beneš poleg drugih čestitk tudi brzojavno čestitko od ministrskega predsednika Brianda in romunskega ministra za zunanje posle Take Jonesca, •■•'*' - Nova škofija na Slovaškem. LDU Pr a ga j 30. septembra. »Lidove Noviny« javljajo, da se osnuje v. Trnovu nadškofija,ki bo obsegala ves teritorij,kar ga je pripadalo poprej pod jurisdikcijo madžarskega kardinala Czernocba, • General Weygand pride v Prago. LDU Praga, 30. septembra. »Tribuna« javlja, da potuje v Prago za nekaj dni bivši šef generalnega štaba maršala Focha, gpnefal Wcygand. Njemu na čast se bo ob priliki,njegovega: prihoda vršiin v Pragi Veliko defiliranffe. DKU Budimpešta, 30. septembra. Z ozirom na vesti, ki jih je razširilo dunajsko časopisje, da je bila na Burškem pod vodstvom Štefana Friedricha izklica na samostojna država, ugotavlja madž. dopisni urad, da se poslanec Friedrich nahaja v Budimpešti in da ne ve ničesar o kaki proklamaciji, •;* r" Te dni se je zagovarjal pred sodiščem v Bataviji nek Evropejec, ki je bil obtožen. da .je oklofutal nekega tamognjega domačina. Obtoženec je pred sodnikom svoj._čin takoj priznal. »Kako pa ste to storili?® ga vpraša sodnik. »Vidite tako le!“ pravi Evropejc, prismodi tožitelju par gorkih zaušnic ter se zadovoljno ozre na sodnika. Sodnik ga .je zato ob- iti ni treba ravno vsoke napetosti, posebno če je položaj ugoden (mokre roke, vlažna zemlja), da postane jakost toka dovolj močna in dotičnika usmrti ali hudo ožge, telesno ali živčno poškoduje. Nevarnost je pri prijemu temvečja, ker elektrjčni tok takoj povzroči krč in do-tičnik oprijete reči ne more izpustiti. > Na vprašanje »katera napetost zadostuje za električno usmrtitev« ni možno odgovoriti. Iz podatkov o električnih nezgodah se razvidi, da je električni tok pri napetosti le 65 voltov že zahteval smrtno žrtev. Da električni tok povzroči krčenje mišic je splošno znano, Ako teče»električni tok skozi srce, ki obstoja iz mišic, tedaj srce otrpne. Čc ponesrečencu takoj pomagamo •/ umetnim dihanjem, s tem, da mu v počasnem taktu gibljemo njegove roke iz sklenjene lege na prsih v dolgerri loku do izstegnjcnega položaja nad glavno (odročenje-vzročenje) in nato zopet nazaj, tedaj se dostikrat posreči, da o-hnemo življenje. Tu • je pa treba potrpežljivosti in ne obupati. Znani so slučaji, da se je s pomočjo umetnega dihanja posrečilo od elektrike zadete še-le po preteku — 7 % drž. posojila so pri Posojilnici v Narodnem domu podpisali inf sicer po K 100.000; dr. Oton Ploi, notar v p„ dr. Radoslav Pipuš, odvetnik, pc K 60.000; Josip Plemelj, posestnik v Rušah, po K 40.000; Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah, Ljudmila Sepec, po K 50.000; Franjo Pirnat, višji živino-zdravnik, po K 20.000; dr. Viktor Kac, zdravnik, Anica Ašičeva, Edvard Pogačnik, trgovec, Jakob Tpplak, podpredsednik okrož. sodišča, dr. Franjo Firbas, notar, Božena Sernec, posestnica, dr. Franjo Rosina, odvetnik, dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu in Milena Krajnc, po K 14 800; M. Sepec, trgovec, po K 12.000; Klement Grafenauer, pro- . fesor, po K 10.000; Antonij« Spvicej, j posestnica pri Sv. Marjeti; dr, Podles- \ nik, okrož. zdravnik, Jos. Jurše, posest* 1 nik Smolnik, Srečko Krajnc, posestnik, Sv. Lenart, Franc Recar, Sv. Lenart, dr. Bhmon Weixl, zdravnik Sv. Trojica, Mihael Korbar, notar, Franc Vodenik, trgovec, Poljčane, po K 8.000; Miha Seme, trgovec Ruše, po 6.000; Franjo Majer, trgovec, po K 5.200; dr. Makso Pregelj, zdiavnik v Vuzenici, po K 4.800; Matej Bergar, nadučitelj pri Sv. Juriju v Sl. Goricah, po K 4.000; dr, Vladinih' Sernec, odvetnik, Srečko Robič, župan si nizke ali visoke napetosti, katero ob* stoji iz golih kovinastih žic. Izolirane ži* ce se za prostovode ne rabijo, ker pod vremenskim vplivom izgube izolacijo iti bi bila nevarnost na ta način le prikrita ne pa odstranjena. Tu naj se vpošteva: Ker imamo v elektrovodnem omrežju mesta Maribor električno napetost po* noči in podnevi in je v elektrovodni napeljavi ni mogoče neposredno opaziti, se pretrganih žic in žic, ki vise od drogov, in leže na zemlji, ne sme dotikati ter so naf jih pusti pri miru. Tudi pretrgane telefonske in brzojavne žice lahko narede zvezo z elektrovodnim omrežjem in so tedaj ravnotako nevarne. Mimoidoče naj se na nevarnost opozori. Otrokom se nc sme dopustiti, da plezajo po drogovih ali pa mečejo kamenje v izolatorje. S tem ni ogroženo samo obratovanje naprave, temveč so ogroženi tudi ljudje, ki pridejo slučajno mimo. V bližini prostovoda visoke napetosti naj otrOcl nc spuščajo vi zrak papirnath zmajev, ker tudi vrvica, na katero imajo privezanega zmaja, prevaja posebno pri vlažnem vremenu elektriko. Ako se kdo na električnem otnre-... . žju ponesreči in če je v zvezi z žico, tedaj par ur zopet oživeti. Sicer je pa treba j je nevarno prijeti ponesrečenca z golimi ravnati s takim ponesrečencem ravno ta- j rokami. ko,, kakor z utopljencem: nikakor sc mu i . Manj nevaren jc kabelj, kateri jc izpe-ne srne vlivati v, usta kakih pijač, ker mu lljan pod zemljo in občinstvo nima do te-.o le škoduje. . • |ga dostopa. Transformatorske postajo, j morajo biti zaklenjene in vstop obein- Kar se tiče nevarnosti, pride v prvi vr- i i- r.* 7- v- v invi vi- uiuutju um ^divicnjeni; m vstop ODCin- t4>ktioyodf| tedaj jt povr^a dosti yeliW stijsu posten elektrodno omrežje, bodi- stvu .v, te prostore je radi velike nevarno- ^ v Limbušu, dr. Ivan Senekovič, vlad.! > svetnik, Andrej Antonac, okr. gozdar, . Antov Puklavec, ravnatelj. Zveza jugosl. ■ Železničarjev, Ivan Weixl, nadučitelj v ’-’(i'-4Ivana Walluer, posestnica Sv. Jakob, 1 )4n^on Germek, Vilko Weixl, trgovec, po ■ K 3,200; Ivan Belle, ravnatelj kmetjske ) šole pri Sv. Juriju, Mihael Cilenšek, : posestnik Vrtiče, po K 2.000; Karol • i^akufeček, okr. gozdar, dr/ Alojzij Lesnik, t j odpik, Pavla Parma, Viktor Parma, •j svfitnik v p., Vlasta Ribarič, dr. ,; udevit Pivko, Nikolaj Žagar po K 1.200 ; i I vica Medved, učiteljica, Ivan Paveljšek, e"| idučitelj v p., Malija Lichtenwalner, p 'kr. šolski nadzornik dr. Ivan Jurečko, . '•! k*'- zdravnik, Ilinko Siska, vis. pošt. j cijal, po 800.— ; dr. Adolf Pečovnik. 'jjt +4 2. raz. trgovske",šole, po K 4-00; Vah, učiteljica, Franc|Habermann, °‘“lj, Hass Mirko, učenec, Pirc Matija, natelj, Dijaška knjižnica na drž. učilišču. Izmed zadrug pa so podpisali . gojilnica v Narodnem domu K (‘>00.000; avna hranilnica in posojilnica pri Sv. -euattu K G0.000; Hranilnica in posojilnica v Vuzenici K 12.000; Kmetska Posojilnica pri Sv. Ani K 20.000; Hranilnica in posoiilnica pri Mariji Snežni J 20.000; Hranilnica in posojilnica I 'mbuš K 10.000; Tako se je pri Po-^ Milnici v Narodnem domu podpisalo v V «em skupaj do 30. septembra \ 1,402.800, upisi pa se še do nadal-niega sprejemajo. — Vodenikova gostilna y Rošpahu je zopet odprta. Izletnikom in potnikom se nudijo najboljša okrepčila. — Draginja na Ruskem. Kakor po-očajo iz Rige, stane v Moskvi- funt čr- 1 iega kruha 2800 rubljev, eno jabolko >00—10Q0 rubljev, cigarete srednje vrste / ‘ia."komad 1250 rubljev. — Imenovanje. Profesor dr. Franjo Zarnik je imenovan za rektorja na visoki šoli za živinozdravništvo v Zagrebu. ProV. Zarnik je naš domačin iž Dravske doliue. — Velikanski požar v Kremnicah. draški »Narodni Listy“ poročajo, da je nastal- dne 28. t. m. v Kremnicah na Češkem požar> ki je upepelil večji del Mesta. Kovalnica denarja, ki se nahaja tudi tam, pa je ostala nepoškodovana. — Železniška nesreča. Na progi Sarajevo-Mostar se je med postajama j, Drevnica in Raška gora odlomila velika skala ter padla na železniški tir. Osebni vlak je krog polnoči med 28. in 29. t. m. :rčil na to skalo, vsled česar ie je prevrnila lokomotiva, dva osebna in službeni vagon so obviseli na strmini, tretji vagon pa je skočil s tira. Vendar pa smrtnih žrtev nesreča ni zahtevala. Bilo jih je le nekaj ranjenih. — Izmenjava bankovcev na Madžarskem, Finančni minister je izdal navedbo, da se zamenjajo z madžarskim žigom žigosani bankovci avstroogrske banke po 10.000 K samogše do 31. okt. s 25 odst. odbitkom. Po tem roku izgube te novčanice plačilno vrednost ,in se ne bodo več zamenjale. Žigosani bankovci Po 100 K se zamenjajo.,po tem roku s 50 odst. odbitkom. sti (prepovedan. V sredini mesta tvori o-nirežje nižje napetosti kabelj, ki je napeljan direktno, v pritličje liiš. Pri Feh hišnih priklopkah naj se pazi, da so vratca, kjer se konča kabelj, vedno zaklenjena. Ce so vratca odprta, je' kabeljni dovod lahko dostopen in nevarnost posebno za otroke ‘ velika Pri napeljavah v hišah iit stanovanjih so nevarna mesta, če je inštalacija izvršena po takozvanih predpisih, zmanjšana na najmanjši obseg. Nevarnost je tu podana večinoma na vlažnih prostorih, .v, kleti, pralnici, kopalnici itd. Pri takih Prostorih je treba gledati na to, da eni o-sebi ni možno narediti zveze med električno napeljavo in zemljo, oziroma vodovodno ali plinovo napeljavo. Tako se lahko pripeti nesreča, ako oseba drži v roki kovinasto svetilko, kakoršne rabimo pri pisalnih mizah ali nočnih oiparicah in ki je s stikalom zvezana z elektrovo-dno napeljavo, z drugo pa prime'vodovodno ali plinovo napeljavo. Nadalje pridejo, kar se tiče hišnih inštalacij, glede nevarnosti v poštev vsa mesta, ki niso izolirana; tako n. pr. raz-predelniki, na katerih so pritrjena varovala. — Posledice nizke valute v Avstriji. Neprimerno nizka valuta je privabila v Avstrijo zelo veliko inozemcev, ki hočejo s svojo dobro valuto vse pokupiti. Iz Inomosta poročajo, da je bil zadnje dni tako velik naval tujcev, osobito bližnjih Italijanov, da so bile-vse veletrgovine prisiljene, svoje prodajalne zapreti. Tudi v manjših trgovinah prodajajo samo na komade. — Obsojen kaplan. Celjsko okrajno glavarstvo je obsodilo kaplana Antona Zupaniča v Grižah pri Celju na 14 dni zapora in 1000 K globe, v slučaju ne-iztrljivosti na 64 dni zapora, ker se je na državni praznik Sv. Cirila in Metoda dne 24. maja po službi božji demonstrativno odstranil od oltarja, predno se je odpela državna himna. — Novinarski jubilej. Redki novinarski jubilej slavi 4. t. m. znani dalmatinski politik don Juraj Biankini. Biankirii obhaja 501etnico svojega novinarskega dela. Dolga leta je izdajal in urejeval splitski .Narodni List1'. — Puntigamska pivarna in koroški plebiscit. Graška pivovarna Puntigam je sprejela od celovškega .Heimatsdiensta1 v zahvalo za predpriprave za koroški plebiscit posebnč diplomo. Isto podjetje ima pri nas v Jugoslaviji še vse polno svojih podružnic in v Mariboru še vedno svoje posestvo, da celo gostilno v Mlinski .ulici. Tako se postopa pri nas z od naših najhujših sovražnikov odlikovanim podjetjem! — Banka v Slovenjgradcu. Slovenska eskomptna banka v Ljubljani, otvori s 15. oktobrom svojo podružnico v Slovenjgradcu v hiši trgovca g. Kopača. — Iz Marenberka nam poročajo, da je oznanil tamkajšnji župnik dr. Mortl, koroški begunec* da bo od 2. oktobra dalje pridigoval tudi v nemškem jeziku, kar je vzbudilo med narodnimi verniki obilo nezadovoljstva. Mislimo, da v Marenberku zna vsak katoliški kristjan toliko slovensko ,da mu ni potreba oznanjati božje besede še posebej v nemščini. Najmanj pa je to umestno od koroškeg^ begunca, ki gotovo ni pribežal v Marenberk pred Nemci zato, da bo podpiral marenberško nemškutarijo. — »Javna knjižnica«. V Radvanjski šoli pri Mariboru, ki je bila od svojega obstanka 1. 1874. do 1. 1918. docela nemška in iz .katere je do 1. 1918. bogata Sudmarkina knjižnica širila svoje germa-nizujoče delo, ustanavlja učiteljstvo »Javno knjižnico« z namenom, naj bi prebivalstvo, ki je povečini nemškega mišljenja, spoznavalo naš lepi slovenski jezik in po njem našo jugoslovansko kulturo ter se mu nudila po zimi književna domača zabava. »Javna knjižnica« je za sedaj proračunana na 20.000 K, ki naj bi se nabrale z zbirkami in raznimi prireditvami. Knjižnica bi se naj otvorila v zimi 1. 1921. in 1922. Ona bode obsegala vse panoge jugoslovenske književnosti. Šolski otroci so koncem minulega šolskega leta nabrali za šolsko knjižnico 900 kron, za kar se srčno zahvaljujemo. Za javno knjižnico pa se bode nabiralo ob šolskem popisovanju. Vsem, ki se zanimajo za oži-vetje in jačenje slovenske in državne mi- Ako se pokažejo v hišni napeljavi ne-dostatki, tedaj še je treba obrniti na ka-a za svoto 10’— D. pri tajniku društva. Mariborske vesti. Maribor, 1. oktobra. . m Današnja števila našega lista je moral:* radi nenadnih tehničnih težkoč iziti samo na f> straneh. Tipamo pa, da bo v kratkem bolje. m Sokolsko-vojaška nedelja. Jutri e zadnji dan sokolsko-vojaških prireditev in tekem. Dopoldne od 7.—9. ure. se vrše v vojni realki glavne skušnje za ^opoldanski nastop ter razdelitev tekmovalnih nagrad. Nadaljni program je sledeč: Ob JO. uri dop.: Veliki paradni nastop celokupne mariborske garnizije in Sokolstva na Trgu svobode in defitiranje pred realko. Ob 11. uri: Tekmovalni tek preko zaprek v treh skupinah okoli mestnega parka. Proga je dolga 1200 m. Od 12. do 13. ure: Promenadni koncert mariborske garnizijske godbe v mestnem parku. Vstopnina 1 din. Ob 15. uri: Javna telovadba mariborske garnizije in Sokolstva v višji vojni realki v Maribor. 1. Proste vaje moštva. (Zagr. sok pr. vaje 1906.) Izvaja 900 tnar. garnizije. 2. Proste vaJte članov (Murnikove za leto 1922). Izvajajo člani mariborskega Sokola. 3. Proste vaje s puško. (Sestavil brat Vodišek.) Izvaja mitralješko oddelenje 45. pešpolka. 4. Proste vaje članic. (Za 7. vsesokolski zlet v Pragi.) Izvajajo članice mariborskega Sokola. 5. Orodna telovadba. Izvaja izborno moštvo mariborske garnizij. 6. Tekmovalno natezanje vrvi. Ivzajajo tri skupine: 45 pp., ait. p. in art. podofic. škola. 7. Vzorna vrsta na drogu. Izvaja vzorna vrsta mariborske sok. župe. 8. Skupine „Naša inoč“- in „Za svobodo in jedinstvo". Izvaja 1000 mož marib. garnizije, 60 članov in 40 članic marib. sokol, društev. Po javni telovadbi se vrši velika ljudska veselica v vseh prostorih vojne realke v Mariboru. Paviljoni, srečolov, petje (pevski, zbor 45. pp.) šaljiva pošta, ples in bengalična razsvetljava. Vstopnice k javni telovadbi: stojišča 2 dinarja, sedež 3 din. in sedež na tribuni 5 Din. Javni nastop Se vrši pri vsakem vremenu! m Pozor! Člani »Slovenskega obrt. društva«. Glavni zadružni savez .v Beogradu priredi v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. izlet v Maribor, katerega se udeležijo predstavniki zadružništva iz .vseli krajev, naše države. Izletniki pridejo v Maribor v nedeljo ob 10. uri z ljubljanskim vlakom. Njim na čast se vrši komerz zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Slovensko obrtno društvo vabi vse svoje čane, da se v. čim..večjem številu tega sprejema udeleže. Sestanek ob pol 10. uri na-glavnem kolodvoru. Zeli se tudi, da se naši člani po mogočnosti udeleže komer-za ,v Narodnem domu ob 20. uri. m Kg masti po 82 K. Gospod Weiler, trgovec na Stolnem trgu nam je podal popravek, v katerem trdi, da naša notica objavljena pod gorenjim naslovom v št. od 28. t. m. ne odgovarja resnici, kajti da on ni nikoli prodajal masti po 82J kron. Napram temu popravku pa ugotavljamo ponovno, da je imel g. Weiler v svojem izložbenem oknu označeno ceno kgjmasti z 82 K, kar je ugotovila tudi policija, ki je našo vest popolnoma potrdila. Kar se pa tiče dejstva, da je g. Weiler dobil v zadnjih treh tednih samo enkrat novo mast, priznava to tudi sam v doposlanem popravilu, kjer navaja kot datum prejema 13. september, katero je po njegovem zatrdilu plačal po 66 kron za kg. A-ko hoče g. \Veiler, da mu doprinesemo sodnijski dokaz resnice, smo mu rade volje na razpolago. m Ga. Munk v Mariboru. Pri nabiranju darov za zidanje doma dobrovoljcev Jugoslavije, je prispela v Maribor srbska junakinja ga. Natalija Munk, dobrovoijka od 1, 1885., ki je sama kot boriteljica sodelovala pri vseh srbskih osvobodilnih vojnah, bila neštetokrat za svojo hrabrost odlikovana ter ižvOljfena v zahvalo za dosmrtno častno podpredsednico in ti-ipravno članico dobrovoljcev v Jugosla-.viji. Z njo je prispela tudi druga dobrovoijka gdčna. Ljubica Renovčevič. Ga. Munk zbira darove za zgradbo Dobro-voljskega doma ter prodaja bloke po 2 din. za 5 opek.Stara v bojih in naporih o-. sivela junakinja je še vedno temperamentna in navdušena narodnjakinja, pravi vzgled tudi za naše Slovenke. m Darovi za Dobrovoljski doni. Javna hvala vsem meščanom Maribora ki so nama (podelili prispevke za zgradbo Dobro-voljskega doma kraljevine SHS. V prvi vrsti pa velja ta zahvala g. pukovniku komandantu 45. p.p. Anti Draškiču za vse nasvete in druge usluge; g. policijskemu svetniku dr. Senekoviču in g. poveljniku oddelka varnostne straže Najdiču, ki nama je pridelil v pomoč vestnega in neumornega redarja Petra Klariča; Posebno zahvalo izrekave g. knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku za blagoslov najinega usipešnega .dela in njegovo darilo,,kakor tudi največjim darovalcem g. Rosen-bergu za 2000 din.;. Narodni banki za 1000 din.; Zadružni banki, Viljemu Freun-du, tovarni mila, tovarni Ježek, Hermanu VVogererju, Scherbaumu', Antonu Badlu, tovarni vozov, Tezno in Karlu Rreisu za darove po ,500 din.; Puglju in Rosmanu za, dar 400 din.; industriji mesnih proizvodov »Dravi«; tvrdki Vesna ver & Ribarič in pivovarni Gotz za darove po 300 din. ter vsem ostalim darovalcem- manjših vsot. Natalija Mimk in Ljubica Renovčevič, delegatinji saveza dobrovoljcev iz Beograda. m Prodaja mariborskih mestnih vojašnic. Mariborska občina ima več vojašnic, katere so njena, last in od katerih plačuje vojaški erar le skromno najemnino, tako da ne donašajo onega, kar bi morale donašati, ter občina od njih pravzaprav nima nikake koristi. Na drugi strani pa trpi mestna občina pod pezo vojnih posojil, ki jih je podpisal prejšnji nemški mestni,’ svet v bivši Avstriji in ki so sedaj izgubljena. Da sanira mestna občina svoje finance, je,sedaj ponudila vojašnice v nakup vojnemu ministrstvu, ki je na ponudbo že odgovorilo in sicer, da je pripravljeno kupiti vojašnice. Tako sedaj lahko upamo, da se bo prodaja vj^kratkem času izvršila in ž njo tudi temeljita sanacija mestnih financ in bo potem občina lahko posvetila več pažnje raznim prepotrebnim akcijam, kakor n. pr. stano-vanjski|bedi itd. m Za Ljudsko knjižnico je nabrala na mesto venca na grob kralja Petra gospa Zlata Brišnik-Sos lep znesek 2.200 K. Požrtvovalni nabirateljici, katere trgovino s papirjem v Slovenski ulici toplo priporočamo narodnemu občinstvu. kot tudi darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala 1 m Zveza ; jugoslovenskih železničarjev, podružnica Maribor priredi v torek, dne 4. oktobra t. 1. ob 20. uri v Narodnem domu društveni shod z dnevnim redom: Poročilo delegatov o kongresu narodnih železničarskih 'organizacij v Beogradu. Vsak tovariš, ki se hoče podrobnejše informirati o naših zahtevah, se udeleži shoda. Odbor. m Izgubljeno. Trgovski pomočnik Herman Hohbacher, stanujoč na Aleksandrovi cesti .št. 43 je izgubil na potu iz Radvanja v Maribor usnjato listnico. V listnici se je nahajal ipotpi list za Avstrijo, domovnica, vojaški dokumenti .in druge listine ter nekaj denarja. m Zaročil se je g. Fran Voršič, upravn;k „Ilustrovanega lista" z gdčno. Ido Lončarjevo. Castitamo! m Najdeno. Našla se je Ženska naglavna ruta; dobi se pri policiji. Tatvina. Ilizabeti Kirchhof na Betnavski cesti št. 16 je neznan tat odnesel temnosivb odejo, vredno 300 K. m Dr. Karl Zakrajšek, Aleksandrova cesta št. 45 zopet ordinira. m Za antituberkulozna ligo, sekcijo v Mariboru je izročila, gospa Tea Suppanz v Mariboru okrajemu glavarju dr. Lajnšiču 10.000 (deseltisoč kron) za- boj proti tuberkulozi. Cast in hvala ji! m Zbirališče za današnji mirozov ob pol, 21. (9.) uri pred vojašnico na Meljski cesli. m Mestni občinski svet je v svoji seji dne 6. septembra t.J. sklenil, da imajo hišni posestniki mestni občini oddati od strank na podstavi poviška najemnin sprejete občinske naklade. V smislu § 78. občinskega reda za mesto Maribor, se sklicuje dne 12. oktobra 1921 v mestni posvetovalnici ob 16. uri skupščina občinskih volilcev, da glasuje ali se naj u-vodoma navedeni sklep mestnega sveta predloži v potrditev deželni vladi za Slovenijo. Glasovanje se vrši ustmeno z »da« ai »ne«, pri čemer se udeleženci smatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volilcevs je odločilna. m Klub jugoslovenskih rezervnih častnikov v Mariboru vabi svoje odbornike, da se zanesljivo in polnoštevilno udeležijo odboroye seje, ki se vrši v torek, dne 4. okt. t. 1. ob 18. (6.) uri v Narodnem domu. m Gotzova restavracija. Svojčas smo priobčili notico, v kateri je dopisnik dolžil g. Geiersberget-ja, natakarja v Grotzovi restavraciji, da je tamošnjega vajenca pretepel z vinskim čtevom in ga zmerjal z „Den ivindischen Hund mufi ich erschlagen“. Sedaj pa je bila v tej zadevi pri okrajnem sodišču razprava, pri kateri se gornjih obdolžitev Geiersbergerju ni moglo dokazati. G. G je bil kaznovan samo z 200 K globe, ker je vajenca Pukla oklofutal, Pukl pa je bil obsojen na 6 dni zapora, ker je Geiersbergerju kradel .prvo. — Ker nočemo nikomur delati krivice, lojalno objavljamo gornje poročilo. m Obsojeni navijale! cen. Občinsko sodišče je imeli v sredo zvečer v mestni dvorani svojo prvo javno razpravo poet vodstvom sodnega svetnika g. Vidoviča. Razprave se vrše po istih lormahtetah kakor pri rednem sodišču. Obsojeni so biti: Rupert Lederbas, mesar, ker je prodat naznilnišnemu pazniku Bajdu 30 dkg govedirfe za 12. kron, na l mesec zapora m 25.000 dinarjev globe. — Frandi llohnjec, predsednik mesarske zadiuge je prodal gospej Laierer 45. dkg mesa za 1G.40 kron s pripombo: Kuttei-flek suid billiger; iver gut čssen vvill, mušs gut bezalden, (drobovina je cenejša; kdor hoče dobro jesti, mora dobro plačati.) To je^vpoštevalo tudi sodišče ter ga obsodilo na 1 mesac zapora in D 15.000. Vinko Hinelak, trgovec je kupil 60 1 dalmatinskega olja po 68 kron, v litrih ga je pa ponujal po 90 K. Prisodili so mu 3 mesce zapora in 10,000 dinarjev globe in mu vrh tega»zaplenili olje. Z veseljeih beležimo te obsodbe in upamo, da bodo imele dpber vspeh. Občinstvu pa priporočamo, da prijavi vsak slučaj pristojnim organorp. m Dvojezičnost na vseh koncih in krajih! Tem manj je v Mariboru Nemcev, tem bolj se širijo dvojezični plakati in napisi. Dirkalni klub in požarna bramba v tem oziru navadno prednjačita s tem, da tudi nad ulicami razobesita velikanske nemške reklame. Komu naj to služi! ? Kakšen namen ima to! ? Lojalni Nemci, ki hočejo z nami delati, tega ne zahtevajo iri ne potrebujejo. Obrtna razstava je pokazala, da se naše nemške trgovce in obrtnike ravno tako upošteva in ščiti kakdr vsakega drugtga, ker so na tej razstavi razstavljali vsj sloji brez kake pritožbe. Ravno Jako so to razstavo tudi obiskovali vsi sloji, dasiravno so bili samo slovenski plakati, nad katerim se tudi nobeden pameten Nemec ni spodtikal. Mi torej ne razumemo, zakaj mora ravno dirkalni klub in zakaj' mora požarna bramba izzivati z velikanskimi nemškimi plakati, kakor da^bi bilo v Mariboru res ravno toliko Slovencev kakor Nemcev. Ti časi so minuli in se smatra sedaj tako počenjanje kot izzivanje. Tudi kinopodjetjem nikakor ni treba na plakatih vsako črko prestavljati v nemščino in s tem javno trditi, da je v Mariboru ravno toliko Nemcev kakor Slpvencev. Dasiravno je na Dunaju percentuelno mnogo več Cehov in dasi je na nemškem Koroškem posebno južno od Drave več kakor % Slovencev,'vendar nobenemH nemšr kemu podjetju na pade v glavo vabiti Slovence ali Čehe s češkimi ali slovenskimi plakati. Kje je naš ponos!? -Vsak tak plakat bi se tam smatral kot| velikansko izzivanje in gorje tistemu, ki bi jih razširjal. Pri nas pa nekateri gospodje brez nemških plakatov ne morejo živeti in se še ponašajo s tem, da se nočejo učiti slovensko. Te naše popustljivosti mora biti vendar enkrat konec. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe prof. Kubička 1253 Kam pa nocoj zvečer? Danes prvega oktobra ob pol 20. uri vsi na veliko veselico pekrške-ga izobraževalnega društva v „Narodni dom‘s! kultura in umetnost. x V. A. Nekrasov. V decembru.t. 1. bodo v Rusiji slavili stoletnico rojstva znanega pesnika V. A. Nekrasova. V Evropi je znano njegovo pesniško delo. »Komu je boljše v Rusiji?«V ujem opisuje življenje ruskega mužika. Nekrasov je bil -pesnik delavstva, bard. vseh ponižanih in razžaljenih. Njegovi verzi so lepi in zapuščajo globok vtis. Petrograd bo proslavil manom Nekasova s primernimi slavnostmi. Postavili mu bodo spomenik in Bassejno ulico, v kateri je nekoč živel, prekrstili v Nekrasovsko. x II. Koncert »Svobode«. V nedeljo 16. oktobra priredi v veliki kazinski dvorani »Svoboda« svoj drugi koncert z zelo bogatim sporedom. Cene vstopnicam so zelo znižane. Vstopnice se dobe pri Zlati Brišnik v Slovenski ulici ter pri Ho-ferju v Šolski ulici. Stojišča za dijake na galeriji stanejo 5 kron, za odrasle 10 K; sedeži stanejo po 12, 16, 20 in 26 kron. JL ‘Oah. Partija Slev. i. Za sledečo, v glavnem turnirju v Celju avgusta*- 1921 igrano partijo j‘e dobil voditelj črnih prvo lepotno nagrado v znesku 1000 K, darilo mestne občine celjske. Igra štirih konjev. Beli: Nicifor (Vel. Bečkerelc). Črni: Kramer (Maribor). 1. e 2—-e 4 2. Sg 1—f 3 3. Lf 1—b 5 4. Sb 1—-c 3 5. Sf 3Xe 5 e 7-Sb 8-Sg 8-Lf 8-Sc 6- e 5 -c 6 -f 6 ■c 5 -d 4 (Marshall—Rubinsteinova poteza) 5. Sc 6Xe 5, 6. d 2—d 4 ah 5. Lc 5Xf 2+ 6. Ke lXf 2. Sc 6Xe 5, 7, d 2—d 4 je za črnega neugodno.) 0 6. Lb 5—e 2 (To potezo je vpeljal Maroezy; beli si Skuša ohraniti dobljenega kmeta in se brani proti napadu preko točke g 4.) 0-0. 7. d 2—d 3 d 7—d 5 (Ako beli vzame tega kmeta, odpre črnemu e-črto). 8. Lc 1-g 5 Tf 8—e 8 9. Se '5—f 3 (Ako bi beli slutil presenetljivi odgovor, bf igral 9. Lg 5Xf 6). Sf 6Xe 4!! (Ta poteza je seveda vse navzoče kibice spravila iz ravnotežja!) 10. Sc 3Xe 4. (Neugodno za belega je 10. LgXd 8 Sd 4Xf 3+ 11. g 2Xf 3 Lc 5Xf 2-f 12. Ke -1—f i Lc 8-—h 3 mat ali 12. Le 2Xf 3 Se 4Xc 3-(- in tudi beli zgubi damo ter ostane materijelno ih opozi-cijondno slabši, istotako ,ako igra 12. Ke 1—f 1 S—d 2-1-. Najbolje za belega je 10. d 3Xe 4 Sd 4Xf 3-f 11. Le 2Xf 3 Dd 8Xg 5; na 12. Dd lXd 5 Te 8—e o ali i2. Sc 3-d 5 Lc 8—e 6 ali Lc 8 f 5 ima črni še vedno enega kmeta manj, obdrži pa inicijativo in ugodnost obeh tekačev) _ . . . d 5Xe 41! (oeaaj je pa razburjenost kibicov skipela do vrhunca!) 11. Lg 5Xd 8 t(Na 11. Sf 3Xd 4 sledi Dd 8Xg 5 in, ker mora beli nekaj storiti za ogroženega Sd 4, ne utegne preprečiti Dg 5Xg 2) e 4Xf 3 (Ze se kaže, da je črni damo drago prodal. 12. g 2Xf 3 ne gre radi Sd 4Xf3-f 13. Ke 1—i 1 Lc 8—h 3 mat. Na 12. 0-0 f 3Xe 2 13. Dd 1—d 2 e 2Xf 1 D 14. Ta lXf 1 Te 8Xd 8 ima črrii T, S, 2 L za damo.) 12. Ld 8—h 4 f 3Xg 2 13. Ke 1—d 2 (Edina poteza! Na 13. Th 1—g 1 sledi Sd 4—f 3 mat) g 2Xh 1 D 14. Dd lXh 1 Te 8Xe 2+ ' ; 15. Kd 2—d 1 15. Kd 2—c 3.? Te 2-c 2 mat),’ Lc 8—g 4 (Zoper silni naval črnih figur ni obrambe!) 16. Dh lXb 7 (Na 16. f 2—f 3 Lg 4Xf 3 I7r Dh lXf 3 Se 4Xf 3 18! Kd lXe 2 Sf 3Xh 4 obdrži črni premoč dveh figur.) TeXc 2-f 17. Kd 1—e 1 Ta 8-c 8-f 18. Ke 1—f 1 Lg 4—h 3-f 19. Kf 1—g 1 Sd 4—e 2~f- 20. Kg 1-til Se 2-c 1! (Grozi seveda Te 8—e 1 mat). 21. f 2-f 4 (21. f 2-f 3? Lh 3-g 2 mat). Te 8—e 2! 22. Db 7~b 8-}- Lc 5—f 8 23. Lh 4—g 3 Te 2—d 2 (Zoper grožnjo Td 2—d 1+ ni leka) 24. Db 8Xa 7 Td 2-d 1+ 25. Da 7—g 1 Lh 3—g 2 mat. Iz mariborskega šahovskega kluba. Kvahficijski turnir — 11 udeležencev — je končan. Prvi: Stupan (17 in pol točk), drugi: dr. Stefančič (16 in pol), tretji: Tominšek (12 in pol), pa četrtem in petem niestusta skupno: Fuchs in Goleč (11 V*).* Dhe 27. t. m. je začel gambitni turnir, 10 udeležencev, vsak z vsakim 2 partiji: Predpisan je Evansgambit (1. e 2 — e 4 e 7—e 5 2. Sg 1 —f 3 Sb 8-c 6 3. Lf 1—c 4 Lf 8-i 5 4. b 2—b 4 Lc 5XD 4 ali Sc 6Xb 4) ter nordijski, gambit (L e 2—e 4 e 7—e 5 2. d 2—d 4 c 5Xd 4 3. c 2—c 3 d 4Xq 3. 4. Lf 1-c 4 c 3Xb 2 5. Ec lXb 2). Gambitni turnir se igra ob torkih in petkih. Sokolstvo. o Bratje-netelovadci mariborskega Sokola, ki imajo kroje, Kakortudi od zunanjih bratskih društev eventuelno v kroju došle deputacije, morajo biti za nei deijsao defilacijo zbrani ob pol 10. liri v Narodnem domu. Udeležba za posestnike kroja brezpogojno obvezna. Načelnik. Šport. : Rapldl naraščaj igra danes z J. naraščajem „Maribora" ob 10. uri na igrišču Maribora. Popoldan ob 14. uri tekmujeta II. nar. ,,Maribora“ in II, nar. „Rapida“ na liapidovem igrišču. : Tenis match v Ljubljani. S. K. (linja tekmuje z našim 1. B.S.K. Maribor. Ilirijo zastopajo dosedanji prvaki Slovenije, S,K. Maribor pa gg. Suput, Roglič in ZunkoviC. Tekmuje snsdanes 2. t. m dopoldan : Svoboda 1 : Korotan L V nedeljo 2. oktobra si stojita nasproti dva sikoro enaka močna in enaka rulada mariborska športna kluba v borbi za prvenstvo. Ker je zadnjo nedeljo .Korotan", ki se odlikuje z dokaj močno obrano proti najmočnejšemu .Mariboru" dobro odrezal in igral z njim neodločeno, je za pričakovati, da postane tekma zanimiva. Prične se točno ob 10. uri dopoldne na igrišču SV Rapid m ne, kakor je bilo prvotno določeno, na igrišču SSK .Maribor". Sodnik gospod Nemec. Pričakuje se obilen posel. : P.O.L.N.P. razpisuje lahkoatleUčni miting za 23. t. m. na prostoru I.S.S.K. Maribor. Tekmovanje je zvezano z prvenstvom mariborskega • okrožja za leto 1921 v vseh točkah programa. Dostopna je konkurenca vsem članom klubov P.OX.N.P. v Mariboru. Prijavnina znaša za točko in osebo 5 dinarjev katere mora plačati klub že ob prijavi tek mo vaiee v. Prijave sprejema g. Sepec Radovan, Grajski trg 2. do 16. oktobra (samo pismeno!). Spored mitinga: 1. 100 m, 2. 200 m, 3. J500 m, 4. Skok v višino z mesta in 5. skok s zaletom, 6. Skok v daljavo z mesta in 7. skok v daljavo z zaletom, 8. disk in 9. mtF tanje kroglje. 30. oktobra se vrii še *v okvirju mitinga štafetni tek. Progo in Čas dološi še P-O.L.N.P. MARIBORSKE TISKARNE D. D KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNAI CENg ZMERNE! ■7 Brzojar: »Tttspedit« Brzojav: ,EfeBpeait‘ ■ailTinieil špedicija za medjunaroifne transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA 4IflVsandrova casta 4L, 'VITI. BoSfce Vujiča 3. Otproma avakovrsnocra blitea v celim in žbirnim vagonlma, ReekspediciJat Uskiadištenje! Ocarlnjenjel Src nz najhnlantnije uvjcte. U6& 8-Y POTA 3UG0SS.0VaNSKA TOVARNA ZA E GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE E O. Z O. Z. SLOVENSKA B1STUSCA Proizvodi: gumbi iz rožovinc in umetnega roga, (znamka »Gdlallth«), nstuiki zanmodko, sralčice, pipo in flbnlto, gumbi iz biserorinc (Perlmuttcr) *a perilo. Držaji za palico in dežnike iz naravnega roga Telefon štev.5. Bančni konto: Obrtna banka, Ljubljana. Poštni ček. račun štor. 7125. 593 Ernest Eokstem: Afrodita. Roman. Prerel: RuSan. Dalje.) Niti eden izmed njih si ni upal povedati arhontu tega, kar je bilo znano že m najzadnjem kotičku mesta. Ravnokar je vstopila Kipida. Istočasno je vstopil suženj ter prijavil obisk. Bil je Konon. Arhontu sicer njegov pri-Bod ni bU po volji, ker je hotel biti s Ki-Pido sam; odbiti ga pa ni mogel, že zaradi sužnjev ne. Konon je bil bled, kot stena; samo pod ®čmi je bil rudeč, kakor da ima vročico. Uljudneje, kakor še nikdar je pozdravi 'svojega zaščitnika, potem pa se jo poklo-jjH lepi Kipidi. Proti njej so je vedel,, kakor človek, ki je svoje zmage gotov in»se mu ni treba preveč uklanjati.' Njegov glas je zvenel nenavadno tuje, da je arhont tak°j spoznal, da mu nekaj teži srce; »Kaj ti je?« ga jc vprašal ter sc zavalil v mehak naslonjač. 1 »Gospodar!« je zajecljal Konon ter se j^rl na Kipido. »Ne morem se dovolj na-cnditi, da sem našel tebe in tvojo hčerko tvojem presvitlem dvoru tako mirne in ."‘le. Ali ti morda še ne veš, kaj sc je ^Sodilo? Mogoče ti jc Kipida celo stvar ^molčala, prepričana, da ni bogve kake Važnosti?« »O čem govoriš?« *0 činu predrznega Akontija!« Nato se je obrnil h Kipidi: g »Zares, sedaj spoznam, da ti nisi ni-^esar povedala o tem dogodku, toda va-as se, če mislm, da se lahko vse tako Ia-‘ko vzame. Treba bo mnogo poguma, da ognemo posledicam. Narod je na stra-Ju tega izdajalca; stopi samo na trg in sa-na boš slišala, kako ffinožica burno prikuje in zahteva izpolnitev zakletve!« Haridim je počasi vstal. ^e-li ti sanja?« je vprašal počasi in namučil čelo. »Kje se je zaklela Kipida, eda* in kaj?« ^ »Oprosti mir« je odgovoril Konon; Pozabil sem te obvestiti o tem, kar go" J °rj že cel Milet. Poslušaj me, potem J lahko takoj posvetujemo, kaj nam je °riti. čim bolj se zavlačuje, tem nevarna postaja cela zadeva. Narod sc? vc-n° bolj nagiba na grešnikovo stran«. .. kratko je Konon vse povedal. Ki-*da je molče poslušala. Haridim ga jc ‘ eekrat začuden prekinil. Ko je Konon končal, je liodil Haridim nekaj časa molče po sobi, potem pa je obstal pred Kitpido in jo vprašal: »No, dete moje! kaj praviš ti k temu? Ali je res vse tako, kakor je Konon pripovedoval?« i »Približno ,vse je tako,« je odgovori-Ma Kipida. »Nekaj je dodjaiiega, ,vj glavnem pa je vse res!« Haridim je skpmizgnil z -rameni. »Tako mi Diva! Pa bi ne bila drznost tega mladeniča tako smešna, bi sc človek moral jeziti! Kdo jc še kaj tacega slišal? Delavec, jedva malo ,v c e, kakor siromak, berač!« Kipida jc molče gledala na tla. Ko pa je oče začel zmerjati Akontija, je dvignila glavo. Oči so se ji zabliskale, listnice so se ji pričele tresti, a vendar je molče poslušala dalje, tudi ko je Konon začel zabavljati čez mladega umetnika, čutila jc, da je dvojna velikodušnost, če nakloni A-kontiju svojo naklonjenost, ki ga je nasprotnik tako zahrbtno blatil. Da, vsi predsodki, ki je dosedaj še sama irnela, vera- v nepremagljive zapreke, med njo in Akontijem, spoštovanje do svojega plemenitega rodu — vse to sc je začelo majati. Mislila je sama pri sebi, da red, ki zapostavlja človeka, kakor je krepostni in plemeniti Akontij, za nadutega' in oholega Konona, ne more biti po božji volji. Kononove namere z blatenjem in o-brekovanjem omajati ljubezen devojke do Akohtija, se niso posrečile. »Ti se jeziš, Haridim!« je zopet začel Konon. »Upravičeno se jeziš. Toda pomisli, še hujše ti preti. To nii je povedal Olor; mogoče ve za to že ves svet. A-kontij jc prepričan, da je Kipidma zakle-tev veljavna ter hoče še danes, morda še ta trenutek priti k tebi, da te zaprosi za roko tvoje hčerke. »Arhont mu ne more obiti, tako govori celo mesto, a Akontij je istega nazora.« Haridim se je hudomušno nasmejal. »Naj samo poskusi!« je rekel poro-ljivec mojega dostojanstva, ga bo zapu-gijivo. »Ako prestopi ta prag, kakor ža-stil samo v okovih. V ječo z onim, ki hoče nadmodriti miletskega' arhonta!« 1 Konon je z veseljem, opazil, da arhon-tovo ogorčenje z vsako besedo narašča. * (Dalje prihodnjič-.) Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni,urednik : H u d ol f O z i m. Pšenični 1557 zdrob najboljša hrana za' otroke s« zopet dobi pri A. telic, Aleksandrova cesta št. 40, staro medenino in kovine. Ponudbena 1516 4-4 K. & R. Ježek, Maribor Aleksandrova cesta St, 51. ■sir n ra 'ar b « Dežni piascig prvovrstni, pravkar doSH. —- Velika Izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevijev itd. najefeneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Slavni trg 2. ................ « sr®*1 Jurjsvo-, liirja-, Cipulin-kremo po tovarniških cenah 1553 BALOH & ROSINA, MARIBOR, Grajski trg štev. 3. Zaloga Geto, SabiMin- Hpena stročnic. Večje renomšrano električno ,ia prVoih.estr.ciu mestu se radi družin-skih razmer ceno proda. Ponudbo resnih reffleldaatov pod „Elclit.ro“ na upravo lista. . Banka zavarovalnica UvStanov. 1. 1832, kapital po predvojni vrednosti nad Din. 85,000.000. Zavaruje proti požaru, nezgodam, .na življenje in doto otrok. Pojasnila daje generalno zastopstvo Beograjske Zadruge v Čakovcu. Iščeto se zastopniki za mesto in deželo bivše Štajerske in Koroške.1 Prosim poskusite naSo vedno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgalnici strokovnjaško sestavljene: Najfinejša Ellte-meianka % kg K 34'— najfin. mešanice (jiaflsifato) V* kg K 32*— nejtinejše Java-meianlca Hi kg K 27'— najfin. družinska mešanica y« kg K 22'— Rio Žgana.........% kg K 17'— Prt odjemi od 5 kg dalje primeren popust. PošHJanie po pošti na vse kraje 1 Nova specialna trgovina za kavo Jaš in Lesjak, Maribor V Šolska ulica št. 2. 865 Renovirana slaščičarna in iz-delo^aSnica kandit. Tkalska ulica štev. 11. / P. u. občinstvu naznanjam, da sem prevzel slaščičarno g. Planinšeka, v kateri bom izdeloval najboljše vrste slaščic po najnižjih cenah, tako da bo z mojimi izdelki vsakdo zadovoljen." 1551. S spoštovanjem N. Miljanič. V soboto dne t. oktobra 1921 v Ljudskem vrtu Gosposka ul. 20, Telef. 127. Centrala Split. Podružnice: Maribor, Zagreb, Novi Sad. Afilijacije: Zadružna šte-diona Trst, Zadružna banka Rijeka. Obrestuje hranilne vloge na knjižice po Prodajo se oficir*ke obl ke, čepice, sabl e ter različno. Naslov se izve v upravi. 1546 Proda se čevljarski Šivalni stroj za izdelovanji jfornih delov. N«siov pove upravu. 1545 Učenka mežčanske Sole ?e sprejme s 15. oktobrom na hrano in stanovanje. Ponudbe pod „Pridna* na upravo hita.* Bilance zmožna Jmjigovod-kinja“ z več-letno pisarniško . prakso, samostojna koraspon-dentinja v slovanskem, hrrit-skem in nemSkem jetika in »troiepiska, zeli svoje dosedanje mesto : remeniti. Ponudbe se prosi pod „Sta!no* na upra to lista. 1556 Sodeluje popolna železničarska godba. Začetek koncerta ob 18. tiri, ogenj se zažge ob 19. uri. — V nedeljo dna 2. oktobra točno ob 14. uri na noi/em Glavnem trgu O letno Vloge na žiro-račun po Popolna železničarska godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačej. Cena ene karte 1 dinar. — Od 16. ure naprei ▼ verandi pivovarne Q5tz 1537 2-1 velika vinska trgatev s plesom in razne druge zabave. V dvorani koncert železničarske godbe pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačej. — Po 20 uri v veliki dvorani pivovarne Gtitz velik oktoberski trušč s plesom in raznimi 'dragimi zabavami. — 4 godbe. .-*■ Tek®** vanje lepotic. Velik srečolov itd. — Vstopnina 5 o*' Promenadna obleka, kmečke noš* in no Se za de" 10 letno A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 ^ tnamifoklarna in pleteninska trgovina na debelo 1^1 priporoča svoje bogato skladišče damskih in flgjgj / otroških, k&kor ludi mofikih nogavic. Za tekočo sezono v / ima r zalogi vsakovrstne patentirane otrofike nogavica \ / frne, rjave in bele banre. _ Pismena naročila se izvršujejo poStno-obralno in naJsoBdneje.' Proda se salonska obleka in 3 črni zimski suknji, skoraj novi. s« proda. Pod mostom 22, pritličje. 1650 Proda se v«c novih vinskih sodov razne velikosti. Naslov se izv« v npravuilivn lista 1554 Brivnica Frana Koraka rja Aleksandrovi cesti St, 3S *e priporoča, . 2j Naznanilo Naznanjava slavnemu občinstvu, sva kupila znano / Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese 917 Blago zapohištvo Posteljno perje izTinredno nizke ene t zalogi pohištva 1 V gostilni pri »Dravski brvi“ |j kn Strma ulCJ št. II, se loči novi finski most regi j~j muškat.Specijalitete.Pristnekranjskeklobase. tg! Za obilen obisk sa priporočata 1547 rggij p Franjo in Kristina Frohaska, fiostiiničarja. gg Jos. Martinc Maribor m Galanterijska veittrgmlna Oskarja Reitterja v siovanjgradc« katero bova ravno v istih strokah, kakor * železnino, manufakturo in deželnimi prideš vodila naprej ter se priporočava slavne#’1 občinstvu. 1558 2*1 Slovenjgradec, 28. septembra 1921. Z odličnim spoštovanjem Oskar Reitter nasl. brata Kopač, ... - . Stojala za cvetlice in ročna dela, poln® košare in razne pletarske izdelk0 priporoča Baloh & Rosina, Maribor, Grajski trg Trgovina z galanterijo, drobnarijo in parfumerijo ?» drobno in debelo. 'gumijeve podpetnike in prvovrstno kremo za čevlje kupite najceneje pri ■ marlbor Gosposka ulica 30 Pirchanova bila, CV* Svoboden ogledi Ceniki brezplačno« Velika zaloga moških, ženskih in otročjih nogavic. 1466 8 Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. P! m m _ m 9 ■ • Centrala: Ljubljana. « ■ • Skladišče: Novisad. j ■ jSfj Brzojav: Merakl Ljubljana. Telefon 64. ■ ■ ■ j§| v Mariboru j« olroril '1487 Anton Mancini v Frankopanski ul. 39. Iivržoje moderne slike, kakci tudi vsa v to strbko spada oča del*. Slike za legitimacije ijipo-tori V S-t uvali. ’ P Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. E? : : Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke/ *: vse vrste barv, sqhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder- ■■ j j weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, : : ■ * pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi, v ............ to stroko spadajoči predmeti. 1337 .................. ; : : „MERAKL“~lak za pode. nMERAKL,(-linoleum ak za : : j >*pode. „MERAKL“>emajlni lak. „MERAKL"«brunofne. j j ............ Ceniki se začasno ne razpošiljajo t se prodajajo različne obleke za, gospode ,n dame, površniki, ženske garniture kožuh°v' velour-klobuki, trgovinska Oprema. 1543 2- PIT Vse po jako znižanih cenah. •, kijkor rak«te topi#*, kol***, žs-be, bsntfaličen ogenj i. dr. doba-*lj* takoj Zinaaer. Marihor, Al«, ksandrovn. oesta 45*11- 1'S55 jetnik in i*