Leto LXXn, st.35 Uredništvo » uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Tcleton 4001—4004 M'»65na naročnina 18 lir, ta inozemstvo 31.50 lir. — Cok. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.394 za Inserate. — IzkljuSno zastopstvo za oglase lz Italije in Inozemstva: DPI 8. A. Mllano. Rtfkoplsov ne t r a 8 a m o. Preis - cena L 1 ■RS ostlich Shaschkoff erfolgreiche Angriffs-und Abwehrkampfe Erneute Sowjetangriffe bei Witebsk abgewehrt Feindangriffe bei Apriiia zusammengebrochen - Lebhafte Kampftatigkeit nordwestiich Cassino - Terrorangriffe auf westdeutsche Wohngebiete - 26 Flugzeuge vernichtet Aus dem Fiihrorhauptipiartior, 12. Februar. DNU. Das Oberkommando der Wchrmacht gibt beknnnt: Bei geringerer Knmptiitigkcit als an den Vortagen kam es gestern nur in einigcn Abschnitten der Ostfront zu griissern Kunipfhnudlungen. So erran-gen unsere Truppen siidiistlich K r i -vvoi Rog, iin lUum vvestlich Tscherkassy und iistlich Shaschkoff in harten Angriffs- und Abvvehr-kiimpfcn erfolge. Dabci vvurden allein iistlich Shaschkoff 52 Ieindliche Panzer vernichtet. Bei W i t e b s k sovvic zvvischen 11 m e n s c e und F i n n i s c h e n Me-erbusen vvurden erneute heftige Angriffe der Sovvjets zum Tcil im Nah-kanipf abgovvchrt und die Bolschevvi-sten zvvischen I.uga und Peipus-see durch Vorstiisse unserer Verbiin-de zuriiokgevvorfen. Die Kiim.pfe sind hier noeh im Gange. In der Abvvehrschlacht bei W i -tebsk hat sich das Pionierbatnillon ciner Luftvaffenfelddivision unter Fiihrung des Obcrleutnants Zurmiihlen besonders ausgezeichnet. Im Nordabschnitt der Ostfront lia-ben sich die Rheinisch-Westfiilische 227. Infanteriedivision unter Fiihrung des Genernlleutnants Berlin und die Heeresartillerie unter Fiihrung des Eichcnlaubtriigers Generalleiitnant To-mnsehki hervorragend bevviihrt. An den italienisehen Fronten brachen im Landekopf N c 11 u n o heftige von Pnnzern unterstiitzte Angriffe gegen die ncuen deutschen Li-nicn bei Apriiia in Vernichtungs- feuer der deutschen Artillerie zusnm-men. Dabci wurden 17 Ieindliche Panzer abgescliosscn. Die blutigen Verlu-ste der Angreifcr v\aren im flankie-renden Feuer der deutschen Infnnte-ricvvaffen besonders hoeh. Fcrnkampf-battcrien heschossen mit guter Wir-kung Schiffsansammlungcn im Hafen von Nettuuo und einen Flugplutz im Landekopf. Nordiistlich Castelforte wurde ein feindlicher Finbrurh eingeengt u. dem Gcgner eine llbhe im Sturm entrissen. Nordwestllch von Cassino lierr-sehte den ganzen Tag iibrr lebhafte Kampftatigkeit. Mehrfarhe srhvvere Angriiie amerikaniseher Verbiinde \vurden in erbitterten Kiimpfen abgevviesen. Nonlamerikanische Bomberverhande flogen in den Mittagstunden des 11. Februar uuter starkem Jagdschutz in Wost-d e u t s c h I n n d ein mul setzten ihre Terrorangriffe gegen inohrere Orto fnrt. Durch plnnlosen BonihiyiabwiirI ent-stanilen besonders in Wohngebieten der Stiidto Franki u rt a m M a i n und Ludwigshnfen Schfiden und Vcr-lustc iinter der RevoIkcrunK. lTnsero I.uftverteiilieiingstkralte hinderten deu Feind wiederum nn der Durchfiihrung zusammengelasstor Angriiie und Ter-nichteten nach norli unvollstiindigeu Meliliingen 2(1 fcindliche Flugzeuge. In der vergangenen Nacht Ilogcn einige feindlirhe Stiir-Flugzcuge in das west- und n o r d w c s t ^e u t s c h e (i e li i e t ein. Schnelle deutsche Kampfflugzengp grif-fen in der letzten Nacht Ziele in S U d-o s t e n g I a n d an. Kako je bila zavzeta Aprilija Berlin, 11. febr. DNB. Nn mostišču Nettuna so končali nemški udarni ko-mandosi svoj čistilni nnstop v in pri 'Apriliji. Nemški grenadirji so v naskoku zavzeli kolodvor v Aprili ji, kjer so deli odrezanih londonskih čet utrpeli najtežje krvave izgube. Na nemškem zapornem bojišču južno od Apri-lije so propadli trije razbremenilni poskusi angloameriških oddelkov in to navzlic močnemu posegu angloameriških bojnih letalcev. Število doslej na mostišču zajetih invazijskih vojakov, in to večidel angleških gardistov, sc je zvišalo na preko 4000, obenem pa je bilo skupno uničenih ")5 teških oklepnikov. Na ostalih odsekih mostišča razen nekega brezuspešnega sunka ameriških sil južno od Nove Podgorc, ki je propadel v ognju nemških havbic in metalcev min, ni bilo kakih posebnih bojev. Težke nemške baterije so razpršile ladje na zbirališčih ob Mussoli-nijevem kanalu. Vsakodnevne izgube Amerikancev postavljajo v senco vse njih prejšnje izgube v Italiji. Vzhodno oa Terelle so se bili izjalovili napadi francoskih pomožnih čet. S tiren-skega obalnega področja poročajo, da so bili angleški napa
  • 11 Piccolo« poroča | po svojo ureja ta vprašanja n& _ tajiafin, iz Lisbone: >New York Time«« je objavil članek z naslovom: »Kam gre danes Rusija?«, v kalerein kritizira politične pobude sovjetske vlade. Ko so Roosevelta, tako piše list, razburile zadnje ruske diplomatske pobude, je priznal, da je očividno nastopil trenutek, ko je treba Ru-Ceško-moravskem protektoratu in v za- j so vprašati, če je sploh še možna veljav-sedenih deželah (Belgija, Generalni gu- nost moskovske pogodbo. Rusija je odbi-bernij. Norveška, Holandska, Srbija in la vsak poskus za izvedbo programa o Banat); po preteku novo določenega ter-, vzhodni Evropi, sprejetega na moekov-mina, ki se ne bo več podaljšal, se bo *ki konferenci ter jo začela organizirati za nemško marko brez razliko uporabljal . Evropo tako, kot jo prav njenim kori-tečai 1 RM — 10 lir Bllm- Ni se hotela podrediti evropski ko- .» • .r. . r," 1! t w. ' misiji, ustanovljeni za urejanje prav teh Stalin v Teheranu ni govoril z Roosevel- Pariz, 11. febr. Po neki vesti "Jf8; , vprašanj, to je vprašanja obnovitve Polj- tom o tem vprašanju. Isti list se spra-shingtona posnemamo, da bo v^ mesecu ^ in Vprašanja baltskih držav. Odbila šuje, kaj se bo zgodilo s sovjetsko-an- je predlog za posvetovanje treh sil, ki sta ga ponudili Amerika in Anglija za posredovainjo v teh vprašanjih iu sama bi ga dobil v svoje mreže in ga izrabljal za svoje zločinske namene. Komunizem že od prvih začetkov obljublja delavcem oblast — diktaturo proletarijata. Namesto diktature proletarijata pa prinaša delavcem bedo in trpljenje. Delavstvo ni komunizmu nič drugega kot slepo orodje, ki ga hoče izrabiti za izvedbo svoje revolucije, nato pa ga odvreči kot izžeto limono. Pri nas je OF delala čisto po postopku, kakršnega narekujejo komunistični nauki. Delavcem je obetala, da bo izvedla družabno prenovitev in delavcem pomagala do oblasti. Toda smešno je misliti, da bi ljubljanska gospoda, ki je Sla v hribe in vodi delo OF, šla tja zalo, da bi se ob koncu odrekla vsemu in prepustila oblast delavstvu. Ne, ta gospoda si je že razdelila stolčke, ministrstva in vodilne vloge, delavcem pa, ki bi jk) izvedbi revolucije še ostali, bi milostno prepustila njihova dosedanja mesta po tovarnah in bornih stanovanjih. Komunisti govore, da morajo najprej ves družabni red razbiti in na razvalinah starega sveta zgraditi novega, rdečega. Toda njihova težnja po razbijanju je neumna. Priznati je treba, da v današnjem družabnem redu mnogokaj ni prav urejeno. Te napake je treba odstranili in slabe uredbe nadomestiti z novimi. Komur je kaj do lepše bodočnosti delavcev, je ne bo poskušal doseči s komunistično revolucijo — ker tako je nI mogoče doseči —, ampak z mirno obnovo. Za to obnovo se mora združiti vse dobro misleče delavstvo v enotno fronto, ki bo temeljila na zdravih osnovah, ne na lažnivih, na kakršne se oslanja komunistična »osvobodilna« enotna fronta. marcu v Argentini predložen zakonski osnutek o podržavljenju vseh zasebnih telefonskih družb. Ameriško tciave s kavčukom. Američani so gojili upanje, da bodo iz Brazilije dobili velike pošiljke surovega kavčuka. Toda bili so jako razočarani, kakor moremo izvedeti iz južnoameriškega časopisja. Nabiranje kavčuka v dolini reke Amazone je namreč jako težavno, ker pač primanjkuje delovnih moči. Tudi prevoz delavcev v jako oddaljene krajo doline reke Aniazone, kakor oskrba delavstva z živili pripravljata podjetnikom veliko težave. Iz poročil posnemamo, da na Fordovih plantažah pri Belierri nI bilo mogoče okroglo 63.000 gumijevih dreves nnrezati, ker ni bilo dovolj delovnih moči na razpolago. Pomanjkanje žita la krmo f Zedinje-nih državah. Iz Chicaga nam sporočajo, da vlada v Zedinjenih državah veliko pomanjkanje žita za krmo. da je imenovala za zunanjega komisarja ukrajinsko republike, ki ji gospoduje Moskva, kremeljskega namestnika zunanjega ministra, dočiin je njegova žom določena za predsednico »poljske vlafte« in tako Moskva snuje lastua »neodvisna« zavezništva. »Yorkshire Post« zatrjuje, da je najprimernejšo angleško stališče do spremembe sovjetske ustave jiametno zadržanje in čakanje. Ni dvoma, da je sprememba sovjetske ustave zelo vznemirila zahodne zaveznike. Hull je izjavil, da gleško pogodbo. Šovjelske republike so namreč povzdignjene v položaj angleških dominijouov. Etnolog, letnik 1943 Delavski raj v 8?usiji po pričevanju oživite Da vlada v Rusiji v resnici nadvse bedno stanje med delavci in kmeti, to lahko potrdim, ker sem se p tem sam osebno prepričal. Še za časa mirne dobe, 1. 1936, sem se mudil v mestu Odesi ob Črnem morju. Prnv takrat je bila sezona prve žetve. Doživel sem tako jaz kakor tudi navzoči sopotniki, kako se vrši žetev v boljševiški Rusiji in kako komunistična uprava kolhozov odvzame kmetu ves pridelek. V boljševiški Rusiji ne sme noben kmet' po lastni volji začeti z žetvijo. O tem odloča vodstvo komunistične stranke. Kollioz ne sme izdati prej ukaza o začetku žetve, dokler v to ne privoli stranka. Ko se žetev začne, pridejo takoj komunistični komisarji in njihovi delavci s prevoznimi sredstvi, mlatil-nicami in drugimi stroji. Po končani dnevni žetvi gre žito tnkoj v mlntilni-ce, nakar ga dajo funkcionarji stranke tnkoj odpeljati v svoja skladišča. Kmetu odmerijo le pičlo količino, tako da ne more niti zadostovati za prehrano družine. Glavna dela pri žetvi ne vrše kmetje in njihovi svojci, temveč posebej za to poslane delavke, večinoma iz zelo oddal jenih krajev. V isto pristanišče je v času mojega bivanja v Odesi priplul desettisočton- ski parnik s tovorom bauksita, ki je bil namenjen za veliko podjetje v Odesi. Parnik je že pričakovala masa brezposelnih delavcev, raztrganih, lačnih in umazanih. Deputacija teh bednih ljudi se je takoj obrnila s prošnjo do Indijskega poveljnika, da jih sprejme nn delo za iztovarjanje blaga. Ni minilo dolgo časa, ko pribiti komunistični komisar in da strogo prepoved, da bi kdor koli smel iztovarjati. On da bo poslal svoje delavce. Čakanje ni bilo dolgotrajno, ker so kmalu prišli drugi delavci — kaznjenci. Ti so še bolj obupno izgledali, kakor prejšnji brezposelni prosti delavci. Delo je trajalo ves dan, od zgodaj zjutraj pa do poznega večera s četrturnim odmorom opoldne. Hrana delavcev je bila skrajno neužitna. Če je kdo od teh revežev omagal pri delu zaradi žeje ali splošne slabosti, je bil takoj na licu mesta tepen s pendrekom. Tudi ti kaznjenci so bili večinoma tujci. Čeprav smo bili v neposredni bližini, nam ni bilo dovoljeno, da bi z njimi spregovorili kaj besed, še manj, da lii jim kaj poklonili. Mnogi so nam dajali znamenja, da bi jim dali kaj jesti, . ta a to nam je bilo strogo prepovedano. | kaj mu pripravlja komunizem: naj-Vsera nam je bilo težko pri srcu, ko i večjo bedo in sužnost. V. F. Glasilo Etnografskega muzeja v Ljub- , Ijani, Etnolog, je sedaj izšlo za leto 1943 kot 16. letnik pod uredništvom ravnatelja dr. Rajka Ložarja. — Že večkrat smo zadnja leta poudarili velik razmah slovenske etnološke vede ter njeno poglob-Ijanje v izrazito slovenske probleme. Vi-deti je, kakor da naši etnologi hite, da nadomeste vse zamujeno ter rešijo, kar se etnografsko pomembnega rešiti in dognati da, V vseh plasteh etnološkega gradiva kar tekmujejo sedaj raziskovalci, da pridejo do bistva slovenskim običajem, ali pa da iz starega izročila razbirajo našo podobo v davnini, loko vidimo, kako odseva življenje naših prednikov iz gradiva, ki je še danes v rabi in o katerem niti ne slutimo, kako dolgo 2e oblikuje naše narodno življenje. Etnolog je prinesel predvsem v zadnjih letih kopico pomemtmih razprav, ki pripravljajo pot posebni knjigi, katera je že na-povedana (knjigarna Žužek) in ki naj prva zajame slovensko etnografijo v skupnem pogledu in obsegu. Tudi ta rveoiek Etnologa prinaša nekaj izredno zanimivih razprav. Prva je rezprav.a pravnega zgodovinarja dr. Sergija Vilfana pod naslovom »Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih«. Na podlagi metode, ki jo je tako uspešno uvel v naše raziskavanje literarnih narodopisnih snovi prof. dr. Grafenauer in ki pojasnjuje postanek naših narodnih pesmi na osnovi kulturno zgodovinskih prijemov, je sedaj dr. Vilfan pregledal del tega ljudskega izročila, ki se je ohranil v pesmih in pripovedkah, s stališča pravnika ter v tej razpravi podaja pregled tega, kako si je naše ljudstvo v davnini predstavljalo pojmovanje dobrega in slabega, pravice in krivice, pravne iedale in pravno logiko ter tako nabral doneske za pravno zgodovino našega naroda iz etnografskega gradiva. Tako je iz te razprave razvidno, da j« naš narod zelo slabo razvit pojem o državi in njenem ustrojstvu (o kraju, napovedi vojske), da celo kralj Matjaž je prikazan zelo malo kot kralj ter je kmalu postal zasebnik iz slovenskega domačega okolja. Tako raziskuje položaj knezov, celjskih grofov in njihovih pravnih aklov (poplemenitenie Te-harčanov) v narodni pesmi ter jih ocenjuje kot pravnik itd. Po takšni ocenitvi motivov z državnim in družabnim ustrojem preide na motive iz osebnega in rodbinskega prava (ženitno pravo, otmica, odkup, ženitve, zakonska zvestoba, položaj vdov in sirot itd.), nato pa motive o zločinu in kazni ter zaključuje z mo1 tivi iz sodnega postopanja, o katerem je malo sledov in še teh zelo nejasnih; dokaz da je bilo ljudstvo tako pri sodiščih kakor pri upravi države malo zastopano Drugo razpravo je napisal znani etnolog dr. Fr. Kotnik in govori o »pres-necu«, ki pomeni na Štajerskem cvetno nedeljska butara. Kotnikova razprava smo opazovali to strahovanje, toda po- razpade sama posebi v tri poglavja, kl magati nismo mogli. obsegajo vse več, kakor, si človek pred- Tudi po drugih podjetjih in ustano- javlja samo pod skromnim naslovom, vah ima komunistična stranka to prak- del govori o pomenu besede »pres so, da prepoveduje sprejemanje pro- ki pomeni nekvašen kruh. Obenem ^ ^ stih delavcev, nudi pa podjetju številne imenom _p_a razlaga tulitičnem in idejno-socialnem, ter tu dosegel tiste uspehe, zaradi katerih ga moramo prištevati med največjo slovenske može. Danes ga gledamo v drugačni luči. Gledamo ga kot moža, ki je za več desetletij v naprej pripravljal temelje svojemu narodu, oznanjal bodoče dni in skušal rešiti ljudstvo pred strahotami revolucije. Videl jo vse grehe, ki so se delali v evropskem državnem življenju, presodil njih značaj in ugotovil, da bo sledila revolucija. »Za grehom pride kazen; javni grehi zaslužijo javno kazen. Grehi so so-cialno-političnega značaja — kazen bo socialno politična revolucija. Kako bo politično lice v Evropi, kake l>odo socialne razmere v naši družbi potem, ko se l>o izbesnil strašni vihar? Na lo bi mogel *dgovoriti le Bog. Zgodovinski prevrati niso slučajni, niso igra slepe usode, ki nesmotrno sprevrača zgodovinsko tvorbe. Zgodovinski prevrati so sodbo, katere izvršuje božja Modrost iyul človeško neumnostjo... To velja tudi v bodočem neizogibnem socialno političnem prevratu: Bog bo sodil Evropo zaradi njenih neumnosti In grehov.« (RK, 1891.) Mahničeve prerokbe so se mnogokje že izvršile. Zgodovinski razvoj je pri-tiral razmere sicer žo zelo daleč, a vendar spet ne tako, da bi bilo že prejioz-no. Upoštevati moramo pač osnovno trditev, ki jo je Mahnič tolikokrat poudaril, da ideje delajo zgodovino, in da je treba zlo zatirati v njegovih vzrokih, ne šele v posledicah. To je misel, ki je prevevala Mahniča pri njegovem kulturnem in socialnem političnem delovanju, in ki je v naši dobi šo bolj nujna^ zahtevna in — rešilna. France Glavač. 0 knjigah in knjižicah Seme, ki je padlo na dobro 'zemljo, jo zrastlo ter obrodilo stoteron sad. To so tisti, ki besedo sliši jo in ohranijo v dobrem In plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju. Danes so to zlasti tisti, ki dobro besedo berejo, potem ko so dejali: Očisti, Gospod, moje srce in moje oči, da bo ' moja duša prav in dostojno sprejela tvojo besedo. I A kolika škoda, fe mlad človek odpira srce zli knjigi. Pravite: »Saj je v teh letih dvakrat kritičen in nezaupljiv«. I Proti učitelju in predstojniku, dS, toda knjiga je bolj zaupna in vsiljiva ko ' prijatelj. To pa zlasti zato, ker sugestlvno I zbuja in vzdržuje videz, da nima namena prepričevati in dokazovati. Pripoveduje, razlaga, zbuja zanimanje in kar vnaprej odklanja vsakršno sumničenje. Mladostnik se boji, da bi kdo manjšal njegovo osebnost in ga poniževal. Strupena knjl-ga ga zaziblje v utvaro, da inu daje le prijazna in zanimiva pojasnila, nič pa da noče pritiskati na njegovo prepričanje. | To si naj sam ustvari. Tako si fant misli, v resnici pa je žrtev sugestije ali celo hipnoze papirnatega despota, ki misli namesto njega. Ljuljka je pndla na sprejemljivo zemljo in obrodila mnogoterea sad. Kako odličen apostolat potemtakem opravljajo rakovniške »Knjižice«, kl se-jejo res dobro some v našo rodno zemljo. Prav danes, ko je ta zemlja vsa preorana, požgana in s krvjo prepojena, morajo padati vanjo zares božja zrna. da bo bogato vzklilo plemenito, kaloliško in slovensko življenje. Kakor se danes vsi stradajoči obračajo do Zimske pomoči, tako bi se moralo zbuditi splošno zanimanje j za Duhovno pomoč, ki jo nudijo Knjižice v temi in stiski naših dni. Da omenim ' samo Pastirjev glas in Naš čolnič otmimo, knjižici, ki morata priti v roko vsakemu Slovencu. Če jih bo sprejel z dobrim in plemenitim srcem, mu bodo prinesle bogastvo, ki |e vse kaj drugega ko največji vojni dobički. J. Šimenc. « Slovenski kmet-begunec ne drži križem rok V Ljubljani si črpa novega znanja in dela načrte, kako bo obnovil svoje gospodarstvo in ga umno organiziral Ko dan za dnem srečujemo po ljubljanskih ulicah stotine slovenskih kmeto-valcevi da, tisoče jih |e med nami že tri mesece, nanese večkrat v tej ali oni družbi, ob tej ali drugi priliki pogovor nanje. Brez dvoma so vtisi, ki jih bo naš kn et-begunec v tej bridki uri zapustil v Ljubljani, raznoliki. Ne bo napačno, če podamo nekaj dejstev, ki naj prispevajo za dobro sodbo našega dolenjskega, notranjskega in belokranjskega kmeta, ki sedaj živi v Ljubljani. Vsestransko sc priznava, da je bila zelo posrečena ideja ustanovitve organizacije za te kmete-begunce in ustanovitev Kmečke pisarne. V tej organizaciji je dobil naš kmet priliko, da je v teh mesecih o-dkril precej visoko stopnjo svojega kulturnega stanja in pokazal v več slučajih nesluteno inteligenco. Odbor za begunce namreč prireja v Akademskem kolegiju stalna zborovanja s predavanji različne vsebine, pa zmeraj take, ki zanimajo in donašajo korist kmetu. Kmetijski oddelek pokrajinske uprave in Kmetijske zbornice sta zamislila cel program govorov, ki so jih prevzeli in izvršili sami strokovni ljudje. Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug sta priredili zadružni tečaj, ki je trajal 4 dni, vsakokrat dvoje strokovnih predavanj. Zopet druga organizacija je priredila tečaj versko-nravnih govorov, ki so se vrstili več dni po vrsti. V Delavski zbornici je priredila Pokrajinska delavska zveza tridnevni tečaj, vsakokrat po dvoje predavanj Ka kmetske delojemalce, delodajalce in o gozdnih delavcih — poleg tega pa še dvoje predavanj o organizaciji kmetskega delavstva in o kolektivni pogodbi istega Zdravstvena stroka nam je dala doslej dvoje predavanj: o nalezljivih boleznih in o jetiki, oboje s skioptični-mi slikami. Vrstijo se predavanja svetovno nazorne vsebine. Za ženske se je ustanovil ženski odsek, ki ima lastna predavanja po dvakrat tedensko, in sicer eno predavanje protikomunistične vsebine, drugo pa zdravstvenega ali go-spedarskega značaja. Predavanja niso vsiljena — nasprotno. Odbor 6e posvetuje, kateri predmet je bolj aktualen, potreben in zanje pomemben. Ta odbor sestoji le iz kmetovalcev, večina županov, in nekaj podeželskih župnikov — vsi begunci. In tu je padel predlog od preprostega kmeta, naj se predava o razliki med sovjetskim kmetom in slovenskim, o obnovi našega gospodarstva, o obliki finančne pomoči razdejanim kmetijam, o ureditvi ve likih gozdnih in poljskih kompleksov, o zenačenju cen materiala in potrebščin za hribovskega kmeta daleč od postaje in kmeta ob železniški progi, o nujni spremembi lovskega zakona i. dr. Ob priliki predavanja o sadjarstvu se je soglasno sprejel predlog, da se popolnoma odstrani kmetu krivični lov- vse zdravilne vode na domači zemlji od-pro brezplačno za bolne kmete in kmet-slce delavce in prizna brezplačna vožnja v zdravilišče in v bolnišnico In še drugih predlogov je dovolj, da človek občuduje zdravo naravno inteligenco našega kmeta. Toda ne mislite, da se le teorizira, ne,, za vsako idejo se napravi konkreten predlog, ki se sproti spoioča gospodu prezidentu naše pokrajine — pokrovitelju našega odbora. Vsak predlog najde pri vrhovnem šefu naše uprave tudi takojšnje razumevanje in se po možnosti tudi takoj realizira. — Pa kako so občutljivi poslušalci označenih predavanj. Obdelale so sc doslej skoraj vse stroke kmečkega gospodarstva, a eadnji se javi preprost Šentruperčan, češ, zakaj pa o čebeloreji ni nič govora, saj nas je veliko, ki se s tem pečamo, pogovorimo se še, kako bomo čebelorejo, ki je pri nas uničena in sežgana, zopet upostavili. Zanimanje kaže tudi vedno lepa udeležba, ki je seveda prostovoljna, saj siliti se nikdo ne da in nikdo tega ne poskuša. Dvorana obsega do 700 oseb in v začetku je bila redno polna, večkrat veliko premajhna. Sedaj hodi več stotin moških redno na delo vsak dan; mnogo se jih je vrnilo domov, a vseeno je udeležba še dobra. Popoldne pa izkoriščamo za razne kuIturno*pomembne obiske. Tako je šla močna skupina kmetov na mestno klavnico, kjer sta živinozdravnik dr. Zupančič in ravnatelj pokazala ustroj klavnice, kar je kmete zelo zanimalo. Drugi smo šli po ljubljanskih cerkvah, kjer smo gledali razne umetnine, katerih vsebino in umetniško vrednost nam je razlagal msgr. g. Viktor Stcska. Obiskali smo Narodno gledaliče, kar je dalo tudi 6vojo korist. Kolike vrednosti je pa skupno kramljanje v ogrevalnici Kmečke pisarne. Tu se ljudje globlje razgovarjajo o raznih predlogih in sklepih predavanj, vse se preceni s kmetskega stališča, če ni predavatelj morda dobro zadel ljudske duše in njenih zmožnosti lahkega razumevanja. Kaj pa to velja, ko sedijo skupaj Dolenjec, Notranjec in Belokranjec. Spoznavajo sc, dopovedujejo drug drugemu svoje življenjske in gospodtrske prilike, svoje težave in svoje navade. Sklepajo prijateljstva, kujejo načrte za bodoče gospodarsko delovanje in s svojega stališča presojajo razne pojave iz domačega in iz širšega vidika. Ko pa posamezne skupine odhaiajo na svoje domove, se prijateljsko razidejo in prisrčno poslavljajo, odboru pa se zahvaljujejo za organizacijo in posebej še za predavanja, češ »veliko koristnega in novega smo zvedeli, vse bomo skušali uoorabiti. Ni ni bilo dolgčas v Ljubljani, ker smo mnogo slišali in se o tem tudi sami še pogovarjali « Ali ni vse to zdrav in vesel pojav duše našega kmetal Zares razveseljiv in obenem močan dokaz žilavosti in zdravja glavnega jedra našega naroda — kmeta! Izgnanci hočejo našega naroda — kmetal Brega. Odpeljali so ju na Brezovo Reber m ju tam s kolom pobili. Ko so ju domači našli, je imel Novak razbito lobanjo, Ferlina pu odbito spodnjo čeljust. Nu domu pa so dobili Viktorju Mišmaša in ga nu Topli Rebri ustrelili, ti k ra t so komunisti izdali geslo: smrt krivačent! Nabili so plakate po vaseh u po/.ivali ljudi, nuj i/dujo skrivališča krivačev. ker je poslalo v našem skri-ulišču nevzdržno, smo tvegali odhod, ki se nam je tudi posrečil. Odšli stuo o lolnoči 8. februarja in prišli do nem-.kilt postojank ob štirih zjutraj. Nn-eteli nismo na nobenega komunista, pač pa smo slišali za seboj, kako so cvilili prašiči, ki so jilf klali komunisti. Vmes je donelo razuzdano komunistično petje in vriskanje. Sedaj, ko smo prišli v Ljubljano, je naša pot samo cnu: hočemo k duino->ru ncem. < Mlademu umetniku Lavriču v spomin Prišel si Berite Slov. fantje ne klonejo pred komunizmom Rajši so se zatekli v podzemeljske votline ter tu čakali prihod domobrancev, kakor pa da bi se dali mobilizirati od komunističnih tolp Ljubljana, 12. februarja. 10. februarja je prišla v Ljubljano skupina kmečkih fanlov iz Suhe Krajine, ki se je vse od badoljevske izdaje pa do danes skrivala pred komunisti in čakala prilike, kdaj se bo mogla priključiti domobrancem. Ker so jih zadnje čase komunisti nadvse besno zasledovali, fantje v svojih skrivališčih niso mogli več vztrajati, temveč so tvegali pohod in se srečno prebili do nemških čet. Obiskali smo te junaške in neuklonljive fante, in eden od njih nam je tukole pripovedoval njihovo zgodbo: »Po grdi izdaji badoljevcev smo fantje iz Zagrndca in okolice ostali doma, da branimo dom nred komunisti. Iz.kopali smo podzemsko jamo in se tam zaprli. Votlina je bila velika dva kvadratna metra in visoka en in pol tali slu zakon. Ob priliki predavanja o ljud- metra. Iz mule odprtine smo gletl skem zavarovanju se je predlagalo, da se 1 ter opazovali kretanje komunistov. V Zadnja pot inženirja iirka Simšiča V četrtek popoldne je bil v Trstu pogreb inž. Mirka Sitnčiča, ki je padel liot žrtev komunističnih morilcev blizu Tolmina. Na zadnji poti so ga spremljali domobranci, njegovi starši in drugi sorodniki, prijatelji te/- veliko število znancev in primorskih Slovencev, ki vsi globoko obsojajo komunistično pobijanje nedolžnih Slovencev zgolj zalo, ker nočejo klonili pred komunistično strahovlado, ker nočejo zatajiti svojega narod- nnstopa fronte«. ovčji obleki »osvobodilne Na grobu je opravil pogrebne obrede slovenski kurat, nato pa sta se poslovila od pokojnika poveljnik Slovenskih narodnih straž na Primorskem, v imenu njegovih prijateljev pa dr. Ludvik Le-skovar iz Ljubljane. Poveljnik Slovenskih narodnih straž je povzdigoval pokojnikovo nesebično delo za primorske rojake. Svoj govor je pričel z besedami goriškega slavčka »Mojo srčno kri škro' pite...« Poveljnik narodnih straž dr. Le-skovar ga je orisal kot junaka in delavca ki je vedno stal na braniku svojega naroda, ko so bučali vanj valovi protislovenskih komunističnih rabljev. Na po- rvili dneh smo bili stalno v votlini pa so se komunistične tolpe pomaknile proti Ljubljani, smo se kretafi bolj svobodno. V tej votlini smo prebili tri tedne. Ko je postalo zopet bolj nevar no, sem šel s prijateljem k cerkvi sve tega Jožefa. Dosedanje skrivališče sem menjal s podzemsko jamo. Tu se nas je zbralo 15. Za varnost smo skrbel" tako. da smo ponoči razpostavi jali po zasedah straže. Ko so komunisti zavohali naše skrivališče, so obkolili gozd ter sredi januarja ujeli Ferlina Jožeta iz Velikih Reber in Novaka Jožeta iz kojnikovo gomilo so bili položeni številni venci, okrašeni s slovensko trobojtiico. Med najlepše spadajo: dva venca zastop-1 telu AUUeU uu "Je* nikov nemške oblasti, venec z napisom l ugodno razpoložena, jo dovolj j Večna beseda našemu času V očeh prevratnih sil je krščanstvo vedno veljalo za mračnjaški verski nazor zlasti zato, ker zagovarja zakonito avtoriteto. Katoliška Cerkev je najmočnejši branik zakonite oblasti, saj je ves njen moralni prav ni sistem usmerjen v obrambo in zagovor pravnega reda. Prvi kristjani so se morali brez dvoma boriti s silnim preganjanjem, ki jim ga je povzročala poganska rimska oblast, a vendar ne beleži zgodovina prvih krščanskih stoletij kakega krščanskega upora proti oblasti. Nasprotno že apostol Pavel poudarja, da se je treba oblasti pokoravati, čeprav dobro ve, kako je ta oblast nasproti krščanstvu razpoložena. Piše celo izrecno, da nima oblast zaman me ča. Če krščanstvo zagovarja avtoriteto celo takrat, kadar do njega ni asno »Goriški sorodniki«, »Goriški prijatelji«, »Slovenskemu borcu — tovariši iz akademskih let«, »Padlemu borcu — tovariši častniki«, »Junaku, padlemu za narod — slovenski narodni varnostni zbor«, »Hrabremu poročniku — podolicirji in vojaki 1. čete« itd. Ob svežem grobu Mirka Šimčiča bo vzrasla v srcih goriških rojakov nova moč za borbo proti komunizmu, največjemu sovražniku 'slovenskega ljudstva! nega ter verskega prepričanja ter se zato nočejo pridružiti protinarodnemu in brezbožnemu komunizmu, čeprav na zunaj Naročajte roman »Ivanhoe«! izobrazbo kot 18 letni fant ter vstopil nn kiparski oddelek drž. tehn. srednje šole. Nisi hlepel po ni/kotnosti modernega umetnika, ki stremi za tem, kako bi prikazoval ljudi čim bolj nenaravno. Dr/al si se načela res prave umetnosti, ki je nam Slovencem toliko primanjkuje. Preden si dovršil popolno izobrazbo te stroke, te je doletela nesreča in Te peljala v zloglasni (>o-nars, kjer si se nuužil le/kili preizkušenj za lovljenje. Po vrnitvi nisi okleval kam bos šel: pristopil si med prvimi med vrste vaških straž, da bi rešil to, kar se še rešiti da iz nesrečne Notranjske. Dom, ki ti je bil najdražji, za katerega si vedel, dn v njem žive tvoja mati in sestrice, katere si tako ljubil, si branil do zadnjega, res kot pravi junak, kakršnih je že toliko med slovenskim narodom. Po nesrečni kapitulaciji badoljevcev, ko se je rnz-besnela Sirom Slovenije rdeča revolucija, se nisi mogel odločiti, da bi zapustil usodi komunizma tvoje tuko ljub- ljene Bloke, dokler niso zajeli komunisti po zvijači vso posadko in med njimi tudi tebe. Odpeljan si bil v Rib-niro, kraj, ki bo mnogim Slovencem v tuko trpek spomin, lam si pričakoval ure vstajenja in odrešenja, ne otl tvojih lastnih bratov, ki so tako propadli, umpuk od Vsemogočnega, ki si ga nc-ncliomu klical (lo poslednjega večera. Dragi Ivan. zapustiti si nas moral v tisti strašni noči med J-', in 23. septembrom, ko so te odpeljali komunisti iz ribniških zaporov v temo kočevskih gozdov, od koder zate ni bilo vrnitve. — lam troluii tvoja tako sveža in močna življenjska silu, ki te je prevevala otl vsega početka. Nisi končal dela /a svoj ljubljeni narod, ampak si ga podvojil pred Vsemogočnim s svojimi priproš-ii j ii m i /a končno zmago Slovencev nad komunizmom. Bodi nam svetel zgled junaka, ki nanj gledu izkrvavljenu Notranjska s ponosom. To Ti naj bo v skromen spomin od tvojega prijatelja iz osrčja Dolenjske. iskat sreCe, n je nisi našel, dragi Ivan. Kratko dobo let si preživljal med nami. Tam v Ložki dolini, kjer so se vrstile Bloške tekme; smučarjev je ,,. , . rojstnj dan nemškega civilne bil lvoj dom. Od l ... „„i ,. ..... ir i.....u ... _„ i , j . , ; ga zrauoplovstva — tum st se zatekel j ......i:......,_i„.:„ . v Ljubljano po Nemški zračni promet Na progi Berlin—\Veimnr je bila pred 25 leti uvedena prva letalska proga; letala, ki so prevažala potn'ke, so bila stara letala iz svetovne vojne, ki so bila prenarejena za zasebni letalski promet. V kratkem razdobju četrtine stoletja pa so jo nemško civilno letalstvo razvilo v svetovno velesilo. — Bilo jo potrebno pVebroditi marsikatero težavo in to ne lo tehnične, temveč tudi finančne narave; Nemčija jo bila namreč po končani svetovni vojni popolnoma obubožana. Toda nemška Lufthansa, ki je bila ustanovljena leta 1026., si je nadela važne naloge, ki jih je tudi izvedla v polnem obsegu in proti vsemu pričakovanju ugodno. Toda delovanje Lufthauso se je začelo v polnem obsegu šele po letu 1033., ko je prevzel oblast Adolf Hitler, ki jo imenoval Hermnnna (ioringa za nemškega ministra zrakoplovstva; dotedanjega vodjo Lufthanse generalnega feldmaršala Mllch-a pa jo poklical na ineslo državnega tajnika v ministrstvu zrakoplovstva. Ta dva sta dala Lufthansi polno pomoč. Že v letu 1034. v spomladi je bila otvorjena prva stalna zračna pošta med Kvropo in Južno Ameriko, ki so jo oskrbovala letala Lutlhnnse. V letu 193(1. so nemška letala podvzela polete nad Severnim Atlantikom. Leto za tem so izvedli polet na Kitajsko preko najvišjih vrhov zemlje. Pozneje se jo začel promet v bližnji in daljni Vzhod. Nova gospodarska knjiga šele v zadnjih desetletjih se jo razvila veda o gospodarstvu podjetja, enakovredna vrstnica mednarodnogospodar-sko znanosti. V slovenskem slovstvu nimamo del iz to Btroke, kvečjemu če izvzamemo učbenik« o knjigovodstvu in trgovinski aritmetiki. Tekoče leto pa je žo poslalo na naš knjižni trg lično knjigo iz tega področja: Zdenka Kneza delo »Dati in imeti«. V knjigi so med drugim na primer opisani knjigovodstveni sestavi, dvostavno knjigovodstvo, za marsikoga knjiga s sedmimi pečati, pa je zelo preprosto razloženo kot gibajoča bilanca, ki je nekaka tehtnira. Nace Mihove, okrasitelj knjigo s podobami, nenavadno spretno predo-čttjo zamotano odnose poslovnega pod-jelja. Ta metoda pospešuje boljše razumevanja obelodanjenega knjižnega berila, katero pomaga obdržati trajneje v spominu, saj pripadajo večinoma ljudje tako imenovanemu »vizualnemu tipu« ter si najbolje zapomnijo tisto, kar vidijo. Kot uspel primer te metode smo so namenili, pokazati tu tole podobo bilance-tehlnice. Mihcvčevo ilustracije, deloma kaj zabavne, so torej posrečen mnemotehnični pomoček, t. j. nekaj, kar pomaga, da si čitatelj eno in drugo bolje zapomni. — Knjiga razlaga vso zagonelnost poslovnega računovodstva, katero prikazuje kot važno sestavino poslovnega gospodarstva. Kdor se bo seznanil pri čitanju knjige z načeli in pojmi računovodstva, jih bo našel v stvarnem kazalu abecedno nanizane, kar mu bo omogočalo, upo- zato skušale najprej pokopati ugled S^Žo^^t Cerkvi. To odrešujočo in ohranjujo- Izrazi so skri,no izbrani, jezik je klen čo vlogo Cerkve ter njeno načelno in živahen. Razlaganje odnosno tolnia- stališče do prevratov moramo imeti čenjo je namenjeno nestrokovnjaku, ki zlasti danes nred očmi ko so marši- želi" ne fla bl se Posebno trudll< razu" ziasti danes pred očmi, ko so marši raeti gjm ye8 poBameznostii ,ifl(ore se kje načela popustila in je zavladala dogajajo v gospodarskih podjetjih. kakšno važnost pripisuje vlogi, ki jo ima zakonita oblast tudi v duhovnem življenju človeka. Prevratne sile vseh časov so videle v Cerkvi največjo oviro svojim stremljenjem in nejasnost. sestavil slovensko knjigovodslveno bibliografijo. Povrhu je objavljen v knjigi tudi seznam tujih vodilnih del o prikazova-neni predmetu. Posebno privlačuje knjiga z neko vedrino, svežostjo in predvsem neposrednostjo, ki diha povsod tako iz besedila kakor zlasti iz ilustracij. Svojevrstna združitev jedrnategn in resnega, a lahko untljivega prerešetava-nja tvarine z nazornimi risbami in grafičnimi prikazi je pri in za nas novost, ki zasluži, da jo upoštevajo tudi vsi drugi, ki pišejo strokovna dela za laike. Priročna in prikupljiva oblika in pa tehtna vsebina, ki odlikujeta knjigo in povečujeta njeno vrednost, narejata iz nje posctnico, s katero se je predstavila Pisarna gospodarskih svetovalcev kot za- Avtorju gre tudi zasluga, da je prvi ložnica naši javnosti. »Narodna osvobodilna vojska« — zakaj je narodna, kako osvobaja, kako se bori in kdo jo sestavlja Čedni milijoni skozi grlo Ljubljančanov Omenjeno je že bilo včeraj ▼ »Slovencu«, koliko je Ljubljana v letih od 1938 do 1942 popila navadnega vina v sodih. Popila ga je mogoče še nekoliko več, ker v statistične podatke ni bilo všteto vino, ki ni bilo zatrošarinjeno ter je prišlo čez trošarinsko mejo v mesto na kak drug način, največkrat po tihotapskih potih. Vendar nam že podatki o zatro-šarinjenem vinu pokažejo primerno sliko o potrošnji vina v Ljubljani. Na tem mestu naj navedemo podatke, koliko raznih alkoholnih pijač je JLjubljana v preteklem letu popila. Potrošnja vina se je y preteklem letu 1943 silno dvignila napram letu 1942 in tudi ostalim letom. Dosegla je rekord v zadnjih 10 letih. Zatrošarinjeno in tudi popito je bilo lani 4,735.601 litrov navadnega vina v sodih. Lani so se cene vinu sila spreminjale. Prvotno je bilo vi- i no po 18, pozneje 20 in na jesen po 9. i septembru so se cene dvignile na 24, 25 in celo 30 lir za liter. Naj vzamemo ta- I kole srednjo ceno 22 lir za liter, pa vidimo, da so Ljubljančani izdali za navadno vino 104,183.222 lir. Popili pa so v Ljubljani dalje 50.415 litrov boljših vin v steklenicah, 1171 litrov penečih vin, 24.129 litrov likerjev in ruma ter 86.677 litrov raznega žganja. Zanimivo je dalje, da so Ljubljančani lani popili tudi mnogo več piva kot predlanskim, saj je bilo poleti prav vroče. Lani so popili ljudje 1,506.957 litrov piva, predlanskim 1,347.788 litrov, leta 1941 največ 2,335.762 litrov, najmanj pa leta 1938, ko je žejna Ljubljana popila samo 835.544 litrov piva. Za pivo so lani Ljubljančani izdali okoli 1,534.785 lir. Poučen pa jc približen račun, koliko milijonov je šlo lani skozi grlo Ljubljančanov. Račun pravi, da je Ljubljana lani izdala okoli 120,500.000 lir za alkohol! — Ta velika številka sama govori dovolj zgovorno in kaj nazorno riše čas, v katerem živimo. — II — Novi grobovi + Franc Pokelnik. Po kratki, mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oči Pokelnik Franc, posestnik nn Škrlovici pri Sv. Gregorju. Pokojnika so spremili k zadnjemu počitku dne 7. t. m. Naj mu bo žemljica lahka, preostale žalujoče pa naj tolaži Bog. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 14. t. m., ob sedmih v k rižanski cerkvi. "t" Ciril Pibcrnik. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči po dolgi in mučni bolezni g. Ciril Pibcrnik, sluga Rdečega križa. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol treh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. + Ana Leskovec. V Ljubljani je t Bogu zaspala mati, gospa Ana Leskovec. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v ponedeljek ob dveh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. "t* Franc PirkovUS. Zadnjega decembra je izdihnil g. Franc Pirkovič, posestnik in trgovec iz Ribnice. Zapušča ženo Albino in štiri otroke. -f- Jakob Štuhcc. 21. januarja je umrl v Križevrih pri Ljutomeru gospod Jakob Štuhec, dolgoletni župan in načelnik mu-ropoljskih gasilcev. Pogreb jo bil v ne- Dva jubileja dela V papirnici v Vevčah so v zadnjem času proslavili dva pomembna jubileja dela. Mojster papirne dvorane g. Kropič Josip je obhajal 50-letnico, uradnik papirnega oddelka g. Delorenzo Edmund pa 40-lelnico neprekinjenega službovanja v papirnici. G. Kropič Jože je bil rojen dne 24. januarja 1880 kot sin papirničarja. Oče mu je umrl, ko je bil star eno leto; zaradi tega je moral zgodaj sam skrbeti za svoje preživljanje. Po končani ljudski šoli je dno 7. februarja 1894 vstopil v papirnico v Gratweinu, ki je bila last družbo Leykam-Josefsthal. Z 18. letom je že doljo, 23. januarja, ob velilci udeležbi faranov in prijateljev. Naj počiva v miru! Naj vsem rajnim sveti večna lnč, njihovim dragim naše iskreno sožalje! Osebne novice Poroka. Včeraj, v soboto, 6ta se poročila v salezijanski cerkvi na Rakovniku inž. Bogdan Smole, upravitelj mestne pristave, in gospodična Mara Maja-ron, hčerka uglednega industrijalca iz Borovnice. Mladi par je poročil g. dr. Srečko Zamjen. Priči sla bili nevestin oče Joško Majaron in industrijalec g. Milan Mazele. Mlado|K>ročenroma iskreno časlitamo in jima želimo obilo sreče na življenjski poti! Jubilej zvestega dela. Danes pred petindvajsetimi leti je vstopila v 61užIk> gospodinjska pomočnica Pavla Božjak. Kot mlado dekle, doma iz Trbovelj, je prišla v Ljubljano v hišo tedanjega de-zelnovladnega tajnika, sedanjega univerzitetnega profesorja dr. Steske. Pridna, vedno postrežljiva in zvesta je opora svojim gospodarjem in doživlja z njimi vesele in težke ure. Vsa rodbina jo ceni ter jo je tudi vzljubila kakor svojega člana. Njena delavnost in poštenost sta ■ vzgledni. Naročnica je mnogih nabožnih listov in vneta eitateljica »Slovenca«. Ob lepem jubileju dela ji vsi iskreno čestitamo! Zgodovinski pzvberki 13. svečana: 1199. leta je umrl v svoji zadužbini Hilandaru na gori Alos Štefan Nemanja. _ Nemanja »pada med največje vladarje i srednjeveške Srbije, on je dal državi te- i melje tako jx>litične, kot tudi kulturne in " gospodarske, nn katerih je rastla in se širila tja do dobe Dušana Silnega. Ko je zatrl bogomilstvo ih državo na znotraj in zunaj utrdil, je odšel v samostan, ter ee v tihoti kot menih Simeon pripravljal na pot v večnost. > j 1660. leta je umrl Švedski kralj Ka-!rel X. Gustav. Švedska je zavzemala od časov Gustava Adolfa prvo mesto med državami severne in vzhodne Evrope. Karel X. je sklenil končati stari spor 's Poljaki, zvezal se je z braniborskim Ivolilnikom, Ogri in Kozaki ter ponovno premagal poljsko vojsko, zasedel je žo skoraj celo Poljsko — to dobo poljske j zgodovine nam lepo opisuje Henrik Sien-j kiev,'icz v romanu Potop Tako pa je v miru v Olivi (1GG0) le dokončno odstopila švedski Estonsko in Livonsko ter priznala nezavisnost Vzhodne Prusije. Za današnji dan Koledar Nedelja, 15. svečana: Katarina Riči, devica, Gregor II., papež. Ponedeljek, 14. svečana: Valentin, mučenec; Ivana Valoa, sveta žena in ustanoviteljica reda; Anto-nin, opat. Torek, 15, svečana: Favstin, mučenec; Jovith, mučenica; Georgija, devica; Jordan, opat. Dramsko eledališče »Matura«. — Izven. — Ob 16. Operno gledališče »Melodije srca«. Izven. — Ob 16. Kino »Matica« »Noč zmešnjave«, — Predstave ob 10, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Union« »Jnrlstn v zakonu«. — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Velikn nogometna igra«. Predstave ob 10, 13.50, 15.30 in 17.30. Kin0 Kodeljevo »Krambambuli«. — Predstave ob 14.30 in 16.45. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakareič, Sv. Jakobu trg 9; inr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cestn 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trj 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvctska cesta 4, in inr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. Nedeljsko zdravniško dežurno slnžbo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova ulica 7, telefon 36-41. 3Jio&ne novice STARŠI! KRSTNI BOTRI IN BOTRICE! Ne premišljujte, koj bi (tati r.n darilo otroku. Dajte mu krasno spominsko knjigo »MOJA MLADA liETA« Cena: kart. 55 lir; t polplotno 60 lir. Vezave v relo platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Tred Skotijo S Miklošičeva cesta 5 pos.ai mojster papirne dvorane, kar je z ozirom na njegovo mladost pomenilo izredno priznanje njegovemu delu. Dne 15. oktobra 1910 je bil premeščen v papirnico v Vevčah, ki je bila takrat last iste družbe. Od leta 1929 dalje vrši posle višjega dvoranskega mojstra z njemu lastno vestnostjo. Jubilant je tipičen predstavnik starejše generacije papirničarjev in kaj rad pripoveduje pestre zanimivosti iz svojega dolgoletnega službovanja, ki so tembolj zanimive, ker se ravno v teh doživljajih zrcali velik razvoj papirniške industrije v zadnjih desetletjih. Zaradi izrednih časov se proslava tega jubileja ni vršila v večjem obsegu. Ravnateljstvo papirnice pa v pravilnem ocenjevanju svojih zaslužnih sodelavcev vendar ni bolelo mimo tefta dogodka in je 10. februarja priredilo v papirni dvorani pred zbranim delavstvom majhno slovesnost, tekom katere je ravnatelj dr. inž. Krofta čestital g. Kropiču k jubileju ter mu izročil kot priznanje primerno darilo Združenih papirnic. V imenu delavstva mu je čestitala deputacija, ki mu je izročila lep šopek in darilo delavstva. Drugi jubilant g. Delorenzo Edmund je bil rojen dno 2. julija 1881 kot sin tovarniškega uradnika. Po končani Mahro- vi trgovski šoli in po praksi pri stricu, trgovcu v Ljubljani, jo dne 3. decembra 1903 vstopil v službo papirnice v Vevčah. Na vseh svojih službenih mestih se je odlikoval po svoji vestnosti in pridnosti tako, da mu je bilo poverjeno odgovorno službeno mesto v papirnem oddelku, ki ga vrši še danes. Poleg tega svojega delokroga pa upravlja že od leta 1905 tudi tovarniški ambulatorij, ki je, nemalo po njegovi zaslugi, vzorno ure-jevan. Tudi g. Delorenzu je ravnateljstvo papirnice ob jubileju čestitalo in mu izročilo primerno darilo. Čestitkam obema jubilantoma se pridružujemo tudi mi. 1695. leta je umrl Jean de Ia Fon-taine, znamenit francoski pesnik. Zapustil jo družino in tiho življenje na deželi ter odšel v Pariz, kjer je živel kot salonski poet in muhast epi'kurejec. Z basnimi, ki veljajo z-a satiro človeško družbe, pa obenont pričajo o vedrem pogledu na svet in v ljubezni do živali in prirode, je poslal La Fontaine eden največjih francoskih pesnikov. Jezik mu je poln muzikalne in ritmične lepote. 1801. leta se je rodil v Noršincih pri Murski Sol>oli prekmurski pisatelj Janoš Kardnš. Dovršil je gimnazijo in evan-geljsko bogoslovje v Šopronu, nadaljeval študije v Nemčiji, služboval v Sepet-niku in nato 40 let kot pastor v Hodošu, kjer je v avgustu 1875. 1. tudi umrl. Za Štefanom Kiizmičem je Kardoš najplo-dovitejši in najpomembnejši pisatelj prekmurskih evangeličanov. Za verski pouk šolske mladine je izdal Mali 'katekizem in Malo historio biblisko. V razvoju pesmarice prekmurskih evangeličanov od Mih. Severa, Št. Kttzfniča, Rako-ša in Barle značijo njegove Krščanske cerkvene pesmi višek. Razdelitev vsebine je v bistvu ista kot pri Barlu, zato pa so pesmi oblikovno temeljito predelane. Pesem mu je važen del bogoslužja, verna spremljevalka človeka v vseh življenjskih okoliščinah. Sestavil je Pobožno molitve za posebno čest boži, preložil Luthrov veliki katekizem in izdal Novi abecedar. Po naročilu ogrskega prosvetnega ministra je napisal celo vrsto učnih knjig za šole. 1883. leta je umrl v Benetkah komponist in pesnik Rihard Wagner. V njegovih muzikalnili dramah se je približala pesnitev glasbi, glasba pesnitvi. Nalogo antičnega kora je prevzel orkester, ki kaže kot sinfonično-pollfonični izraz tekalno neizrazne notranjosti poslušalcu zunanji in notranji potek najbajnejšilt strani duševnega življenja nastopajočih oseb. Vabilo profesorjem Gg. profesorji ljubljanskih srednjih, meščanskih in strokovnih šol so vabljeni, du na zavodih, kjer poučujejo, dvignejo vabila za predavanja v beli dvorani'Uniona, ki se bodo vršila kot do. sedaj v naslednjem redu: Za 1. skupino: Drž. klas. gimnazija, Škof. klas. gimnazija, 1. moška, 2. moška in 4. moška realna gimnazija ob torkih dne 15. in 29. febr. ter 14. marca. Za 2. skupino: 3. moška, 1. ženska in 2. realna gimnazija, uršulinska real. gimnazija, državno in uršulinsko učiteljišče, Krekova gospodinjska šola ter vse meščanske šole ob četrtkih dne 17. febr. ter 2. in 16. marca. Za 3. skupino: vse strokovne šole oh torkih dne 22. febr. ter 7. in 21. marca. Za 4. skupino: gge. profesorice vseh ljubljanskih srednjih, meščanskih in strokovnih šol ob četrtkih dne 24. febr. ter 9. in 23. marca. Spored za naslednja predavanja bo vedno pravočasno objavljen. Za Zimsko pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Zimska pomoč nujno potrebuje več šivalnih strojev za popravljanje oblek. Kdor bi mogel svoj stroj posoditi ali gu prodati, naj to javi Zimski pomoči, skladišče (nasproti Daj-Dama). Zn informncije glede »Zimske pomoči« kličite: 4"-ft (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ul. 9/1., levo. Denurnc prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.?80«! Omejitev potrošnje električne energije »Službeni list« št. 6 z dne 19. januarja 1944 objavlja naredbo o omejitvi potrošnje električnega toka, na katero opozarjamo zlasti vse odjemalce mestne elektrarne ljubljanske. Po določilih člena 1. naredbe se sme porabiti samo 90% potrošnje knkor v istem mesecu Erejšnjega leta. Prištediti je tedaj tre-a 10%, kar velja za vse odjemalce, ki porabijo več kakor 10 kWh na mesec. Prepoveduje se obratovanje z motorji na električni pogon v obrti in industriji, kakor tudi uporaba likalnikov v zasebnih gospodinjstvih vsak dan od 16. do 20. ure. Morebitna večja poraba bo zaračunana po dvojni ceni, poleg tega pa bo zn neupoštevanje določb naredbe prekršitelj odgovarjal pred rednim sodiščem, ter so določene z naredbo visoke denarne in zaporne kazni. Opozarjamo vse potrošnike električne energije, da v izogib neljubim posledicam skrajno štedijo z električnim tokom. Ob obletnici sni rti blagopokojnega Martina Ilumeka bo maša zadušnica v ponedeljek, 14. t. m., ob 7.30 v trnovski cerkvi. Prispevki za Zimsko poinoč davka prosti. Z odobritvijo Šefa pokrajinske uprave so izredni prispevki za zimsko pomoč, ki so jih privatna podjetja Izplačala svojim ushiž-! boncein, oproščeni vseh davščin, toroj tudi j uslužhenskega davka. To Pa velja samo za izredne prispevke, ne pa za običajna božična oziroma novoletna izplačila kakor trinajsto mesečno plačo itd. — Davčna uprava v Ljubljani. Uprava policije v LJubljani bo prodala S Italijanske avtokare znamko »Spa« na javni dražbi, ki bo 16. t. m. oh 15 na dvorišču v prisilni delavnici. Ogled avtomobilov pol ure pred licitacijo. Interesenti avtomobilov vabljeni! Pomorski roman slovitega pisatelja, ki jo danes priznan kot eden najizvirnojših epikov sveta, jo knjiga »Bell kiU. Dobito jo v vseh knjigarnah. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jc poklonilo ravnateljstvo Mestno hranilnico v počastitev spomina blnsopokojne-ga glavnega tajnika g. Franca Mnjcnn in po njegovi želji znesek 1170 lir, ga. Ela Bcrbuč, vdova po vladnem komisarju pa v spomin nepozabne preminule prijateljice tre. Malči Kohau, učiteljico v p., vsoto 150 lir. Blagim dobrotnikom naših gluhbneinih sirot prisrčna hvala! Ne pozabite naročit) Mohorjev« knjlcre! Naročila sprejemajo vsi župnl uradi v mestu in na deželi, kakor tudi Mohorjeva prodajalna na Miklošičevi cesti do 5. marca. Pohitite in no odlašajtol Primorci! Edina za ljudske Bole In edina od oblasti odobrena je »Bobič, Slovenska slovnica s provopisom«, ki je izšla v knjigarni Kloinmayr & Bambcrg, Miklošičeva cesta 16. Odsek za tobačne Izkaznice mestnega preskrhovalnega urada posluje v Puccinijevi (prej Knafljcvl) ulici št. 2. pritličje. Mestni vojaški nastanitveni urad se je 12. t. m. preselil iz dosedanjih prostorov v magistralnem poslopju. Mestni trg št. 27, v prostore bivšega mostnega anagrofičnega urada na Mestnem trgu št. 2,1. Telefonska številka mest. vojaškega nastanitvenega urada je 3H-75. Prijave za spomladanska semena. Mestni gospodarski urad obvešča interesente, da sprejema prijave onih obdelovaleov njiv in vojnih vrtov, ki za letošnjo pomlad nimajo nič semenskega krompirja, koruze, fižola ali jarih žit. — Trijave bo sprejemal kmetijski odsek v Beethovnovi ulici St. 7. eoha št. 15, od 15. do 22. februarja v dopoldanskih nrah. 8 seboj je treba prinesti posestni list ali najemno pogodbo. Prijavijo naj se samo najpotrebnejši, da so ugotovi potreba po semenskem blagu. Staršem dtjakov-lnj In vlsokoSoleev-olk priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke ln sinove ln Jih prijavijo v dot strojepisni te-CoJ, ki prične 15. in 18. febr. Praktično znanje koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno. Informacije ln prospekte daje: Trgovsko učl-Ilšfe »Chrlstofov nčnl zavod«. Domobranska IS. V podporo! sklad nbožntb otrok pomožne šole so ob prireditvi hožičnlce darovali: trg. Bonač 100 lir. Gospodarska zveza 30 kg v blagu in 300 lir gotovino, tov. Hribar D. 28 parov nogavic in 5 volnenih jopic, lekarna dr. Ivmct 50 lir, trg. Mnyer 100 lir, tov. Potnik Srečko in drug 500 lir, trg. K. Prclog 200 lir, trg. Sever in drug 100 lir, trg. Schneider-Vcrovšck 200 lir, trg. Ur-hanc 50 lir, pražarna »Žika« 30 zavitkov čaja in 10 zavitkov acitrona. Vsem dobrotnikom so upraviteljstvo najlepše zahvaljuje. Duhovni koledarček HM se zopet dobi v Mladinski založbi, Stari trg 30. — Cena 1 lira. Dijaki, dijakinje! Pripravite se pravočasno na razredne ln privatne izpite. Redni vsakodnevni pouk. Oddelki za posamezno predmoto, malomatlka. Jeziki itd. Vodstvo: Miklošičeva 22-1., Delavska zbornica. »Dolorei« tablete proti gripi, revmatlz-mu, migreni, glavobolu lil zobobolu priporoča lekarna mr. Bahoveo. I.epa Jabolka se bodo delila na frančiškanskem odru, ko ®e bo uprizorilo »Usodno jnbolko« (spisal Janko Mlakar). Hči in sin bosta v štirih dojanjih reševala očeta lz ječe, Ljudmila preoblečena v paža, e solzami, Vid kot grofinja, z lažmi. Ker Igra ni za resni postni čas, jo bomo igrali drugo predpostno, nedeljo 13. februarja, ponovili pa nn pustno, 20. februarja. Uežiral jo bo avlor 6atn. Obakrat začnemo točno ob 16. Vstopnice v predprodnji v trgovini Sfiligoj, na dnn predstave pa pri dnevni blagajni od 9.30—12 in od 14 daljo. Cone od 10 lir navzdol. Dijaki vlšješolcl I., III. in IV. realno gimnazije in učiteljišča, vabimo vas na dijaško protikomunistlčno zborovanje v nedeljo, 13. februarja, oh 9.45 v frančiškanski dvorani. Za vstopnico velja dijaška knjižica. Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgljl, gripi, Influcncl ln rev-matlzmn. Dobite Jih v vsaki lekarni, j Mladenič, ki so žoll izučiti popravila na-- ' „ „„1,1__. »_ _„ llvnih peres, dobi stalno službo z dobro vsi v zaklonišče; to ne velja pla5o. U6na do1)a , mcsece. Pro,,noet ima.i0 oni, kl so vsn.1 nekoliko vajeni dol na stružnici. F.VEREST, Prešernova 44. Dijake, dijakinje, kl nimajo rednega pouka, opozarjamo na Instrukcije vseh predmetov. ki so jamstvo za uspešno dovršitev razreda. Tečaji nemščine. Italijanščine, francoščine, angleščine. NnjmodernojSi način pouka — skupine po razredih — posebne učilnice. Specialne strokovno Instrukcije, Kongresni trg 211. Vpisovanje dnevno. IvaJ je »Postržek«? Kot ostunek blaga, za srajčko provoč, za oh|eko premalo; tako Jo to bitje s ceste padlo v sredo visoko družbe, njona čudovito ohranjena prlrodna nepokvar.ienost strga družbi z obrazu laž-nlvl lošfi civilizacije ter prebudi v inž. Titu že zatrto iskrico dobrote, mnogo drugim pa razgali njih zakrlvano nrdobijo. »Po-stržek« ho v nedeljo na Ilokodclskem odru. Predprodaja dopoldne in od 14 do pričetka v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Ilonhone na odrezek F 8 prodaja tudi 'Bonhoniera Vavpetič, Celovška cesta 69. Nalivno pero vam nagaja? Nosite ga takoj tvrdki Everest v Prešernovo ulico 44, kjer vam ga bodo popravili res strokovno, hitro ln po solidni ceni. Steklena »Ilaro« poresca in najfinejša nadomestna peresca z Irldij konico so še dobo pri tvrdki EVE-HEST, Prošernova 44. Učite se strojepisja. — Praktično znanje, koristno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- ln trimesečni strojepisni tečaji prično v torek, 15. ln v sro-do, 16. februurja. Moderna strojepisnles, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnev. no. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učlllščo Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. ftestl tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu se prično v ponedeljek, 14. t. m., od 17—18.30. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene i:ospe in gospodične, ki so se prijavile do 9. t m. One udeleženko tega tečaja, ki bi bile po 17 še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omo. gočijo r.a te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja so prično točno ob določeni url. Vrtnarska podružnica ima nekaj sem na. ki totam se dobe tudi seznami semen. ki jih luhko dobo pri centrali v Frančiškanski ulici. INSTRUKCIJE ta ftOI.O!!! NOVI TRO S. Knjižica »Pastirjev glas« (druga izdaja) izide v petek, 17. februarja. Samo mesec dni jo do žrebanja pri tekmi za knjižne nagrnde, ki jih o sv. Jožefu razdeli ^Družinska prnlikn« med dvajset srečnih reševalcev besedne ucnnke. Kdor doslej Se nj kupil izvoda »Drnžinsko prn-llke«, nuj hiti povprašat v Ljudski knjigarni ali njenih podružnicah v Ljubljani in Novem mestu. Tudi knka druga trgovina nli trafika utegne imeti šo kak Izvod. Ob letalskem alarmu morajo samo za ljudi, ki so ob alarmu na cestah, temveč tudi za stanovalce v hišah, za uslužbence v uradih, zavodih in podjetjih, za osebje in goste v gostinskih, trgovskih in obrtniških obratih! 1EL KINO »MATICA« «41 ©GSSGSSOSS SS9SS9GS® ©SSS9SS9 ljubezen do slovenske besede l ti narekuje ljubezen do slovenske knjige. Denar, ki ga daš | ,*a dobro knjigo, ni nikdar izgubljen, temveč se vedno bogato ^ robreslujfi, Ne pozabi pri izdatkih za svoje razvedrilo odriniti 5 del tudi za knjige Slovenleve knjižnice. \ TUEO LINGEN kot režiser, kapelnik in veliki ljubimec v pikantni fnuzikaiui komediji^ s petjem »Noč zmešnjave« V ostalih vlopah popularna MARTE IIAREI.L in GUSTAV FROHLICII. PREDSTAVE v nedeljo oh 10, 11.JO, 15.10 1» 17.» TEU KINO »SLOGA« Nov >Bnvaria-fi1m«, ki ni ho osvojil srca oa*epn občinstva! Visoka pesem našemu športu »Velika nogometna igra« Film. poln dramatskih pripetljajev, ne ho navdušil samo naše nogometaše, marveč slehernega ludi izredno pre?rnetiU V jflav. vlopah: Gustav Knnth. Rene Delt-pen, Maria Anderpnsl iu najboljši predstavniki nemškega nogometa. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17; ob nedeltoh: 10, 15.30, 15.50 In ob 17.501 IEU KINO »UNION« Do tragikomičnih znpletljajev pride * zakonu, ko se vzameta dva zagrizena pravnika, ki izvršujeta odvetniški poklic..., »Jurista v zakonu« Magda Schneider, Wolf Albach Retty, Hans Olden, Oskar Sima .. , PREDSTAVE v nedeljo ob 10.30, 11.50, HM la 17.1» KINO »KODELJEVO« Teloton «1-<4 Pretresljiva zgodba zvestega lovskega psa, tesno povezana z usodo revnega mladeniča »Krambambuli« T glavnih vlogah: Viktoria Dnllnsko, Sepp Kist in pes Krambambuli. Predstave v nedeljo ob 14.50 in 16.49, na delavnik ob 17. Na živilskem trgu 2e prav zgodaj je prišla na trg goriška endivija. Nekateri branjevci so j-.v prodajali in prav hitro, kot bi Ireni!, spravili v denar. Za vso Ljubljano je tvrdka Štele prejela iz Italiw okoli 40 zabojev solate — endivije. Ni /.udno, so se gospodinje požurile za njo. Rana ura je za gospodinje res zlata ura. Tvrdka Cerar je prejela večjo pošiljko ohrov-ta. Sindikat velctrgovcev z zelenjavo je v petek prodajal zeljnate glave, uvožene iz Italije. Pri teh glavah je šlo mnogo listja v upadek, ker jc med dolgo vožnjo začelo gniti. Zato je bila cena tudi nekoliko višja Uvoz zelja in ohrovta je postal primerno riskanten. Na trgu so v soboto branjevci imeli naprodaj mnogo lepe cvetače, po kateri so gospodinje zelo segale, saj nimajo tako nikake druge zelenjave. Ljudje so tudi hiteli k prodajalki, ki je prinesla nekaj šopkov peter-šilja naprodaj. Takoj je bil pobran. Kislo zelje in repa gresta v dober kup. Pripeljano jc bilo na trg več sodov kislega zelja, ki je bil hitro prodan. Prav tako kisla repa. Po dveh letih je bilo iz Trsta v Ljubljano poslano 50 komadov lubna (branzin), ki je prav žlahtna morska riba. Bil je po 83 lir. kg. Lubni so bili težki po 1.S0 do 2 kg. Kaj je novega pri naših sosedih Iz Trsta I ,'to obdelavo tega dela je oskrbel glaibe- Zamenjana obutev. Kmet Rudolf Spi- jj'e jole^onr^d S^ekeL* ^ S'aSb°- iTnr.vklb ^t T 1°'8 'm iE PriBl,P.° i Vinogradniški tejaj v Mariboru .< je Z . * ,n1!k,Cr 'e "»oral ostat. zače, 5. februarja 40 tinogr.,dnikov sc , čez noč, je šel v liudsko prenočišče v , vadilo obrezovali trtc v sadjarski in vi-tdicl Gozzj, V veliki spalnici je .zme- nnrski |o„ v Mariboru. n,al par pr.,azmh besed s svojim sose- Koncer, y Makol|lh je iredi, orkes(er dom potem pa ,e blažena zaspal Ko pa ;z Majšpcrka Koncert e Prav dobro uspcl ILL',l f ^Č1 ?t.Ult TO ^ veliko odobravanje. sKornje, za Kaiere ,eprea Kratkim plačal , Nesreče. 34 ,ctni ključavničar Štefan 1500 Hr, je na svoje veliko začuden,e Rai„Scrl jf poljčan ,, 'jc zlomil v našel pred posteljo par starih ponose- ; de,n*m g|cgnu z !cs^e je dla 30K,ct. n.h čevliev, katerih ne b, mogel nit. na-1 na izabeiaSHass i, Maribora in dobila takn.ti na svoje velik« noge. Takoj ,e notranje pošUodbe. bi « o tem obveščena pol.c,a m je ka, 57 kr>r )e bn kaznovan 51 letni Al-hitro _ našla tatu, ki ,e korač.l po pro- ! bert TerSovcc iz Maribora, V oktobru ■ L j j. u • -,e. o 1U8t*v,la 1943 je odsedel zadnjo kazen 2C mesecev, in ga odvedla seboj. Bil ,e to Sebast.ano Kar preveekrat je bi| že kaznoval, zaradi Ouartucc.o doma iz Regg.a Calabr.e, ka- ] erb, , potepuštva itd. terega so potem ko so vrnili Sp.larju p0 kazni £ „t „ v HsllJ?bn ; njegove škorn,e odpel,al. v zapor v ul.c. pIeskarju. Seveda ga je kmalu pustil na Pek is Komen« napaden. V četrtek popoldne je tržaška bolnišnica sprejela v zdravljenje Antona Ruda, doma iz To-mazovica pri Komenu. Ker ni mogel govoriti, je povedala njcRivn sestra Bernarda, ki ga je spremljala, da je bil napaden na cesti, ko se jc vozil s kolesom in je dobil dva strela v nogo. Napadalci so mu odvzeli kolo, obleko in čevlje. Z Goriškega Planin« pri Vipavi. Z ročno granato se je ponesrečil sin Antona Mikuža, našega polilkomisarja. Le čemu jemlje v roke reč, ki ni zanjl Prazna stanovanja v Gorici se lahko oddajo v najem samo s privoljenjem mestne občine. Tako ie odredila prefek-tura zaradi velikega pomanjkanja stanovanj v Gorici. Prestopki se bodo kaznovali po zakonu. Z Gorenjskega Zborovanje trgovcev 1 iivili t Kranju. Pred nedavnim so zborovali v Kranju z vse Gorenjske zbrani trgovci z živili. Po otvoritvi zborovanja in kratkem nagovoru uradnega vodje Orosela je govoril podpredsednik združenja Hans I.ft-scher o dolžnostih trgovca v narodno socialistični Nemčiji. Nadalje so bila obravnavana vsa podrobna vprašanja preskrbe na živilskem trgu. Zborovanje ženstv« je bilo te dni prirejeno v Kranju. Govorili je zbranim članicam članica Badet in jih spodbujala k požrtvovalnemu delu. cedilu in se šel potepat po deželi, kjer so ga prijeli. Kaznovan je bil zaradi tega, ker je prekršil delovno pogodbo in ker se ie potepal. Njegova 57. kazen mu je vrgla 6 mesecev. Iz Hrvaške Meščanstvo Tuzle svojim hranilcem. Na pobudo velikega župana so meščani v Tuzli zbrali med seboj večjo vsoto denarja, cigaret, peciva in ostalih vrst živil ter so z njimi obdarili vse ranjene domobrance, ki so zadohili poškodbe pri zadnjih bojih s tolovaji v okolici Tuzle. Z nabranimi sredstvi so dobro pogostili tudi vse ostale domobrance, ki so se udeležili zadnjih borb s tolovaji, v katerih so komunisti doživeli hude poraze. Na ta način se je meščanstvo v Tuzli oddolžilo svojim branilcem in varuhom. Priložnostno znamke v korist hrvatskih vojnih invalidov. Hrvatski prometni minister je dovolil izdajo priložnostnih znamk v korist hrvatskih vojnih invalidov. Znamke bodo franko-znamke in bodo tiskane v štirih vrednostih in sicer: znamka v vrednosti 7 kun z doplačilom 3.50 kun, znamka vredna 16 kun z donlo-čilom 8 kun, znamka v vrednosti 24 kun z doplačilom 16 kun in znamka za 32 kun z doplačilom 10 kun. Načrte za znamke je napravil prof. Ivo Režek v Zagrebu. V prometu bodo od 15. februarja do 31. marca t. 1. Minister dr. V ranči? v B^nla Lekl. Hrvatski državni minister dr Vrančič se je nedavno mudil v Banja Luki ter je imel tam konference z vsemi krajevnimi činitelji zaradi obnove življenia v ineslu in v ostalih osvobojenih krajih. Za časa Orski ogen| Jfc »Nič novega ni pod soncem« Zborovanje v Dovjem-Mojstram je bilo j svojrpa bivanja v Banja Luki je dr. Vran pred nedavnim prirejeno v pouk preln-, fi{ imcnovflll ,udj posebno komisijo za valstvu. Govoril je Swierzinsky o temi , ,1KOtovitev ^ komunistov povzročene ško- >Hitler ali Stalin«. Pri tem je še posebej in podrobno obravnaval razmere na Gorenjskem. Novice s Čtnega vrha. Posebno dogodivščino je doživela posestniea Ivana de. Ta odbor vodi tudi vso podporno akcijo in aprovizacijo za prizadeto ljudstvo. Nov« najdišč« lignil« v Zagorju. V Duh na črnem vrhu. Kar na lepem j8 V^^skem področju, so nedav prijadral z višine jastreb in se zaletel! JI« M"£»"«• P1las" skozi odprto okno v sobo. Nekajkrat je »"gnita >S?e, H<>m*J nckij metrov pod ze-zakrožil po sobi in jo zopet skozi okno m$8*° po.vrSlno. Z izkopavanjem so že odkurit.v višave. — Marija Trobec si je t pričeli- pri sekanju drv hudo ranila nogo. Obnov« zagrebške stolnice. Zarad. mi- Življenje in smrt v Kranju. V me- i 'jonske podpore hrvatske vlade ter osla-bocu januarju je bilo 30 rojstev in 18 hh hrvatskih gospodarskih in kulturnih ustanov, se obnova zagrebške stoln.ee nadaljuje tudi v sedanjem vojnem času. Za potrebne lesene odre za obnovo obeh stolpov so porabili 800 kub. metrov lesa ter okoli 15 000 raznih vijakov. Pri tej priliki zagrebško časopisje omenja tudi velikost stolpnih ur ter navaja, da ima vsaka stolpna ura zagrebške stolnice v premeru 3 metre. Kazalec na njej na- pogrebov. S Spodnje Štajerskega Odlikovani Spodnieitajercl. Na bojišču so bili odlikovani z železnim križcem II. stopnje vojaki: Anton Kmetec, Franc Trčko oba iz ptujskega okraj«, Jožef Kodrič ie Makol, Jožef Belšak iz , . Sv. Marka niže Ptuja, Andrej Horvat iz | prav. vsako uro pot 9.4 m, kar da v letu Podlehnika, Jožef Kos iz Brega, Franc j dni približno 80 km. Grajhoner iz Brega, Franc Cimerman iz j Propaganda za večje uživanje morskih Središča, desetar Alojzij Gabrovec iz rJb, S priključitvijo vseh dalmatinskih Dravograda in Janez Vogler iz ptujske- 1 krajev in obale NDH, se je hrvatska vlaga okraja, da pričela baviti z vprašanjem zboljša-Razstava o letalskem terorju je bila ' nja in modernizacije ribolova v Dalmaciji, odprta 28. januarja v Mariboru. Ta potu- ' V ta namen je vlada zagotovila za posa-joča razstava vzbuja veliko pozornost in ' mezne ribarske zadruge večje podpore. bo ostala v Mariboru do 13. februarja. Sinfonični koncert v Trbovljah je priredila okrožna glasbena šola 5. februarja. Je to sedmi sinfonični koncert. Na koncertu so med drugim sporedom prvič izvajali delo Antona Brucknerja. Orkester- Ni da bi človek tajil, da napravijo pri . gled v kasnejši razvoj grškega ognja, ki šolskem pouku na bodoče kemike in Ii- j se je v dobi stoletij spremenil polagoma zike največie vtise tako zvani efekti , v mešanice, ki so slične današnjemu črne-svetlobe in poka in odrinejo vsa čisto mu smodniku in ki so z njimi z možnarji znanstvena načela v ozadje. Gorenje na- , obstreljevali sovražnika. To ie na pre-trija ua vodi ali fosforja v čistem kisiku, prosta ljudstva vplivalo kot blisk in gr- pofc«nie električnih isker ali pravljično pi6ano svetlikanje Geisslerjevih cevi vpliva tudi Je kasneje na človeka. Priljub-licni i o razni tozadevni poskusi iz de-?kih let, kot so na primer bengalične vžigalice, pokalice, žabice in tako dalje. Znano je, kako je veliki nemški kemik Just von Liebig še kot dijak pri nekem »čarodeju« na sejmu opazoval uprizarjanje razstrelilne snovi, belega praška, ki ga uporabljajo za napolnjenje bakrene kapice pri nabojih. Liebig jc spoznal po rdečkastem sopuhu, da se je živo srebro razkrojilo v solitrovi kislini, da je primešan alkohol, je Liebig dognal po tem, ker je »čarodej« s tekočino iz iste steklenice čistil ljudem umazane ovratnike, ki so potem dišali po alkoholu. Če sc ml dandanes zanimamo za take učinke in če vplivajo na nas, koliko bolj je kaj takega učinkovalo na življenje preprostih ljudstev, ki so take pojave zlasti izkoriščali v vojni tehniki. Nekaj primerov naj nam pokaže, kako so razni kemični in fizikalni pojavi, ki o njih menimo, da «0 nam znani šele iz zadnje dobe. bili uporabljeni v starem veku in v zgodnjem srednjem veku in so dosegli naravnost svetovno zgodovinski pomen. Ogenj pod vodo Vzhodnorimska ali bizantinska d'ž«va je preživela konec svoje sestrske države — zahodnorimske države — skoraj za tisoč let. Da ni postal Bizanc, ta ogromna trdnjava ob Zlatem rogu in Bosporu,- žrtev Arabcev, Bolgorov, Rusov in Turkov, lahko brez pretiravanja trdimo, da se je to zgodilo le zaradi neke kemične iz-naidbe, ki se imenuje »grški ogenj«. To strahotno novo orožje, ki so ga najstrožje varovali kot državno skrivnost, je baje iznašel sirijski inženir Kalllnikos iz Ile-liopolisa in sicer okrog 1. 6č0 pr. Kr. r. Malo verjetno je mnenje, da bi bili Kitajci iznačli grški ogenj (dasi so že pred tisočletji poznali smodniku slične mešanice. ki so jih pa uporabljali samo v sve-tloVic namene, kot nekakšne rakete) — in ti ga bili Perzijci in Arabci zanesli v Eizanc. Saj je bizantinska dr/ova vprav proti Perzijccm in Arabcem uporabljala to novo orožje, zlasti spričo arabskega obleganja Carigrada, ko je grški ogenj povsem uničil arabsko brodovje. Iz česa menje in jih splašilo, da se niso več zo-perstavljali. Iskra, ki ubija Slednjič naj še omenimo, da »o imeli nekateri stari kulturni narodi — posebno še Egipčani — brez dvoma nekaj zna- nja o elektriki, od katere so stari Grki poznali le privlačujočo silo jantarja, lo znanje so pa ob raznih prilikah kaj dobro izrabljali S pomočjo strelovoda in učinkovitega principa Leydenske baterije so v raenih svetiščih in kraljevskih grobnicah, ki so bile njih steno obložene s kovinastimi ploščami, povzročali bliskanje in grmenje, loko da nepoklicani niso mogli v te prostore in so bili uničeni, čim bi bili vstopili vanje. — Po vsem tem sprevid:mo. da je res, ko pravimo, da »ni nič novega pod soncem«. (Viilkischer Beobachfer.) Dalmatinska obala zavarovana V poslednjem času so nastale močne utrdbe poroča »Deutsche Adria Tozadevno Zeitung«; Nemško vojaško vodstvo računa vsaj s tem,' da hočejo Angloamerikanci svoje delovanje razširiti in tvegati skok čez Jadransko morje. Z nemške strani je tozadevno vse pripravljeno, kakor piše nemški vojni poročevalec, ki pravi dalje: »Pravkar sem se z letalom pripeljal iz Dalmacije kot spremljevalec visokega častnika, ki je imel posebno nalogo, da je pregledal obrambno stanje jadranske vzhodne obale. Med to inšpekcijsko vožnjo sem lahko dobil globok vpogled celo v najbolj skrivne stvari. Samo po sebi je umevno, da so bile pri izgradnji dalmatinske obale uporabljene skušnje iz Norveške in Atlantika. Od jeseni 1943 dalje, odkar so nemške čete zasedle Dalmacijo, so ta utrdbena dela nadvse živahna. Zaradi milega podnebja so se mogla dela vso zimo nadaljevati. Ker je v deželi na pretek kamenja in betona, je bilo moči izlahka zgraditi primerne postojanke za težke topove. Veliko težav je bilo edinole z raz-strcljevanjcm skalovja za gradnjo zaklonišč, varnih pred bombami, saj so zgradili daleč zunaj pristanišč na gorskih pobočjih ,več postojank, ki so odlično zavarovane spričo obstreljevanja in so tudi dobro zakrite. Prožna obrambna fronta nemških edinic je mogla biti ja-ko ojačena s številnimi topovi, pridobljenimi od badoglijevskih laških divizij. Toča granat bi brž planila na nasprotnikovo brodovje, ki bi hotelo pristati, že daleč od obale in ji ne bi več ušlo. Spretne torišča težkih topov skrbijo za učinkovite obstreljevanje z vseh Istočasno hrvatsko časopisje opozarja ljudstvo na veliko hranilno vrednost morskih rib ter mu priporoča, naj morske ribe uživa v večji meri kakor pa doslej. Strokovno časopisje pa daje ribarjem potrebne nasvete za sušenje morskih rib. | Deset sinov na bojišču Iz družine Melchior v Albrechtsu pri Suhlu v TUringenu je de.«et sinov, od najstarejšega do najmlajšega, na bojišču. Eden od sinov je padel pri Orlu, drugega pogrešajo od bitke pri Stalingradu. Štirje so bili že večkrat ranjeni. Ofc ima 53 let iu je zaposlen pri industriji za orožje. pa je bil grški ogenj, ki ga ni bilo moči j tistih strani, kjer bi se utegnil sovražnik pogasiti in je baie tudi pod vodo gorel? j izkrcati. Velikega pomena za borbo na Kolikor nam je dandanes znano, je bil ta j obalnem torišču je nemška zasedba dal-ogenj gosta ka*a iz nafte, ki so jo dobivali iz Mossula v sedanjem Iraku; primešani pa so bili: žveplo, soliter in ne-gašeno apno. S to gosto kašo so napolnil. velike lončene posoVelika nogometna tekma« — v kinu Slogi je film, ki more navdušiti ne le po svojem izrazitem športnem značaju, marveč tudi kot film sam. Rudarji, ki globoko pod zemljo v stalni nevarnosti kopljejo premog, v svojem prostem času telovadijo in trenirajo zn nogometne igre, ki so zanje takorekoč višek mladega življenja, K tem jih vzpodbujajo Seveda tudi starejši, ki ne brcajo več žoge po zelenem polju, so pa še vedno navdušeni za igro. Ne manjka pestrosti, ne ljubezenskih zapletljajev in tudi no slik iz pravega rudarskega življenja glol>oko pod zemljo. Zadnji del filma — tekma za nemško državno prvenslvo — je v barvah in torej še bolj poudari značaj filma. Zdaj, ko naša nogometna polja počivajo in ko žoge leže v kotih, se lahko naužijemo igre in nogometa v filmu, saj moremo reči, da so bili Ljubljančani vedno navdušeni za nogomet. V tem filmu pa je igra živa in zdi se vam, kot bi bili res na pravem igrišču, v velikem stadionu, tako vas zajame. Da, če se ne bi dobro zavedali, kje ste,-bi z občinstvom na plalnu ploskali in vpili, kot je navada na igriščih. Vsekakor moremo trdili, da je film lep po svojih slikah, igri in vsebini in ga moremo priporočati vsakomur, predvsem pa tistim, ki so iako radi obiskovali športna igrišča in gledali nogometne tekme. 29. roditeljica, 30. členek, 31. hladi, zebe, 33. vladarski znak, 36. siromašen, 38. go-zdovnik, 39. množica, 40. izdelana na statvah, 41. dve tretjini besede »boa«, 42. obrtnik (množ.), 43. nagon, 45. kazalni zaimek, 47. ploskovna mera, 48. pot v snegu (množ.), 49. govedo, 51. blazna, 53. angleški plemenitaš (tujka), 54. živeči slovenski pisatelj, 55. zimsko prevozno sredstvo, 57. vzdržen človek (tujka), 58. posedujeta, 59. natančen. Navpično: 1. kratica za sledeči, 2. zver, 3. leposlovni članek, 4. naslov knjige, ki je pred kratkim izšla v »Slovenčevi« knjižnici«, 5. električna mera, 6. del sobe (množ.), 7. ime in priimek pisatelja knjige pod 5. navpično, 8. žensko ime, 9. češka pritrdilnica, 11. prošlost, 12. počiva v postelji, a ne spi, 13. slavospev, 14. s tem vzklikom poženemo konja, 18. izraelski vojščak, 20. očitania, 22. moško ime, 23. moško ime, 25. dolenjska reka, 27. uradni spis (množ.), 29. egiptovska boginja pravice, 30. žensko ime, 32. »ad aeta«, 34. dva enaka soglasnika, 35. »nm«, 37. italijansko >pojdi«, 42. nasad, 43. del Slavonije, 44. strašilo (srb. hrv.), 46. državni zaklad (tujka), 48. obvodna ptica, 49. dragocena tekočina, 50. mesto v severni Italiji, 52 češka pritrdilnica, 53. italijanski spolnik, 56. vas blizu Ljubljane. Rešitev križanke št. 123 Vodoravno: 1. marmor, 7. akt, 9. slovar, 15. iste, 16. barakar, 19. grdo, 20. ki, 21. Ind. 23. jarem, 24. tla, 25. Ak, 26. roč, 28. Ink. 30. sta, 32. njo, 34. obli, 35. javor, 36. vpad. 37. sel, 39. jim, 41. iii, 42, Oke, 43. km, 45. aga, 46. krnja, 48. niz, 49. ol. 50. oaze, 51. prekast, 53. cone, 54. prerok, 55. ded, 56 klanec. Navpično: 1. mikroskop, 2. asi, 3. rtič, 4. Mencinger, 5. Ob, 6. raj, 8. Karavanke, 9. Sam, 10 1. r., 11. oglavnica, 12. vran, 13. Ada, 14. rokodelec, 17. rak, 18. kes, 22. dinja, 24. tnnin, 27. obe, 29. nji, 31. tri, 33. jak, 38. Laze. 40. mre, 41 iia, 42. ozon, 44. mor, 46. Krk, 47. Ask, 49. one, 51. po, 52. 1.1. | Prodamo J MANUFAKTURIST pošten in teren se takoj sprejme. Ponudbe uprnvi »Slovenca« pod »Pridnost« 1135. IŠČEM DEKLO močno, za pranje, ribanje in vsa hišna dela. Prijateljeva ulica la, II. naJ., desno. SLUŽKINJO pridno, pošteno in zvesto, ki ima veselje do gospodinjstva in vrta, okrog 40 let staro, sprejmem k dvočlanski drtftini. Hrana in plača dobra. Služba stalna. Nastop t1*, marca. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1113. MIZARJE sprejme domače Industrijsko podjetje. — Ponudbe na upravo »Slov.t pod »Mizarji« žt. 1000. (b učitelja perfektne tiemSčine, dvakrat in italijanščine enkrat tedensko, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nemščina« St. 1106. SLUŽKINJO ra hišna dela sprejmem. Kogovšek M.i Kauinogoriška 26. 11 - - - ————— DEKLE ne sprejme v dobro hišo v bližini Ljubljane, z dobro plačo, vajena hišnih in poljskih del. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod hlapca sprejmem takoj. Po-izve se: Sv. Petra cesta št. 61. (b KUHARICO boljšo, veščo samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del takoj spre|iu«vn k dvema oselmn«. Naslov v uprav. »Slovenca« pod St. I14S. (b služkinjo vajeno kuhe tn gospodinjskih del sprej-' inem. Sv. Petra c. 67. _ (b VEČ DOBRIH slikarskih in pleskarskih pomočnikov za duljšo zaposlitev sprejmem. Marn Josip —■ Wolfova ulica 12. (b 4-čLANSK A družina i>če pridno in pošteno dekle v pomoč gospodinjstvu. Trstenjakova ulica t, II. nad., »lesno. Zgla-siti se od 12 do 14. Nastop lahko takoj. KROJAŠKEGA pomočnika - co, mlajšo moč za delo v roke sprejmem. Hrovatič, Slomškova 19. (b POSTRFŽNICO od 1—6 popoldne k dvočlanski rodbini — iščem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1205. j Vajenci j VAIENKO za dum^ko krojaštvo sprejmem takoj. Žužek, Celovško- c. 57. OTROŠKI VOZIČEK lobok, dobro ohranjen, prodam. Poizvc gostilna Kuhar v )ev. M. v Polju. (1 VAJFNKO sprejmem v salon »n izdelovanje perila. — Naslov v .ipra\ i Slovenca pod št. 1114. DVE POSTELJI kompletni ena upo-abna tudi za divan, aprodaj. Naslov pri pravi »Slovenca« pod 1077, (1 VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem tri koj. Marn Josip, slikar. pleskar, Ljubljana, Wolfova 12. (v VAJENCA sprejmem takoj proti začetni plači. Baonik Jože, mizar. Blei\vei-sova cesta 52, dvorišče. KROJAŠKEGA P1ANINO koraj nov, črn, bolj- e vrste, prodam. — Močnikova ulica 13. STISKALNICO (ekscenter prešo) ter merikanko prodam. Ogled med tednom. Naslov v upravi Slonita pod št. 1132. (1 alt VAJENCA vajenko s primer- NAPRODAJ: črn damski nlušč, nor, redvojno Nago, za red nje veliko osebo, "ena 1000 lir. Kletka zn papige, srednje veliko. cena 100 lir. — Nuslov v upravi Slo-enca pod št. 1141 »Isko izobrazbo sprejme krojaški su-lon Ciorjup Anton — Ulica 3. maja št. 7. UČENCA ZA KROJAŠKO OBRT s|>rejme modni salon 0 rosi a v Slapar, &mar-tinska cesta 8. (v VAJENCA sprejmem proti takojšnjemu plačilu. Slikar in pleskar Sedej l.co-polil, Slomškova 23. (y VAJENCA za mehanično obrt, pridnega in poštenega sprejmemo. Tribuna, 1 erdo I azar, Karlov-ška cesta 4. (v VAJENCA za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem tnkoj. Kresni Pavel, Tržaška 83, tel 20-23. Kupim vsuko količino starega firneža. (v I Sobe i oddajo g OPREMLJENO ČISTO sobo s kopalnico pri mirni stranki blizu tramvaja oddam zakoncema. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod poceni« št. 1159. (s DVA PFRZIJANFR plašč in skutiks boa naprodaj, Poizvc sc: Ion »Miru«, Mestni trg 7. (I ZARADI SELITVE rodnin kompletno za-onsko spalnico. Na-lov v upravi »Slov « pod št. 1153. (I ŽELEZNO PATENT PEč 6 likalniki, prodam, žužek, Celovška c. 57. zdrav kmečki mož želi dobiti slu/bo na kmetiji, zmožen vseh kmečkih del in pro cepljenja sadnega drevja. /akrajšek Jože, Dolenjska cesta 94a. UPOKOJEN bančni ravnatelj prevzame upraviteljevo stanovanjskih hiš. Ponudbe z navedbo honorarja na upravo »Slov.« pod »Administrator« št. 1158. ( j JDljaiO UBOG IN VEREN visokošolec se sprejme na brezplačno stanovanje. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Begunce« št. 1134. OPREMLJENO SOBO čisto, s kopnlnico, pri irni stranki oddam gospodični. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Zmerna cena« 1160. SOBICO oddam brezplačno dijaku ali dijakinji. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Iz dobre krščanske družine« št. 1163. (s OPREMLJENO SOBO prijazno in sončno, odiiam. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Ivri pivovarni Union« št. 1164. (s SONČNO SOBO za Bežigradom, 5 ini nut od cerkve, oddam gospei ali pospodični. Ogled popoldne. Rus, La\ričcva 4. (s I Sobe litefo LEPO SOBO r posebnim vhodom souporabo kopalnice sredini mesta išče so lidni, boljši gospod » -i mofr.i fti za tnk j Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »Febru ar« št. 1193. (s MLAJŠI URADNIK išče opremljeno sobo, po možnosti s posebn vhodom. Ponudne poc »Točno plačilo« št. 800 na upravo »Slovenca« | Glasba B LASTNIKI GLASOVIH JEVI Poilninjte te mn)e telefonske tlev 59-2», kl t* « cavem revno kar liiDlem Imeniko lJela®evalec glasovirtev |HR ASEK. Znnjskesii cesta Ml. Ljubljana Komična tovarna Moste, •Iružba i o. s., Ljubljana, javlja žalostno vest, da je nenadoma umrl njen marljivi in zvesti uradnik, gospod c • V • w Stmctc Mirko i ing. c h o m. DRVA PREMOG GOMBCČ GLEDALSKA 14 sladko seno konje in govedo godno prodam. Franc abiek, * Rudnik 13 ubljana. SPALNICA orehova imitacija, naprodaj. ZOB JOŽE, stroj, mizarstvo, Ljubljana, šiška, Aljaževa esta 14. (1 ROČNI VOZIČEK štirikolesni, neokovan prodam. Kovačič Martin, tilinška 9. • (1 ŽELEZOSTRUŽNICA mala, na nožni event. motorni pogon, naprodaj. Ogled vsak dan pri vratarju pivovarne Union, Celovško 22 SVILENA SITA za belo moko dobite na zalogi pri Ferrum Lebn Stupica, železni-na, Ljubljana, Gradišče 2. tl MODERNO železno stoječo bla gajno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1130. (1 naprodaj voz zapravljivček, ma lo rabljen, popolnoma prenovljen. Poizvc sc ri Jože Kogovšck, ovač, Dravlje, Vodnikova cesta. (1 SUKNJO dobro ohranjeno, srednjo postavo, predvojno blago, obleke in čevlje, prodam. —-Ogleda se pri hišnici Pred škofijo 19. (1 2 VOZA otave prodam. Vprašati i Tovarniški ulici 13. HISA nova, ^nadstropna, solidno in moderno grajena, ugodno prodam v centru. Zazidane ploskvo 270 m2 Prevzame se lahko večja hipoteka Ponudba na »Slovenca" pod šifro: „Samo resnim interesentom" 118« MFRCF.DES 170 V uksuzna limuzina, izredno lep voz, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Radi denarne stiske« št. 1215. (1 S Kupimo 1 ŠKORNJE mehkimi botami št. [1— 42 in jar.aine h'i-'e v dobrem stanju, tunini. Ponudbe z navedbo cene je poslati ipravi »Slovenca« pod ►Škornje« št. 1162. (k STRUŽNICA 1 m dolga, zelo dobro ohranjena, 2 ročna vrtalua stroja in en kompresor zelo ugodno naprodaj. — Vprašati pri Merkur. Puharjeva 6. (1 STAR KOVAŠKI MEH šmitna) kupim. Naslov pustiti v upravi »Slov.« pod »Takoj«, *t. 1110. (k 2 MOTORNI KOLESI še kot v novem stanju, zadnji model, zelo ugodno naprodaj. Oglcduti pri Merkur, Puharjeva 6. (1 ZAMASKE stare, neuporabne, in vsakovrstne plutovi-naste odpadke kupimo v vsaki količini, hriion ska cesta 2 dvoriiče-pisarua. (k NAPRODAI: Večja železna nlagaj-na znamke »Wicse & Ko.«, železni bareli pocinkani za 200 kg vsebine, od tehničnega olja, ročni voziček na 2 kolesi, decimalka, ki potegne do 500 kg. Naslov v upravi Slovenca pod Št# 1210. MAJHEN DROBILEC (Brccher) in mlin, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mlin« št. 1075. (k OTROŠKO DVOKOI.O za osem do desetletnega fantka, kupim. Vošnjakova 12. (k PRODAMO trgovske stelaže, visoke, ©na vrata in oma-Poizve se pri mizarju Babnik Jože — Bleiweisova cesta 52, dvorišče. (1 smrekov/jelov rezan in tesan les, kakor tudi bukove, hrastove, javorjeve, jesenove in lipove plohe dobite v skladišču zadruge »Murad« v ŽivinozdravniŠki ulici (za Cukrarno). (1 cementne cevi opeka za pregrndc (porolit) in dimnike, vležnno apno se dobi pri »Gradidom« z z.. Prijateljeva 15. 1 juta vreče kolomaz, karbolinej iistimadei, barit (tez* ki špnl), bela kreda (kalcijev karbonah na zalogi pri tvrdki »pktronafta« a Ilmclnk, Ciril-Mctodo-va (prej Tyrševa) 35n ^Prsmen I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica ft.f Telefon St2C-5n mlftl. podgane In ičurke zanesljivo pokončate » strupom ki ca dobite v droge riji Konc, Židovska ' (1 PRODAM moderno jesenovo spalnico, Isto tam naprodaj kavč z omarico v palisandru, tapeciran ali brez Mizarstvo Filip, Vodnikova cesta nasproti šole i Zg. Šiški (še znotraj bloka). (I SPALNICE plcsknne in orehove ter jedilnicc ugodno kopito pri tvrdk' »STIGL«. Ogled vsa torek, četrtek in ne> deljo od 5—5: Celov Ska 72 (zvonec Stigl otroški voziček avlo model, krem barve, zelo dobro ohranjen, prodani. — Naslov v upravi Slo< vcoca pod št. 1108, HARMONIKO diatonično popolnoma novo, prodam. Tovarniška 6. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Ravnateljstvo in nameščenci Kemično tovarno v Mostah, družbe z o. z. MUROPOUSKIM ROJAKOM in prijateljem sporočam žalostno vest, da je 21. januarja umrl v Križevcih pri Ljutomeru moj oče, gospod JMOB ŠTUHEC Zakramente za umirajoče mu je podelil g. kanonik J. Weixl. Sveta maša zadušnica se bo darovala jutri, 14. februarja ob osmih v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Prosim pomoči v molitvi. V imenu rodbine FRANC&TUHEC salezijanski duhovnik kupimo bicikljo bieikelj gume, motorna kolesu ler L-uiuc za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva (i. (k OLJNATE SI.IKE starinske novce, srebrne predmete, leksikon, različno slovenske knjige, Malovo zgodovino, nahrbtnik kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Obir« SI. 1209. (k MOHORJEVE KNJIGE stare in nove, le dobro ohranjene, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 921. k I KUPUJEM volnene triko jopice, I krojaške in šivilske 1 volneno ter bombažno odrezke. Hrenova S. k SREBRNINO kovance in drtlge predmete ter dragocenosti kupujemo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. k STEKLENICE razne .r.te, kapotemo. Plačamo dobro N« vato telto lib prevza oiemu oa domo. . B GoStia. Vodnikov lig H i MI/.N1 ŠTEDILNIK z dvema ploščama in pečnjakom — dobro ohranjenega kupim: lončar Franc, klepar-utvo, Figovčevo dvorišče^_ (k kupimo pohiltvo, glavni pogoj je snažno. V poštev pridejo žiriiniee, lahko tudi iz afrika. Šivalni stroji, preproge in drugi uporabni predmeti. Trgovina Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). moške obleke cvlje, perilo, postclj-ino in druge predmete stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. (k KUPIM rabljen majhen trans-portnbel že rabljen pisalni stroj. TakojS-nje ponudbe nn upra-vo »Slov.c pod »Truns-portubel« St. 1179, (k kupimo proti zelo dobremu plačilu pohiStvo za samsko ^obo in pisarno ter preprntre. klavir in radio. Naslov v upravi »Slov.* pod St. 1218. (k IV najem K odda M HIŠO S HLEVOM in njivo oddam v nojem v Mestnem logu nu Blatu. Mesečna nu-jemnina od hiše in hleva 38 lir. Zaradi njive po dogovoru. -Poizvc so Tovarniška ulita (P ODDAM v najem vilo v Ljubljani izven bloka v zameno zu 3 ali večsobno stanovanje v mestu. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 1099. IjPosestva^l NA BARJU kupim travniško parcelo. Nc veliko, na trnovski strani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1119. (p VEČJE ZEMLJIŠČE pri D. M. v Polju se odda v najem zaradi obdelovanja. Za pojasnila je na razpolago naslov v upravi »Slov.« pod St. 1178. (P GALICO IN ŽVEPLO za svoje vinograde kupim. Gostilna Kaj-fcž, Florjanska 4. RADIO APARAT novejše vrste, dobro j ohranjen, kupim. Na- i slov pri upravi Slov. j pod št. 1180. (k 4 RADIO ŽARNICE jeklenke z oznako AZ 11, KCM-11, FBF-lt/ ECL-11, kupimo. Fve-rest, Prcšeruova 44. _(k PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. Gcrovac, Kolodvorska 8. (k DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, boljše znamke kupim takoj. Nnslov v upravi »Slov.« pod št. i 184. (k PARCELE za Bežigradom, v Šiški pri novi cerkvi in pred sluro cerkvijo, na Brdu, travnik v Rožni dolini in pri Brdu. Nekaj parcel Se dobi za 50.000 lir. ZajeO Andrej, Tcali-tetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. (p hišo štirinadstropno, novo, z vsem komfortom, v centru; hišo, dvonadstropno za Bežigradom; hišo, enonad-stropno z veliko vinsko kletjo in večjim vrtom; hišo; pritlično ob Celovški cesti — hišo (polovico), novo dvonadstropno v bližini Mestnega doma — prodam. — Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. (p sigurna vložitev denarja Z 250—300.000 lir se lahko pridruži pri .starem, oobro vpeljanem podjetju z velikim fiksnim zaslužkom - Ponudbe upravi »Slov,« pod »Sigurna bodočnost« 1216. (P KUPIM MALO IIISO z velikim vrtom ali dvoriščem na Vrhniki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hitra odločitev« St. 1213, (p HIŠO Stirlstanovaujsko, pri dolenjskem kolodvoru lakoj ugodno prodam. Tanko, Kapiteljska 3. PARCELO 1(196 m1, pod Rožnikom. ugodno prodam. »Al.PINA«, Tjrševa 12. Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je Bogu vdano za vedno zapustil nas ljubljeni soprog, predobri očka, brnt, stric in svak, gospod PEBEšmiK CE&Il sluga Rdečega križa. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dno 13. februarja 1044 ob pol treh z Zal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Dubliče, Mokronog, Harbin, Ljubljana, 12. februarja 1944. Žalujoči rodbini: Piberiiik in Milili?. Neizprosna usoda mi je 31. dec. 1943 za vedno iztrgala najboljšega soproga, zlatega ateka, brata, strica, zeta, 6vaka, gospoda Franca MmU trgovca in posestnika v Ribnici. Ribnica, 1,3. februarja 1914. Globoko žalujoča soproga Albina, Eda, Metoda, Marina, Francck, otroci, in ostalo sorodstvo. Dne 12. t. m. nam je umrla dobra, skrbna žena iu teta, gospa Leskom Ura Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 14. t. m. ob 2 pop. z Zal, iz kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. februarja 1944. Žalujoči: Vinko Leskovec. soprog, in ostalo sorodstvo. g Knjige »ČAS« kompleten, broSiran in »Zgodovino slov. naroila«, kompletna, lolusnjc, prodam naj-inljšemu ponudniku. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Redkost« šl. 1120. knjige v raznih jezikih znanstvene, novejšega časa, časopise in ludi cele knjižnice ku-iiljc stalno knjigarna \leinmavr & liatnberg Miklošičeva 16. kupimo: Jurčič, Zbrana dela; Stritar, Zbrana dela, 1. izdaja: — Cankar, Zbrana dela IV. zvezek. Knjigarna Klein-mavr & Bamberg, — Miklošičeva 16. 1 Razne | "restavracija pri »Levu« na Gospo-svetski cesti je zopet odprta pod novim vodstvom A. Senica. slike za legitimacije, reprodukcije, amaterska izdelava; Blikanje pogrebov in na mrtvaškem odru; posnetki na domu in v ateljeju ter vsa v fotografsko stroko spadajoča dela izvršuje solidno in po zmerni ceni FOTO - GRAD MIR A, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. ' (r NOVI NAST.OV: Frančiškanska 3 Telefon 45-13 |_Pouk_| OD 6 LET"DALJE se sprejemajo (leči. in deklice v hormoni karski tečaj. Naslo\ v upravi »Slovenca* pod šl. 1071. Nakup surovih kož divjačine lisic, kun, dihurjev, jazbecev, veveric, vider, polhov in domačih mačk. Plačam najvišjo ceno Sprejemamkrz.no v strojenje in barvanje. Zaloga vsakovrstnega krzna Kožuhovina — V. ŠINKOVEC, mestni trg 11 nemščino začetnike in konver-zocijo poučujem. Prevzemam ludi prevode io korespondenco. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Doktor« št. 1199. (n 1 Siv, stroji 8 ŠIVALNE STROJE pogrczljive, kakor tudi z dolgim čolničkom kupimo. Plačamo po najvišjih dnevnih cenah. Trgovina Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). PRODAM zaradi odpotovanja: krojaški šivalni stroj orig. Siriger, dve moški suknji, črno .,in temnosivo, moški površnik, kratek moško kolo Pucli, mizo za krojaški stroj in pei-krov za damski stroj. Kamniška 13. MVALNA STROJA dva, zelo pripravna za domačo uporabo — prodam. Prvi 2300 lir. drugi 1900 lir. Pred škofijo 19, Adamič. 8 Pohištvo | 1 Denar | O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnova ulica 13.1L, levo •ii JUGO-KRKDIT. Živali 8 BREJO KOZO mlado prodam. Dol-nice 18, Ljubljana 7. _Ji VEČ BREJIH KRAV ima mestna klavnico, katere bi zamenjala za jalovke uli ilru-gačno zn pleme nesposobno živino. Rejci naj se javijo v ponedeljek, H. februarju v Mestni klavnici. ZAMENJAM 4 letnega konja zn I letnega žrebetn proti doplačilu, ali ga ludi prodam. Dole 27. p. Borovnica. (j LEP ČRN KONJ 6 let star, nopmdnj na javili prostovoljni družni s komatom v nedeljo, 13. f-l,ruarja ob dveh popoldne na Verdu. Informacije na Verdu šl. 99. (j patentna posteljne mrai«, oton»iine,imoderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizui ceni RUDOLF RA00VAN tapetnlk LJUDLJANA Mestni trg štev. 18 8 Kurivo 8 ln Frančiškanska 10 Telefon 29-61 TE! ICO ZA PLEME od dobre krave nile-knrice, težko preko 400 kg, 20 mesecev, prodam. — Naslov v upravi »Slov.c pod št. 1167._(j KUNCE sive orjakinje, osem mesecev stare, prodam. Vič. Snttncrjeva ulica 7, Bizjak. (j 1 Obrt | Pozor stavbeniki ln hiSnl posestniku Dobavljam, polapam 111 slruž.lm stare 1'AKKETK JOSIP BRLEQ T; j u b 1 j a n a KOJjODVOKSKA 28 j Filatelija i filatelisti! Sodno zapriseženi izvedence signira znamke za ljubljansko pokrajino in druge, izdaja potrdila o njih pristnosti, ocenjuje zbirke in znamke ter daje strokovne nasvete iz filntelije. Fila-lelija Modrijan, Miklošičeva 34. 1 Pridelki I prodam 300 kg pese, repe in korenja. Moste, Slap-ničarjeva ulica 5. I Kolesa | ŠPORTNO KOLO prodam. — Naslov T upravi »Slovenca« pod št. 1131. (oo KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« Največje veselje bo mladim in starim napravil lepi roman z 200 slikami » I V A N H 0 E « Dobite ga ▼ vseh knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«. « Staroznana Restavracija pri »Levu na Gosposvetski cesti se je zopet obnovila in bo pod novim vodstvom skušala cenjenim gostem najbolje postreči. Se priporoča B. Senica posojUnlra u £>ub!}tmi zadruga z neomejenim jamstvom ^_ v lastni palači t Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Posojilnica je bila nasproti hotela Union ustanovljena 1.1895 sprejema hraniine vloge v vsaki višini in jih ^ najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KOPITARJEVA 6/II v svoji črtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. 1 atotako izvrši tndi vsa draga knjigo veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic,šolskih torbic in sličnih, pasov, de-narnio, kovčkov in dragega galanterij. Mapa Vam uatti te predmete vedno v lepih, oknsnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! filr »Ljudska Uakara«« ~ Za Ljudsko tUUarp.0,; Jože Kramarje Hor-u^ober, Uisjatelji tal Jofe Sodja - SchrltUeiter, urednik!