Dopisi. jTz Ptuja. (,,Slov. pev. društvo".) Velecenjenim odbornikom, poverjenikom in vsem prijateljem ,,Slov. pev. društva" v Ptuji naznanja se tem pbtom vspored prihodnje redne odborove seje dne 6 januvarija 1892 ob 3. uri popoldne v ,,Narodnem domu" na Ptuji z uljudno proanjo, naj počasto vzlasti vunanji odborniki, sejo radi važnega predmeta, ki bode na dnevnem redu, osobno, ali pa naj razodenejo svoja mnenja, želje, nasvete o tej stvari pismeno vsaj do 3. januvarija 1892 predsedništvu. Vsak nasvet nam bode ljub, posebno pa nasveti naših prijateljev in veš;-akov. Vspored: 1. Zapisnik zadnje seje. 2 Dopisi. 2. Določi se kraj in čas prihodnjemu koncertu in 4. Razni nasveti in slu čajnosti. Odbor. Od sv. Križa na Murskem polji. (Rovanje.) Nekako središče so si nemčurji napravili v novem času v Radincih, ter so si osnovali nemškutarsko pevsko društvo. Trdno smo prepričani. da pri tem ne bomo zasledili nobenega poštenega slovenskega narodnjaka. Pravijo, da je glavni podpornik tega neinčurskega rogoviljenja g. Henn. Ako je to istina, potem bomo mi Slovenci tudi povedali svojo besedo. Dozdaj smo kupovali pri njem slatino, ako pa se je pridružil našim zagrizenim sovražnikom, potem ne bo več slovenskega krčmarja po vsej slovenski zemlji, ki bi točil njegovo Radinsko slatino. Zato mu mi dobro stojimo! Namen nemčurjev je, da bi nas zdaj od spodnjega in gornjega konca zajeli. Saj to mi dobro vemo, da jim Mursko polje neizmerno diši. Po malem in previdno že rujejo na vse liačine, da bi nas spravili v svojo oblast. Zato je treba, da imamo zelo opazko. Zdaj bodo skoro obžinske volitve po vsem Murskem polji. Tote volitve so neizmerne važnosti za nas Slovence. Naj se torej vsi pošteni Slovenci združijo in trdno delajo na to, da bo povsod voljen za predstojnika le zaveden, neustrašen slovenski korenjak. Za Boga ne volite nemškutarskih vetrnjakov in babjakov! Nemčurji obračajo zdaj svoje žrelo po Križevcib. Čujemo, da nameravajo k nam napraviti na Stefanje nekakšen izlet. Ako pridejo k nam s poštenim namenom, dobro; mi nimamo nič zoper to. Ali malo drugače bomo se gledali, ako bodo hoteli v naSero čisto slo- venskem kraji nemčurstvo širiti. Hujskačev in rovarjev ne potrebujemo. Tukaj je slovenska zemlja, to so naši kraji. Toto pravico in dolžnost imamo, da se smemo in moramo braniti proti vsem, ki hočejo po nepotrebnem med narni ljubi mir kaliti. To so naše besede in tako bomo tudi delali. Tedaj na veselo svidenje! Od sv. Petra pri Radgoni. (Posojilnica.) V četrtek se je vršil v Gorenji Radgoni, posebno od kmečkih prebivalcev, mnogobrojno obiskan shod, nanj so prišli pa tudi iz Celja dr. Ivan Dečko, naš deželni poslanec, Franc Lončar, tajnik ,,Zveze slovenskih posojilnic", ia naš domačin drd. Anton Brumen. Gosp. dr. ryan Dečko, predsednik shoda, razloži temeljito veliki pomen posojilnic v obče, posebno pa še take posojilnice za gorenjeradgonskf okraj, v narodno gospodarskem, narodnem in političnem oziru in navzoeni sklenejo osnovati posojilnico v Gorenji Radgoni. Predložena pravila se odobrijo in se bodo takoj, da se opišejo v zadružni register, paslala okrožnemu sodišiu v Celji. V načelstvo novemu zavodu izvoli se g. č. g. Anton Belšak, župnik v Gorenji Radgoni, naeelnikom in za ude gg. dr. Jos. Goricki, odvetnik; Oton Ploj, c. kr. notar; o. Emeroa Šlander, administrator; Jos. Zemljič, nadučitelj v pokoju; Jos. Škrlec, posestnik in krčmar, vsi v Gorenji Radgoni in Franc Krempelj, posestnik v Crešnjevci. Računski pregledovalec je č. g. Martin Meško, župnik pri Kapeli, in njegov namestnik č g. Al. Sijanec, župnik v Negovi. Tako je sedaj vse narejeno, da novi denarni zavod lahko k malu začne svoje delovanje. Da bode to delovslnje koristno in častno za vse Slovence našega okraja, za to so nam porok imena v načelstvo' izvoljenih, saj so to najodličnejši možje našega okraja. Tedaj srečo dobro! Iz Doline. (,.Drob ti ni ce".)To jesen je izšel v založbi ,,Kat. družbe" v Ljubljani XXV. letnik tega Slovencem toliko priljubljenega letopisa. (,,Drob." dobivajo se tudi pri D. Hribarji v Celji po 80 kr.) Neumorno delalni njihov urednik, preč. g. dr. Fr. Larupe pojasnjuje v predgovoru, zakaj da je letos natnesto drobtinic podal Slovencem velike kose! Pravi zato, ker je od sotrudnikov le takšnib. dobil! A berilo zavolj tega nikakor ni dolgočasno. Imajo pa ,,Drob" tri predele: a) ,,Nabožni del" obsega to leto 7—10. del Kamus-ovega neprecenljivega spisa: ,,Duk sv. Franciška Saleškega" v gladkem prevodu. b) rŽi vlj enj episi" zavzemljejo polovico ,,Drob.", ki štejejo letos zopet do 200 stranij! Fr. Kramar, bivši korar Ljubljanski, popisali so sami svoje življenje, sicer jako mično, a tako obširno, da je letos izšlo samo 18. odstavkov. 2. Fan. Lesjaka, Kostanjeviškega župnika, življenje naslikal nam je prav živo č. g. dr. Jos. Marinko. 3. Dobro- znani pisatelj P. Flor. Hrovat sestavil je pa življenjepis res apostolskega misijonarja. gosp. Lovr. Lavtižarja. c) Zabavni del podaje nam mično pripovest o ,,Dobovškem gospodu" (župniku) od J. Bedeneka. Le škoda, da se ta ,,štorija" konča, kakor da bi bil odrezal! — Ob koncu ,,Drobt." priporočujeta se ,,Katol. družba" in pa ^Marijanišče", dve blagodejrji napravi v Ljubljani. Prav lepa je slika na čelu ,,Drob.", ki kaže: Romarska cerkev na Trsatu.