So%*y0slLa»e
FMtštiA DomoviM/i
7/^
am€iuca* in snmr fromm m unouao« o»av
NO. 137
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 20, 1967
ŠLOV€NIAN
WOfiNING N€W8PAP^
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Heodvisnosi ¥ uadfeisj ?0 *0 letih ii Peipinga
3 BELGRAD, SFRJ. — Komunistična Kitajska je izgnala dopisnika jugoslovanske poročevalske službe 47 let starega Branka Bogunoviča iz dežele, ker je “pisal pokvečene in obrekljive zgodbe o kitajski kulturni revoluciji”. V teku 10 let, kar je bil Bogunovič na Kitajskem, je poslal od tam skupno okoli 2500 poročil, ki so v glavnem dosti točno napovedovala razvoj notranjih razmer, pa tuni- preobrate v kitajski zunanji politiki.
Bil je med prvimi, ki je sporočil odhod ruskih strokovnjakov iz Kitajske v letu 1960, in med prvimi, ki je objavil odstranitev peipinškega rdečega župana Peng Chena kot enega izmed nasprotnikov Maove kulturne revolucije.
Maovci so jugoslovanskega novinarja gledali z nejevoljo, ker so videli v njem titovskega ‘revizionista”. Niso ga več smatrali za svojega komunističnega ‘'tovariša”, ampak so ga naslavljali le še z “mister”, naslovom, ki je v navadi za pripadnike "kapitalističnega sveta”.
IJF2bivaIci Angtiille, otoka v Malih Antilih, so se z glasovanjem odločili za neodvisnost, pa se hočejo te znebiti s ponudbo priključitve Veliki Britaniji in Združenim državam.
CLEVELAND, O. — Tudi to lahko zgodi na svetu. Dokaz to je politična usoda malega °toka Anguiile v Karibskem ^orju. Otok je komaj 15 milj dolg, ima kakih 5,000 prebival-cev, pa vendar so ga Angleži že pred 300 leti izsledili in pridruži svoji koloniji St. Kitts. Ko-Jonija je do naše dobe obsto-.jala iz treh večjih otokov: St. Nitts, Kevis in Anguilla. Sredi-sce javne uprave je bil otok St. Kitts, največji med njimi, pa Vendar ima samo 50,000 prebivalcev.
Politične težave otoka Anguil-b- so se začele pred dobrim le-‘orn- Anglija je namreč dala ko-^oniji popolno samoupravo, pridržala si je le obrambo, zasto-Panje na tujem in diplomatične posle. Otok St. Kitts je s tem Pridobil na vplivu kot središče javne uprave in začel zanemarjati Anguillo. Pošiljal je tja le policijo in davkarje, za dobrobit otoka se pa ni brigal. Nezadovoljnost med anguillskimi otočani je rastla, letos spomladi so se pa otočani kar uprli in odpovedali pokorščino upravi v St. Kittsu. St. Kitts je poslal 15 policajev, da krotijo upornike. U-'hvs-uikj so pa policaje naložili 'a čolne in jih poslali nazaj do-hiov.
bo njihova neodvisnost čim ’'CR držala, so jo dali izglasovali na plebiscitu. Razen petih ?0 vsi domačini glasovali zanjo. Tu so se začele nove težave. An-guilla hi bila rada prišla pod di-*ektno kontrolo londonske vla-d°, tega predloga pa v Londonu 11130 sprejeli. Rekli so, naj se P°boto z upravo v St. Kitts. An-( ailla je notem brzojavila pred-3eflniku Johnsonu in mu nonu-Qda svoj otok v upravo. Na od-3°vor iz Washingtona pa še zmeraj čakajo.
To ne ravno posrečeno stanje Iia Anguilli je deloma zakrivil Politični poglavar v St. Kitts ^ radshaw. Mož je bil sicer izmoljen. toda rad bi bil tudi dik-at°r, česar mu pa opozicija ne °voli. Je v vednem prepiru z nl°- Zato pa opozicija tudi drži ^ Anguillo, kar seveda jezi 'radshawa, ki potem svojo jezo slresa nad uporniškim otokom.
Nasprotniki integracije kriieti v Sev, Karolini
Salisbury, n.c. — fbi je
Prijela v torek 12 oseb v Sever-111 Karolini, ki so obdolženi, da ,3° skušali organizirano v okviru zarote’’ z nasilji in strahova-r)^Grn preprečiti integracijo šol v ° r,Tiih Rowan in Cabaikus.
Vsi prijeti “zarotniki” naj hi 1 bale člani zloglasnega Ku Klana.
Potniška ladja Queen Mary naj postane — šolsko poslopje?
NEW YORK, N.Y. — Znana angleška potniška ladja Queen Mary je prepeljala marsikaterega našega naročnika, kadar je potoval v Evropo in nazaj, saj je bila v službi celih 31 let. Sedaj je pa tako zastarela, da bi bili stroški za modernizacijo preveliki, zato bo ladja napravila svoje zadnje potovanje v septembru, potem pa šla na javno dražbo. Vrednost njenega materijala je cenjena nad ■M.SOO.OOO.
Ladja je drugače še kar v dobrem stanju, zato bi jo rada kupila njujorška občina za $2 mi-lijona in jo preuredila v plava-iočo srednjo šolo ob Vzhodni reki v Brooklynu. Stroški za preureditev bi znašali kake $3 milijone. Ako bi občina postavi-•a novo stavbo s podobno zmogljivostjo, bi znašali samo gradbeni stroški kakih $10 milijonov. Ker se bo težko našel interesent, ki bi za ladjo ponudil več, upa njujorška mestna uprava, da jo bo pri dražbi brez težav izlicitirala. V to plavajočo šolo bo lahko hodilo okoli 3,000 dijakov in dijakinj.
Francija oborožuje Južnoafriško unijo
Frančiča je prodala Južnoafriški uniji vsakovrstno orožje in ni izključeno, da ji bo dala v zameno za uran tudi atomske bombe.
CLEVELAND, O. — Znani časnikar Carl T. Rowan je objavil vest, da je Francija sklenila z Južno-afriško unijo dogovor o odkupu polovice vsega njenega nakopanega urana. Juž-no-afriška unija bi v zameno za uran rada dobila od Francije 25 oetkilotonskih atomskih bomb. Ni znano, ali bo Francija tej zahtevi Južne Afrike ustregla, ■oda precej gotovo naj bi bilo da bo tej pomagala s tehničnimi nasveti pri naporih za izdelavo kastnega orožja.
Francija je v zadnjih letih sklenila več dogovorov o dobavi orožja Južnoafriški uniji, zadnjega v preteklem decembru, ko so bili v Južni Afriki trije člani Francoske atomske komisije.
Od leta 1963, ko so Združeni aarodi prepovedali pošiljanje in prodajanje orožja Južno-afriški uniji, je Francija dobavila tej 3 podmornice vrste Daphne, 250 oklepnih voz vrste Panhard, 30 Mirage III jet lovskih letal, o-boroženih z AS30 raketami, 40 Alouette in Super-Frelon helikopterjev in veliko število min in drugega težkega in lahkega pehotnega orožja. Prav tako je Francija Južni Afriki, dobavila prevozna letala, katerih dobavo so Združene države odklonile.
Francija je sklenila z Južno Afriko dogovor o tamkajšnji gradnji Panhard oklopnih voz in iahkega pehotnega orožja, pa verjetno tudi še kaj drugega, kar pa trenutno javnosti še ni znano.
Južno-afriška unija je tako najmočnejša vojaška sila v Afriki in se ji v tem pogledu ni treba prav nič bati nasprotnikov njene politike stroge ločitve ras in bele vlade nad Južno Afriko.
Iz slov. naselbin ČRTALI TRIŠCiLI DRUGO V
DRUGO V ZRAKU: 82 MRTVIH
LORAIN, O. — Pretekli petek je umrl v bolnici sv. Jožefa upokojeni delavec U.S. Steel Works 91 let stari John Klemen s 1676 E. 36 St., rojen v Hrenovicah v Sloveniji, od koder je odšel najprej v Brazilijo v Južni Ameriki. Tam se je oženil, pa se po 5 letih preselil v Združene države in se naselil v Lorainu. V tukajšnjih jeklarnah je delal 30 let, do leta 1942, ko je stopil v pokoj. Zapustil je sinova Johna in Franka v Lorainu, Steva pa v Sheffield Lake. Pogreb je bil v ponedeljek iz J.M. Bodzash pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil pogrebno sv. mašo, nato pa na tukajšnje pokopališče Kalvarija. Pokojnik je bil najsterejši Slovenec v tu-kašnji naselbini.
Pri 97 letih noče več čakati tri leta na raz-porcko
LONDON, Ang. — Mr. Crabtree je star že 97 let, udeležil se je burske in prve svetove vojne, pokopal 4 žene in se petič poročil. Sedaj se hoče ločiti, ker ga je 72-letna žena zapustila in živi rajše skupaj s svojim vnukom.
V duhu angleške1 postave bi Crabtree moral čakati na raz-poroko 3 leta. To se mu zdi predolgo, kajti med tem bo dočakal 100 let.
Sodnik ga je potolažil, da zakona ne bo razlagal pretesno in da torej lahko upa, da bo kmalu prišlo do ločitve zakona. Kaj bo počel, ko bo zopet svoboden, pa časnikarjem ni hotel povedati. Morda se bo zopet oženil, kdo ve?
Pentagon vzdržuje drag opičji vrt
Leteči krožniki ostanki ruskega satelita
PARIZ, Fr. — Francoski znanstveniki so dognali in objavili, da so bili “leteči krožniki”, ki so jih videli pretekli torek zjutraj nad Zahodno Evropo, ostanki ruskega satelita Kozmos 168.
Včeraj sta se zaleteli v zraku potniško letalo Boeing 727 Piedmont Airlines in privatno letalo Cessna nad Severno Karolino drugo v drugo. Potniki in moštvo obeh letal so vsi mrtvi, skupno 82 ljudi. Med mrtvimi je tudi komaj imenovani mornariški tajnik John T. Mc-Naughton z ženo in 11 let starim sinom.
HENDERSONVILLE, N.C. — Včeraj dopoldne ob 11.58 se je potniško letalo Piedmont Airlines Boeing 727 s 74 potniki in 5 člani posadke ponesrečilo, ko je treščilo vanj privatno letalo Cessna s pilotom in dvema potnikoma. Privatno letalo naj bi bilo od predvidene smeri oddaljeno okoli 12 milj. Nesreča se je dogodila nad griči Severne Karoline, ki se dvigajo v Blue Ridge. Med potniki letala je bil tudi komaj imenovani mornariški tajnik John T. Mc-Naughton z ženo Sally in 11 let starim sinom Tedom. Vsi trije so stopili v letalo v Ashevillu, komaj nekaj minut pred nesrečo. Starši so prišli iskat sina, ki je bil v bližnjem letnem mladinskem taborišču.
Razbitine letal so padale
WASHINGTON, D.C. — Republikanski kongresnik Michel je zvedel, da vzdržuje Pentagon poseben opičji vrt s 3,878 opicami, za kar je treba letno plače-j^ene jn sina, s katerimi sta bila vati $215,000. V svojem dopisu McNamara in njegova žena na Pentagon je ob tej priliki ' ose)3na prijatelja, hudomušno pripomnil, da se ne- '	_ ___
na ■
zemljo komaj 50 metrov od letnega taborišča, v katerem je bilo 145 mladincev. Vodniki ta-' borišča so s skupnim petjem zadržali taboriščnike, da se niso razbežali od prizorišča strahotne nesreče. Potniško letalo Boeing 727 je bilo v službi komaj 4 mesece, bilo je na letu iz Atlante v Georgiji v Washington, D.C.
Priče trdijo, da je privatno letalo Cessna 310 treščilo naravnost v potniško letalo od spredaj. Pri tem je takoj eksplodiralo in padlo na zemljo. Potniško letalo je še nekaj časa letelo, ker je pilot verjetno skušal pristati na bližnji avtovele-cesti. Nenadno je tudi to eksplodiralo in v razbitinah padlo na zemljo. Te so raztresene na področju kakih dveh milj severovzhodno od Hendersonvilla, gorskega mesteca s kakimi 10,-000 prebivalci.
Obrambni tajnik McNamara je izrazil težko žalost zaradi hude nesreče in še posebej nad izgubo skušenega in sposobnega J. T. McNaughtona, njegove
^katerim kongresnikom zdi, da je tudi v Pentagonu samem precej opičjega rodu, da ga pa veseli, da je za klinične poskuse odrejenih samo gornjih 3,878 opic. Na odgovor iz Pentagona pa še zmeraj čaka.
Tovarišica ne sme biti povsod gospodar
MOSKVA, ZSSR. — Tako vsaj misli tovariš Novički. Ima posebno srečo ali smolo, kakor hočete, da je njegova žena na
čelu oddelka v podjetju, kjer on dela. Tam jo seveda mora ubogati v imenu delovne discipline. Žena misli, da ima isto oblast tudi doma v družini, Novički se pa v tem noče strinjati z njo.
Ker po dolgih debatah, ki se jih je udeleževala tudi soseska, kot se to spodobi, nista našla poti do kompromisa, je tovariš Novički vložil tožbo na ločitev zakona. Tožba je naravno predmet razgovorov v Arhangelsku, sprožila je neskončno debato o izvajanju načela o ravnopravno-sti v družinskem življenju. Sodnija se pa tožbe še ni dotaknila.
Delavski vodniki nezadovoljni z imenovanjem sen. Morsea
Vlada ZDA bo imela teiave s pogodbo o panamskem kanalu
_Dopisujte! Bnorocajte no-V,Cc iz svojega kraja!
Oblačno in toplejše s 40% erjetnosti dežja. Naj višja tem-£eratura 83.
CLEVELAND, O. — Pred tedni sta predsednik ZDA L. B. Johnson in panamski predsednik Robles razglasila, da je vlada ZDA sklenila s panamsko vlado novo pogodbo o panamskem kanalu. Pravzaprav so bile sklenjene tri pogodbe. Prva omejuje naše pravice, kar jih je ostalo nedotaknjenih od 1. 1903 naprej; druga urejuje nov način u-pravljanja kanala in tretja določa postopek za gradbo novega kanala, ki bi tekel na morski gladini od Atlantskega do Tihega oceana. Vse tri pogodbe morajo biti odobrene od našega senata in panamskega parlamenta, šele potem bodo stopile v veljavo.
Prvi hip po oklicu obeh predsednikov so se vsi prizadeti vdajali upanju, da pogodbam ne bosta delala sitnosti ne naš senat ne panamski parlament. Pa menda ne bo tako. Opazovalci predvidevajo težave, ki imajo pa skupen vir:	prihodnje predsedniške
volitve pri nas in v Panami. V Panami bodo v maju, naše pa v novembru.
Pri nas že sedaj kritizirajo pogodbe najprvo ameriški rojaki, ki živijo ob kanalu. So vsi dobro plačani uslužbenci kanalske uprave, ki imajo poleg plač še celo vrsto obrobnih koristi. Veliko teh koristi bo po novi pogodbi odpadlo, predvsem ne bodo ameriški državljani imeli več monopola na izvrstno plačane vodilne službe v upravi. Poleg tega bo tudi službenih mest od leta do leta manj, ker pridejo nanje panamski domačini. Med Amerikanci in domačini bo morala zavladati družabna ravnopravnost, ki je danes ni. Zato bodo uslužbenci kanalske uprave pri svojih senatorjih in kongresnikih napeli vse sile, da ohranijo stare privilegije.
Proti pogodbam bodo tudi gospodarski krogi. Sedanje stanje jim jamči nizke pre-
vozne stroške skozi kanal, po novi pogodbi bodo morali plačevati nekajkrat več, zato jim nova pogodba ne diši.
Postrani gledajo novo pogodbo tudi v Pentagonu. Tudi Pentagon bo zgubil nekaj pravic, ki jih izvaja sedaj v imenu naše narodne varnosti.
Vse to bo močno vplivalo na senat, ki se bo gotovo obotavljal, da novo pogodbo hitro odobri.
Hujši bo odpor s panamske strani, akoravno Panamska republika dobi veliko novih koncesij.
V Panami je vprašanje kanala, njegove uprave in njegovega mednarodnega položaja zmeraj največje domače politično vprašanje. Na njem so predsedniški kandidat j e zmagovali in propadali. To bo tudi sedaj. Zato se že sedaj o-gašajo politiki, ki trdijo, da je sedanja uprava pod predsednikom Roblesom izlicitirala od Amerike veliko premalo
in da bodo oni dosegli še več. Demagogija na račun novega režima v upravi panamskega kanala se je že razbohotila in bo zmeraj večja. V Panami obstoja namreč kar 19 strank v parlamentu, v vladi pa mora biti 12 strank, da ima vlada večino. Vsa ta gomila strank se je že razvnela in debatira samo o kanalu, dasi-ravno ima pri upravi kanala le 11.000 panamskih volivcev zaslužek.
Politični opazovalci mislijo zato, da je Roblesov režim napravil napako, ko je objavil novico, da so nove pogodbe že pripravljene za debato v parlamentu. Bolje bi bilo zanj, ako bi bil s to zadevo počakal na ugodnejši trenutek.
Pri nas bodo pa volitve v prihodnjem letu le malo vplivale na usodo nove pogodbe, naši volivci bodo imeli drugih problemov in skrbi več kot preveč in se ne bodo brigali za Panamo, saj tam mir ni v nobeni nevarnosti.
WASHINGTON, D.C. — Imenovanje sen. W. Morse za načelnika komisije, ki naj rešuje spor na železnicah, ni naletel na ugoden sprejem med delavskimi vodniki, četudi ti tega javno ne govore.
Eden od predstavnikov železničarjev je dejal, da smatrajo ti imenovanje Morsea za “udarec v obraz” in da le malo verjame-! 'O, da bo posredovanje uspelo.
Poleg sen. W. Morsea so v komisih še T. W. Kheel, znani delavski posredovalec iz New Yor-ka. G. Meanv, predsednik AFL-CIO. bivši sen. E. Saltonstall, in P. Kapne!, bivši načelnik American Telephone & Telegraph Co. Komisija ima nalogo rešiti spor med železničarji in železniškimi družbami tekom 90 dni in sen. Morse je po konferenci v Beli hiši izjavil, da je prepričan, da bo komisija to dosegla.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od G.30 dalje.
Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje iiba danes ob dvph popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue.
Iz bolnice—
Rojak John Bavec, 18228 Marcella Road, se je vrnil iz Euclid Glenville bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Sedaj se zdravi na domu. Zadušnica—
V nedeljo, 23. julija, bo v cerkvi sv. Vida ob 10.30 sv. maša za pok. Frances Champa (iz Eu-clida) ob 3. obletnici smrti.
Knjiga je že tu—
Slovenska pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Ciair Avenue sporoča, da je dobila novo pošiljko knjige R. Jurčec, Skozi luči in sence II. del. Na razpolago ima tudi še nekaj izvodov Zbornika za leto 1967.
Na balincarsko tekmo—
Kdor bi se želel peljati z Gospodinjskim klubom na Jutrovem v nedeljo, 23. julija na balincarsko tekmo v Fairport Harbor, Ohio, naj kliče tajnico BR 1-1655 ali pa blagajničarko MI 1-8573.
Zadnje slovo—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue vabi nocoj ob sedmih svoje članstvo v Želetov pogrebni zavoda na E. 152 St., da se poslovi od pok. Antona Jagodnika.
Žalostna vest—
Rojak Joe Stariha, 21341 Carol Dr., je dobil sporočilo, da mu je v Semiču v Beli krajini umrla sestra Anka Šuštaršič. Pokojna je bila nečakinja že dolgo pokojnega škofa Janeza Starihe.
Angleške vojaške sile v Hong Kongu ostanejo
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je objavila načrt za reorganizacijo britanskih oboroženih sil. V njem je predvidela zmanjšanje teh tekom prihodnjih 10 let za 75,000, opustitev letalonosilk in umik britanske armade iz Singapurja in Malezije. Istočasno je objavila, da bo v Hong Kongu število svojega vojaštva preje povečala kot zmanjšala.
Trenutno je v tej britanski koloniji ob obali Kitajske in na njej okoli 8,500 britanskih vojakov. Tem je bil šele pred par tedni dodan bataljon Gurkov, da jim pomaga krotiti kitajske levičarske demonstrante.
Visokošolci
WASHINGTON, D.C. — Okoli dve tretjini častnikov v ameriški armadi ima po najmanj eno leto študija na visokih šo-lah.	,
Zadnje vesti
CAPE KENNEDY, Fla—Včeraj so pognali od tu z raketo Delta proti Luni vesoljsko vozilo Explorer 35. To naj bi v soboto okoli 6 zjutraj priletelo v bližino Lune in nato začelo krožiti okoli nje. Njegova naloga je ugotavljati radiacijo, jo meriti in pošiljati o tem poročila nazaj na Zemljo. Ti podatki so važni za varnost astronavtov, ki bodo v vesoljskem vozilu Apollo poleteli na Luno.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval s 347:70 zakonski predlog, ki določa pet let zapora in $10,000 globe za one, ki bi jim bilo dokazano, da so šli iz države v državo po naši deželi in ščuvali k uporu. Zakonski predlog je bil poslan v razpravo v Senat. Stavljen je bil v zvezi s črnskimi izgredi vse od “upora” v Wattsu poleti 19G5 do zadnjega “upora” v Newarku.
KAIRO, Egipt. — Tu so včeraj končali svoje posvete vodniki Egipta, Alžirije, Iraka, Sirije in Sudana Predsednik Alžirije in predsednik Iraka sta sredi posvetov odletela v Moskvo, pa se vrnila sem poročat svojim tovarišem na konferenci. Večji del konference naj bi bil posvečen razgovorom o “drugi rundi” vojne z Izraelom in o tem, kako spraviti izraelske oborožene sile z osvojenega arabskega ozemlja.
£
EHERISKA DOMOVINA JULY 20, 1967
/AMEIiSKft DOsMWIIHA
is
r« r'i < ' A ' I. f < » \1 I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
na Trst, so predložili povezavo s slovanskimi narodi na jugu.
Narodno-politični program iz leta 1848 je bil Slovencem kot cilj pred očmi skozi vseh 119 let in jim je brez dvoma še vedno, ker pač še vedno ni dosežen!
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINA:~
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
j
cOE
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 137 Thurs., July 20, 1967
Odmev na razvoj današnje jugoslovanske stvarnosti
V	zadnji dobi so začeli pretresati jugoslovansko javno mnenje razni novi tokovi, katerim so sledili važni politični dogodki. Razumljivo je, da so ti povzročili večje zanimanje še posebno ob mejah Jugoslavije, in to ne samo med slovensko skupnostjo, ampak tudi v ostalih krogih. Tako je pred nedavnim tržaški dnevnik “II Piccolo” objavil zanimiv dopis svojega sodelavca Armanda Zimolo o položaju v Jugoslaviji. Ne da bi si osvojili mnenje pisca, želimo podati v glavnem obrise članka, ki bo gotovo zanimal naše bralce.
Jugoslavija je že od leta 1948 vedno nek seizmograf vseh poskusov “humanizacije” komunističnega sveta. To se je zlasti pokazalo v znanih poskusih liberalizacije, ki sta jih začela Djilas in Mihajlov. Po tem preide avtor članka v tržaškem dnevniku na razgovor, ki ga je imel s pristašem Mihajla Mihajlova prof. Nikolom Čolakom, ki živi sedaj v Italiji. V začetku svojega razgovora poudarja prof. Čolak, Hrvat po rodu, vlogo Hrvatske v današnjem raz vojnem procesu v Jugoslaviji. Zamisel o novi reviji, ki naj bi jo izdajal Mihajlov, je nastala med Hrvati, čeprav so na pripravljalnem sestanku v Zadru 10. avgusta 1966 sodelo vali tudi trije srbski pisatelji. Z začudenjem pa pisec ugo tavlja, da se zborovanja niso udeležili slovenski predstavniki. V današnji jugoslovanski stvarnosti sta namreč Slovenija in Hrvatska dve najbolj razviti republiki, pravo go spodarsko gibalo države, kjer so tudi demokratične sile najmočnejše. Vse to je pripisati bogatemu srednjeevropskemu vplivu habsburškega imperija, kar je za razliko od balkanske Srbije nedvomno favoriziralo intelektualno življenje obeh prej omenjenih narodov.
V	nadeljevanju se pisec ustavlja ob znani deklaraciji hrvaških kulturnikov o samostojnosti hrvaškega jezika, ki je vzbudila pri vodilnih politikih v državi — začenši od Hrvata Tita — silno negativno reakcijo in obsodbo. Vsi podpisniki omenjene izjave so nato zapustili komunistično partijo, med njimi tudi vodilni pisatelj Miroslav Krleža. Vse to je po Čolakovem mnenju značilen simptom resnih nasprotij v partiji in vedno bolj napetega stanja v sami jugoslovanski stvarnosti. Zato vidi avtor le dve možnosti, ki bi nastali v dobi po Titu: ali močno in trdo komunistično kolegialno vlado ali pa razkroj države. Prof. Čolak poudarja nato: “Mi demokrati se borimo za prehod v liberalno demokratski sistem zahodnega vzorca.” Pri tem vidi v Milovanu Djilasu najbolj primernega voditelja za prehodno vlado po Titu.
Na svoj način si Čolak predstavlja tudi rešitev narodnostnih vprašanj v “bodoči” Jugoslaviji. Predvsem je po njegovem mnenju potrebno korenito spremeniti dosedanjo federacijo in odvzeti Srbiji hegemonijo, ki jo še vedno izvaja. V slučaju neuspeha podobne preureditve jugoslovanske federacije predlaga Čolak neko Federacijo severa, ki naj bi obsegala Slovenijo in Hrvatsko in ki bi delala za pristop k združeni Evropi z vključitvijo v Evropsko gospodarsko skupnost. Poleg tega predvideva Čolak za tako rešitev “post Titum” še nove možnosti: Istra in Dalmacija naj bi se zaradi zgodovinskih in etničnih posebnosti odtrgali od hrvaške državne tvorbe in naj bi osnovale samostojno državno skupnost, kakor tudi Bosna in Hercegovina. Obe naj bi se nato kot svobodni enoti pridružili Sloven-sko-hrvaški federaciji. (Zimolo se s tem v zvezi seveda tudi veseli možnosti povratka italijanskih beguncev v podobno državno skupnost!...). Svoj članek pa zaključuje sodelavec zgoraj omenjenega tržaškega dnevnika z upanjem, da bodo našli vsi delikatni jugoslovanski notranji problemi ugodno rešitev prav v neki Evropi narodov, ki bi temeljila bolj na deželah kot na državah.
Izjave prof. Čolaka gotovo izražajo mnenje dela hrvaških demokratičnih razumnikov tako v domovini kot v tujini. Nas pa zanimajo, v kolikor zadevajo vprašanje slovenske državne pripadnosti. Ni tu naš namen z absolutnim merilom oceniti navedena mnenja za pozitivna ali negativna. Mislimo pa, da si bo slovenski narod — vsaj kar se njega tiče — sam najbolje znal izbrati najbolj primerno državno obliko “post Titum” v duhu prave in resnične enakopravnosti in spoštovanja narodne samostojnosti, lahko še vedno v zvezi z drugimi južnoslovanskimi narodi — predvsem pa v iskanju povezave z ostalimi svobodnimi in demokratičnimi narodi Evrope, v kateri bi vsi narodi, veliki in majhni, uživali osnovne svoboščine in pravico do lastnega obstoja, razvoja in mirne bodočnosti.
Slovenski narod je postavil svoj narodno-politični program v letu “pomladi narodov” 1848: Združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v svobodni, demokratično u-rejeni državi Sloveniji. Oni, ki so se bali močnega nemškega pritiska na slovensko narodno ozemlje in preko njega
Waukegan, 111. — V našem državnem prestoln em mestu Springfieldu so se tekom zadnjega zasedanja pravdali sem-intja radij “Free Occupancy” — po naše nekako proste svobodne posesti in naseljevanja črncev, katerim bi beli ne smeli odklanjati najemnin v svojih naseljih, niti ne odklanjati prodajanj hiš in posestev radi tega, ker so druge barve.
Tisti, ki take predloge predlagajo in zagovarjajo, gotovo razumejo, da taki predlogi niso pravični do belih. Slednjim kratijo svobodno odločanje, komu smejo svoje lastnine prodajati. Vsak prodajalec ima po naravi pravico, da proda, ali podeli in kakor že svojo lastnino, komur on želi in hoče. To je, dokler s tem ne žali koga. Seveda okrog teh problemov so druge zadeve. Vsiljevalci takega zakona, ki naj bi bil tak, kakršnega želijo, da se vsi kraji pomešajo z vsemi raznimi rodovi in plemeni, se v takih okolicah potegujejo za tak zakon in take določbe iz razlogov, da bi ne zgubili svojega političnega vpliva in pa glasov ob volitvah. Te probleme obdelujeio in mažejo z raznim “medom” po svoje, da ob volitvah sedajo nanj “muhe” vseh raznih barv.
Vodja republikanske večine
ci paradirali za svoje “civilne pravice”, so nosili poleg napisov tudi v nekih plastičnih zabojčkih pod napisi grile, razno drugo golazen in so naglašali, da v takih okoliščinah in obdani s takim mrčesom morajo bivati v sedanjih novih bivališčih. Nič vesele slike niso to. Ampak, kdo nas bele, kjerkoli smo, čuva pred takim mrčesom in golaznijo? Sami se moramo! Čistimo hiše in stanovanja, kakor vemo in znamo z vsemi raznimi pripomočki. Zakaj ne bi tudi črni bratje in sestre tako!? Prav je imel naš waukeganski župan, ko je svetoval tistim, ki so se radi takih slučajev pritoževali. Zagodel jim je: “Mi beli si pomagamo v takih slučajih, čistimo! Tudi vi lahko to napravite. Vzemite v roke krtače, posode za vodo in čistite, pa ne bo mrčesa, ne umazanosti!”
Kako pravilen nasvet! Več takih je treba kakor je naš waukeganski župan, pa bi bilo drugače. Vsak naj bo vpoštevan, kolikor ta zasluži in kolikor je v takih ozirih vreden. Več pa ne, pa naj bo kdor koli hoče.
Jaz za svojo osebo bi rad vedel, kdo je nam belim naseljencem, ki smo s krvavimi žulji pomagali graditi po vseh raznih industrijah boljšo, večjo Ameriko, kaj takega nudil, kar zahtevajo zdaj črni bratje od Amerike? Zdaj pa nam te domove, ki smo jih s krvavimi žulji pridobili, narekujejo, komu jih smemo prodati in pa kako. Ali ni to nekako norčevanje iz demokracije in svobode? Marsikako vprašanje bi se dalo zastaviti še k tem problemom!
• LETOŠNJA POMLAD ni
— Takrat je bil mir! — Mali sinček je premikal kazalo programov na radiu. Hreščanje in vik je delalo starega očeta nervoznega, da je godrnjal, naj vendar jenja premikati kazalo. Sinček ga vpraša:
“Očka, kaj pa so ljudje imeli poprej, ko še ni bilo radijev?” Stari oče mu odvrne: “Imeli so mir!”
Vse čitatelje iskreno pozdravlja
Vrhenšk Tine
KULTURNA KRONIKA
Spominska plošča na Orlovem vrhu
CLEVELAND, O. — V letošnjem poletju je kapelica na Orlovem vrhu Slovenske pristave dobila svoj dokončni izgled. Skromno svetišče je bilo postavljeno in posvečeno v spomin vsem, ki so med zadnjo vojno in revolucijo izgubili svoja življenja v boju za krščanske ideale in svobodo. Ta pomen spominske kapelice je poznan številnim Slovencem širom Amerike in izpolnjuje upanje, ki ga je nekoč izrazil pokojni škof Rožman, da bo nekje nek poseben; posvečen prostor, kjer se bomo-lahko spominjali naših padlih. Isto je upal tudi pokojni monsi-gnor Škerbec, ki si je želel samo še to, da bi v kapelici na Orlovem vrhu opravil sv. mašo za padle in pobite.
Krog obiskovalcev Slovenske pristave se širi iz leta v leto in mnogi gredo mimo kapelice, ne da bi vedeli, da je kaj več kot neka slovenska posebnost. To in pa že od vsega začetka gojena misel, je dalo povod za vzidavo posebne spominske plošče, ki bi v slovenskem in angleškem jeziku opozarjal mimoidoče na slovenske žrtve vojne in revolucije.
senator Arrington je sestavil bila s svojim vremenom nič kaj nov predlog, ki se razločuje od orejšnjih predlogov za “Open Occupancy”, je pa še vedno nekako nejasen in zagoneten. Zanj so celo nekateri črnci, menda so jih pregovorili, da je boljše nekaj kakor nič. Glasovanje je bi-’o koncem maja preloženo. Teden pozneje se je vršilo glasovanje in Arringtonov predlog je pogorel, ni dobil večine. S tem seveda je nastalo nekaj razburjenja v gotovih političnih krogih. To med takimi, kateri voditelji ne živijo v soseščinah, ki so ’mmešane s črnci. Takim je lahko govoriti, govorijo pa tudi radi tega, ker jim to tako kaže in nese. Upam, da javnost že precej dobro razume, zakaj tako!
Nekaterim gre za glasove ob volitvah, drugim za business, ki oosestva prodajajo, pa naj ga prodajo že komur hočejo, samo ta je dobiček! Kako to za druge, to jih ne briga. Tak “političen pimoht” kuhajo v Velikem Chicagu in okrog njega. To pa se-seveda zadene kolikor toliko ves okoliš okrog Velikega Chicaga, bi lahko rekel ves severni in o-srednji del države Illinois.
Bodimo pravični. Ne smemo zapostavljati črncev radi barve.
Ljudje so. Kulturno in v marsičem drugem so zaostali. V gospodarskih ozirih so brezbrižni — ne vsak in vsi —, ampak ve-hka večina. Pomagati jim je treba, ampak tako, da ne žalimo druge in ne na pretežke račune drugih. Treba jih je vzgajati, da se bodo sami izurjevali in po-
prijazna. Tudi za junij so napovedovali, da bo bolj hladen kakor normalno. Par dni smo imeli že toplih. V začetku junija je zavladala marsikje po osrednjem zapadu že suša. Ostre hladne sape so izsušile polja. Za julij pa napovedujejo nekateri vremenski preroki, da bo vroče 'n da znamo čutiti hudo sušo.
• KJE SE NAHAJA PREDLOG ZA POVIŠANJE POKOJNIN? — je zadnjič vprašal v našem narodnem domu, ko smo sedeli za mizo in se pogovarjali o tem in onem, moj sosed Frank s Park Avenue. Ker smo bili večinoma sami upokojenci, smo vsi posegli z besedami v to. Nekateri so menili, da zdaj manjka denarja. Treba ga je precej za vojno v Vietnamu in še za marsikaj drugega. Če to upoštevamo, na kak povišek pokojnin ni za misliti za nekaj časa. Frank je z nasmeškom gledal na nas in pripomnil:
“Da denarja ni? Če ga je za vse, bi ga bilo tudi za to. Ampak druga reč je vmes. Naši senatorji in kongresniki v Wash ingtonu sejejo svoje politične solate takrat, da solata tudi njim kaj rodi! O tem bodo govorili pred volitvami in igrali bodo na svoje citre tako, da se bodo prikazovali kot ljudje velikih src, ki da spoštujejo mlade in stare. Ljudje jim bodo pa verjeli in zopet glasovali za nje. Saj politikarji res tako in s takimi obrazi hodijo okrog nas. Za vsakega imajo “veliko”
stali nosilci odgovornosti za vse srce, za bele, rumene, rdeče in
kakor drugopoltni narodi in ljudje. Ne pa, da pričakujejo danes, ko pridejo med nas, da jih bomo posadili na prve sedeže po naših naselbinah, bivališčih in mestih. V tem oziru je bil prehiter vsaj pol stoletja, če ne več pok. Kennedy in je prehiter naš sedanji vodja L. B. Johnson v Washingtonu.
Ko sem gledal te dni na tele-
temne —, sami zase pa seveda največje srce!
• ZA DOBRO VOLJO:
— Zdravilo v žepu. — Prijatelja sta se srečala in prvi je hitro dopovedaval drugemu, da v žepu vedno nosi divji kostanj, da je to dobro zoper trganje. Drugi ga vpraša:
“Ali je pomagalo?”
Prvi mu odgovori:	“Nič ne


Napis na Spominski kapelici na Slov. pristavi
Plošča je ulita iz brona, stroške zanjo pa so krili predvsem člani Društva borcev Tabor, pa tudi številni drugi darovalci. Besedilo posvetila je bilo se stavljeno po dobrem prevdarku in navaja slovenske oborožene protikomunistične enote po njihovi številčni moči in po številu žrtev, ki so jih doprinesle, odnosno v obratnem redu njihovega časovnega nastanka. Angleško besedilo pa je prirejeno tako, da se ne spušča v dobesedno prevajanje imen teh oboroženih skupin, ker bi ti prevodi nepoučenim ne pomenili dosti. Zato so vse oborožene skupine označene z izrazom “anti-com-munist fighters”.
Poleg tistih, ki so padli v bojih, ali so bili poklani v poslednjem navalu komunističnega nasilja, pa so vredne našega spomina tudi številne civilne žrtve revolucije, kakor tudi vsi oni, ki so vsled svojega slovenskega, narodnega prepričanja, postali žrtve tujih okupatorjev.
Okrašena s slovenskim narodnim grbom, križem in slovensko lipovo vejico, je ta: plošča v polhi meri dosegla svoj namen.
Pk.
viziji prikaze, kako so nekje črn-, vem, ko me ni še nikoli trgalo!”
Zavore na vsa kolesa
“Letopis ljubljanske nadškofije”
(za leto 1967)
Pred kratkim je izšel v Ljubljani Letopis ljubljanske nadškofije za leto 1967. Izdal in založil ga je Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Zadnji tiskani letopis ljubljanske škofije in slovenskega dela reške škofije za leto 1959” in sicer kot raz-množenina, ko je upravljal ljubljansko škofijo škof-apostol-ski administrator rajnki msgr. Anton Vovk. —. Letošnji Letopis obsega 192 strani in je tiskan na dobrem papirju. Na razpolago je menda samo broširan.
Letopis za leto je poln bogate vsebine. Vsi podatki so dani po stanju 1. majnika 1.1. Vsebuje med drugim kratko zgodovino ljubljanske nadškofije, njen popoln pregled, osnovne podatke ra vse dosedanje ljubljanske škofe in nadškofe, dalje sestav današnjega stolnega kapitlja v Ljubljani in kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, status ljubljanske teološke fakultete in ljubljanskega bogoslovnega semenišča Slovenika v Rimu in dejanski stan Zavoda sv. Stanislava, nadalje današnjo razdelitev nadškofije, župnije in dull ovnij e, imenik vseh duhovnikov, bogoslovcev kakor tudi gojencev po malih semeniščih, imenik vseh redovnikov in redovnic itd. Posebej so navedeni tudi duhovniki ljubljanske nadškofije, ki žive v inozemstvu, kakor tudi duhovniki iz drugih škofij, ki so v službi ali bivajo na ozemlju ljubljanske nadškofije, posebej so tudi navedeni duhovniki, ki so bili na prošnjo ekskardinirani, kakor tudi slovenski izseljenski duhovniki, ki delujejo v Evropi, itd.
Ustanovna zlata bula za ljubljansko škofijo je bila podpisana 6. dec. 1461. — Prvi ljubljanski škof je bil Sigmund grof Lamberg (1463- 1488). Sedanji ljubljanski vladika nadškof Jožef Pogačnik je po vrstnem redu že 31. — Nadškofija ima 6 arhi-diakonov, 19 dekanij in 287 žup-
500 prebivalcev, od katerih jih je 604,227 katoličanov. — Razumljivo, da ob danih razmerah v povoj skinem času prav vsak izmed navedenih podatkov v Letopisu ni do pičice točen. Vsekakor pa je Letopis dragocen oriročnik v prvi vrsti za vsakega slovenskega duhovnika doma, za mejo ali v zdomstvu, pa tudi za vsakega laika, ki spremlja življenje v domovini.
J. S.
“REVIEW”
Revijo s tem naslovom: “Review” izdaja študijski center v Londonu. V zvezku št. 6, ki je prišel pred nekaj dnevi, sta objavljena tudi članka: “Reformacija ali reforma”, ki ga je napisal Ivan Avsenek in pa “Razvoj reforme”, ki ga je napisal Ljubo Sire. Prvi članek je temeljit in jasen pregled in komentar komunističnega gospodarjenja v Jugoslaviji, podoba naporov, u-činkov, večinoma slabih uspehov v prizadevanjih, ki naj bi ustvarila zgleden primer dobrega družbenega in državnega gospodarstva v okviru komunističnega totalitarnega sistema in po Titovi poti v komunizem, Ki jo označujeta zlasti: samoupravljanje v nižjih edinicah in delavski sveti v gospodarskih podjetjih. Pisec drugega članka podrobno analizira posebej gospodarske reforme jugoslovanske vlade po letu 1960 do današnjih dni, nakaže politične posledice gospodarskih polomij in u-temelji mnenje, da je komunistična partija, ki je odgovorna za vse nesreče gospodarstva v minulih dveh desetletjih, najmanj sposobna reševati iz sedanjih stisk.
Ostalo vsebino tega zvezka Review sestavljajo članki: John Plamenatz, “Komunistična ide-Oogija, kakor jo gledajo zapad-njaki”, Stevan K. Pavlovič: ‘Maršal in predavatelj”, Nenad V. Petrovič: “Slučaj Aleksandra Rankoviča” in nepodpisana prispevka:	“Liberalizacija ali de-
sintegracija — kaj pravijo listi”, “Dosje slučaja Mihajlova” m pregled dogodkov od julija 1965 do decembra 1966.
V eni besedi rečeno: Ta zvezek “Review” daje najtemeljitejšo in najpopolnejšo podobo gospodarskega in političnega razvoja v Jugoslaviji, kar je do-
(Od leta 1959 so bile usta-! slei dosegljivega v tisku o tem
DETROIT, Mich. — Zavore na vsa štiri kolesa pri avtomobilih so prišla prvič v redno rabo le- škofija 8,549 kvadratnih kilome-ta 1924.	; trov. Na tem ozemlju živi 643,'
no vij ene nove župnije: v Ljubljani: Kodeljevo, Stepanja vas, Koseze, Dravlje, Sv. Križ, Sv. Trojica; Primskovo v Kranju, Grosuplje in Izlake.
Vseh duhovnikov ljubljanske nadškofije je na ozemlju Jugoslavije 300 in 1 diakon, in sicer: 294 v ljubljanski nadškofiji, 1 v mariborski škofiji, 4 v apostol, administraturi za Slovensko Primorje in 1 v belgrajski nadškofiji. Na ozemlju ljubljanske nadškofije živi in dela 23 duhovnikov iz tujih škofij, in sicer: 10 iz mariborske, 6 iz apostolske administrature v Slov. Primorje, 3 iz zagrebške, po eden iz senjske, šibeniške, dubrovniške in iz škofije St. Paul, Minn., ZDA.
Mnogo duhovnikov ljubljanske nadškofije je v inozemstvu, m sicer: v Angliji 1, v Avstriji 19, v Belgiji 4, v Franciji 3, v Italiji 16, v Zah. Nemčiji 5, v Španiji 1, v Argentini 48, v Braziliji 3, v čile 6, v Ekvadorju 5, v Venezueli 1, v Kanadi 2 in v ZDA (U.S.A.) 20. Vseh skupaj 134. Temu številu je treba prišteti še 34 duhovnikov, ki so bili na lastno prošnjo ekskardinirani iz ljubljanske nadškofije. — Po drugi svetovni vojski je v tujini umrlo 41 duhovnikov ljubljanske nadškofije. — Redovnih duhovnikov je na ozemlju ljubljanske nadškofije 121; vseh duhovnikov je torej 421. Redovnic je 714. — Ozemeljsko meri današnja ljubljanska nad-
predmetu. Vse razprave so v angleščini. Review ima na razpolago tudi Slovenska Pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, po $3 zvezek, po pošti 30c več. Naročila sprejema seveda tudi Re-w'ew, 62 Offley Road, London, S.W. 9, England.
Miha Krek
— Zemljepisno središče Severne Amerike je v Severni Dakoti.
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v uredništvu najkasneje 24 ur pred izidem številke, v kateri bi naj bil otfcavijen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništva najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — če je le mogoče, pjtisimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novic« pa prejšnji dan p-red četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo 1 dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mojfSče brez posebnih stre škov in sitnosti!

XMEFJgKA DDMOvmS
Iua«4 Kt«C| TkwMlin # for th« Jvgailixi >n WUcoaafef a
Tedenska prilaga *a SloTenca ▼ Wisconsiaa
00r»Tjnro^ox«x«rjrk

THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Commeniesttens te
OBZOB PUBLISHING COMPANY Marica B. Stavt, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4S7S
,smi6~6~6~A 0. 6 a d o 6 o finnra
Goričan:
Po sokolskih dnevih v Montrealu
^ Milwaukee, wis. — Naša
“OVerna soseda Kanada je letos v ospredju zanimanja, ne le za-Padnega, temveč vsega kultur-^e§a in gospodarskega sveta.
to let je minulo, odkar se je osnoval ta angleški dominijon n stoletnico obstoja Kanada Proslavlja na najdostojnejši na-Mesto Montreal v provinci Quebec je nekak center vseh ^ogajanj, saj se tam vrši že od uPrila doslej naj večja svetovna razstava “Expo 67”. Razstavišče, .L1 je postavljeno na otoku sv. - olene v reki sv. Lovrenca, obi-^C®d^nevno preko četrt milijona
g	naši bratje Čehoslovaki
0 si izbrali Montreal za mesto ^roslav. Priredili so v sklopu ^zstave “Češkoslovaški narod-* z'bor. Expo 67”, pri katerem
sodelovale vse češkoslovaške arodne organizacije v Kanadi, ^skoslovaški Sokoli pa so se
Posebej zbrali 1. in 2. julija 113 svoj II. vsesokolski zlet v zamejstvu.
j- 3°^ smo Mhko čitali v naših ^ m e r i š k i Domovini”, >..* Triglava”, “Sokolskem j estniku” in drugih, so češko-“'evaški Sokoli, verni tradicij o-f'alnemu sodelovanju med njimi 'a jugoslovanskimi Sokoli, p0-vabili na zlet tudi jugoslovan-"k° Sokolstvo v svobodnem sve-e, posebno še ono v Ameriki, skan®di in Franciji. Jugoslovan-1 °Foli v Ameriki in Kanadi . Se Povabilu odzvali in poslali 3 svojo delegacijo pod vod-Vorn staroste Ivana J. Drčar-vV ^S° Pa poslali telovadcev, v v°likor ti že itak ne telovadijo
^češkoslovaških in drugih so-
skih organizacijah v pomanj-aTiu lastnih telovadnic.
V vif- Z^e^u 50 se zbrali češkoslo-^ Sokoli s celega sveta, da
talilne so Vale oči!
AKo RABITE OČALA— °brnite se z zaupanjem Qa zanesljivo tvrdko z ^Mgoletno izkušnjo
globe optical go.
Telefon Mitchell 5-7174 ^32 So. llth Street Mlilwaukee 4, Wu.
celo iz severne Afrike in daljne Avstralije. Jugoslovanski Sokoli v Franciji pod vodstvom staroste Franceta Vadnala so želeli poslati na tekme svojega odličnega telovadca, mladega Srba Milorada Tasiča, pa mu na žalost petrolejsko podjetje, pri katerem je zaposlen, ni dalo dopusta.
Zletni odbor Češkoslovaškega Sokola v Kanadi pa je pozval k sodelovanju in nastopu na zletu tudi Slovensko telovadno zvezo v Torontu, ki uspešno deluje pod strokovnim vodstvom inž. Franca Grmeka že dolgo dobo let. Društvo je sprva telovadilo v telovadnici češkoslovaškega Sokola v Torontu, dokler si ni o-mislilo svoje lastne telovadnice in telovadnega orodja. STZ je povabilo sprejela ter nastopila na zletu z lepim številom telovadcev.
Sokolstvo je s svojim zletom v Montrealu dokazalo neuničljivost tudi izven meja svoje domovine. Uspeh zleta je tem večji, če upoštevamo dejstvo, da se je razkropljeno po vsem svetu zbralo na zletu v tako velikem številu.
Zletne prireditve so na vse prisotne napravile mogočen vtis. Spored obeh zletnih dni je obsegal tekmovanje, glavni zletni nastop in večerne prireditve. Tekme so se vršile v severnem delu mesta v Town of Mount Royal, dočim se je vršil glavni zletni nastop na samem razstavišču Expo 67 na otoku sv. Helene. Vrhunec vsega pričakovanja je pri občinstvu vsekakor glavni zletni nastop, kjer telovadci nastopajo množično v prostih vajah, ki so napravile sokolske zlete v Pragi svetovno mane. Najlepše je opisal te zlete slavni češki pisatelj Karel Ča-oek takole:
“Cesto sem razmišljal, zakaj sokolske množične proste vaje predstavljajo vrhunec slovanskih narodnih prireditev. Pri drugih narodih so take senzaci-i‘e zgolj tekmovanja poedincev, med maloštevilnimi teami ali toreador jev. Na sokolskem zletu pa vidim pred seboj ogromen prostor, pravokotnik, posut z "ečnim peskom. Na tem prostoru so razvrščene stotine in tisoči telovadcev, tisoči oseb, tisoči glav. V ta zaslepljavajoči prostor se izliva ritmični val tiso-čev in tisočev telovadcev, z naravnim gibanjem kot je dihanje in valovanje krvi v žilah — ali
Wisconsin electric power company
Gospod, oprosti, kakšno dihanje, kak mir in kakšno valovanje?
To ni napeta drama, ne vznemirja me strastno junaštvo. Nič sličnega — čutim zgolj, da diham, globoko diham z dihom tisočev, moje srce je mirno, umirjeno bije — ali to je bitje tisočev src. Skozi moje telo zavalo-vi gibanje in to gibanje tisočkratno, močnejše od zamaha z mečem. To gibanje me dvigne, izliva se v mene in me preplavlja — ne z občutkom, da sem e-den onih na zletišču, nego da so vsi oni na zletišču v meni. Trideset tisoč rok se proži iz mene. Kak dah, kakšno gigantsko valovanje krvi čutim v sebi?
Jaz, zgolj mala figura med stotinami in tisoči, živim nekoliko časa življenje orjaka, kolosa. Kar vidim, ni junaštvo, je veličina — in ne vem, katero teh dvoje je enostavnejše in lepše. Vem, veličina nudi več zanosa. Pri drugih narodih je vzor vrhunska akrobacija poedinca. Pri nas — nasprotno — se zbe-ro tisoči za en sam podvig. Med temi tisoči in z njimi se vsak po-edinec vestno in odločno trudi v popolnosti, da se vtopi v množici. Tu je uspeh vseh naporov in ta uspeh pripada vsem skupaj.
Svobodno lahko rečemo, da je ideal sokol stva sodelovanje, združena moč in svobodna demokracija. Prostovoljna disciplina in smisel za red je glavna težnja v tej harmonično zgrajeni organizaciji. Nikakšna drama, zgolj red. To ni bitka, temveč sodelovanje. Nikakšna avantura, temveč pokret. Ne moremo še reči, da je narod prežet s temi težnjami in zrel za velike napore, vendar je in bo ostal ideal, za katerim teži narod in ga vedno bolj razume.”
Tako Karel Čapek o množičnih nastopih telovadcev.
Daši je, kot rečeno, glavni zletni nastop vrhunec pričakovanja za občinstvo, nam tekmovanja poedincev pokažejo moč, izurjenost in fineso, ki si jo po-edini telovadec pridobi z vztrajnim vežbanjem pod vodstvom izvežbanih voditeljev. Ta tekmovanja so na zletu v Montrealu pričela v soboto, 1. julija, ob 8. uri zjutraj v telovadnici srednje šole v Town of Mount Royal in trajala vse do 11. ure s popolno točnostjo in kažoč velik elan nastopajočih. Prisotni so bili navdušeni nad brezhibnim izvajanjem naraščajnic in naraščajnikov, članov in članic, dobro izurjenih v orodni in talni telovadbi. Skoro si je težko predstavljati, kako je sploh mogoče pridobiti v okolnostih, v katerih živimo, tako idealno mladino.
V nedeljo, 2. julija, zjutraj so se vršile na zletišču generalne zletne vaje, popoldne ob 2. uri pa zletni nastop. Kot se oh takih prilikah često rado primeri, je cik pred zletnim nastopom velik naliv preplavil zletišče Plain de Jeux. Kljub tej nezgodi se je celoten program razvijal točno po sporedu. Največje navdušenje in veselje je razumljivo — izzval nastop mnogoštevilne moške in ženske dece, ki je izvajala razne rajalne vaje. Malčki so morali na žalost cepetati po mlakah, ki jih je napravil naliv. Izurjenost članov in članic raznih češkoslovaških sokolskih organizacij in gostov (Kanadsky Sokol, Americka Obec Sokolska, Sokol U.S.A., Ceskoslovensky Sokol v zahraniči, Delnicky Sokol, telovadci raznih sokolskih distriktov iz Evrope in ostalega sveta ter gosti) so pokazali izur-' jenost na bradlji, članice in na-raščajnice na dvovišinski brad-
lji, člani in naraščajniki pa na drogu. Pri orodni telovadbi je posebno pozornost vzbudil inž. Franc Grmek, starosta STZ To-:onto, ki je s spretno izvajano sklopko in obratom priklenil oči prisotnih, so pognal v veletoč naprej in z vratolomnim odskokom zaslužil aplavz in čestitke. Množični nastop mladenk v modrih telovadnih krojih je bil iz estetskega vidika na višku. Nič manj ni uspel množični nastop članic in članstva v prostih va-;ah, med katerimi bi lahko nastopali jugoslovanski Sokoli v večjih skupinah in ne zgolj posamično. Dobro pripravljen nastop folklorne skupine iz Toronta je še povečal pestrost sokolskega zleta. Prireditev je zaključil govor predsednika zletnega odbora inž. J. Falte in staroste Češkoslovaškega Sokola v zamejstvu dr. Antonina Hrebika.
(Konec prihodnjič)
nove, škofe itd., da ne velja več znana prisega proti modernizmu, ki jo je vpeljal 1. 1910 takratni papež Pij X. Takrat je bila zmeda v filozofiji res velika in je bila taka prisega potrebna. Med tem so se časi spremenili, pojmi pa razčistili in potreba je odpadla. Verjetno bo stopila na njeno mesto navadna izjava, ki bo odgovarjala duhu zadnjega vatikanskega koncila.
V tej zvezi je treba pripomniti, da bo revidirano tudi kanonsko pravo. Njegovo novo be-: sedilo bo bolj odgovarjalo stališču zadnjega koncila.
Sv. oče preklical prisego proti modernizmu
VATIKAN. — Sv. kongregacija za verski pouk je pred dnevi obvestila vse katoliške usta-
Moski dobijo delo
Moški dobe delo
na stožičastih stružnicah, izkušeni v nastavitvi in obratovanju “Warner in Swasey”. Plača od ure in nadure. Tvrdkine koristi.
BUCKEYE BRASS & MFG. CO. 6410 Hawthorne 431-1770
(138)
MACHINISTS
THE GLEVELSKD PHEimriS Tool Go.
»784 E. 78 St 341-1709
A Subsidiary of PNEUMO -D YN AMI CS Corp.
mmmsn
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Componenta
KELLER - HYOeOTEL
Contouring and profiling Machine*
MALI OGLAS!
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING KAOHiNES
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop, ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
■	-	-	(137)
Custodian
Iščemo starejši par za varstvo 17-stanovanjskega poslopja v Rocky River. Pogoji po dogovoru. Kličite RE 1-3837.	(139)
V najem
Oddamo 5 lepih sob zgoraj za $80 mesečno. Kličite 851-3630.
(139)
________________________________ 1
Hiša naprodaj
V fari Blessed Sacrament na; zahodni strani mesta je naprodaj ! dobra 2-družinska hiša, blizu Fulton Rd. Cena $15.000. Kličite 661-0601.	—(141)
Hiša naprodaj
3-družinska, v dobrem stanju, blizu Five Points. Dohodek $3.120 na leto, cena $14.900. Naj vam najemniki plačajo obroke.
J. M. INVESTMENT CO. 481-7989
—	(137)
V Collimvoodu
na Arcade A ve. je naprodaj 4-družinska hiša, samo $5.000 naplačila. Lastnik sprejme vknjižbo.
Na E. 175 St.
blizu Grovewood, 2-družinska hiša, 5-5, lastnik v Floridi želi hitro prodati. Cena $21.900.
*
Imamo še nekaj lotov od Char-don Rd. v Richmond Heights, vel. 50x160. Če Vam Amerika ugaja, Vam jo mi pomagamo lastovati!
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.	481-1100
(137)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, na 5809 Prosser Ave., dvojici. Na novo dekorirane. Kličite HI 2-7821, po 6. uri zvečer.	(x)
Sobe se odda
Štiri čiste sobe se odda na 1197 E. 61 St. spodaj, Kličite UT 1-9947.	(138)
Naprodaj
Velika zidana Colonial hiša na griču v Euclidu; 3 ekstra velike spalnice, poploščena kopalnica in 2 stranišča, priključena garaža za 2 kare, jedilna soba, rekreacijska , soba. preproge, zavese; v nižkih 30h. Kličite lastnika 486-3504.	(138)
Avto naprodaj
1967 Tempest Pontiac, 3 mesece star; prevzamete dolg; moram prodati, ker se poročim. Kličite 881-1019.	(138)
Naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša, 1079 E. 76 St., v izvrstnem stanju; vse lepe sobe, garaža. Za hitro prodajo samo $9900. Oglejte in dajte ponudbo.
KNIFIC REALTY IV 1-9980	820 E. 185 St.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15423 Waterloo Ed.	IV 1-2237
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5:45; OB PON. & ČETRT. DO 9 ZV. V PODRUŽNICAH OD 9:30 DO 9:30 -RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR PRI MAY.
1
MAY/S stores BASEMENTS
h
VTi—. .. JrJuMCMb ■<<
i
Sedaj v teku! lasa denar prihranljiva
kX BELA RAZPRODAJA
LJ2L-'	i
"Calvert" bombažne muslinaste rjuhe
72x108, ozke, prikrojene	"l ii79
regularno 2.39
81x108, široke, prikrojene ...;........ Reg 2.59 2.09
42x36 blazinske prevleke ....................... 54^
45x36 blazinske prevleke ....................... 64^
Eme kakovoste, 130 niti, bombažne muslinaste rjuhe, ozke ali široke prikrojene. Raztegljivi vogali. Beljeni bombažni muslin.
"Calvert" bombažne perkalne rjuhe
72x108, ozke prikrojene	| iOS
regularno 2.79
81-108 široke prikrojene .............. Reg. 3.19 2.39
90x108, reg. 3.59 2.79	90x120, velike gladke ... 3.99
42x38 blazinske prevleke 69^
78x80, izredno velike prikrojene ............... 6.99
60x80, velike prikrojene 3.99
108x120, izredno velike, gladke ................ 6.99
Calvert kakovost, 186 niti, bombažne perkalne rjuhe v različnih zgornjih velikostih. Beljeni bombaž. Fino tkane z ličnimi robovi.
Posebna nabava! S strojem pralna, hundčasfa posteljna pregrinjala
Ozke ali široke mere
$(.99
• Zlata
•	Bela • Rožnata
e Zelena	• Akva
•	živorožnata	® Rdeča
e Rumena • Modra
Bunčičasta bombažna posteljna pregrinjala v ozkih in širokih merah. Rožasti ali bunčičasti vzorci, s širokimi resicami. S strojem pralna.
Higienične plastične prevleke žimnic
Ozke ali široke mere
!
Nealergične, nepropustne, s kovinsko zadrgo. Samo obrišite jih z vlažno krpo.
70 x SO enobarvne bombažaste odejne
rjuhe
Če perfektne po 2.99
1
70x90 bombažašte pralne odeje z acetatnim obšivom. Rožaste, modre, zlate, bele ali zelene.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila, Kličite ČH 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK, V MESTU,
NA HEIGHTSU, V PARMI, GREAT LAKES MALL, SHEFFIELD
AMERIŠKA DOMOVINA
JANKO KAC:
MED PADARJI IM ZDRAVNIKI
Leta so minila po tem dogodku in sem že pozabil dogodek z beračem. Mizarski poklic me je zanesel v novembrskih dneh tudi v Blatno vas. Povprašal sem seveda tudi po Škufleku. Za dinar me je povedel brhek fantek do lične hiše. Potrkam, vstopim in vidim pri mizi mlado krepko ženo, ki je dojila otroka, dvoje fantkov se je pa igralo na peči. Povprašam po možu.
Nezaupno me je pogledala: “Ga ni doma. Kaj bi pa hoteli ž njim?” Da sva znanca, sem odgovoril in povprašal še po moževem zdravju. Postala je še bolj zapeta in je planila kar po-koncu, ko sem omenil kroglice: “Kaj vas to briga! Vi jih ne kupujete, zato se ne vtikajte v naše razmere!”
Mučno mi je postalo in bi bil nemara kar odšel, da ni prav tedaj vstopil mož, ki me je na-mah spoznaj.
“Pozdravljeni v moji hiši. Metka, pogrni vendar mizo. Kaj stojiš tako brez sape? Ta gospod mi je zapisal zdravila.”
“A—a”, se je začudila žena, si obrisala roke v predpasnik in se opravičevala:	“Oprostite, gos-
pod!” •
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
HOUSEMEN
Major Downtown Hotel
Good transportation
Good pay
See MISS LEASK Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE
71 E. Wacker Drive
“Kaj pa si rekla gospodu, da se tako opravičuješ?” se je zavzel mož.
“Gospod je vpraševal po tvojem zdravju ...” je tolmačila žena.
“Ne zamerite, gospod. Otroke imam, zemlje je malo, zaslužka nisem, mogel dobiti, sem si pa takole uredil. Vsak mesec preneham za dober teden s kroglicami in grem za kruhom. Veste, kruh je pač kruh. Seveda se malo bojim, da bi me kdo ne naznanil, zato ne smete zameriti ženi osornih besed, ki vam jih je morda izrekla. Prinesi, Metka, liter jabolčnika! Saj ne boste odklonili, gospod!” je; ukazoval in prosil Škuflek.
Sedli smo za mizo in se pogovarjali o otrokih, letini in vremenu. Ko sem odhajal, sem rekel bolniku: “Zaradi bolezni se vam ni treba bati. Saj vas vendar nihče ne more siliti z zdravili. Vaša zadeva je, če jih jemljete in kdaj jih jemljete. Če zdravi lahko živijo na račun bolnih in pravijo, da živijo pošteno, kdo bo odrekal bolniku, da živi na račun zdravih. Že zavest, da ne boste nikdar ozdraveli in da vam je vojna pustila tako bridko dediščino, vas opravičuje.”
Lepo smo se poslovili. Žena mi je molela še dojenčka, svoje najdražje, da ga poljubim. Ves je bil smrkav in se je, hvala Bogu, tako bal, da me je rešil iz neprijetnega položaja.
Pa recite, če skopolamin ni čudno zdravilo. Čudno ime ima, porečete. Slovensko ime je morda. Tisti, ki je odkril rastlino, iz katere se izdeluje to zdravilo, se je pisal Scopoli in je bil pred dve sto leti profesor v Idriji.
(137)
Center is now the following
The Stone-Brandel interviewing for position:
MAINTENANCE MAN Permanent, Exc. salary, Good working cond. Exp. in carpentry, painting, plumbing & electricity. Ask for S. Porch, 1439 S. Michigan Ave. PH.: 427-4500.	(138)
AUTOHAUS ON EDENS has Immediate opening for AUTO PORTER*- MECHANIC Exp. Top Pay for Good man. Must have own transp. Speak English or German. See Mr. Rumsfield at 1550 Frontage Rd. Northbrook.
Call 272-790o
(139)
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
MAIDS
Major Downtown Hotel Good transportation Good pay See MISS LEASK
Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE
71 E. Wacker Drive
(137)
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — Builder will sell only hardware store avail, in Sauk Village. Store with 2 entrances. Loc. busy shopping sect. Own parking area. Exc. oppty. for retired or Young couple. Ken Clinton 758-3294
HISTERIJA
Čuden učinek imajo nekatere besede. Podobne so rdečemu robcu, ki zamahne z njim razposajen fantalin pred puranom. Kdo si upa na primer reči bolni ženski, da je histerična, če se noče postaviti v opasen položaj, j Zato se vsi zdravniki kar najbolj izogibljejo te besede in rabijo rajši novo besedo za to bolezen: ha ipsilon. Še bolj je čudna kakor prva, toda huda ni.
Kakšna bolezen je pa to prav za prav, je marsikdo radoveden. Histerija sploh ni bolezen. Vsaj tako so me poučili, ko sem se vadil v zdravniški obrti.
Na notranjem oddelku neke bolnice je ležal bled bolnik. Po poklicu je bil železniški premikaš, oženjen, star 40 let. Tožil je zaradi želodca: “Kakor da bi imel kamen v želodcu.”
“Hm — kamen?” je zavzeto vprašal primarij, ki je bil mestno dete in ni poznal ljudske govorice, ki govori, če se le da, v prispodobah.
“Sestra, dajte mi tresko”, se je obrnil primarij k usmiljenki.
“Zinite!” je ukazal bolniku.
Bolnik je zinil, zdravnik mu je pritisnil s tresko na koren jezika in spustil tresko. Prav nič ni goltnil bolnik, kakor se sicer vedno zgodi, če se draži goltanec. Treska mu je štrlela iz ust kakor iz čelesnika.
“Ha ipsilon!” se je primarij obrnil proti meni, učencu, in se malomarno nasmehnil. Bolniku je pa rekel:
“Nič vam ni! Bolnišnica ni za lenuhe. Delat pojdite!”
Široko razprtih oči je strmel bolnik brez besede v nas. Sestra mu je napravila križ čez nad-glavno tablico: “Po kosilu pa poj dete.”
Pri popoldanski viziti že ni bilo več bledega premikača. Čez teden dni je v službi prišel med odbijače, ki so mu zdrobili prsni
koš. Tovariši so po nesreči izpovedali, da je rajnega večkrat prijemala slabost in da so videli, kako se je tudi pred nesrečo opotekel med odbijače.
Pri raztelesenju se je pokazalo, da je imel ponesrečenec na želodcu velik čir. Ko je primarij to zvedel, je skomizgnil z rameni: “Mogoče je imel celo raka, Da je bil histeričen, sem pa jaz dognal.”
Še mnogokrat sem videl, kako so skomizgavali zdravniki: “Ha ipsilon, kaj hočemo!” Čudno se mi le zdi, da trpi zdravniška veda to besedo v svojem slovarju. Ha ipsilon je le opravičilo za
neznanje in komodnost zdravnika in za preplitek žep bolnika, bolezen pa to zares ni. Kakor glavobol ni bolezen in piramiden ni zdravilo.
resničen, tako je neumen, ko
NEHVALEŽNOST
Nikoli nisem obrajtal priznanih pregovorov in rekov. Ne vem, če še danes dajejo v šoli za naloge teme, kakor so jih nam dajali profesorji. Ne bom jim pregovarjal, je bil pač čas tak. Kateri so umrli, naj počivajo v miru, še živim pa še dolgo zasluženi penzijon!
Enkrat smo dobili za šolsko nalogo lep rek: Obleka dela človeka. Kakor je na videz ta rek
vemo, da videz ni nič in se po-j gosto skriva pod lepo obleko bedak ali pa celo lopov. Edina možna resničnost zveze besed obleka, človek in delati je: Človek dela obleko. Tako sem že rajnemu profesorju Mateju Su-haču v šesti šoli napisal v tem smislu šolsko nalogo, pa si mi ni upal dati dvojke. Prav tako sem že črtal večino narodnih pregovorov, saj ni v njih nikake življenjske modrosti, temveč so ti pregovori le zelo verno zrcalo plitke vsakdanjosti.
Med vsemi pregovori se mi je pa zdelo, da ves svet najbolj bo-
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
Odvite kapico...
natočite Stroll’s
Doslej še najlažji način za nad ognjem varjeni okus « v šesterčkih in osmerčkih
• nobene jamščine, nobenega vračanja 12-unenih
steklenic
e rabite odpirač, če vam je ljubše
■S
PRIPRAVLJEN ZA POLET — Na sliki vidimo raketo, ki bo pognala z oporišča Lompoc, Calif., britanski satelit UK-3 v vesolje v okviru študija za raizskavo jonosfere.
lestno izgovarja že tisočletja, nemara že prav od Adama sem, tole resnico: Nehvaležnost je plačilo sveta! Komaj prične človeško revše izrekati prve besede, ga že učijo: Za vsako reč, ki jo dobiš, se moraš zahvaliti. Potem gre skozi vse mučeništvo šolskih let zlato pravilo: Bodi hvaležen brez konca in kraja. Vsem čednostim so postavljena nasprostva:	poštenosti slepar-
stvo, ljubezni sovraštvo, ponižnosti napuh, vendar ni nobenega pregovora, ki bi označeval nečednost za splošno lastnost, čednost po za izjemo. Dolgo sem ugibal, zakaj je prav hvaležnost tako redka med dišečimi | cvetkami različnih čednosti. Nazadnje so mi pa moji padarski doživljaji razvozljali to uganko.'
Kakor vsakega medicinca, so tudi mene izpraševali bolniki za svet v tej ali oni bolezni. Ker sem živel takrat v dobrih razmerah in sem vedel, da gleda budno oko diplomiranih obrtnikov na vsak moj korak, sem
dosledno odklanjal vsakršno pla-čilo. Opazil sem, da niti revežu, ki mi je molel zadnjih svojih pet dinarjev, ni bilo všeč, da jih nisem vzel.	,	j
“Si pa drugič ne bom upal”, so se mi bolniki nerodno zah' valjevali. Vsak mi je vsiljeval, da celo podtikal denar.
“To je vendar moja reč, če delam zastonj”, sem jim odgovarjal pri slovesu.
“Že res, pa vendar ...”, je bil stalen odgovor v njihovi zadregi-“Kaj vendar?” sem nekrajkrat povzel, da bi zvedel vzrok njihovega neumevanja, toda nk pametnega niso mogli navesti.
Ko sem srečaval pozneje te ljudi, so me sicer hvaležno pozdravljali, vendar pa je bilo ^ njihovih očeh nekaj sovražnega-Kako je to mogoče, sem se čudil sam pri sebi.
(Dalje prihodnjič)
— Kaplja olja namaže preko tisoč drobcenih krogličnih ležišč iz draguljev v urah.

m
I V BLAG SPGMIM
ob Gretji obletnici odkar je v gospodu preminul
NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
MICHAEL ZELLE
izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. julija 1964.
Spomin na Te je naš zaklad,	Truplo Tvoje zdaj počiva,
saj vsak od nas Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš a v srcih raših še živiš.
v hladni zemlji mirno spi duša pa naj raj uživa, se pri Bogu veseli.
Žalujoči:
Soproga JENNIE in OTROCI Cleveland, Ohio. 20 julija 1967.


1930 - 1952
V hlag spomin
OB PETNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN DRAGI BRAT
Jože Cerar
ki je preminul v cvetu mladosti dne 20. julija 1952.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti: ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
Žalujoči:
FRANČIŠKA CERAR — mati BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 20. julija 1967.
kizmrnL
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Taucher
ki je umrla 29. maja 1964.
V tihi gomili pokojno zdaj spita, sonce poletno na grob Vama sije, a v duhu pa vedno med nami živita.
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
John Taucher
ki je umrl 20. julija 1957.
žalujoči:
Na grob bomo položili, rdečih vrtnic šopek lep, to je dokaz ljubezni naše, da je spomin na Vaju nam svet-
JOHN, FRANK in STANLEY, sinovi VICTORIA KAYACKAS, MARY KRAWETZ, SYLVIA FERRARA, hčere VNUKI in VNUKINJE, ZET JE in SNAHE Cleveland, Ohio, 20. julija 1967.
■■A' ■,	: ,v .	A-<-; O.-; A