Mir ali vojska. V Londonu so pogajapja za inir med balkanskimi državami in Turčijo prekinjena, Vendar zastopniki pogajajočih držav se niso vrnili domov, kakor bi bilo prif:al<ovati, temveč so ostali v Londonu. Tudi vojska se ni naniovo prifiela, kalcor se je prej vedno grozilo za sluSaj, da ostanejo pogajanja brezuspeSna. Kako to? Splošno je prepricanje, da se JioBe počakati, da pade Odrin, kajti potem bodo Sla pogajanla mnogo hitreje naprej. Ve.ndar moramo kot zvesti porocevalci tudi povedati, da v CarigracTu ne manjka ljudi, ki liujskajo na novo vojsko proti balkansMm državajn... Sicer ni zelo verojetno, 'da bi Tnrcija res aopet zaSela vojsko, vendar v tako napetili' casili, kakor so sedaj, ni izklju2eino, da najredijo vodilne osebe nepremišljen korak, posebno, ako jim hujskafi ne pustijo casa za mirno in trezno premišlievanje. Tudi velevlasti delajo na to, <Ia Turftija ne naredi nobenih neumnosti, in niso opustile, da Turčijo prav fcrepko pokliCejo k pamcti. Vefijo nevarnost za mir pomeni v seUanjem trcnotku spor med Ruraunijo in Bolgarijo. Pred balkiv.1skb vojsko naši ministri niso mislili, da bi ballčanske države mogle tudi zmagati, zato so oMjubili Rumuniji za slučaj, da ostane mirna iii se ne postavi proti Bolgarom ob stran T.urkov, in za slucaj, da Bolgarija zmaga, od Bolgarije prostovoljno nekaj zemlje. Sedaj pa zaliteva Rumunija placilo svojega raf-uaia, predno je Bolgarija vslečl zmage še kaj dobila, Pravijo tudi, da je Rumunija postala celo prcdrzna in za]i.teva to. liko balgarske zemije, da bi varnost Bolgarije mofino trpela. Za Avstrijo je ta spor posebno neljub, ker se ne bi rada ne Rumuni.ji ne Bolgariji zamerila, zato Avstrija posreduje. Tudi Rusiji je spor iz istlh razlogov neljub. Toda iz TurSije se mo5no agitira za vojsko, kakor se sumi, z angleškim denarjem. Spor Avstrije in Šrbije pa je sedaj skoro da ne popolnoma poravnan. Srbija je res vse storila, kar je Avstrija želela. Sedaj pa bi bilo treba, da si Av- strija zopet pridobi srce Srbov in da pusti velik kos takozvane albanske dežele Srbom v last. Albanska. prijaznost ali neprijaznost bo za Av^Irijo brez pome- na, ne tako prijaznost all neprijaznost Srbov. Velevlasti posredujejo. Na sestanku poslanikov velevlasti dne 9. t. m. v Lon3onu se je sestavil skupni posredovalni predlog za Turčijo. Tur8i]i se bo v tem predlogu svetovalo, naj sklene mir z balkanskimi državami. Besedilo je sestavil angleški državnt tajnik Grey. Glede Drijiopolja se je besedilo bistveno zelo omililo, Poslaniki bodo vsak za-se za svojo državo izročili besedilo posredpvalnega predloga TurČiji, Ako bo Turcija odklonila predloge velevlasti, se bo položaj zopet poostril in zopetna vojska na Balkanu je potem skoro neizogibna. Glode vpliva pdfcredovalnega koraka velevlasti se domneva, da se bo TurČiia udala, ker bi je nadaljna vojna ne izpodila samo iz Evrope, ampak bi bilo tudi njeno azijsko ozemlje v nevarnosti. Evropske velevlasti že tudi razmišljajo o vprašanju azijske Turfiije. Rusija ima že itak od nekdaj željo, se pola^ stiti Armenije, ki je v lasti TurČije. Spor med Bolgari]o In Rrnnunijo. Rumunija daii za dnevom odločnoie zalitova, da ji odstopi Bolgarija pok.rajint) Dobrudžo ob Do!:iavi. Pogajaiija, ki se vrše med bolgarskirai in rumunskimi državniki, še niso dovedla db sporazumljenja. Rumunija se dan za dnevom pripravlja, da udere z vojsko v Bolgarijo. Od.redila je že dne 10. t. m. mobilizacijo. Rumunski ministrski svet je sklenil, staviti Bolgariji ultimatum (zadnjo besedo), da Bolgarija tekom 48 ur izpolni rumunske zahteve zavoljo ureditve meje med ob«ma držav.ama. Rumunija tudi zahteva, da Bolgari razrušijo utrd/be pri Silistriji. Sumi se, da kaka ev_ ropska volevlast ščuva Rumunijo proti Bolgariji. Ru. munija svoje zaliteve napram Bolgariji utemeljuje s tera, da se je ona med bolgarsko-turško vojsko držala nepristransko, ko bi lahko padla Rumuniji v hrbet. Rumunski minister Take JonesKu se sedaj pogaja v Londonu z bolgarskim pooblaŠCencem Danevom. PoroCa se, da namerava Rusija, 5e bi Rumunija napadtla Bolgarijo, pomagati s svojo vojno silo Bolgarom. Rusko Črnomorsko brodovje i& baje že dobilo povelje, naj odpluje proti rumunskemu obrežju. Konzula Pi-ohaska In Taliy sta se vrnlla. Avstrijska konzula Prohaska in Tahy sta dne 9. januarja odpotovala na svoji mesti: prvi v Prizre.n, drugi v Mitrovico. Odpotovala sta na povelje avstrijskega zunanjega iriinistra. Domenjeno je med našo monarhijo in Srbijo, da bodo, kaJcor liitro dospeta na svoji mesti, tamošpje srhske posa<Ike izkV zale avstrijski zastavi vojaSke časti in tako dale zahtevano zadoščenje. V Prizrenu se je to zgodilo vccraj, v Mitrovici pa danes. Položaj v Driuopoljiu. ^' Drinopolju je, kakbr porocajo listi, v.elika draginja. 1 kg kruha stane baje 8 pijastrov ali po naše 1 K 70 vin. Mesa pa sptoh ni dobiti. Cuti se tudi pomaujkanje soli. Prebivalstvo zelo trpi radi pomanjkanja drv. Za kurjavo se rabi staro pohištvo h\ lesene stavbe. V mestu divjajo razne kužne bolezni. Vsak dan pribeži mnogo prebivalstva k bolgarskim in srbskim predstražam. Dosedaj je zbežalo iz Drinopolja k oblegalnim Cetam že na<! 800 prebivalcev. — Nenigki listi pa poročajo iz Carigrada, da je poslal uek Turek iz Drinopolia brezžično brzojavjio, po kateri porofia, da je tam še do^ti živil in da se bo trdnjava šo dolgo hranila. Ta carigrajska noviea nemSkih listov pa jo rnalo verjetna, ker se tudi iz Mustaiapage poroCa, da je položaj v Drinopolju ^krajno slab in cla se ,je baje poveljnik šukri-paša zopet zacel pogajati z Bolgari radi predaje. Begunci iz Drinopolja pripovodujejo, da se vrge med tem lačiiim mcstnim prebiivalstvom vedni spopadi jia ulicah radi pomanj- kanja. VojaStvo nastopa proti tem nemirom brezobKirno. Drinopoljski poveljnik Sukri-paSa je zelo strog, surov in trdosreen človek. Vsi raestni prebivalci ga sovražijo in kolnejo. Imenujejo ga ,,Deli-paSa", to je nori-pasa. Star je 60 let, ima dolgo, belo lnrailo, navzdol viseee brke,* mrka lica, goste obrvi, izpod katerih šviga strašen in divji pogled, Sukri-paŠa se boji osvete, zaradi tega si ne upa slalno stanovati v oni in isti Iriši, ampak se vedno seli z enega Konca v drugega. — V Driiiopolju je tudi mnogo ciganov, ki glede krutosti Turke celo prekašajo in trpincijo kristjane, kolikor le morejo. Skader. Ker turška posadka v Skailru neprestano izpada, se je podal srbski major Peter Markovi6 v spremstvu dveh Castnikov pred skajdrsko trdnjavo kot posredovalec. Sprejel ga je Ibrahira TalaŠ-bej. Posredovalci so vprašali, zakaj se skadrski poveljnilc Hasan Rica-boj ne ozira na prerairje. Hasan Rica-be] je po odpbslaniku odgovoril, da ga carigrajskia vlada o srbskem premirju ni obve^tila in naj se srbski posredovalei tal^oj umaknejo. — Iz Cetinja pribaja vest, da je med prestolonaslednikom Danilom in generalora Martijtiovičem, ki ie poveljeval Crnogorcem pred Skadrom, nastalo neko nesporazumljenje in da ho6e Martinovic radi tega <odstopiti, — V petek, dne 10. t. m., so turške 6ete n<a TaraboSu napadle prednje strale Crnogorske južne armade, a Crnogorci so napad oiL bili. Topovi in puSke so pokale cele 3 ure, no da bi imeli Crnogorci kakšno škodo. — Begunci, ki vsak ctan pribežijo .iz mesta k oblegovalnim Brnogorskim Setam, pripoveiiujeio, da je položaj v' obleganem mestu nevzdržljiv. Janina. V mestu Janina, za katerega se bojujejo Grki že vefi časa, trpijo prebivalci glad. Me&čani in vojaki so ^rimorani^e liraniti z ov&om in podobnimi krmili. Poveljnika Janine, EssaU-paSo, so albanski veljaki že večkrat pozvali, naj se uda, in o.n je že tudi naraeraval to storiti. A njegov brat, ki je poveljniK enega turškjega polka v Janini, se je temu odločno zoperstavljal. Celo mesto, Cegar prebivalstvo je po večini kršcansko, živi v velikem stralm, Kristjani so vodno izpostavljeni grdemu ravnanju in preganjanju. Bolnišnice in' javna poslopja so preaapolnjena z ranjenei. Essad-paša ie dal pred nekaj dnevi vee Albancer in kristjanov, feateri so bili osumljeni vohunstva v prilog Grciji, ]avno usmrtiti, General Sapuntzatis napada vsak dan turške postojanke, a utrdbe pri Bizaniju se ne dajo zavzeti. Janina ima za brambo že po naravi ugodno lego, fcer se naliaja med jezerom in gorovjem. Mesto leži na severo-zapadni strani Janinskega jezera. V okoliei se naliajajo 4 utrdbe: 12 kin proti jugu Bizani, 11 km jugozahoclno Duratti, 7 proti zajh,odu Sajdoversa in 11 km jugozaliodno Hardiki. V utrdbali imajo Turki 80 težkih topov. Meil utrdbami je najvažnejša Bizani, ki stoji na gorskem vrliu in nadvladuje vse prehode^ ki vodijo v Janino. Mesto je za Grke trd oreh, kakor Skader za, Crnogorce; poleg tega pa še manjka Grkom vstrajnosti bolgarsVega in črnogorskega vojaka. Janina je glavno mesto Epira in janinskega vilajeta ter je zelo važ.no trgovsko središče. Albaulja. Ureditev meje te nove evropske ilržavice prizadeva velevlnjstim mnogo težav. Avstro-Ogrska baje žoli, da se priklopi Albaniji tudi mesta Skader, Prizren in uanina. Druge države zavzemajo zopet drugacno stališče. Rusija n. pr. zalitova, Ua pripade Skader Crni gori, Prizren Srbiji. Tudi vpraSanje o kandidatu za knežji albanski prestol Se ni reSeno. Javilo se je že tudi več kandidatov-poiiudnij:ov, izmed katerili pa še nobeden ni nasel milosti ne pri velevlastih ne pri Albancih. Albar.skim kVistjanom vA niti veliko za samoupravo Albanije, kakor so si jo zamislili albamski mohainedani. Škof v Draču in albanski krščanski prvaki iz Drača, Tirena, Kavaje, Kroje in drugih mest so zalitevali, da pridejo pod Črno goro, Srbijo in Grško. Albanski krŠSanski veljaki so so v to svrlio sešli pretečeni teiTen v Valoni in so na svojem zborovanju sestavili skupno spomenico na ruskega carja in srbskega kralja. V tej spomenici opisujejo neznosno stanje kristjanov pod tur&ko vlado; tudi bodoče moliamedanske nadvlade se kršcanski Albanci nič kaj nc veselijo, Razmere so take, da se krist- jani raje izselijo v Crno goro, Srbijo in Grsko, kot <Ja bi Se nadalje ostali pod turško, oziroma pod mohamedanskb obiastjo.