11. stev.
Novo mesto, líí. jntii,irt"1914
Letnik XXX.
DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsuli itetelí ; ako : : je til (lati praznik, (kn potucj. : :
Cciia jini jc za cclo Jeto (od aprila do aprila) K, za pol lota 1-50 K. Naroi'nina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znasa ;i'50 K, za Ameriko 4*50 K. Ijist in ogluši so plaíiijpjo iiaiircj.
Yse dopise, iiaroěiniio in oztniuilii siii-ejeiiiii tiskarna J. Krajec nasi.
Bojmo se žida!
Kako l)odc jel žiil delovati, jn-avzapi-av kiiko hoil(i žid nadaljeval že započeto delo, do. si podjarmi v kratkeiii času kar največ dolenjskili kmetov, trj^oveev in obi'tnikov, vemo že naprej iz dosiidaiijili izkušenj, ndoval bode po svojeni že dint;od preizkušenem receptu. Najprvo si bode na zvit ua('iin pridobil naklonjenost in zaupanje ljudstva. Goi-je našim ljubim Dolenjciiui, čc se bodo dali iU'<'inotiri in priimstili, da v naši 1 loleiijski in splob iia Kranjskem pride tako diile(\ kakor je to ])rišlo v Galiciji, na Ogrskem iii tudi ua Hrvatskem. Glejmo, torej, da pravoííasiio pričnemo odločen boj pfoti vsakemu židovskemu poskusu.
{'c hočemo uspeSeii boj zoper žiilovstvo, moramo vscpovso(l raziiesti tužno vest, da je Žid v deželi in kjer f^'a ni, da kmalu pi'ide. Opozarjati moj'amo naše ljudstvo vsejjovsod in ob vsaki priliki, osobito po shodili, v izobraževalnih društvih itd, na to veliko nevarnost. Oi)ozoriti je treba ljudstvo, kako uničuje žid domove po (h-ugod in tepta najsvetejši svetinji, vero in narodnost. — Svariti moramo ljudstvo pred Židom kakor pred krvoločnim Turčinom, ki je jiožigai domove našim pradedoni ter moril vse, kar je dosegel, ali pa vlekel s seboj v kruto sužnost.
1'tnliti moj'amo povsod zavest, da Židu iii nič dfuzega sveto, nego denar. Tudi če Žid Čestokrat brez pomisleka žrtvuje denar v naše dobi'e namene, nas to ne sme pre-sle]ii(i, kajli v resnici ima le on korist, in išče edino-le dobiček za sebe. í^idii ne dajajmo niti najmanjšega povoda, da bi se nam kakoi'koli približal, bodisi, da bi nam kaj ponujal ali se tiam vsiljeval s svojo postrežbo. Žid po svojih agentih natančno izve, kdo je zadolžen ali v denarnih za-di'cgah. Zato se zgodi večkrat, da ti celo denar ponuja in te prosi, da vzameš, plačaš pa, kadar hočeš ali moreš in kar brez obresti. — <-^orje pa, kdor posluša tako
sladko petje! Izgubljen je! Žid ga že ima v zanjki, katero bo ob jirvi priliki zadrgnil!
Ako se torej nahaja kdo v denarnih stiskah in se mu i)ribližuje žid, preiularimo takoj, kako ga obvarovati židovskih zanjk. Xajbolj, seveda, pa ])oni£igajo v takšnih zadregah sloven.ska gospodai-ska di'iištva, osobito itosojilnice in hranilnicts itd., katerih se je po Slovenskem in tudi i)o Dolenjskem že mnogo ustanovilo, in ki, livala Bogu, že jako lilodonosno in Človekoljubno delujejo kot najmočnejši jez proti židovskemu navalu.
Glavni vzrok, da propadajo razni stanovi, je nevednost ljudstva. Kdor ne ju'ide dosti v dotiku z i'(;siuCno omikanim l)OŠtenim [u'ijateljem, gotovo zaostane v omiki in napredku časa, kateremu bi morali jiaČ v sedanjem veku slediti z vso vnemo. Koliko kmetij bi se rešilo dolga in pogube, koliko posestnikov bi se zopet odvrnilo od propada, če bi imeli ])riliko, pravzaprav, ko bi se hoteli pobrigati za boljšo duševno izobrazbo.
Samo ob sebi umevno je torej, da se moramo s tem veČjo vnemo oprijeti in vdeleževati prireditev v razli("nili izobra-ževalnilt, političnih in dnigili enakih društvih, da slišimo tam govoriti omikane poštenjake, ki nas poiKiujejo in dramijo za to in ono važno in dobro stran iimiiega gospodarstva, katera tuim še ni bila znana. Pri takili prilikah se lahko mnogo posvetujemo: o zboljšanju gospodarstva in zemljišča, z upeljavo najnovejših izkušenj v gospodarskem gibanju sploh, in zvezi s tem gibanjem tudi, kako odgnati in se ubraniti židovstva. — Sadovi, ki jih rodijo taka društva, se i)odo prav kmalo pokazali, in v kratkem času bodo s]U'evidel vsak ude-ležnik, kako silno potrebni so bili, da, po-trebn(!jši, ne-go suhi zemlji deŽ ! žato so ])a taka društva žiilii to, kar je volku lue in godba; kakor se volk boji luči in godbe, tako se boji Žid duševne razsvetljenosti človeka, katerega hoče spraviti v svoje
mreže. Le ondi žanje žid in se masti, kjer je ljudstvo neizobraženo, nezavedno, razdvojeno in needino; ravno tam se ])ribíižuje liinavskokot navidezni rešitelj in dobrotnik, ker pričakuje dobrega in gotovega plena.
„Po njihdeiih jihboste spoznali."
človeku, ki se je vživel v moderno ustavno življenje, človeku, ki dan na dan ("iita o visoki kulturi modernih držav, se kar neverjetno zdi, da bi bila grozodejstva, ki so se ravnokar izvršila v Italiji, v resnici mogoča, Še bolj neverjetno bi se moi'alo pa zdeti človeku, da so ta grozodejstva izvršile svobodomiselne in napredne vrste italijanskih socijalislov in republikancev. Zakaj tako neverjetno?
Ali niso ravno socijalisti oni, ki vedno pridigiijejo boj proti nasilstvn kapitahstov in kmel,ov? Ali ne pridigiijejo ravno socijalisti, da niso proti veri, ampak, da smatrajo vero za „privatno stvar", katero lahko vsakdo iirosto in neovirano goji ? Ali niso ravno socijalisti združeni s svobodomisliici vseh vrst. vedno zatrjevali, da hoČ(;jo ustvariti pravo svobodo in širiti resnično omiko in napredek V
Kaj pa smo videli zadnji Čas v Italiji V V 1'anui so socijalisti in republikanci porušili neko kapelico na most» roko I^Iozzo. Podobe in svetnika je množica razbila in potnetala v vodo. Po tem vandalskom Ciiui so demonstranti, tuleč in bcsneČ, zanetili ostanke starodavne kapelice, ki je biîa zgrajena 1. 1732. Y Piaceiizi so z dinamitom razstrelili most blizu železniške postaje, polovica mostu je popolnoma porušena. V Ftisignanu, trgu s 50(H) prebivalci, so socijalisti, republikanci in anarhisti vse štiri cerkve napadli in oropali. Stole, klopi in izpovedniee so izvlekli iz cerkve in z njimi zgradili barikade. Svete itodobe, mašne knjige in en križ so sežgali. V Alfonsinu so socijalni deinokratjc zažgali
LISTEK.
Je li spadala kdaj mokronoška župnija po pravn pod kostanje-viški samostan? (KontK.)
SjiinHl prof. Stcklaiia.
Valvasor (Y1I[. R2(i) trdi, da so inuîli ob njegevem času pravo prezentacije mo-kronoški tržani ter so le-to bržkone viiiH ob enem z vlastelinom mokronoškim, dočim se kostanjeviški samostan ni nič več pozival na že tako samo ])t iv,idno svoje pravo. Jta lu-onelia iirepir radi izvolitve in ju-e-i!entacije mokronoškega župnika, je doloi'il prost Franc i^larotti (171 ó—1740) 7. marca hita 1721., da ima pravico prezentacije za župnijo iMokronog, ki spada pod novonu-ški kajiitelj, le mokionoški gi'ašť.ak; izvolitev tia imata zaeno graščak iti tj-ška oi)čina.
pravi(;o je ])odelil prošt Mai'otti teda-"jeimi graščaku mokronoškenutJosipu grofu Izvirne listine o tem odloku nisem "říšel, pač pa vložek njen v listini, izdani liil. marca 1.	(novomeški kapiteljski
ai'hiv Ni'o. l^) prigodom izvolitve novega župnika Tad(!ja lieicha, ko se je pozival ■Iosi|) gioi Daniel na svojo lo'avico pre-'if-'Utacijc. [i,adi jiravice i)]'(izentacije so imeli l'a tudi še nasledniki groi'a Daniela opi'aviti
z mokronoškimi trŽani, ki so še vedno odločno zahtevali, da ])ripada pravo prezentacije tudi njim, a ne samemu graščaku, Tako je morala proti tej zahtevi mokro-noŠkili tržanov ugovarjati 1. 17,')2 tedanja posestnica mokronoškega gradu Marija baronica Formentiui. (Ijistina v novotiie-škem kapiteljskem arhivu Nro. 1 Vendar pa je ostala pravica prezentacije pri graščini mokronoški.
Ko so l(ita 17ÍI4 urejevali meje nio-kronoške župnije, ki Je bila po obsegu takrat še jako majliiia je dobil dekan šentruperški àtefan VideČIČ dopis od nad-školijskega urada (Dopis v šentrupei-škem župnijskem arhivu), v katerem se izrecno omenja, da je bila župnija (vikarijat) mokronoška še pred 150 leti (tedaj I. 1(124) šentniperska podnižni(;a in da jc tukaj opravljala stuži)0 božjo šentruperška (îu-hovščina. ža to trditev imamo dokaz tudi v dveh ohranjenih listinah. V novomeškem kaiiiteljskem arhivu se nahaja zanimiv zapisnik (listina na dveh i)olah z oznako Q Nro. :V) o vizitaciji šentrupcrškega nad-župiiika Ivana Počerviue in njegovega kapelana Adama Ijiibija, ki stal. 1702 dne 3. julija iiregledala mokronoško žuimijsko cerkev, podružnico sv. Klorijana in cerkev Maf,ere božje na Gori ter iire^sojala neke pritožbe mokronoSkih žiipljaiiov proti te-
danjemu župniku. A iz druge listine brez datuma ((^ Nro. 21), ah bržkone iz 1. 17.^4, ko je resignirat na župnijo mokronoško Martin Óebulj radi slabih dohodkov in prevelikih stroškov, izvemo, da sta na dan sv. ňimna in Judeža (2H. oktobra) imela pravico opravljati dve zadnji službi božji duhovnika šeiitruperška, a ju je zato iiioi'al pogostiti župnik mokronoški. To je bil ostanek nekdanjih pravic šentruperških duhovnikov do mokronoške cerkve ter dokaz, da je ta (;erkev spadala od nekdaj pod Št. lltijiert, a ne pod Trebelno, kakor je Valvasor (Vili. 820) zapisal.
Iz vsega sledi, da je pripadala mokronoška cerkev od prvega početka pod Řt. liupert in da se je vikarijat mokronoški 1. 150Í) izločil iz šentriiperske V(.'ležupnije, ne pa iz trebeljske ter tako ostal tudi še dalje v zvezi s šentrupei-ško velcžnpnijo in .poil novomeškim kapiteljnom. Po tem takem je imel novomeški prošt Franc Mrav pravico, da je odlnl zahtevo kostanjevi-škega opata -lurja Zagošena, ki je hotel izvrševati jiatronatsko pravo iiail mokronoškim vikarijatom, ker je bila (a zahtiiva neosnovana, kajti kostanjeviški samostan je imel iiatronatsko pravo le na trebtiljsko žujinijo ne pa tudi na mokronoški vikarijat.
cerkev, ki je zgorela, tudi mestno hišo so zažgali in je deloma zgorela. V Voltani so vdrli v neko vilo, kjer so ojiustoŠili liišno kapelo, zažgali so tudi malo vilo nekega zdravnika in zasebno kapelo grofa Man-zoiiija. V Saiit Agati so zažgali mestno hišo. lîelaviji so deloma porušili nek most. V Mezzanii pri Ravenni so zažgali vstaši cerkve, vdrli so v žiipniščc, je oplenili in prisilili duhovnika, da je slckel talar, nakar so sežgali duhovniško obleko. Ople-nili so tudi skladišča ua kolodvoru in vdirali v privatne hiše. V Cesenaticu je množica zažgala tamošnjo zgodovinsko cerkev, tudi v Imoli so poizkusili zažgati cerkev. V Sinigaliji so zažgali vstaŠi cerkve, porušili vodovod, zgradili barikade, oplenili skladišča in žito poceni prodali. Bomba je bila vržena v vlak pri Dugenti ob črti Neapelj-Benevento; dva sta močno ranjena. Sodrga je povsod razbijala in požigalain tako opravljala svobodomiselno-napredno delo.
Ti dogodki govore jasneje in prepri-čevalneje nego cele knjige. Kvo vam soci-jalističuo svobodo, evo vam socijalistično svobodomiselnost, evo vam socijalistično „vera je privatna stvar" ! Podiranje cerkva, mostov in (h'ugib javnih zgradb, zažiganje svetnikov, napadanje mirnih prebivalcev, bombni atentati, to so dejanja socijalistično-svobodomiselne bainle; to so zuamwija, po katerih jih moramo spoznati — „po njih delili jih boste spoznali."
Sedaj imajo liberalci v državnih suknjah, kar so hoteli. Svobodomiselno so-eijalistična banda jim bo kmalu zrasla čez glavo in ogrožala vsak red in mir v državi. 7j vsemi mogočimi sredstvi so di'žavniki skrbeli za svobodomiselni pouk in tisk, z vsemi močmi so podpirali vsako gibanje, ki je bilo naperjeno proti cerkvi in zredili so si gada na svojih pi-sili. Sedaj šele — post tot discrimina reruin — po tolikih Žalostnih skušnjah še-le iiočasi premeteni državni liberalci uvidevajo, kaka nevarnost preti državi od socijalistično strani.
Sedaj bi I'adi na kak način — morda celo s silo—^ omejili socijalistično gibanje, vendar sila je sedaj že veliko prekasna in bi dosegla ravno nasprotno. S silo se tako gibanje ne da potlačiti. Drugje pa tiči ona gonilna moč, ki daje socijalističneniu gibanju naravnost anarhistični značaj in silo — v protiverskem svobodomiselstvu. Razni državniki pa iščejo tata, kjer ga ni. Vse drugo vidijo, samo tega nočejo videti, da je svobodoniiselstvo najnevarnejši sovražnik driižabnega reda.
Dokler bodo tiskovine smele širiti v svet najnesramnejŠe lïrotivei'ske pamtlete, dokler bo svobodomiselno časopisje neovirano izpodkopavalo cerkveno in državno avtoriteto, doklei' se bodo iz Šole metali križi in bo vse javno življenje prepojeno s proticerkvenim svol)odomiselnim duhom, tako dolgo bodo neizogibni tudi pojavi, ki bodo še morda žalostnejši nego zadnji v Italiji. Naj bi bili zadnji dogodki v Italiji resen opomin raznim državnikom, tla je treba pričeti lioj v prvi vrsti ])roti svobodomiselstvu. Videant coiisules!
Gospodarsivo.
Škropljenje rastlin na vrtovih.
Trte, sadno dr(!vje, zelenjava in druge kulturne rastline t]'p(i mnogo vsled različnih glivičnih škodljivcev, ki se najbolj
razvijajo tfsdaj, če jo zanje vreme ngodiio, to je oh gorkem íii vlažnem vremenu, kakoi- vlada letos.
NajlnijŠo škodo izmed teh hole/.iii diilajo II e [) ]• a v e plesni, kakor je pero-no>;pora ali slj-upena i'osa na trti, na krom-liirjii, na knmarali, dalje i'aznovrstne rje, kakor rja na sadnmn drevju, zlasti ua eeŠpljali, tia vi'i)iicah in ližolii, škriu]) na peškatcni sadju, kodravost listja in i-ožiixnje pri košéiíastcm sadju itd,
Podgobje (koreninica) teli glivie i'aste znotraj vzeleîiiîi delih rastlin (listov, ])lodov). /iato so te glivice teni škodljivejše in njili zatiranje teni težavnejše, ker mora biti z abr an j e val no, to se pravi, rastline se morajo prej poškrojiiti s strn]ieno tekočino, prediio se na njih glivica razvije, kajti potem, ko se je že razvila in iiodgobje zarilo v notranjščino rastlinskih ilelov, ne moremo več d{> nje priti in jo uničiti.
Če hočemo torej rastline teh bolezni obvarovati, moramo razvoj bolezni pre-])i-eeiti s tem, da poškropimo zelene rastlinske dele zelo zgodaj in večki'at v kratkili jirraledkili z raztopino bakrene soli.
Najbolj se jc ol)!iesla ona -ljaki'ena sol, ki je spojina žvephine kisline in bakra, to je modra galiea ali baki'ov vitriol.
Raztopine V/,, do 2 kg modre galice v 100 1 vode pi'epreiijo, če se rabijo v pravem Časii, to je zelo zgodaj in v kratkih presledkih, razvoj omnnjenilt bolezni.
Ker je galiea sama na sebi zeh) kisla in bi z(!lene dele l'astliti opalila, se ji primeša toliko apna ali ,sode, da se ji vzame kislina. Na 1 kg galice je freba vzeti 1 kg živega, ozir. I kg mastnega, ugaše-nega a])tia, ali pa l'/jkg sode. Da zmes ni več kisla, se najbolj zanesljivo dožene z lakmovim ali ťenolítaleinovim papirjem. UiideČ lakmov papir postane v pravilno nai)ravljeni škropilni zmesi jilav, bel fenolt-taleinov papir rudeč.
Zmes galiČne raztopitie z apnovim beležem ijaenujemo liordoško zmes, zmes galice s sodo pa burgundsko zmes. Njih učinek jc enak. Oboja zmes se mora vselej sveže in pravilno pripraviti, sicer nima učinka ali celo škoduje.
Zunaj vinorodnih krajev, kjer tega dela niso vajeni, dalje posestnikom vrtov, ki rabijo navadno le tiianjše množine škro-pihie ztiiesi, iiriporočam nadomestilno sredstvo, ki ga pod imenom „Tenax" (beri ténaks) izdeluje in i)ro(iaja keiaijska tvornica dr. O. Keiner & Oo. na Dutiajti (Vl/2, Mollardgaase Gi).)
Tenaks je droben, zelenkast prah, ki ol)stoji iz zmlete modre galice, sode in žveplenoki,sIe gline. Zadnja ju primešana zaradi tega, da sredsto na rastlinah bolj drži, da ga torej dež tako hitro ne opere.
[)asi je v tcnaksu nekaj manj bakrene soli kot v navadni bordoški zmesi, je po izkušnjah, ki jih je s tetu sredstvom delal ])oleg ilrugih strokovnjakov tudi podpisani sam, njegov učint^k etuik onemu enako močne boi'doške ali biirgutidskc zmesi, ker di'ži vsied primeša žveplenoki.sle gline bolje na rastlinali. Kaba tenaksa je lui neprimerno lažja in enostavnejša.
Na ioo litrov vode se od(.ehta Vj.> kilogr. ((io 'ž kg) ])raSka, ki se strese v vodo, dobro ])omeSa in škrojiilna zmes je liripravljena tei- se lahko takoj rabi. Ški-o-jMlna zmes se t(n'aj laliko pripravlja sproti za vsako škrojtihiico posebej (na vsakih 101 vode se vzame I r> do 20 dkg ti^iuiksa) brez vseh težav, kar je posebno veliko vredno v nezanesljivem vi'emeini. Ker se prah hitro in pojiolnoma i'aztopi, ne zamaši ški'opilnic, ker je pravilno sestavljen, ne oiuilt listja itd. To so izdatne ugodnosti.
Iver stoji izdelovanje tega sredstva l)od vedno kontrolo c. ki", postaje za vai>-stvo kmetijskih rastlin, jc tudi vsaka [u-e-vara pri njem izkljnčeim. Sj'edstvo je raznuiroma etjno in slane le nekaj vinarjev več kot galiea, Kei' pa od|>ade pri tem sredstvu nabava ajnia ali sode in vsako di-ugo delo, vidimo, da ni skoraj nič dražje kakor gali-ca sama. Zato ga posebno pri-
poročam tam, kjer posestniki iie potrebujejo velikih množiti Skrojiilne zmesi. Tvrdka pošilja tudi majhne mttožine v vrečah po 2 kg in T) kg po ])0Šti, kar pride posebno gospodarjem v nevinorodnih krajih prav, ki potrebujejo h; majhne množine škropilne zmesi in si jo navadno iz galiee ne ztiajo pi'avilno inipraviti. Iz zadnjega vzroka bi se i)riporočalo, da bi imel vsaj en novomeški trgovec tenaks v zalogi, kar bi prišlo gotovo vsem posest ttikom vrtov prav.
Učinek škropljenja je pri vsakeiti sredstvu odvisen tudi od škropilnice. Čiiti bolj tirio se škropiltia tekočina razpi'si, tetu bolj učinkuje in pri tem se porabi tem manj zmesi.
Škropiti pa je treba ne samo zgornje, temveč tinli spodnje stratii listov, zlasti liste, ki so obrnjene navzgor ali na zunaj, ker je znano, da se gliva zaraste v list skozi odprtino (reže) )ia s]>odnji strani lista. (Ti'ozdjo iti jiloti sploh je s tekočitio tako močno poškropiti, da se od njih kareedi.
Špecijalist v izdelovanju škropilnie tvorničar iVanc Noehvile (Dunaj V/l, Margaretbenstrasse i)S) izdeluje raznovrstne škropilnice od največje drevesne do najmanjše vrtne. Najbolj razširjene in najbolj priljubljene so njegova trtna škropilnica „Avsti'ija". Za vrtove, posebno za škropljenje drevja jiriporočam škropihiice „Hidrolina", „Avtohidrolina" in „Avtomata", za veliko i)osestnike drevesno škropilnico „llnikutii'\
Za male vrtove, zlasti za škroi)ljenje manjših dreves, vrtine, sadnih in trtnili špalirjev itd,, priporočam kot zelo pripravno malo škropilnieo, ki jo izdehije Neehvilc pod imenom „J*'lo]'a".
Taka skroiiilniea s posodo, di'žečo 2 litra, stane z	po))Ustom, ki ga
daje tvrdka na priporočilo podpisanega pri vseh škropilnicah, kakih Ki kron. J'ri-pravna je ne samo za škropljenje bordoške zmesi, ampak tudi za zatiranje listnih ušie, razkuževanje itd,
Če naročimo zi'avcn še nekaj oO cm dolgih podaljšcvalnih cevi, poškropimo z vso lahkoto s pomočjo te .škropilnice lahko najvišje špalirje in drevesa. Ker je ta ški'opilniea zelo jiripravna, ne bi smela na nobenem vrtu manjkati.
Škropilnic,a so napolni približno do tričetrt vsebini! s škro])ilno zmesjo, nato ,se zapre, napumpa se vanjo zrak, in škropilnica Škroiii do zadnjega sama. Lova roka, ki je pri tem popolnoma prosta, lahko primerno pomaga pri razgrinjanju listov itd.
D. Skalický.
Gospodarske drobtiiie.
Škropite fižol in krompir! Kakor pšenico J'ja, tako je letos nenavadno zgodaj napadla bolezen tudi fižol. Vrtni tižol je mestoma ves nttičen, tako ga je zdelala „pegavost iižola", kakoi' imotiujemo to bolezen. Navadno se prikazuje ta bolezen Selo takrat, ko je (ižol v stročjii, letos se je pa vsiod ol)iltie moče razvila žo v prvi iidadosti ližola. 1'roti tej bolezni ni druge pomoči, kakor škroitljenje z modro galieo in apnom, ravno tako kakor ]iri trtali. Svetujiiiiio našim gospodai'jem, da škropo tndi krom])ir, ker se je bati, da nam letos tudi oboli, ker je tako mokro vreme. S škroidjetijem je se-veda takoj pričeti. Kako se škropilna zmes napravi, najdete tudi spredaj v članku „Škropljenje rastlin na vrtovili."
Občni zbor živinorejske zadruge v
Kandiji je ta pondeljek ob t), dojiohidne, na kar opozai'jamo še enkrat vse- člano.
Preskušnja kosilnih strojev na Grmu se jo vršila ob dokaj ugodnem vromenu v pondeljek 1 o. junija ob popoludne in ob udeležbi veČ gosiiodaijev iz okolico in nekat(;rih grašČakov. Na ogled postavljeni stroji so delali dobro in sledi poi'očilo o tem prihodtijiČ. Izrekla se je želja, naj bi se tako proskuŠnje tudi zanaprej vsako leto vršile. Lepa košnja na travniku se je vsem udeležencem dopadla.
Iz Jesenic na Gorenjskem.
Med visokimi, divnimi gorami leži s tovarno za žolezo lepa vas .leseniee na ("ioronjskem. V tej romantični vasi so je na binko-štno nedeljo obhajala izvenredna slavnost, katero hočemo tudi v Dolenjskih Novicah opisati.
Leta 190(;. so je tam ustanovilo veteransko vojaško društvo z 32. člani in si je šole zadnji čas nabavilo krasno društveno zastavo, katera se je dne 31. majnika slovesno blagoslovila. Na va))ilo na to slavnost se je jeseniškemu veteranskomu društvu odzvalo 13 bratskih društev z enajstimi zastavami 1er z	člani v uniformi.
Društva, ki so se te lepe slavnosti udeležila, so bila sledeča: iz Opatije, Trsta, lieljaka, Domžal, Kranjskegon:, Kratija, Rateč, Kamnika, Št. Vida nad Ljubljano, Jirezovîeo l)ri Ljubljani, -iežiee in Ljubljane, katerim se je pri odhodu na slavnost in na .povratku pridružilo tudi društvo veterancov iz Novega mesta. Te slavnosti so se udeležila pa tudi druga društva, kakor : di'uštvo ognjogascev iz Jesenic in Koroške belo ter društvo rtulokopov z .Jesenic.
Okrog 10. dop. je doŠla di'UŠtva na kolodvoru pozdravil načelnik vetei'aneev z .iosenie ter podelil vrhovno poveljstvo najstarejšemu načelniku kranjske veteranske zveze g. .1. Mihelčiču iz J^jnbljane, ki je kot častitljivi starček z donočim glasom poveljeval. Lepa veteranska armada je nato v spremstvu jeseniške godbo, ki jo jo vodil ondotni kaplan č. g. Fr. Kogej, odkorakala v župno corkev, kjer se jo blagoslovila društvena zastava. IVed blagoslovljenjcm je bila sv. maša, nato govor Č. g, žii[)ntka .^ti(. Sknbica, ki je vzel svetopisemski izrek za smoter govora „bodito inoeni!"
l'j'i zastavi jo kumovala blag. gospa Gizela Trappen, soproga j'avnatelja iz tovarne na Jesenicah. Omeniti je tudi, da so se te lepe slavnosti udeležili gg.: c. kr. okr. glavar Župnek, dež. in drž. poslance vitez Pogačnik, dež. poslanec Fiber iz Gorij, stotnik Lukman itd.
Skupni obed je bil v dvorani katol. delavskega društva na Jesenicah, med katerim je vrlo svirala društvena godba.
Tri sestanku v dvorani je nastojiil z večkratnim govorotn g. načelnik MihelčiČ iz ijjubljane, je v krasnih besedah pozdravljal vsa društva, kumieo ter vse navzoče goste. Gospa Kiimica (4. Trappen se je z lepimi besedami zahvaljevala predgovor-Jiiku ter se je izrazila, da je nalogo, ki jo jo jirevzela od vetiiranskega društva, kot kiimiea z veseljem ju'evzela. Tudi dva člana od novomeškega veteranskega društva sta prišla do besede ter sta živo naslikala težnje, ki so jo imeh pradedje pri nas na Dolenjskem v boju proti krutemu Turčinu. — Koncem govora se je omenilo, da namerava tudi jirej ali shij novomeško veteransko društvo omisliti si zastavo in da se že najirej vabijo navzoča društva na tačasno slavnost. Vsi društveniki so z vesoljem obljubili, da nas bodo ob taki priliki v metropoli dolenjski vNovetii mestii radevolje obiskali, .lesoniški č. g. župnik je govoril v dvoiani o pomenu društvene zastave, jiod kateî'o se imajo zbiral i hrabri dosluženi vojaki, ter opisal z leiiimi besedami pomen slik na zastavi, ki nosi na eni strani cosarskcga orla in na drugi pa sliko Matero božje. Vsi govori so se pa končali z geslom : Vse za vero, dom in cesarja!
Popoldne so se društva ])oslovila od Jesenic, nai)oltijeni lopih spominov.
Žiileti je, da hi so tudi društvo voto-rancev v Novem mestu bolj ojačilo ter se l)rosi, da več dosluženili vojakov k temu lepemu društvu pristopi kot člani.
Politični pregled.
Italijanski častnik proti knezu Wiedu.
Listi poročajo, da agitira italijanski častnik t'oro med Arnavti, da bi postal abruški vojvoda iz Italije albanski knez.
Napetost med Grčijo in Turčijo. Preganjanje Grkov od strani turških oblasti in pndjivalstva v turških pokrajitiali je vodno hujše, (irški ministerski ])redsednik jc označil S(;danji položaj za zelo resen. Vlada je predložila 'J'určiji spomonico, v kateri odločno zahteva, da opusti Turčija takoj vsako nadaljno ju-oganjanje in iio-vi'iie povzročeno škodo, iz Tracije je pobegnilo K).000 Grkov, iz iMale Azijo 20.000, ob azijskih obalili pa čaka 30.(}00, morebiti tudi TiO.OOU pn-bivalcev, da na Grško pobegnejo. Ti beguni netijo ])o grških mestih med ljudstvom veliko razburjenje. Vlada jo odločena blokirati (zapreti ) turško Dardancle, ako se položaj ne zboljŠa. liuski in avstro-ogerski poslanik sta pri turški vladi že posredovala. Lastniki grških ladij so dobili od gi'ške vlade nalog, da nemudoma odpokličejo ladje iz turSkili jjristanišč.
Tajna pogodba med Bulgarijo in Turčijo. „11 Pieeolo" poroča, da je zvedel po svojem sotrudniku, da obstoja med tema dvema državama važna pogodba, ki se nanaša na morobi(.no vojno ene toh dveh držav z Grško. V slučaju grško-turške vojne — tako da je rekel turški general zaupniku „Piceola" — se jo Bolgarija obvezala dovoliti turškim četam itrohod preko svojega ozemlja, ki je mod ozemljem vojskujočih se držav.
Ožje volitve v Istri. Pri ožjih volitvah za istrski deželni zbor je izvoljen v okraju Kopor-Piran italijanski krščanski soeijalec dr. Spadaro, v Pulju pa laški liberalec (îoronich. LaŠka poulična drnhal je ui)ila od veselja: ..Živela Italija".
Vstaši napadli Drač. Vstaši so napadli Drač; napad pa je bil od mostne posadke junaško odbit. Boj je trajal dve uri. Mod drugimi je jjadel |»oveljnik Thompson.
Odločen korak albanske vlade. Kakor poročajo listi, je sklonil albanski ministerski svet pozvati odločno vstaše, naj se v 24. urah vdajo in izroco orožje, ker jih bodo sicer vladi iidano čete od vseli stranij naijadle.
DomaČe in tuje novice.
Smrtna kosa. iz Ljubljane se brzo-javlja, da je dno 17. junija ob devetih dopoldan umilstohii kanonik Tomo Kajdiž. Kojoii 1. 1834 v lirezniei na (ïorenjskem, jo dosegel SO. k'to. Bil je zlatomašnik in arliidijakon osrednjo Kranjske, li kateri s[)adata tudi litijski in šmarski dekanat. Vodil je tudi „apostolstvo sv, Girila in ]\lctoda" tw je po njom pod])irai balkansko misijone. — N. p. v m.!
Na C. kr. drž. gimnaziji v Rudolfovem se bodo novi učenci za prvi razred šolskega leta li)14/15 vpisovali v ])etek 3. julija popoJdne od 2. do ô. uro. S]irejemni izpiti se bodo vršili v soboto 4. julija od S. ilo 12. uro doi»olilne in od 2. do 4. ure popoldne. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo ljudske ali meščanske šole.
Občni zbor Kmečke Zveze za novomeški sodni okraj se vrŠi v pondeljek, dne 22. t, m. ob deset,ih doiioldne pri g. poslancu Zin-cii v Kandiji. Poleg običajnega dnevnega 1'oda bodo na občnem zboru poročali tndi gg. poslanei Jare, Mihelčič in Zure. Vabijo se člani k obilni udeležbi.
Gasilno društvo v Kandiji priredi dne f). julija blagoslovljonje orotija ob lepem vremenu na sejmišču v Kandiji, sieisr pa v Šmihelu. Ysporod se otijavi poznejo.
Konec šolskega leta. šolsko leto na srednjili šolah se konča 4. julija. Starši, ki imajo uČmice v srednjih in ljudskih šolali v krajih, kjer so srednje šole, lahko lirosijo, da se otroei na ljudskih, oziroma meščanskih šolah oproste nadaljnega pouka 110 sklopu šolskega leta na srednjili šolah, ilavnotako so oi)roste učenci, ki so i)re-stali sprejemni izpit za srednje Šole.
1000 kron podpore je dovolilo notranje ministrstvo za i)ogorelce v Zagoriei, občina Velika Loka v novomeškem okraju.
Posredovanje dela. Žc več kot en
mesec jt; iiiimilo, odkav smo v Doleiijskili Novicah obljubili jtosredovati kjiiei^ko del» na najcc.iiejsi načiti. K'ljiib temu pa, da delavcev silno i)]'inidiijkiije, naši gospodarji in kmečki delavci niso zag]-al)ÍIÍ za-ugodno p]'ilike. Le malo jih je, ki so naš dolier namen raznnieli. (iospodarji, poslnžnjle se vendar v lastno korist ugodne prilike. -lúloi' išče delavca ali dulo, naj pošlje 20 v na naš list '/.a vsako objavo.
Deželno strojno dobavno zadrugo naniarava nstaiiovili zavod za pospeševanje ohi'ti na Kranjskem. Zadiiiga bi imela naiiieii oskrbovati z združenimi močmi kranjskim obrtnikom nakup dobrih strojev pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Sprememba voznega reda Grosuplje-Kočevje, Na željo kočevskih občin, da se omenjeni vozni red spremeni, je deželni odbor sklenil pozvati tudi slovenske občine, da izrazijo svoje mnenje, predno počne dež.odbors koraki pri tiierodajiiih ciniteljih.
Deželni odbor jc sklenil, da se podjetniku ]nosta Čez Čabraid;o pri (Jabni naroči, zgrajeni luost podreti in postaviti novega ; izid tozadevne kolavdacijske obravnave jc bil naiiiroč zelo neugoden.
Zaradi podpore po toči poškodovanim vinogradnikom je že storil potrebne korake pri deželneiii odboru naŠ dež. posl. Mihclčič.
Spremembaavtomobilne vožnje Krško-Novomesto, Tričenši s HJ. jimijem bo odhajal poštni avtojuobil iz Krškega ob 7. ui'i minut zjutraj ter ob H. uri 30 minut ])opoldne, ter jirihajal v Novo mesto ob 10. uri dopoldne in ob 5. uri 45 minut ))oi)oldne. Odhod iz Novega mesta ob 11. uri 30 minut dopoldne in ob (i. uri 4r) minut zvečer, i)rihod v Krško ob 1, uri 4'} miinit poi)olclne in U. uri 15 iiiiinit zvečer. Avto-niobihia zveza med Novim mestom inlireži-cami ((irič) se s tem dnevom začasno opusti.
Opravllnik za občinske seje razpošlje v kratkem na večstransko željo deželni odbor kranjskim oličinam; opravilnik bo služil kot zgled za sestavo opravibiikov v posameznih občinah.
Pretep. Alojzij ITinek, tesar iz Vine vasi, se je vsled pruobilo zavžite pijače prepiral z nekim Andrejem Kovačič, .lanez (îazvoda, dninar, je pa med njima posredoval za si)i'avo na ta način, da je z nožem V 1'oki planil na Umka, ga obřezal na glavi in na I'oki. Umek, ki ni bil zadovoljen s tako razsodbo, je pa vrnd (iazvodi tudi z nožem ter iiiii zadal težke poškodbe.
Nesreče. Fj'anc Novak, učenec ljudske šole na Mirni, je padel z drevesa in si zlomil obe 1'oki v podlehtju. — Josip liavii, učenec ljudske šole v Rožnem dolu, jc padel 3 Čresnje ter si zlomil obe kosti levega podlehtja. Oba dečka se zdravita v kandijski bolnišnici.
Očitanje „liberalec'' ni žaljivo. Sosed A. je tožil soseda L. pri ribiiišlcem sodišču radi razžaljenja Časti, ker nui je L. očital, „ti liberalec ti", „celo vas si napravil za libei'alcc" in „gnio je, da si takov liberalec". KibniŠko sodišče je soseda Jj. radi prestopka razžaljenja časti v resnici obsodilo. Novomeško okrožno- sodiŠČe pa je Vsled obtoŽenčeve luitožbe sodbo vsled ničnosti razveljavilo in soseda Ij. oprostilo, kej' očitek „lil»eralec" ni žaljiv. S tetn je pa tudi izrečeno, da istotako očitanje „klerikalec" ni kažnjivo.
Toča je obiskala božjepotno faro sv. Antona v Řtangi pri Litiji dan pred jiraz-nikom sv. Rešnjega Telesa. V četrt uri je bila uničena nada uboga ktiieta; hvala liogu, da na široko ni segla.
Karlovška hranilnica — ne posojilnica — bo inijbrže morala iti v konkurz, kn- vlagatelji niso voljni poiiustiti iiolovieo ■íívojih vlog. Deticit znaša okoli 'i milijona ^i00.00(J kron,
Od kreditne zadruge smo prejeli: Tc lini bo pričelo razpošiljati načelstvo „Kre-'litne zadruge" na v.se hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode prošnje za 'laklonitev kakega prispevka za sanacijo »Olavne iiosojilnice". Načelstvo „Ivi'editne
zadruge" prosi tem potom vsa p. n. ravnateljstva in načelstva teh zavodov, da vjio-štcvajo to prošnjo in po svoji moči priskočijo takorekoč v zadnjem trenotku „Kreditni zadrugi" tui pomoč ter čimpreje in ugodno rešijo tozadevno prošnjo, ker mora zadruga pričeti dne 1. julija t. 1. z izplačevanjem 30 odstotne kvote U]inikom „Glavne posojilniee". t)bcnem se pa pi'osijo tudi one osebe, ki so direktno ali indirektno prizadete pri polomu „Glavne posojilnice", da podpirajo to prošnjo „Kreditne zadruge" pri njim znanili dcnai'nih zavodih.
Nemška olika. Nekako ob i), zvečer dne 15. junija je vozil poštni avtomobil od ňt. Jerneja proti Kandiji, Med potjo je srečal na cesti „Řt. .lernejske roimifje". Eden izmed voznikov je stal micno pri svojem vozu. Avtomobil je privozil konjema čisto pred nos. Da sta bila konja plašna, gotovo bi se bila zgodila nesreča in šofer l)i se izgovarjal, da je „verllucliter win-discher Ihind" kriv, tako je namreč kričal šofer nad vozniki na cesti. Se lega se manjka, da bodo tuji šoferji celo zasramo-vali naše ljudstvo!
Širite Dolenjske Novice! Naša društva po Dolenjskem še marsikje niso naročena na naš list. Dolžnost naših društev je, da Jienutdoma naroče Novice kot najstarejši dolenjski list in ga Sirijo med svoje člane.
Sladkorna pesa pozebla. Kakor jiiše „Slov, Narod", je akcija bivšega dež. glavarja Šukljeta za sladkorne tovarne padla v vodo. Ustanovni stroški 7000 kron so porabljeni — več pa nihče [dačati noče. Smešno je pa, da „Slov. Narod" sedaj dolži klei'ikalee, češ, da so ti celo akcijo pokopali. Saj je naše Časopi.sje celo reklamo delalo iji so pi'istopili k akciji celo obČc znani pristaši S. L. S. Seveda klerikalci so tudi krivi. Če nekateri libei'alci k pameti ne pridejo IV
Orlovski kongres se bo vršil od 4. do .5. julija 1915 v Ki'o.niei'iŽu na Moravském. Češko orlovsko glasilo že naprej valji naše Orle na to prireditev; torej na noge Orli, da vrnete Čehom njihov lanski obisk na našem katoliškem shodu.
Posredovalni uradi, katerih doslej zlasti nekatere liberalne občino niso hotele vpeljati, bodo odslej obvezni. Cesar je tozadevno spretoembo prvotntjga zakona že potrdil.
Z velikansko večino so bili v nedeljo dne 7. t. m. izvoljeni štijje hrvasko-slovcnski deželni poslanci v Istri, Italijani so z veliko težavo prodrli z dvema, dva sta pa prišla v ožjo volitev.
Izgredi v Italiji kažejo strašne posledice. Na večih krajih so izgredniki zažgali cele kolodvore, vlaki ne morejo več i-edno voziti, ker so proge razdejane in vagoni silno poškodovani. Brzojavne zveze so prekinjene, ker so žicc večinoma i)rcrezane in drogi jjodrti. Splošno se sodi, da je italijanska policija in vojaštvo proti demonstrantom veliko premilo postojialo; veliko polic.istov in vojakov je izgidiiio življenje. Res krasno svobodo šii'ijo socijalisti. Italijanska vlada pa si naj sama vest izpraša, zakaj je jiustila zadnje dneve hujskati duhove 1)0 brezverskem, fraiDazonskent Časopisju, ki je naravnost oboževalo izgrede in lU'oslavljalo javno nasilje proti družabnemu in državnemu redu.
Zaščitniki tatov. Ob ])riliki zadnjih demonstracij v Italiji dejal je anarhist Coi'ridoni pobesneli množici : „Preskrbite temo po ulicah in pustite tatovom, ubogim revčkom, da store svoj posel.''
Železničářská stavka v Italiji večinoma še vedno ti'aja. Vlaki imajo velike zamude ali pa sidoh ne prihajajo.
Velik požar so imeli v nedeljo v Trstu v državnem tehničnem zavodu. K sreči je po polnoči pričelo hudo deževati, kar je precej pomagalo požarni branibi pri omejitvi ognja. Škoda se ceni na pol milijoiia kron.
Prenaporna služba skoro povzročila veliko nesrečo, l'red kratkim so premikali
tovorni vlak v Škofji Loki, Kurjač je skočil med počasnim premikanjem iz vlaka in pustil na njem samo strojevodjo. Kmalu nato popade strojevodjo nezavest vsled prehudega napora — 14 dnij že ni redno spal — in vlak se je navzdol proti Medvodam vedno hitreje premikal, dokler ga niso veiular z veliko težavo ustavili.
Domovinska zvestoba nemških vlsoko-Šolcev! O binkoštnih praznikih so pi'a-znovali v Mariboru nemški visokošolci neko svoje slavlje; ob tej priliki je govoril nek visokošolec: „Proč od Avstrije, od te stare, izživele črnožolte Avstrije, ki nosi na sebi ti'ohli smrad minulih Časov!" lii okoli njega so stali politični, sodnijski, poštni, litiančni uradniki, vsi avstrijski in c. kr,, toda nihče se ni ganil, da bi [iiladiča zavrnil ! Odobravali so ta strašen govor. Torej take izdajalske govore imajo Nemei, in za tako izdajalstvo Se uživajo povsod v drŽavi prednosti in ugodnosti.
Splošen štrajk v Italiji. V Italiji se je začelo okoli 10, t, m. po vseh večjih mestih velikansko Strajkarsko gibanje. V Jakinu se je iiniožica resno spopadla s policijo in vojaštvom. VeČ polistov je ranjenih. Množica je hotela vdreti celo v vojaško oi'ožnisko skladišče, a jo je vendar vojaštvo zadržalo. V Milanu so demonstranti razbili več izložbenih oken in premetavali vozove električne mestne železnice, Ponekod so stavkujoči vstavili cele vlake; ženske so se vlegle na progo, da vlak ni mogel naprej. Osrednji odbor strokovne italijanske zveze je proglasil splošen štrajk za celo Italijo,
Žena morilka svojega moža. V Spodnji Polskavi na Štajerskem je neka žena svojega moža s kolom in s kamnom tako dolgo tolkla, da nni je lobanjo i)rebila in tudi sicer ])rizadela vse iiolno ran. Alrtvega je zavlekla v krompir. Morilko so takoj juljeli in zaprli.
Slovenski vojaki, ki služijo pri 97, peSpolku, so deloma tudi prideljeni oddelku v Albaniji v varstvo albanske kneževine. Naši vojaki so splošno priljubljeni vsled znanja več jezikov in veselega znač^ija,
Rusi za vojaške zrakoplove. Veliko važnost jiolagajo Rusi tudi na zrakoplovstvo, Leta 1911. so v ta namen določili 5 milijonov rnbljev, ))rostovoljna zbirka leta 1 !) 1 2,/ ! 3. je znašala 3 milijone rubljev in pred krat.kim je dovolila (h'Žavna dntiia za zrakoplovstvo okroglo 30 mil. rubljev za daljšo vrsto let, vše pred nekaj mesecev je štela Rusija 30 zi'akojilovov in 490 letalnih strojev raznih sistemov. Danes je to število že davno iirekoraČeno, Pred meseci so bili zrakoplovi in letalni stj'oji določeni samo za poizvedovalno službo v slučaju vojne, danes pa so določeni že za pravo vojsko. Vojaški letalni stroji bodo oboroženi s strojnimi puškami, ročnimi granatami in zračnimi torpedi. Topove in cevi za si)uščanje torpedov bodo imeli samo veliki zrakoplovi, ki morejo nositi najmanj lO,OOOkg. Rusko zračno brodovje pa bo imelo tudi zrakoplove, ki bodo mogli nositi 50 ali več mož, ki se bodo lahko izkrcali poljnbno kjerkoli.
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga makari zaigrati v loteriji!
IComui' i)a je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas „Slovenske Straže", glasom katerega z nakupont dobrih vrednostnih srečk zamore obogateli, na vsak način pa nni je zajamčen za vsakft srečko po najmanj en dobitek, trajtm vrednost srečk in s tem tedaj vai'iiost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi luigrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostidh srečk tudi Se velik ali pa ves de! zanjo izdane ku|>nine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe in'iporoča. Kei' se iniliodnje žrelianje vrši že v pi'ilioilnjib dneh, pišite Šc danes i)o pojasnilo, ki Vam ga takoj lirez-jilačnopošlje: Valentin VrbanČiC,Tjjubljana3,
Ustanovni občni zbor gremija tiskarjev in kamnotiskarjev s sedežem Ljubljani se je vršil dne IG. t. m. v mestni posvetovalnici, Izvolil se je sleileČi odbor: Načelnik g, Otinar Bamberg, načelnikov namestnik g. Dragolin Hilbar; odborniki: gg. dr. Fi'. AVindisclier, Ivai'el CeČ, Urban Horvat; namestnika: gg. Josip Pokhikaî', ilaks Hrovalin, Namen gremija je v prvi vrsti vzajemno delovanje, jiovzdiga stanovske zavesti in okrepitev humanitarnih in go-spodaKkih interesov.
Dopisi.
Novomeška procesija. Na zlobni dopis v „Slov, Narodu" z dne 15. t. m. „Vera jieša", se čutim dolžnega občinstvu pojasniti, da je bila dozdaj vedno iiavada tukajšnje slavno veteransko društvo k sloves-nitii cerkvenim procesijam vabiti })osebej, za kar pa podpisani, kot ])rvo leto tu službujoč, ni vedel in ga po nesreči tudi nihče ni na to ojiozoril. Tako je vabilo izostalo, Vsied tega se slavno veteransko društvo zadnje procesije sv. R. T. ni udeležilo, kakor Je to vedno rado storilo. Slavno vet, društvo prosim tem potom oproščenja. Da se pa odlični člani slavnega društva zato, ker nosijo (brezplačno) jiri procesiji baldahin in ker tvorijo častno stražo presv, R. T., od kake izgnbljene eksistence na-liadajo z „ministranti'', mislim, da vernih in zavednih mož to ne ženii'a. Procesija sama jia je bila veličastna!
Novomesto, Ki, julija 1914.
Janko Lobe, kapiteljski vikar.
Vera peša. Tako je uganil „Slov, Narod", ker se zadnje procesije sv, R. T, niso udeležili veteraid, rokod. društvo in mil, g. })rošt radi bolezni. Glede vetcrancev je dano pojasnilo; rokodelsko društvo je prišh) kot vselej z zastavo na kapitel, a se je i)rocesija Že pomakTiila, in ni kazalo delati nereda. Da so zamudili, je vzrok ta, ker je prejjozno prišel starešina s ključem do zastave. Sicer je bila i)a procesija res lepa, zlasti mnogoštevilne so bile deklice, ki so potresale cvetje. Zakaj se pa procesije ni udeležil g. žnpan in nekaj gg, uradnikov, je njihova zadeva. Da se pa dopisniku zdi, da je to dokaz, da peša vera, jeiuim siguren dokaz, da njenui peša pamet.
S Podgrada se poroča: Mihael DadoS, delavec lesne tovarne v líadohi, rojen na Hrvatskem, ])ravoslavne iztočno - srbske vere, je prestopil v katoliško cei'kev ter bil 8. junija v naši farni cerkvi sprejet. Kakor se čuje, namerava se poročiti s kantinerko, rojeno Kočevarico.
Iz Rodin. Nerazundjivo se celo pri-pi'ostemu ljudstvu zdi, zakaj paradirajo ob vseh zatvornieah, stražnicah in kolodvorih belokranjske žt;lezniee, ki teče izključno po slovenskih tleh, na prvem mestu nemški napisi. Ljudje po vi trasuj ej o, če je moi'da i'adi par Kočevarjev, ki itak vsi znajo slovensko.
Ali Spimo? O „Društvu za otroško varstvo in ndadinsko oskrb" za novomeški sodni okraj se že drugo leto nič ne čuje, in ])obira se menda tudi ne. Ali bo kaj občnega zlioraV Saj danes ni baš manj potrebtio kot ob ustanovitvi. Pričakujemo odgovoi'a od kompetentne strani.
Prečna, Meseca maja je minilo eno leto, odkar imamo ustanovljeno Slov. katol, izobraževalno društvo, ki že precej na-})reduje, precejšnje število fantov in tudi deklet je že vpisanih. Na binkoštno nedeljo so pa nam faidje pokazali, da se tudi pošteno lahko zabava. Predstavljali so zgodovinsko igro „Don Eernando, strah .\stui'ije" ali spreobrnjenje roparjev. Ljudje so bili zelo zadovoljni, nekateri so rekli, da gre človek ves drugačen domov od take ]U'i-reditve, kako]' od plesa. Fantje le pogum ! Treba je sloŽJiosti in potridjenja, pa bo vse šlo. Proč s takimi, ki vas hočejo voditi ])» libei'alnih gostilnah! Ne hodite v libe-rabie gostilne, kjer se čez društva in duhovne zabavlja. Za potrebo [lojdite v
Štev. 11.
poštene kríme; rajši en kozarec za denar, kakor v lilioraliiili dva zastonj! Fantje drnStvcniki! Di'žite se dništvenili pravil in gesla, ki se glasi: „Z zdriižeiiiiiií iiiocini se laliko veliko stori!" — 1'ri nas mislimo na ustanovitev „Orla", ki jc posebno potrebno za naše uilailc fante, ila se že v nibidib letiii privadijo telovadbe, ki jim koi'isti, zlasti ko pridejo k vojakom.
Prečna. Proœsija sv. H. T. se jc iiri nas letos kaj slovesno izvršila, fcprav se je liilo bati, da se niti vršiti ne bo mogla. Ljudje pravijo, da tako lepe procesije še ni bilo v fari. Prviř so letos nastopili gasilci v svojih lepili nnifoi'iiiab ; G gasilcev jc delalo špalir Najsvetejšenm. Opazili smo tudi člane in članice našega izobraževalnega društva z novimi /.naki. Silno so nam ngajale lepe nai'odne noše: avbe in peče. Dekleta, poskrbite, da se narodne noše zopet ožive, da boste pi'i takih slovesnosti!! v vidiketii številn zastoiiane! — Lno stvar pa moramo ožigosati tndi na tem mestn. Nekatere surovine — da ne rabimo bolj primernega imena — so se tako nespodobno vedle pri procesiji, da lii jib najrajši objavili z imenom. ZajHimnite si, da je tako počenjanje jnoteiije vei'e in torej ka/njivo! (lotovo so se navzeli tako lepega vedenja in takta od dopis]nka„D()movega",ki menda ]io svoji učenosti iji bistronmnosli prekaša tiste tiiože iz Nemčije in Danske, „ki so več študirali, kakor pa naš župnik in kapian skupaj". Nt čuda, da potem vabi dopisnik mladino — pred vsem našo — v svoja „društva" s to-le reklamo: „iložje in žene, i'6 klerikalne stranke, dobro si ziitiomnite, kaj vam tu povemo: dokler boste svoje hčere iji sitiovc pustili vzgajati v takih društvih, kakor natu jili ustaniivljajo jio-litični kajilani in odvetniški koneii>ijenti dr. Ogrizkovega kalibra, si boste sami sebi im svojih pi-sih izredili le politiČtio strupeno gadjo zalego. Pi'oČ od takiii društev!" Mi pa pi'avitiio: klobuk dol pred takim možem!
Št. Peter. Procesijo na dan sv. 1Î. T. itočemo omeniti. 1'rocesija sama na sebi ni sicer nič izvanrednoga. Izvanredno pa je bilo pri letošnji [irocesiji to, da so se dekleta iste udeležila v narodni noši. Lepo število jili je bilo: okrog 40 jiaruv. Pohvaliti jih moramo, Bilo je spočetka sicer malo omahovanja, Češ, smejali se nam bodo. Ko so pa po končani slavnosti slišale, da so vsi na en glas hvalili lejwto naše narodne noše, so sklenile, da se bodo v prihodnje vselej in Še v večjem Številu udeleževale enakih slavnostij edino-lc v narodnih nošah. Tudi nekaj ])arov šolskih deklic smo videli v narodni noši. Tako je prav! (;ios|iodu nad-učitelju in gospej učiteljici lepa hvala ! Mladini je treba vrniti čut, Id ga je ljudstvo izgubilo pod nasilstvom novodobnih pretiranih zahtev!
Belokranjski - vestnik. -
Na Lokvici je imel 14. t. m. predavanje C. kr. vinarski nadzornik g. ÍÍ. Skalický. Gospodarji so se zl)rali v obilnem Številu v sobi Slov. katol, izobraž, di'itštva ter z zanimanjem sledili govorniku, ki je razlagal o raznih trtnih škodljivcih in kako jih moramo uničevati.
Poučno potovanje kmetovaloev na-iiHirava prirediti deželni odbor. Natančen spored ]n'iobčimo v i)rihod!iji številki Dolenjskih Novic.
Gradnik. Vreme inuimo vedno deževno, tako, da ni mogoče ki'tim sušili, ne trtje žveplati, ker skoj'aj ni dneva, da ne bi deževalo. — Apnenco je odinl naš žnpan Ivan Jvonda. Aptio je jako lepo, zato kdor ga i'abi, naj pride ponj.
Mosta čez Kulpo pri GaSparcih in Čez Čabi'anko pil Zamostn se bosta v do-glednem Času zgi'adila. Hrvatska vlada je obljubila iirispevati polovico zgraiiht^nih stroškov, dežela kranjska pa bo i^rispevala 2r) odstotni deželni ])ris[>evek.
V Dragatušu službuje nadučitelj Po-tokar, ki je znan že iz ňt. J^orenca ob
Temenici radi svojih pravd. Tudi na Belokranjskem mu ne da mirovati; svetujemo iini, da naj tukaj nikar ne razdvaja ljudi ))rez potrelie.
Iz AdleŠiČ 10. junija. V nedeljo po-l)oludne padala je na Vrhovcili, [tol ure od nas, med budim nalivom nekoliko toča, ki pa k sreči ni liaredila škode. Tudi na hrvatski st]'ani čez Knlpo v krniški žu])-niji je nekoliko iiobelila. Sploh inntmo ta mesec prav neugodno vreme, da ni mogoče sušiti in spravljati krme, ki je letos prav lepa in gosta, in detelje. V noČi od (i. do 7. je zaiial na (.-Jorjaneih nad Metliko celo sneg. Kes prav Jienavadno v tem Času.
Tudi letos je napadla mlado hrastje strupena rosa, kakor že nekaj let sem. — Kako pomanjkanje delavcev je letos tndi pri nas, nam sjji'iČuje to, da plačujejo na Bojaneih naŠe delavke po 2 K na dan in še vso hi-ano. V iicdeljo, 2(1. ajii'lla jia itii je trdil neki líojančan, da ne bi dobil za di'ugi dan moškega delavca, da mn dá tudi 10 K na dan. Tako hudo je posebno Jia Bojaneih za težake, ker so sk-oraj vse mlade moči v Ameriki. Kako naj potem kinet izhaja! Nasprotno pa je v Atiieriki toliko ljudi brez dela, in vendar se izseljujejo še zmirom v Ameriko.
Sejmi v Belikrajini so veliko boljši, odkar teče železnica. Na zadnjih sejmih v Metliki in Črnomlju se je prodalo pri-nuiroma veliko veČ živine in po boljši ceni, kakor sicer.
Ameniški novičar.
Dne maja je v Buffalo N. .1. utnrla vsled težke operacije .'ÎO letiia Jožefa Da-rovec, roj. ňenica. Zapustila je možu dva otročiča. Hodom jc bila iz To])lic na Dolenjskem. — Slovenci so si omislili novo naselbino blizo mesta Merrill ^^'is. ter jo nazvali „New iliria". — V liosti blizo llockhala se je obesil 20 letni Janez Karun. Baje se mu je duh omráčil, — V Cbieagi sta bila poročena 20. maja v slovenski cerkvi Martin Kremesecml. z Marijo Videtič in Anton Fabjan, slovetiski krojač z i\Iarijo Kreinesec. 1'oroka in ženitovanje se je viSiilo po starem slovenskeni običaju.
Prav dobro in lepo apno
iitia na prodaj vsak mesec dvakrat od zdaj naprej do okolu sv. MiheUi
Jožef Lavriha,
Nemška vas pj'i Trebnjem, Dolenjsko.
Dober krompir Jp in lep oves
je po nizki ceni dobiti v graščini Otočce.
Veliko tovarui.ško podjetje z zalogo v Novem mestu, išče za takojšnji vstop
zancsljivegii iii itridnega : oknijnega zíistopnikíi :
kateri bi bil tudi x inkaso poverjen.
Ponudbe pod „zastopnik" na upravo tega lista.	42-3-3
Takoj so da v najem ali pa proda skupaj ali pa posamezno
posBStvovKan[liiih.št.ZG
obstoječe s hiše, njiv, kozolca, v iiiši je gostilna in je tik glavne ceste. Več se izve ravnotam.	.17-3-2
VINO
domačega pj'idelka, jako dobro, se proda v vsaki množini od 'i? 1 naprej, liter 40 do 48 vinarjev — V graščini Bajnot pri Rudolfovem.	ats-a-s
50-3-1
Trst.
Loterijske številke.
junija 4ii I.") 21')
24
ki inui veselje do sedlarske obrti, se takoj sprejme pri Franc JanŽeviČ-u, sedlarju in taiKitniku v ňt. Jei neju, Dolenjsko.
nmelno gnojilo k ajdovi sevi, na di-obno in debelo, se dobi pri	5^.2-1
Karlovšku v Rudolfovem.
Lepo posestvo
ee pioila iz proste roke, Itóeíe na jirijiiKiicm kraju med Triko goro in Jiiiinjo vusjo; olisloji ix iii.Šo, kleti iii blevov, VBC -t. opeko krito. Zriivoti sjnidrt lep vinngrati, vea Kíiňíijcn % novim trtjem, iii iijivn. Vse posestvo ku imlmja v iirnr dobrem iita,iin. — Proiln se tudi jiohištvo, skupno nli iiosamezno.
Vcii eo ÎKvciiri lastiiiei Marija KoraCin, Ždinja vas St, 51, posta Št. Totor (iri Novem mestu, 5I-2-Í
K

Zííhvíila.
Ob priliki suiTti mojoga nepozabnega soproga, preblagorodnogft gospod!»
JOSIPA GERDEŠIČA
C. kr. dvornega svetnika in predsednika c, kr. okrožneg;i sodiSCa v pok. ild.
BO mi je od vseli strtini izkazovalo v besedi in dejanju toliko Kofiutja iu tolai.be, da mi jo težko najti besed, da bi se mogla xa vse te iura/a in dokaze pravo kričanskc ljubezni zadostno zahvaliti.
V prvi vrsti veljaj zabvaU mil. gospodu pToštu dr. Seb. Elbertn m pogosto obiske zdaj v Bogn [loftivajoSemu pokojniku in osobito za njegovo tolužbo ob smrtni nii, ter blrvgo-rodnetim gosjiodii priinarijn dr. Jo9- Stražkn za neuniorni trud in ljubcKojivo ravtmnjo, s katerim je v mukepoini bolezni lajšal bolniku trpljenje. Srino Lvalo naj sprejmejo nadnljo VBlet)I^g. gospod Fran Garzaroili pl. Tbnrniack, predsednik, in slavni gremij c. kr. okrož. sodišOa, slavno mestno župaustvo novomeško ter p. ti. Kg. novoineèlii odvetniki za prekrasno venee in Častno spremstvo na zadnji poti, — slavno „Dol. pevtiko društvo" za ganljivi žaiostinki, slavno poveljništvo meàéansko gardo z godbo, slavno telovadno drn.Stvo „.Sokol" za odposlano Oastno deputacijo, in p. n. gg. pisarniški uradniki okrožnuga sodiàfa, ki so radevolje prevzeli svetenje ob krsti. — Hvala tudi prečast, kajiiteljaki diiliov^L'ini. gg. pp. íranéiĚkanoni, gg. nsmiljenini bratom ter usmiljenim sestram za iwboíni cerkveni sprevod,
Slodnjii! pa bodi moja iskrena hvala vsem drugim poklouiteljem lepih vencev in evetja, vsem p, n. gg, nradnikom in gimn, profesorjem, ni-iteljstvn dež, kmiit, šule, vsouii cenjenemii meši'anstvn, vsem ljubim sorodnikom, premnogim jirijatci em in fastilcem jjokojnikovim, ki so prihiteli od blizti in daleč, iz ftelekrajine, i/, Zagreba, iz njiibljanc, Vipave, Kostniijcviije, Trebnjega, iz okolice novome,ške in iz mesta samega, da so poslove od blagega rajnika ob grobu in da potolažijo mene, zapnsieno in od britkosli jiotrto vdovo. — Hvala posebno vsem, vsem blagim prijateljicam in ]irijateljeni, ki so mi z dejanjem in s svetom stali ob strani v toh liritklh urnb, iu vsem, ki so so me spomnili od biizn in daleC z blagodejnimi pismenimi tolažili iti izrazi svojega srčnega sointja!
Bog povrni vsem in slednjemu tisoSero!
NOVOME.STO, dne Ifi. junija 1914,
Amalija Gerdešič.



„Slovenski Straži" prinese pomoč. Vam morda bogastvo, čitajte!
1
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni fjlavni dobitki velike skujiine g originalnih vrednostnih srečk JJ
kojih 13 vsakolctnili žrebanj se vr.ši dne
2, in ]5. jaiinarja,	1. in 14, majnika,	1-	septembra (dve),
1. februarja,	1. julija,	septembra ter
1. marca (dve)	1. avgusta,	_2.	novembra._
t WaW^W
kron, oziroma frankov in lir znnliajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
Q originalnih vrednostnih srečk g
I__amrt Ili i-il at n ■ H '^ml^nHÍ rtn uA ^ . I n
2. iti 15. ; 1, fobrnar
anuarja, a,
kojib 9 vsakoletnih žrebanj se vrii dno 1. in 14, majnika, 1, julija, 1. iivgiistn.
14, septembra ter 2. novembra
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srećk se plaiia v (jO, mesceih po C K, za manjSo skupino vseh treh
sreik jia v f>0, meaecib po 4 K, Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarju! Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačil« kupnine dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnjega vplaievanja, torej zastonj. Vsak cenjeni naroinik zamore dobiti nagrado in prontije ter na ta naiia kupnino zase naroiiotiih sreik poljubno znižati ali splob dobiti jih zastonj.
Pojasnila dajo in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
== Valentin Urbančič, Ljubljana 3. ==:
44-3-2
Popolnoma varno noiožen denar.
Oi I]
El
m
/Al Kaiulijo in okolico, rcg. /adr. / neoin. /uvozo
= V lastnem domu v Kandiji
Hprcjciiia hranilne vlof^e od vsaccga, čc je njen ml ali ne, tor obrestuje po
1-0-11
na leto brez odbitka rcntnega davka, katerega sama ví svojega idačuje.
t