Stev. 221 TR8T, v četrtek 10. avgusta 1911 K** VI IZHAJA VSAK DAN trti ob aedeljah In praznikih ob 5., ob p«MdeJjklb ob 9. zjutraj. Posamične fitor. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobak&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele 8ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se i/.k]jučno le upravi „Edinosti". Plačljivo in loifjtvo v Trstu. epiNosr Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe br^z doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoonmt m n«d*lj«ko lstaoj* „EDINOSTI" stan«: a* Ml« lato Kron 5'30, a« pol lota Kron a*ao. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne "prejemajo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino '-g ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdaj teij in odgov rni urednik ŠT KFAN G0ĐINA. Lastnik konsorcij li-ta „Edinost". - Natisnila, T'skarna d'nont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po3tno-*ranilnitnl Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57 BRZOJfiUNE VESTI. Pogreb kardinala Grusche. DUNAJ 9. Danes popoludne se je ob veliki udeležbi vršil pogreb kardinala dr. Grusche. Cesarja je zastopal nadvojvoda Fran Salvator. DoŠla sta tudi osebno nadvojvode Peter Ferdinand in Rainer, drugi nadvojvode so poslali zastopnike. Nadalje so se udeležili pogreba: ministerski predsednik baron Gautsch s Členi kabineta, členi diplomatičnega zbora, namestnik, poveljnik vojne mornarice, predsednik gospodske zbornice, načelniki deželnih in občinskih oblastnij, korporacije, društva itd. Stanje papeževo. RIM 9. V Vatikanu pravijo, da je stanje papeža od včeraj nespremenjeno. Papeža so zvečer iz tretjega nadstropja prenesli v knjižnico v prvem nadstropju, kjer je hladneji zrak, ker ni soba izpostavljena solncu. Obletnica kronanje papeža. RIM 9. Povodom obletnice kronanja papeža se je vršila danes v Sikstinski kapeli slovesna služba božja. Papež ni bil navzoč radi bolezni. Mašo je pel kardinal Merry del Val. Službi božji je prisostvovalo dvanajst kardinalov, mnogo škofov, vsi papeževi dostojanstveniki, diplomatični zbor, čieni rimskega plemstva in mnogo gostov. Povodom obletnice kronanja je došlo papežu mnogo brzojavnih čestitk. Novi državi. WASHINGTON 9. Senat je vsprejel zakonski načrt, s katerim se teritorijama Nova Meksika in Arizona priznava značaj držav. Parnik se potopil. — Utonilo 90 ljudi. GIBRALTAR 9. Francoski parnik „Emir-, ki je ob 3. uri zjutraj iz Gibraltarja odplul proti maroški obali, se je potopil pet mil| od Tarife. Utonilo je 93 oseb. GIBRALTAR 9. Nadaljne poročilo Reuterjevega biro o potunolem francoskem parniku „Emir" pravi: Vsled goste megle je angleški parnik „Silverton" trčil skupaj s parnikom „Emir", tako, da se je poslednji pogreznil. Od pasažirjev je bilo rešenih 15, od moštva 12 oseb. Kuga. ŠANGAJ 9. V nekem predmestju San-gaja je obolelo devet oseb za bubonsko kugo. Konec ustaje v Albaniji. SOLUN 9. Iz Tus ja poročajo, da je dospelo tja nad 2000 ustaŠev. CARIGRAD 9. Vali janinski poroča, da se je v Kazi Aidonatu osnovala kolona do-brovoljcev, da gre v boj proti ustašem; oblastnije so pa izjavile, da tega ni treba. CARIGRAD 9. Ker ni položaj v Mali-ziji več ugrožen, je vojno ministerstvo baje sklenilo odposlati del tam se nahajajočih čet v Južno Albanijo. Ministerstvu za notranje stvari je došla brzojavka, da se Ma-Iisori vračajo v velikih trumah. Rotterdam 9. Na parniku „Guttenberg" remske paroplovne družbe Kclin-Diisseldorf se je razpočil kotel, kar je provzročilo na parniku veliko škodo. Posamični komadi kotla so predrli streho neke bližnje tiskarne. Kolikor je doslej znano, sta bile dve osebi ubiti, dve pa ranjeni. Potapljač ni našel drugih mrtvih, vendar se boje da je ponesrečilo še več drugih oseb. O pasežirjih je dosedaj še malo znano. Tudi od teh jih je več ranjenih. OsnabrDck 9. Avtomobil pruskega princa Henrika je na povratku iz Holandske pri Cloppenburgu zapeljal proti drevesu. Princ je ostal nepoŠkodan in se nahaja sedaj v Cloppenburgu. Šofer prinčev si je razbil glavo, adjutant je le lahko ranjen. Podrobnosti manjkajo. _ inskim uradnikom v Istri. Dragi tovariši! Naši italijanski kolegi v Istri so si pred nekoliko leti ustanovili svoje društvo, ki je leta 1907 izposlovalo deželni zakon, v katerem je določeno, da občinski uradnik mora imeti plačo, primerno svojemu stanu. Leto kasneje je društvo občinskih uradnikov na Češkem izposlovalo deželni zakon, v katerem je določeno, da, ako ni občinski zastop definitivnemu občinskemu uradniku odredil veče plače, mora iznašati plača občinskega tajnika 2400 K, obč. blagajnika 1800 K in drugih občinskih uradnikov 1440 K. Tem uradnikom pa se povečava plača: prvi kvinkvenij 10%, drugi 25%, tretji 45°/?, četrti 60% in peti 70% od plače, ki so jo imeli povodom definitivnega nameŠčenja. Posledica razlike teh dveh zakonov je bila ta, da na Češkem ni došlo radi ureditve plač občinskim uradnikom do upora in prepira, ker je to preprečil zakon, ki je določil kolika bodi najmanja plača občinskemu uradniku; dočim je v Istri zakon, ki ' določa občinskemu uradniku samo „primerno plačo*, provzročil mnogo nespora-zumljenj in prepira, ker so si ga skoro vse občine tolmačile na svojo korist. To dejstvo je razvidno tudi iz tega, kar je čitati v „Reškem novem listu- od 27. jufija t. 1., da je namreč v Istri še občinskih tajnikov s 500 K letne plaće ! V novinah je bil neki oglas, s katerim je bilo razpisano mesto občinskega tajnika - blagajnika na tem^tju službene pragmatike s 600 K letne plače brez odškodnine za stanarino in kvinkveni-jev, a zahtevalo se je nižo gimnazijo in 1000 K kavcije! Je tudi občinskih tajnikov, ki imajo po 180 K letne plače brez odškodnine za stanarino, kjer je ima ljudski učitelj 540 K. Čudno je pak to, da večina istrskih občin se drži točno zakona v toliko, da zahtevajo po službeni pragmatiki od svojih uradnikov šolsko naobrazbo. — In sicer manje občine kakor jo ima učitelj ljudske šole, veče občine pa celo tako, kakor jo ima kak profesor gimnazije. Dočim pa imata učitelj in profesor (? ? Ured.) plačo primerno svojemu stanu, je občinskim uradnikom večina občin določila plače, ki je primerna šolskemu slugi. Dragi tovariši! Da ni deželni zbor ustvaril zakona, stičnega onemu na Češkem in da se ni občine ni deželni odbor ne držita zakona, na tem smo sami krivi in nikdo drugi, ker, ako sami ne skrbimo za-se kdo drugi bo skrbel za nas ? Poglejmo in vzemimo si uzor učiteljstvo v Istri, kako marljivo, kakor čebela, dela dan na dan za korist poboljšanje svojega stanu! A, kaj delamo mi ?! Nič in zopet nič. PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V. „Sveti Sava in Srbija l" je zarjovel Obilič, osnaži svoj meč, in zakadi se na naval sultanovih stražarjev, ki pritiskajo nanj od vseh strani. „Nazaj, junaka!" je zavpil v trenotku, takorekoč posejan od ran, „Ivane! Milane! nazaj ! pomnita na svojo prisego !M „Z Bogom, vojvoda !a je vpil Kosančič, ki si ni mogel odreči tega veselja, da bi ne bil par Turkom odsekal glav, in se je podil za Milanom, ki je glasno vskliknil: „Bilo je tvoje bodalo, Ba]azete I" in je svojega konja nazaj obrnil. Bajazet se je zdrznil, spustil je umirajočega očeta, katerega je do tedaj držal v naročju, na tla, in je zavpil, skočivši po-koncu: „Za njima, sužnji, za njima !w Toda njegov glas je utonil v obči razburjenosti, o sam se ni mogel niti ganiti v vrtincu razkačenih sultanovih stražarjev. Ne-zasledovana sta hitela junaka k srbskemu taborju, kjer so glasovi trobent že vabili bojevnice v bitko. Kakor blisk se je raznesla sedaj med vojake novica. „Amurat je ubit od Obiličeve roke!" — In zmagoslavno je donel proti nebu krik: „Sveti Sava in Srbija!' —Toda tudi bisurmani so kar goreli po osveti in Bajazet je letal od oddelka k oddelku, vabil in zaklinjai muselmane, da maščujejo smrt svojega padišaha. Komaj je dne 15tega junija 1389 solnce zažarelo na obzorju, trčili ste obe vojski skupaj na Kosovem polju. IV. Temna noč je pokrivala Kosovo planoto ; luna je samo včasih prodirala skozi oblake, ter se zopet skrivala, kakor bi se vsakokrat prestrašila pogleda na planoto. Že drugi dan je sušil južni veter, ki je vel od Balkana, mlake krvi, nabrane v globinah, in jih še ni posušil. Dolga je ta planota in po vsej dolžini je bilo nasuto človeških trupel kakor snopov na polju ; mestoma so bila tudi v kope nakopičena; tu in tam se je svetil oklop, prelomljene sablje, nožnice in drugo bojno orodje; tu je bil zataknjen v zemljo bisurmanski bunčuk,*) nihče ga ni stražil; barjaktar **) in paša sta bila pobita •) bunčuk je znak dostojanstva ps2e, na visoki žrdi eden, dva do tri konjska repa. po visokosti dostojanstva dotitnega paše; pri Torkih so bunčaki nadome-itorali zastave polkov. **) barjaktar je zastavonoša. Kolegi, ki so na njihovo srečo odvisni od inteligentnejih in pravičnejih ljudij, imajo vsaj to, kar jim gre po zakonu. Zato pa se ni najmanje ne brigajo za druge nesrečne kolege, ki službujejo v malih kmečkih občinah ter so odvisni od zastopa sestavljenega od neukih seljakov. Položaj teh tajnikov je Še teži, nego v večih mestnih občinah, ker v malih občinah mora n. pr. občinski tajnik vrhu svojih dolžnosti vršiti tudi dolžnosti župana, odbora, zastopstva itd. Od njega jedino sta odvisna dobrobit in napredek občine, on jemlje na-se vso odgovornost. Ali za povišanje svoje plače ne sme skrbeti, ker bi s tem provzročil proti sebi mržnjo vsega zastopstva in ljudstva. Radi tega mora molčati in trpeti in si mora poleg svoje službene dolžnosti iskati drugega zaslužka, da prehranja sebe in svojo družino. Dragi kolegi! Leta 1908 smo izvolili šestorico v odbor, da prenarede pravila že obstoječega društva, kateremu bi bila naloga, da brani naše interese. Ali, kaj je storil ta odbor dosedaj ? Kakor vemo vsi: nič iz zopet desetkrat nič! Zato se obračamo do Vas, da omenjeni odbor pozovemo, da nam izkaže, kaj je storil do sedaj, kako je z našim društvom, ter da zahtevamo, da odbor vrši svojo dolžnost, oziroma, da izvolimo nov odbor, ki naj stori ono, česar dosedanji odbor ni mogel ali ni hotel storiti. Dolžnost nas vseh je, da oživimo že obstoječe društvo, ali da ustanovimo za vsako obeh narodnosti posebno društvo, katere obe društvi naj bi složno delali na to, da se bo zakon vršil v našo korist, da naš stan doseže ono, kar mu pripada in da bomo primerno nagrajeni in plačani za svojo delo. Jedino z složnim delom in skupno organizacijo moremo doseči, da se nam da ono, kar nam po pravičnosti gre pred Bogom in pred narodom. Torej: na delo ! Josip Maljavec obč. tajnik-blagajnik v Roču. HRVATSKA. Pogajanja za volilni sporazum. Iz .Obzora" doznajemo, da so se pogajala med franko - furtimaši in kmečko (Radićevo) stranko definitivno razbila. Ta pogajanja imajo precej interesanten historijat, ki je v visoki meri značilen za moralno kvaliteto tiste Čudne zveze med Frankovimi afaristi in takozvanimi krščanskimi socijalci. Stvar je bila namreč tako-Ie: Najprej se je Radičeva stranka pogajala s koalicijo in so pogajanja Še precej napredovala, tako, da se je bilo nadejati ugodnega uspeha. V tem pa so franko-furtimaši povabili Radića, naj pretrže dogovore s koalicijo in naj stopi žnjimi v pogajanja. Radič se je res dal zavesti, da je pretrgal pogajanja s koalicijo in se začel pogajati s franko-furtimaši. Kmečka stranka je stavila franko-furti-mašem za volilno zvezo nastopne glavne pogoje: Vlada bana Tomašiča ne zasluži nika-kega zaupanja, radi česar je potrebno, da vse opozicijonalne stranke sklenejo volilni sporazum na tej-le podlagi: a) V vseh okrajih, ki tvorijo sedaj vladno posest, naj vsa opozicija postavi le po enega kandidata ; b) v vseh drugih okrajih naj opozicijonalne stranke v slučaju ožje volitve glasujejo proti z vso svojo stražo, tamkaj je držal mrlič še vedno v svoji ledeni pesti zastavo; in kadarkoli jo je veter razgrnil, videl si na njej vezeno znamenje križa. — Velik je bil ta grob, v katerega je padla srbska slava, srbsko carstvo. Tišina je vladala nad tem grobom; še volkovi, ki so slavili tukaj bogate gostije, so vtihnili, in le včasih je kva-kanje nočnih ptic-roparic motilo to grobno tišino, kadarkoli se je namreč tu in tam stoječi, od požarja in vrtinca bitke nedotaknjeni Šotor vspenjal v vetru in zatrepetal kakor orlova perot. Naenkrat so zatožili tihi vzdihljaji črez planjavo, prihajajoči nedaleč od tam, kjer je zastava s križem plapolala v vetru. Krvava postava se je na pol vzravnala v sredini trupel; ob levico podprta si je brisala z desnico oči, kakor človek, ki se probuja iz trdnega spanja; oziral se je okoli z negotovim, motrečim pogledom ; očevidno, da ne ve, kje da se nahaja, da si šele počasi kliče v spomin dogodke, ki so se odigrali, predno ga je ona globoka rana na glavi v nezavesti zvrnila med trupla. Že se začenja jasniti v njegovem spominu, vidi. v duhu neštete trope bisurmanov valit se črez Balkan, da razdero srbsko carstvo, vničijo Kristovo vero, pomečejo križe cerkva, posvečenih pravoslavni veri, in nataknejo na nje znak Islama, svoj polumesec; vidi v vladnemu kandidatu ; c) tudi po volitvah ne sme nobena opozicijonalna stranka ali skupina podp rati današnjo vlado bana Tomašiča. — To je predpogoj za vsaki daljni sporazum. Drugi glavni pogoj je borba za odpravo vsake skupnosti z Ogrsko. Vspričo namenov bana Tomašiča, kakor izhajajo iz vsega njegovega postopanja, da bi namreč zlomil v Hrvatski vsako odporno silo hrvatskega naroda proti aspiracijam madjarskega imperijalizma, treba priznati gornjim pogojem kmečke stranke, da ne izvirajo le iz čistega hrvatskega patrijotizma, ampak da so tudi faktično naravnost zahtevana od položaja sedanjega, kakor ga je ustvaril ban TomaŠič v svoji servilnosti do Madjarov. Sedaj pa čujte, kaj so odgovorili tisti Velehrvatje, ki vedno kriče o svoji Veliki Hrvatski in ki jim je vedno na jeziku parola, a iz njihovih ust pravzaprav le profanacija: „Bog i Hrvati 1" Odgovorili so pismeno, — dasi so se pogajanja imela vršiti le ustmeno, in to ovaja vso zavratnost in ob enem strahopetnost teh ljudi — odgovorili so torej, da pogoj za skupno borbo opozicije proti Tomašiču na bodočih volitvah na kratko odklanjajo, dočim hočejo drugi glavni pogoj — pretrgan je vsake sku nosti z Ogrsko — še neznansko radikalizirati. Takov je njihov radikalizem, ki — nič ne stane. Za pretrganje vsake zveze z Ogrsko hočejo biti radikalci, ko ve sleherni otrok, da je za sedaj to-le prazen udarec po vodi. Tam pa, na volitvah, kjer bi mogli v praktični borbi zadati smrtni udarec madjaronstvu na Hrvatskem, odklanjajo vsako sporazumljenje ! Mi nismo posebni prijatelji ne takozvane kmečke stranke, ne njenega voditelja, toda tu jej moramo priznati, da je vestno varovala hrvatsko stališče in da je s tega stališča tudi po tem odgovoru franko-furti-mašev ostala korektna. Odgovorila je franko-furtimašem, da so vsaka pogajanja žnjimi definitivno pretrgana. Ob enem je Radič zopet začel pogajanja s hrvatsko-srbsko koalicijo za volilni sporazum. Ali ni to velekarakteristično za vso moralno kvaliteto franko-furtimašev ? V meglenih svojih programih Velehrvatje, ki kar lomijo državne pogodbe z Ogrsko, v praktični politiki pa strahopetci v borbi proti eksponentom Madjarov ! In s takimi ljudmi se hoče družiti tudi naša Vseslovenska! Samo radovedni smo, kako bi bilo našim Šusteršičem, Pogačnikom itd. pri srcu, ako bi jih njihovi hrvatski zavezniki res pozvali na tak državni prevrat, ki bi gotovo naletel na naj veče ogorčenje v najviših krogih ? ! Kriza v vojnem ministerstvu. Vest o odstopu vojnega ministra barona Schonaich-a se konečno vendar le potrjuje. Minister, ki se nahaja sedaj na šestmesečnem dopustu, se je minoli ponedeljek nemudoma vrnil na Dunaj. Ta njegov povra-tek se spravlja v svezo z neposredno predstojećim preobratom v krizi in zdi se neizogibno, da odloči cesar sam. Znano je, da med vojnim ministrom baronom Schonaichom in prestolonaslednikom Franom Ferdinandom obstoje že dolgo huda nasprotstva. Radi teh nasprotstev se baron Schonaich tudi ni udeležil slavnosti splavljenja prvega dreadnoughta „Viribus unitis*. Zato je pričakovati že v prihodnjih duhu, kako se je srbski narod na klic svojega carja Lazarja dvignil, da brani svojo domovino, svojo vero in svoja svetišča, vidi, kako sta trčili skupaj obe vojski na Kosovem polju, vidi, kako so se na obeh straneh borili z veliko besnostjo. Turki so se borili, da maščujejo smrt svojega padišaha Amurata, katerega je srbski junak Miloš Obilic, žrtvujoč se za svojo domovino in svoj narod, usmrtil pred njegovim Šotorom, v sredini njegovih stražarjev. Srbi so se borili, da rešijo, kar je človeku najdražjega, svojo vero in domovino. Tri dni je trajal boj in se vršili slavni, junaški čini. Že so se začeli umikati Turki, ti morilci Kristove vere, ko je naenkrat srbski vojvoda Vuk Brankovič, izdavši svojo domovino in svojega Boga, prestopil s svojimi četami k Turkom. Jezus Krist 1 vse zgubljeno ! umirajo, zaman umirajo srbski junaki; umiralo je in umira Slovanstvo vsled izdajstva svojih lastnih sinovI To vse se vzbuja v spominu ranjenega bojevnika, vsi ti dogodki mu preletavajo dušo takorekoč v enem samem trenotku, in izvil je iz sebe krik obupa, da se razleta bolestno daleč po planjavi: zatulili so volkovi, zakrakale ptice-roparice, preplašene pri svoji gostiji vsled nepričakovanega človeškega glasu. (Pride še.) Stran II. »EDINOST« St 221. V Trstu, £ne 10. avgusta 1911 dneh odstopa vojnega ministra. On bo te dni sprejet od cesarja v avdijenci, da čuje cesarjevo mnenje, ali naj kljubu kampanji, ki se jo vodi proti njemu, še nadalje ostane na svojem mestu, ali naj odstopi. V dobro informiranih krogih se govori, da cesar sprejme demisijo. Sicer je cesar še nedavno temu izrekel baronu Schonaichu svoje ne-omajano zaupanje, vendar se zdi, da se je odtakrat izvršila prememba v irišljenju cesarja, ker je bil med tem pri njem v avdijenci prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki se je osebno pritožil proti vojnemu ministru, ter cesarju dokazoval, da je odstop ministra barona Schonaicha neizogibno potreben. Iz teh dejstev sklepajo v poučenih krogih, da cesar odpusti barona Schonaicha, ter da ga o tej priliki v posebnem lastnoročnem pismu rehabilitira pred napadi, katerim je bil v zadnjem času izpostavljen. Kakor naslednika barona Schonaicha se imenuje generala Krobatina. Preosnova ministerstva ? Poljski listi javljajo z Dunaja, da se je baron Gautsch pred zaključenjem državnega zbora dogovoril s Čehi in Poljaki, da se v sredi septembra izvrši preosnova minister-slva. V prvi vrsti da se izroči parlamentarcem trgovinsko, finančno, notranje in mini-sterstvo javnih del. Minister Zaleski da prevzame eno resortnih ministerstev. KOLERA. Z ozirom na različne vesti ki krožijo ne same v zunanjih listih nego tudi med našim ljudstvom, ki ne veruje vestem, ki jih objavljajo listi na podlagi uradnih podatkov, potrudili smo se, da smo dobili iz zanesljivih virov sledeče podatke: Od prvega slučaja obolelosti za kolero, to je one 9. julija ko je umrl za kolero urar Chichio iz ulice Coroneo je bilo konstatiranih v tržaškem mestu do sinoči dne 9. avgusta torej tekom enega meseca v vsem 31 slučajev obolelosti kolere, izmed teh jih je umrlo le 8, dočim je ostalih 23 deloma že popolnoma ozdravilo, ali so že toliko okrevali, da so izven nevarnosti, izvzemši dveh. Razven tega nahaja se v opazovanju še 8 osem bacilonosov, pri katerih se pa bolezen ni pojavila na noben način. Poleg tega je interniranih 42 dosedaj zdravih ljudij, ker so prišli v kako dotiko z obolelimi^ To so nekako zadovoljive vesti, ki dokazujejo da ni posebnega povoda za vzne-mirjevanje. Dosedanja mala sumljivost in dejstvo, da se taka nalezljiva bolezen v tako nečistem in svetovnem prometu izpostavljenem mestu kakor je Trst, ni bolj in hujše razširila, dokazuje kako so bile umestne sicer siroge — varnostne odredbe — zdravstvene obiasti. Upati je, da ako se ne dogodi kako neprevidnjeno okužen je potom živil, ostane tudi za bodoče kolera le pri takem razmeroma lahnem pojavu. Glede karantene. Čuje se, da nameravajo oblasti proglasiti Trst vendar-le okužnim s kolero. V takem slučaju bi se, kakor smo se informirali i, pač deloma omejilo tovorni promet z notranjimi deželami, ali nikakor ne navadni osebni promet, ker se omejevanje potovanja po dosedanjih skušnjah ni nikakor izkazalo za potrebno, pač pa se stavlja osebe, ki prihajajo iz okuženega kraja pod zdravniško opazovanje, to je, dotičnik se mora skozi pet dni pustiti vsak dan preiskati po zdravniku. Ta kontrola je pa razmeroma stroga, ker je redarstveni oblasti poverjeno nadzorstvo. Tako vsaj se dandanes razume takozvano karanteno, ter omejevanja osebnega pro- PODLISTEK. J. S. Machar: RIM. (Prevel V. M. Zalar. - Založil L. Schwentner.) meta v vseh državah, ki so podpisale pariško konvencijo proti koleri. Radi tega ne razumemo, kako si v Zagrebu predstavljajo obiasti to karanteno ako res mislijo tržaške goste na Sokolskem zlttu kar izolirati. Ako bi se pa goste iz neokuženih krajev oviralo v svobodnem gibarju na sokolskem zletu, pomenilo bi to le neko šikaniranje, ki odgovarja sedanjemu političnemu kurzu na Hrvaškem, oziroma diktatu iz Budimpešte in spominja svoječasne prepovedi skupnega izleta Jugoslovanov v Ve-lehrad radi kuge na parkljih. Kadar ne pomagajo druga sredstva, je tudi — če prav neopravičen strah — pred kolero dober. * * * Predvčerajšnjem opoldne je zbolel 43 letni uradni sluga Anglobanke Evgen Peliz-zari, stanujoč v ulici Crosada 13, ob sumljivih simptomih. Takoj so ga internirali v Magdalensko bolnišnico. Glasom oficijelnega komunikeja je bila pri njem bakterijologično vgotovljena azijatska kolera. Glede parnikov „Adelsberg", „Clis" in „Petka*, ki so se nahajali pred lazaretom, je bila dvignjena kvarantena, ker je zdravstveno stanje vseh ljudi na ladijah izborno. Bakterijologična preiskava vseh sumljivih slučajev na obeh poslednjih parnikih je imela popolnoma negativen izid. Včeraj ste bili izpuščeni iz Magdalenske bolnišnice dve osebi, spadajoči h skupini Slamič, ki sta popolnoma ozdravili. Včeraj sta zopet dve osebi oboleli za sumljivimi simptomi in sicer Gilda Ipavic, 22-letna šivilja, stanujoča v ul. Bosco št. 19, in G vido Lazarović, 21-letni podajač, stanujoč v ul. Molin a vento Št. 9. Oba so spravili v Magdalensko bolnišnico. Z ozirom na našo včerajšnjo vest glede grškega mornarja Stamatisa s parnlka „Petka" moramo konstatirati, da je bakterijologična diagnoza dognala, da isti ni obolel za kolero. Doznali smo, da se je zopet pojavilo nekaj sumljivih slučajev na Koperščini. Ra-zun slučaja obolelosti otroka finančnega stražnica Tschabitscher v Serminu, so ugotovili, da |e nosilec bakcilov 30-letni finančni stražnik Evgen Mauro, ki so ga odpremili v lazaret v Sv. Jerneju. Včeraj je v Bertokih za sumljivimi simptomi umrla 31-letna Antonija Novel; Ka-rolina Kocijančič je pa obolela istotako za sumljivimi simptomi. Včeraj popoludne je po nalogu namestništva odšel v Bertoke c. kr. okr. zdravnik koperski dr. Gramatico-pulo, da izvrši bakterijologično preiskavo. Istotako je včeraj v Izoli umrla za sumljivimi simptomi Lucija Degrassi. Tja je pa včeraj popoldne odšel zdravnik c. kr. namestništva, da tudi izvrši bakterijologično preiskavo. * * # SOLUN 9. V Peču je umrlo za kolero 19, v Djakovem štiri osebe. V Mitrovici je obolelo 19 oseb, od teh jih je umrlo sedem oseb. Med umrlimi sta tudi. dva vojaka. _ Dnevne vesti. Tuje poŠte v Turčiji. Turška vlada zahteva zopet od tujih držav, ki imajo v Turčiji svoje poŠte, da morajo te pošte odpraviti. Angležki poslanik je izjavil turškemu poštnemu ministru, da je Anglija pripravljena opustiti svoje pošte, ako to store tudi druge dTŽave. Največ poŠt v Turčiji ima Avstrija, ki je o priliki aneksije Bosne in Hercegovine glasom zatrdila turške vlade obljubila, da opusti te pošte. _ Čeh J. S. Machar je poleg dobrega pesnika tudi fanatičen pristaš in propagator Svobodne Misli. Je torej dogmatik. Od dogmatikov pa ne moremo in ne smemo pričakovati objektivnosti, četudi bi bila ta pisatelju knjige „Rim" krvavo potrebna. In nisem se motil! Pisatelj je šel v Rim poln sovraštva in sicer fanatičnega sovraštva do krščanstva in do vsega, kar je krščanski Rim ustvaril lepega in velikega. Ta tendenca, ki gleda iz vsake strani, iz vsake vrstice, kaj nemilo dirne resnično svobodomiselnega čitatelja. Pretirana Macharjeva ljubezen do antike, ki meji že na abnormalnost in zaničevanje ter sovraštvo do vsega, kar je krščansko, preveva vso knjigo in tupatam se ti zdi, da čitaš agitacijski članek v „Svobodni Misli", ne pa resno umetniško delo. Ali ima opisovanje in trivialni Izrazi pri obisku katakomb drugi nego agitacijski namen? In pa prezirljivi in zani-čevalni ton Macharjev o krščanski umetnosti, ki po njegovem sploh ni umetnosti Za dokaz Macharjeve objektivnosti naj služi samo to, da imenuje pisatelj Rafaela „fa-brikanta brez srca in duše". Rafael, nedo-sežni slikar Madonne : fabrikant vbrez srca in duše 1 Zdi se mi, da je bilo tu treba dobre porcije predrznosti, da je pisatelj napisal kaj takega. Pa tisto večno očitanje, d ^ je krščanstvo ubilo antiko ! Krščanstvo je na vsezadnje produkt zgodovine in razvoja, ki je moralo vsled zgodovinske nujnosti Izpodriniti mrzle rimske bogove in utešiti človeška srca, ki so tedaj hrepenela po odrešenju in svobodi. Če tudi je krščanstvo v nekem oziru res ubilo antiko, je pa na drugi strani rešilo človeški rod moralnega in materialnega propada. Tega mu ne more odrekati tudi svobodomislec Machar! Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani. Antika, in zlasti rimska, tudi ni bila tako svetlo solnce, kakor nam je prikazuje Machar. Res je par ljudi živelo v blagostanju in sijaju, zato je pa na drugi strani vladala največja duševna tema, revščina in suženjstvo, posledica ozkosrčnega rimskega prava, slonečega na najskrajnejšem individualizmu. Krščanstvo je, če ne odpravilo, vsaj ublažilo socialne razlike in jelo propagirati nauk o ljubezni do bližnjega, ki ga antika ni poznala. Da je krščanstvo pozneje izgubilo svojo prvotno čistost in so glavarji cerkve jeli izrabljati svojo moč — je to zopet resnica. Katoliška cerkev ima na svoji vesti marsikateri greh, četudi se mi zopet zdi Domače vesti. V spomin vrlemu možu. Iz Barkovelj. Skoraj nenadoma se je poslovil od nas in z vso skromnostjo legel v soboto v hladni grob naš predragi Leopold Martelanc. Ta hudi udarec nas skeli tako, da bi se nas morala usmiliti že tista kruta usoda, ki v naših Barkovljah tako rada ropa in mori. Dolgo vrsta mladih, za vse dobro požrtvovalnih in navdušenih ljudi je že pežeta; posebno v vrste „Adrije" je posegla smrtna kosa že marsikrat in je strla že marsikaj. Bil je naš Leopold znan tudi v mestu | in širni okolici, a nam, Barkovljanom ni bil j samo znanec, ampak tudi dober prijatelj j skoro vsakomur. Njegov kremeniti značaj in j njegova blaga duša sta se izražala v vsem i njegovem delovanju. Tako blago srce in j človek tako blage volje nista zaslužila takoi grenko zastrupljenega življenja. Nočemo motiti s temi vrsticami našega prijatelja v njegovem mirnem snu, radi bi j le poškropili še razorano gomilo z vrelci tistih najtoplejših čustev, ki se raztaplja vanje naša globoka žalost za zgubljenim rojakom, da bi tem lepše vsklila na »vežem grobu cvetka našega trajnega spomina nanj, našega prijatelja. Lahka ti zemlja, nepozabni Leopold! Škandal. Naša lepa državna železnica se je minulo nedeljo o priliki letalne tekme imenitno izkazala. Dan je bil krasen, jasen iz brez vetra, kar je glavni pogoj za avija-tiko. Listi so pisali, da železnica preskrbi v obili meri za prevoz iz Trsta v Žavlje in nazaj. Ali veste, kako je preskrbela ? Na tisoče ljudstva je moralo s kolodvora, potem ko je pri zaprtih kasah čakalo celo uro. Zakaj niso vsaj naznanili, da se listki ne dobivajo več, ker ni — vagonov? Ne, norce so brili iz nas, pustili nas, da smo se topili drug ob drugem celo uro, ali ko je bilo že preveč in so ljudje začeli žvižgati in ropotati, še le tedaj se je milostno pokazal nekdo in povedal, da ne pojde noben vlak več v Žavlje. Tako dela uprava državne železnice! Omeniti je treba še, da smo bili na kolodvoru točno ob 3 in pol, a vlak je šel eden ob 4.40, drugi ob 5.4, a listkov nismo mogli dobiti za noben vlak. Tramvaji so bili preobloženi, omrlibusov ni bilo več; tako je moralo ogromno občinstva lepo nazaj domov. Ali niso to lepe razmere na naših avstrijskih železnicah? Priznanje slov. trgovski šoli v Trstu. Dovršeno je prvo leto naše zasebne niže trgovske šole. Nekako nestrpno smo stariši pričakovali zaključka šolskega leta, da vidimo, kake vspehe je dosegla Šola z njihovimi si-n6vi. Radostno so bili presenečeni, videč, da so vspehi najpopolneji. Čast in hvala učiteljem, posebno pa g. ravnatelju. Nam stari-šem ne preostaja druzega, nego da učiteljstvu in vodstvu poklonimo v plačilo — svojo globoko hvaležnost na velikem trudu za izobrazbo naših sinov. S to šolo se naši mladini res otvarjajo nove poti do kruha. Oče. Na naslov slov. pekarn, trgovin, jestvin itd. in njih odjemalcev! Prejel1 smo: Večina slov. pekarn (ne vse, da ne bo zamere) in drugih trgovin, v mestu, v okolici in na deželi rabi dan k dnevu v reklamno svrho klic: „Svoji k svojim!" Dobro, mi nimamo nič proti temu, da se s tem geslom vabi ljudi v slov. trgovine in spravlja slovenski denar v slovenske žepe. Nemanje pogosto čujemo, kako naši mali trgovci obsojajo Slovenca, če se ta spozablja in kupuje pri tujcu. Prav imajo, da obsojajo tako početje! Saj je mora obsojati vsak poštenjak. Do tu vse prav. — Te dni pa je nanesla prilika, da sem zelo neukusno, da pisatelj premleva že sto-'krat obrabljene stvari, kakor je zgodba z jGiordanom Brunom in drugo. Toliko o vsebini. Sicer je knjiga pisana 1 mojstersko, poetično in nedosežno plastiko. I Čitajoč to knjigo vidi čitatelj v duhu vstajati in nastajati poganski Rim, vidi njegov propad in njega osvojitev po krščanstvu in papeŠtvu, ki ga je leta 1870 moralo izročiti probujajočemu se italijanskemu narodu, ki si je ustvaril zedinjeno Italijo. Italijani so ponosni na svoj Rim in po pravici, ker priborili so si ga sami. Va fuori d' Italia, va fuori o straniero — je donelo po polotoku, ko so si Ga-ribaldi in njegova četa, prežeta z ljubeznijo do narodne ideje, osvojevali postajanko za postojanko in slednjič dobili tudi Rim pod svojo oblast... in se je papež umaknil v svoj Vatikan.. Vzlic zgodovinskim neresnicam in pre-tiravanjam, ki so nagromadene v tej knjigi, jo letos, ko praznuje Italija svoje zedinjenje, še posebno priporočamo v čitanje. J. S. Machar je pesnik, fanatičen in tendenciozen, zato je tudi njegova knjiga otrok svojega očeta. Če bi ne bila tako pisana, bi ne bila Macharjeva. Prevod je krasen, naravnost klasičen in dela prevajatelju Zalarju čast. Samo nekaj mi je žai: da bo pri večini čitateljev te knjige nadvladoval upliv njene protikTŠčanske tendence, ki je močnej'ša od ljubezni do antike in njenega sveta. F. P. doznal, kako napreduje tovarna kvasa našega rojaka g. J. Subana v Vrdeli. Ker sem čul od mnogih strani, da podjetje vspeva, mislil sem, da naši mali trgovci in naše pekarne prav pridno segajo po tem domačem izdelku. V svoje nemalo presenečenje pa sem moral slišati, da bi Subanovo podjetje sploh ne moglo vspevati, ako bi ga ne podpirali — tujerodci, ki tvorijo večino odjemalcev . .. Prvotno sem bil uverjen, da je temu kriva konkurenca inozemskih tovarn in to toliko glede cene, kolikor glede kakovosti. Da pridem stvari do dna in s tem koristim narodnemu podjetju, obrnil sem se do nekega razprodajalca Subanovega kvasa. In ta razprodajalec je — čude? pri Slovencih! — hvalil izdelek in ceno. (Čudež, ker Slovenci hvalijo le tuje, domače pa zametujejo). Izdelek boljši, cena nižja, kaj naj si človek misli ? in če še povem, da g. Suban, vkljub temu, da ni od Slovencev dovolj podpiran in da je njegovo podjetje odvisno od tuje-rodcev, kolekuje pošiljat ve z narodnim kole-kom — kaj?! Ako smatramo za nezavednega Slovenca vsacega, ki se poslužuje pri tujerodcu, za kaj pa naj smatramo slovenskega trgovca, ki neusmiljeno tolče po bobnu: „Svoji k svojim44 — pa poganja tako pribobnan slovenski denar v protislovansko žrelo ?! Koliko slovenskih podjetij je že šlo k vragu vsled tacega izdajstva. Vi, slovenski odjemalci, čuvajte naše male trgovce in naše tovarne. Zahtevajte pri trgovcih, kjer se poslužujete in to pri Slovencih in tujerodcih jedinole slovenske izdelke. Od naših zahtevajte, da se dosledno drže gesla „Svoji k svojim" ! Ne zadovo-ljujte se samo z obljubo, ali zatrdilom, da se oni tega drže — imejte naše izdelke v evidenci in zahtevajte jih povsod! Tu ne gre le za Subanov kvas, tu gre za povzdigo naše trgovine, naših produktov, naše gospodarske meči, z eno besedo: gre za našo narodno moč! Da bi te besede obrodile zaželjenega sadu mesto nepotrebnih polemik — to je iskrena želja dopisnika ! Izletnike na sokolski zlet v Zagreb se opozarja, da je hrvatska vlada ukrenila, da se mora vsak Izletnik podvreči tridnevni kvarantenl. To se naznanja vsem Tržačanom, da se vedo ravnati. Velike avijatične tekme končajo prihodnjo nedeljo. Vdeleženci slavnosti Št. Ja-kobske Čitalnice bodo imeli lepo priliko z veseličnega prostora opazovati brezplačno te krasne polete. Naj nihče torej ne zamudi te slavnosti, ker tudi avijatikov ne bomo več imeli prilike gledati. S!avnost se bo vršila, kakor že javljeno, na prostornem zemljišču g. Preloga, ki bo za ta dan spremenjeno v pravi gaj. Slavnost otvori sprevod, ki se ob 4. uri razvije izpred Kons. društva po glavnih ulicah na vese-lični prostor. Slovani ! Udeležite se te redke slavnosti v velikem številu. Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu. Iz Boršta: Danes je bil tu sestanek, ki pa je bil le pičlo obiskan radi prezgodnje ure, ker dopoludne je večina zaprečenih, da ne morejo od doma. Odobrili smo sklepe sestankov v Št. Petru in Kamniku ter sklenili sklicati sestanek v Ricmanje za v nedeljo 13. avgusta 1911 ob 4. uri popoludne v „Narodni dom". Vsled tega vabim vse absolvente ne le grmske, ampak tudi goriške in poreške kmetijske šole, da se sestanka v Rtcmanjih polnoŠtevilno udeleže. Na sestanku v Borštu smo ugotovili, da je bilo v 25 letih na Grmu 21 Istranov, 10 Kraševcev iz Sežanskega okraja in 11 iz Tržaške okolice. Pridite vsi na ta sestanek, da se natančno pomenimo o sestanku na Grmu in o naši bodoči organizaciji. Železniška zveza ugodna na vse strani. Oni, ki so ob železnici Trst-Poreč, se lahko poslu-žijo postaje Castiglione, od koder je do Ricmanj le pol ure hoda -— A. P. Sancin. Št. Jakobska podružnica CMD naznanja, da je še-le danes prejela razglednice nove šolske stavbe pri Sv. Jakobu. Razglednice so jako lepo narejene in se oddajajo sedaj samo pri blagajniku podružnice, goip. Jakobu Merharju, trgovcu pri Sv. M. Magdaleni zgornji štev. 8 (Istrska cesta) po 20 stotink komad. Razprodajalci po trafikah dobijo popust. — Če tudi so razglednice drage, vendar gre vsaka stotinka v korist naši prekoristni šolski družbi, vsled česar naj nikdo ne misli, da imajo tretje osebe od tega kak dobiček. Segajte pridno po njih ! Neprevidnost. Sinoči okoli sedme ure smo opazili na Rdečem trgu prizor, ki ga treba najodločneje obsojali z ozirom na sedanje nevarne zdravstvene razmere v našem mestu. Magistratni redar je stal za dvema koprskima prodajalcema smokev ter ju preganjal da morata z ozirom na kasno uro odnesti svojo robo. Dotična prodajalca se nista mogla geniti, ker sta bila oblegana od trope kupovalcev smokev iz vseh slojev, ki so te smokve kar na^ licu mesta z olupki vred hlastno požirali. Že ob normalnem času vživanje smokev z olupki vred ne more biti zdravo, a da se celo v sedanjem kritičnem času najdejo celo izobraženi ljudje, ki vkljub vsem resnim svarilom oblasti, naj se ne POZOR! KMM Krlžmančic & Bretfak, ul. Nuova 37, trst. V Trstu dne 10 avgusta lSrtl. Stran Id uživa surovega sadja, vendarle uživajo uma-, zane olupke, to presega meje naravnega razuma, to dokazuje, kako težko je uplivati na razum ljudstva, da bi se držalo nasvetov zdravstvenih oblasti in kako taka neprevidnost provzroča, da se kolera ne da tako. hitro zatreti. Vinska trgatev!! — Ta vsakoletna tradicijonalna prireditev se bo vršila v nedeljo dne 1. oktobra. Toliko na znanje bratskim društvom. Razpis službe glasbenega učitelja! na glasbeni šoli podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Odbor podružnice „Glas-bene Matice" v Trstu razpisuje tem potom mesto glasbenega učitelja za klavir in violino. Absolviranl konservatoristi, ki imajo klavir, kot glavni in violino kakor postranski predmet — ali obratno — naj vlože svoje, z dokazili podprte prošnje do 1. septembra 1911 na naslov podružničnega predsednika: Dr. Edvard Slavlk, odvetnik Trst, ulica G. Galatti št. 20. Nastop službe 1. oktobra 1911. Obvezno število ur pouka na teden — 24* Začetna plača 2000 K, ob definitivnem na-stavljenju 2400 K. Znanje slovenskega jezika je pogoj. Natančnega pojasnila daja sedanji voditelj podružnične glasbene šole Karel Mahkota, sedaj v Ljubljani, pred škofijo 21. Odbor podr. Glasbene Matice v Trstu. Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril g. Vinko Magister, knjigoveški pomočnik v Ljubljani, večje Število trdno vezanih knjig za mladinsko knjižnico. Družbi in njenim učencem je zelo ustreženo. Hvala ! Prosimo še nadalje darov te vrste. Lep dar K 17 prejela je CM. družba iz Pule. Pošiljatelj, g. brzojavni podčastnik Štrukelj, je daroval 5 K, g. strojni podčastnik Jos. Kovačič je udeležen z darom 5 K, top-ničarska mornarja Blažica 5 K in g. Lenarčič 3 K. Hvala lepa! Slovenski mornarji, spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda! G. Ivan Velkaverh, c. kr. nadporočnik v p. je izročil družbi sv. Cirila in Metoda 200 K '.za 1 obrambeni „kamen" v spomin umrlemu sinu Jankotu. Hvala ! Novomeška CM. podružnica je izročila družbi sv. Cirila in Metoda po svojem uzornem g. blagajniku raznih darov: iz nabiralnikov, kronski darovi in cena za rač. listke 439 K 60 v, poleg tega škatljo od-rezkov od smotk in stanjol ter zbirko kuponov od Tostovrške slatine, katerih sta dala brata Kobe 20, gostilna Tuček 4, Žgur 2, neimenovan 2, skupaj 28, v vrednosti 5 K 60 v. Hvala iskrena. Stipendija za poljedelske nauke. Se enkrat opozarjamo — na prošnjo naše „Kmetijske družbe' za Trst in okolico — da se v šolskem letu 1911 — 1912 podelita dva državna štipendija, vsaki v znesku letnih K 500 (petsto kron), in sicer za dobo redno zvršenih študij dvema mladeničema, rojenima in pristojnima na Primorsko, ki se obvežeta, da po dovršeni višji Šoli za sadjarstvo in vinogradništvo v Klosterneuburgu, ali poljedelske šole „Francisco Josephinum" v Modlingu, ter temu sledečem praktičnem službovanju pri kmetijstvu se posvetita najmanj za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem. Prosilci za enega teh štipendij naj vložijo svoje prošnje naslovljene na c. kr. mi-nistersivo za poljedeljstvo najkasneje do 20. avgusta t. 1. na c. kr. namestništvo v Trstu ter opremijo iste s sledečimi prilogami: 1. krstni list; 2. dokaz pristojnosti k eni primorskih občin (domovinski list) ; 3. spričevalo z dobrim vspehom dovršenega 4. razreda gimnazije ali realke; 4. spričevalo izdano od uradnega zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju; 5. izjavo, kateri gori navedenih jučnih zavodov želijo obiskovati; 6. Obvezna izjava prosilcev oziroma njih starišev ali zakonskih varuhov, da se po redno površenih študijah ter po teh sledeči kmetijski praksi posvete najmanj za dobo 5 let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem, ne da bi pa s tem dobili kako pravico do državne službe. Tržaška mala kronika. Velik požar v Linolejevi tovarni. — Včeraj zjutraj je v Linolejevi tovarni pri sv. Andreju nastal požar, ki je napravil ogromno škodo. Ogenj je izbruhnil bržkone radi kratkega stika v nekem delu skladišča. Lahko vznetljive snovi, olje, špirit, parafina itd., so bile za ogenj najboljše netivo. V kratkem času je bilo v plamenu veliko trinadstropno poslopje, ki je razdeljeno v dva dela, od katerih eden služi za kuhanje in oksidacijo olja in drugi za sušenje tapetov. Na srečo so vsi delavci takoj zbežali. Kmalu so visoki plameni Švigali iz strehe ven in streha seje usula pol ure kasneje. Ogenj se je lotil tudi manjšega poslopja, ki je tudi vse pogorelo. Hitri in izdatni pomoči se je zahvaliti, da niso zgorela vsa poslopja tovarne, kajti pihal je močan veter. Od obeh poslopij so ostali sami zidovi. Delo ognjegascev je bilo težavno, zlasti, ker so imeli hidranti Brojnice jako mal pritisk. Trebalo je rekvirirati vse parne brizgalnlce, ki jih imamo v Trstu, in sicer dve mestnih ognjegascev, po eno Lloy-dovega arsenala, tehničnega zavoda, Dre- herjevo in ono pomorske vlade. Gasilna dela je vodil kap. Paoli. Po treh trudapolnih urah se je posrečilo omejiti požar na obe omenjeni poslopij in rešiti ostale dele tovarne. Škoda ni bfla še vgotovljena, ali presega gotovo četrt milijona bon. Na lice mesta so prišli med drugimi vodja namest-ništva, namestništveni podpredsednik grof Attems, župan dr. Valerio in vodja policijskega ravnateljstva vladni svetnik Mahkovec. Še le proti 5. uri zvečer je bil požar popolnoma ugašen. Tramvajski promet je bil v tamošnji okolici radi požarja več časa ustavljen. Zdravniška postaja „Igea" je pomagala sledečim: Franu Ulčkarju, 25-letnemu uradniku tovarne, ki je hotel rešiti nekaj knjig, a bi se bil kmalu zadušil; Antonu Sabek, Mihaelu Alessio, Juriju Zimola in Jakobu Giordani, ki so vsi pomagali pri rešilnem delu in so dobili poškodbe lažje narave. Samomor. Včeraj zjutraj ob 8. uri so našli na tleh na zemljišču Madonnina, kjer se običajno nahajajo tingl-tanglni, moža, ki se je bil zastrupil z ogjlikovo kislino. — Zdravniška postaja je kmalu prihitela na lice mesta in ga prepeljala v mestno bolnišnico, kjer je pa nesrečnež kmalu potem umrl. Pokojnik je Peter Turk, star 63 let, doma iz Slivja, ki je bival pri svoji hčeri Ivani omoženi Viezzoli. Nagla smrt. G. Henrik D' Alessandro, star 32 let, nadporočnik lovcev v pokoju in uradnik pri Riunione Adriatica di Sicurta, je stanoval pri neki rodbini v ul. Acquedotto št. 15. Včeraj zjutraj je njegova gospodinja, videč da Še ne vstane, šla v njegovo sobo in ga našla ležati brez življenja. Poklicala je takoj zdravnika, ki pa je mogel le konstatirati smrt, nastalo pred nekaj urami. Včeraj popol. so pokojnika raztelesili ter ugotovili, da je umrl za alkoholičnim zastrupljen jem. Dolgoprstnež. — Vsled ovadbe g.a Marija Laković, uradnika pri tvrdki Rovigo v ul. Stadion 14, je bil aretiran težak iste tvrdke 52-letni Ivan Gomiželj, češ, da je ta prvemu izmaknil iz žepa jopiča, ki je bil obešen na kljuki listnico s 40 kronami vred. Gomižlja ni bilo pozneje več videti v skladišču, pač pa je popival po mestu. On taji. Loterijske številke, izžrebane dne 9. avgusta 1911 : Brno 88 77 55 17 86 Inomost 51 80 81 70 13 Koledar in vreme. — Danes: Lav-rencij, dijakon, mučenik. — Jutri: Suzana, devica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 30® Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tendenca za nevihte. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. _ Društvene vesti. Novo društvo. C. k. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica IV Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" s sedežem v Trstu. Št. Jakobška podružnica CMD vabi vse p. n. odbornike in odbornice k važni seji, ki se vrši nocoj ob 8. uri v CM šoli. Ob enem se prosi, da prinesejo vsi odborniki sezname od prejetih darov, da se jih lahko potem objavi. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. in pol glavna skušnja za nedeljski nastop na slavnosti Št. jakobske Čitalnice. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce in pevke na zadnjo vajo, ki se vrli danes v četrtek točno ob 8.30 zvečer. Prosimo, naj nihče ne izostane. Tržaško kolesarsko društvo Balkan javlja, da je bila na srečkanju za dvokolo izžrebana Štev. 980. Kdor jo je zadel, naj se zglasi do 29. t. m. v kavarni „Minerva" do 9. ure zvečer. Po tem času zapade izžrebana številka. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi odbornike, zaupnike in delegate na zelo važno sejo, ki bo jutri v petek dne 11. avgusta t. I. točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pogovor radi konference (enkete) v Ljubljani. 2. Konferenca „Lige" na Dunaju. 3. Razno. Tržaško podporno in bralno društvo bo imelo jutri v petek odborovo sejo ob navadni uri zvečer. — Društvo se preseli dne 24. t. m. iz ulice Stadion 19 v ul. Caserma 16, II. n._ Ženska skupina NDO. Vse tovarišice, ki niso še oddale članskih knjižic v uradu[ NDO., so ponovno naprošene, da to store ( tekom tega tedna, najkasneje v nedeljo. Trgovina pohištva Peter Jeraj v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13 sr se je preselila 24. julija t. 1. v ul. San Giovanni 5 vogal ulice Nuova. ======= cHiša Momurgo). 'i*.«' Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke 1 TRST — ulica deli* Olmo Stev. 1, II. nadstropje — Trst Vela izbera izptovljeii oblek za mm in Minila Dlaia pf^ ter moške in ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Ceno brez konkurence. Sprejmejo se takoj oslužbo za advokatsko pisarnico 1 knjigovodja 2 stenografa (ali stenografinji). Prednost ima, kdor zna pisati na stroj in pozna več jezikov. Ponudbe na naslov: Dr. JOSIP WILFAN, advokat, Trst, Korso 37. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ,;pivo dvojnega kvasa", zato se cenj občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN PRODAJALNA manuf aktur. blaga Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti ceitve sy. Antona novega Bogat Izbor ur vr^abe Trste, kakor tnd« nhunoT, prstanov z dijamanti in hsez dljatuan-tor, žerske trrižice,zlate in snbrne za moške, vse po konkurenčnih cenah. 80.000 UR bo darovanih! Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna Mina H. SPINGARN Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko.- Vek. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zalosa Izdelcnlh domenili čevljev. Sprejemajo se liaročlla po meri. umetnT^zobje Plombiranj« sobo v Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehaife - TRST nllo Oaiermi it 13, II, A, Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : Kroiačnlca za civiliste In volake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, H. n. Priporoča se slavnem občinstvo in vojaStva za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, oeno zmerne. Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" Je najpopolnejša, najhitrejša in najekoaomlčnejSa, kar jih oba toj i. GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734 Velika oentralna garage, ulica dal Baohl 16, vogal ulloa Booohetta TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na poaodo po zmerni oenl. Varstvo in vzdrževanje avtomobilov,--Solidna poatreiba. Hans Scheidler ----zobotehnik ■ zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza 0. Goldoni št. 5, II. Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je J/ustrov. tednik /d Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== / krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod l — Naročite ga In inserirajte v njem1 Naslov: ILUSTROVANI TEDNIK, LJUBLJANA. ::—:: 366 ir otroke ■ Prve avtoritete 1 tuzemstva in u ::: inozemstva priporočajo .s: ufe Ke in odraslo kot najboljSe : :: živilo prot-bljevanju, driski, * črevesne-■ mu kataiju itd. DE 3 L 30 Velike nove prodajalnice HT pohištva in tapetarij Paolo Gasfwirtb :: TRST, ni- Stadion it 6 - Telefon 22-85 (blSa siedallfri Penite) Dva oddetka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cans zaerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemno in kartilne dvorane v najnTrejgem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo £oizbera vsakomtulh stolić, — Popoln? oprems in sasaaszni Seli. [= H Stran IV. „EDINOST" St. 221 V Trstu. 10. avgusta 1911 Proces „Banca Popolsre Gorlzlona11 pred goriško poroto. V ponedeljek, dne 7. avgusta. Končno mnenje izvedenca Vierthaler-ja. Vierthaler odgovarja na nekatera vprašanja braniteljev, ki so jih stavili nanj v subotni obravnavi. V glavnem se gre za to, da se dožene, da-li je Colie nudil banki zadostno pokritje za škodo, ki jo je zakrivil, oziroma za primanjkljaje, ki so se ugotovili. Da bi dokazal, da je bila banka popolnoma krita, je Colle, še predno je bil aretiran, za vsak slučaj sestavil poseben razkaz, ki na eni strani razkazuje dolgove in obveznosti Colle-ta nasproti banki, na drugi strani pa njegovo vsakokratno poroštvo, oziroma pokritje bodisi v hipotekah, zavarovalnih policah, menicah itd. O tem razkazu se je že ponovno razpravljalo, tsko tudi na današnji razpravi. Seveda, ta Colletov razkaz kaže, da izgube in pokritja popolnoma bilancirajo medsebojno. Izvedenec Vierthaler pa je povsem drugega mnenja. Naštevajoč posamezne postavke, prihaja do zaključka, da je po Colle-tu sestavljeni razkaz brez vsake vrednosti, ker ne odgovarja resnici. O izkazanem pokritju trdi izvedenec, da je po večini brez vrednosti, ker so se izkazale dotične menice malo solidne. Pangrazzi (Colle-tov branitelj): Koga briga to ? Dovolj je, da je pokritje. Vierthaler: Mene briga to, kajti vse pokritje obstoji v prikrivanju prave Škode z izmišljenimi številkami. Izvedenec Marsiglio poroča o zadevi Confortija. V glavnem trdi, da so bile knjige v neredu, bilance nepravilne. Poljubno da so se višale ali nižale postavke. Privatni stroški so se devali na račun podjetja. Falsificirale so se fakture. Conforti se oglasi in zavrača to trditev rekoč, da ni on falsificiral, ker ni njegova pisava. Puecher (branitelj Conforti-jev) skuša ovreči trditve izvedenca, naslanjaje se na listine, ki so bile zasežene pri Confortiju. — Izjave izvedencev na zadnjih razpravah silno utrujajo porotnike in občinstvo, ker vsebujejo nebroj številk, iz katerih si je kaj težko napraviti jasno sliko o vsem položaju. Zato je dvorana kakega dne skoro prazna občinstva. _ V torek, dne 8. avgusta. Danes, v torek nadaljevanje poročila izvedenca Marsiglio. Vse obdolžitve le-tega z vrača branitelj na različne uradnike podjetja Conforti-ja. Izvedenec pojaŠnjuje razne postavke, o katerih trdi, da so pisane od Confortija. Drž. pravdnik predlaga, naj se pregledajo bilance. Sodni dvor je odklonil ta predlog. Predsednik naznani, da pričo Zniderčič ■i bilo možno povabiti, ker ni znano njegovo bivališče. Na to se je vnela diskusija, katere spise je prečitati. Sklene se, da je večina spisov smatrati za prečitane. Porotnik Savorgnani prosi, naj se ob-državajo razprave tudi popoludne. Razprava je bila nato prekinjena, potem, ko je predsednik obljubil ugoditi želji Savorgnanija. Splošno mnenje je, da smo pri koncu tega procesa. Predvideva se, da konča pred 15. t. m. _ Gospodarstvo. Ustredm banka českych sporitelen. Osrednja banka čeških hranilnic. — Pri seji upravnega sveta dne 30. m. m. je bila predložena polletna bilanca, ki izkazuje K 524.231 63 čistega dobička. Pri „Securitas*4 in „Bohemiji" je deležna banka na dobičku v smislu posebnih pogojev. Oba imenovana zavoda sta prevedla tekoče dohodke na banko, medtem ko se obračuna pripadajoči dobiček kakor običajno koncem leta Ti deleži in ostali posli (sindikatni delež pri letošnji emisiji avstr. konske rente ec.) znašajo ca. K 300 000*— s čemer se dobiček znatno poviša. Z ozirom na večajočo se konkurenco ter neugodni položaj vložnega in efektnega trga, ki je onemogočil izvede-nje večjih večjih komunalnih posojil, so dohodki, izvirajoči iz tekočih poslov, običajni in je že s temi zagotovljena dividenda, ki je bila izplačana v minulem letu tudi pri zvi-šanem kapitalu. Surovi dobiček znaša K 1.762.212-20, čisti dobiček pa K 524.231*63, dalje znaša obrat K 3.837,401.900 40, obrat v meničnem računu K 371.253 385 17, obrat v efektnem računu K 259,293.79141, bla-gajnični obrat K 365,891.276 24, obrat v računu dopisovateljev K 2.320528.27918, obrat v računu diversi K 530,435.171 46. Iz bilančnega računa posnemljemo, da iznašajo aktiva K 475,699.802-43, pasiva pa K 475,699 802 43. Vesti iz Goriške. X lz goriške okolice. Suša nam dela veliko škodo. Letos, razun krompirja in sena, katerega smo že precej pridelali ne bo drugih pridelkov, ako ne pride v najkrajšem obilnega dežja. Tudi trte in grozdje trpijo veliko sušo, posebno v tankih in peščenih plasteh. Listje odpada in vene. Slaba trgatev bo, Če ne pride dež. Grozdje bo brez sladkorja, ker ne bo moglo dozoreti, ker listje odpada. Koruzo po nekaterih krajih režejo, ker se je posušila, posebno to v Furlaniji. Otave ter zadnje piče bo malo. Zadnje dni sicer malo poškroplja kak lahek dež, a to je vse premalo. Kmet s skrbijo gleda proti nebu; kajti še ena taka letina kakor je bila lani, pa bo kmalu gorje 1 x Nova nemška Sola. NamestniŠtvo je dovolilo otvoritev nove nemške ljudske šole v zavodu Vallsee-Colloredo. Nemci se resnično nimajo glede šol pritoževati. Vesti iz Istre. Suša v Istri. Tudi v Istri vlada že več časa velika vročina in vsled tega velika suša. V nekaterih krajih ni bilo več mesecev finctilnicar ni kaplje dežja. Najstareji ljudje ne pamtijo take vročine in take suše kakor je letos. Živina silno trpi vsled pomanjkanja vode, v mnogih krajih so studenci popolnoma vsahnili, Vsi poljski pridelki so skoraj popolnoma uničeni. Bati se je, da zavlada letos v Istri glad. Listnica uredništva. Resnicoljub. — Znano Vam je, da romajo anonimni dopisi v koš. Tako se je zgodilo tudi Vaši obrambi gospoda Mi-chalskega. Ako ste prepričani, da branite dobro stvar, bi bili morali imeti tudi toliko poguma, da bi se bili podpisali, ker uredništvo mora vedeti, s kom ima opraviti. M Mali oglasi K Mlorl trgovski pomočnik manufakturne ali kon IVI IO U fekcijeke stroke se sprem;** takoj. Zahteva w» rmr žnost slo^enekejra in italiiaoi-kega jezikt Nata? čne ponudbe na Iuseratni oddelek „Ediro«ti" pod „Zanesljiv 1330". 1380 II. npfifioaf Hlia so a in kuhinja za 200 ' na prUUdj: kron p i sv. M nji Magdaleni zgo nji. — Blia, tri sobe kuhinja velik vrt in vodnjak za 12000 kron pod ugodnimi pog ji. — Hite ta lSOOO zutr □ zeml i& tre amici' -v Gonci, vi« Casrrma 11, se pripor- Ča z dobro kal injo in izvrstnim vi- om 1217 PiMnnrn^s* ca miz*T M- Maic*n' ul Btl~ ■ I IJJUI Ul*«t CC vedere vogal Toiqu»to T»wo. Izdelije spalne sobe in vsakovrstno p« hištva. ■■ Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPENŠEK,Trst, Ul. Cedilo 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela ar PO KONKURENČNIH CENAH. Stil n C. prihod, odroma o d h o d bo naznanjeni po trednan evropejakem času. Moja pred Itiriđesetimi leti ustanovljena is se obrtni razstavi v Trata odlikovana kr. državna železnica, j fOVdlUft SOđOV Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). r.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga—Draždane — Be-rolin. 7.34 0 Herpese—Divača—Dunaj. 8.20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8*54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pula. 9.12 M Le do Buj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice--Ljubljana _ Celovec. 2 45 M Koper—Buj e—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula ;> — B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.-'6 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8 20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 9 00 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec ~~ Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Po rtorose. Prihod v Trst. 5 47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica. 7 i8 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 ti Iz Gorice (Ajdovščine). 8 29 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8 50 8 lz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du- naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine). 9 53 0 lz Pula (iz Rovinja;. 10 15 0 iz Jesenic, Gorice in medpostaj. .1.10 B Iz Dunaja (LjubljaLe) Gorice in medposta '2,38 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.G6 0 Iz Celocca. Trbiža, Ljubljane, Gorice ~~ (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.57 0 Iz Buj in medpostaj. (>.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule T.14 B lz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-—"™ naj a, Celovca, nomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. ».53 fc lz Poreča in medpostaj. I'l23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) ll.iU U lz Dunaja. ca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 I* Divače, Herpelj in medpostaj. IvrSuge naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ra vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se nt bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. 1432 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. SiiiiiiilEiiailiiEaiaailHiaii CENIKE JEDIL iN PIJAČ za gostilne, restavracije in hotele v slo-venskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni ..... tiskarna „Edinost" v Trstu z: ulica Giorgio Galatti 20. ::: E! i il H I! II iailEHiEaE3Eiilirai3E»ailEaH v. jmmm* I:Ribard Novak K Pekarna in slaščičarna s It prodajo moke K\ TRST — ULICA FARNETO ŽT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Salarini Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Toirente) „Alla Cittži di Londra" Velik izbor izgotovijenih oblek za moške in dečke kosu mi y a otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih jalet tov. Obleke za dom in delo. Delavske oblek . Tirol ki loden. Ne^remočljivi plašči (pristni angleiki). - Speclallteta : blago tu- in ico eamkih tovaru. Izgotovljajo se ooleke po meri po najnovejši iLodi, točno, sulidno in elegantno po nizkih cenah. Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti '; sklicujte se vedno na oglas v najem listu, ker fako bod«, znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrSčajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to budete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" :: 1LEKS. FRANC MAYEK - TKST žgalnica kave TELEFON 1743. Hajboljil vir za dobivanje pečen* kave. Josip Semulič TRST, ulica deli' Istituto št. 5 Friporoča slav. občinstvo STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tndt na dom. Zobotehniški :: atelje Josip KSnig koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, al. F&rneto 86, II. b. «« Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. SbidDlia lo prevažanje pohlftva RazpoSU. In shramba Roučekov Telefon 1220. Telefon 2572. ttftenle m shramba preprog Telefon 2573. 3015 nk. c « s« 00 C a> . KJ « 22 > •o « a cc isi OPAZKE: Podčrtane številke znaćijo pepelndce 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) pr fta obroke! "^g Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene- Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. rsi s* cr iL S to » < & M <"» • n S « odlikovana tržaška prodajom. oM I ulica gi08uć carducci št. 21 ; Razun različnih izberov najfinejših moških in žen-1 skih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boxcalf s trakovi .... po K I0-— t Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boscalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boscalfzzaponaml Triumph po K 1050 Enaki sa dečke 1 E manj. - Vaakov. blago I. vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. = Noto pogrebno podjetje = Trst, Corso 5t 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. —- po najnovejšem praktičnem sistemu. __ Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance In druge slučaje. SlMče Tošćemli ml une oilliioya:e TcSCame gosp. J Ko;ać-a ? Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. HRZEK, A. JAHŠES in F. BERNETIĆ, T. VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi.