Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 25. junija 1937
Štev. 142. leto XI. 'IV!!?!.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140,^uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
KB
ranconn Tudi Litvinov v ieči!?
Slovenci smo si v zadnjih šestdesetih letih zgradili skoro v vseh krajih šolska poslopja, da lahko obiskuje vsa naša šoloobvezna mladina šolo in tako dobi osnovno izobrazbo. Občine so za ljudsko prosveto žrtvovale velike .vsote, ki so najbolje naložene, ker služijo narodni izobrazbi. V letih krize so spoznali vsi sloji, da je edino višja izobrazba prava pomoč vsakomur v življenjskem boju. Šolski obisk je skoraj povsod dober, le nevednost ali malomarnost nekaterih star šev je vzrok, da ne pošiljajo otrok v šolo. So primeri, da otroci res ne morejo v šolo. ker nimajo obleke in obutve, posebno v zimskem času.
Poleg izdatkov za obleko ii> hrano šoloobiskujočih otrok imajo starši velike izdatke za knjige iti zvezke. Iz mnogih krajev imamo poročila, da starši ne morejo kupiti vse leto otrokom najpotrebnejših učnih pripomočkov, ker še^ za sol nimajo. Kako naj se otrok nauči citati in pisati, ako nima ne knjig ne zvezkov!
Šolske knjige so gotovo predrage, prav tako tudi z;vezki; zato so ti izdatki rodite! iem težko breme, saj moramo računati na leto na otroka 50—100 dinarjev za knjige in zvezke. Za prav siromašne otroke prispevajo sedaj krajevni šolski odbori in banovina za nakup knjig, vendar je ves način podpiranja pomanjkljiv in nesistematičen.
Prizadevati si moramo, da se knjige pocenijo in da vsak otrok dobi brezplačno vse šot.ske kjiiige iu zvezke v šoli, in sicer iz naslednjih razlogov:
I. Ako banovina prevzame zalaganje in razpošiljanje knjig in zvezkov, se pocenijo s tem, da se Izloči zasebno izkoriščanje posredovalcev pri zalaganju in razprodaji, kar bi znašalo že 25% do 50%
Dri cenah.
II. Vsak otrok bi dobil v začetku šolskega leta vse knjige in zvezke in bi s tem odpadle imfloge ovire pri lednem Pouku.
III. Starši bi ne imeli skrbi, katere knjige in zvezke naj kupijo in kje. Za iniovite roditelje pa je vse enako, ali plačajo tisto vsoto p . davkih ali pri knjigah.
IV. Siromašni starši bi bili razbremenjeni težke skrbi, kje dobiti denar, ki ga še za obleko iu prehrano številnih otrok nimajo. Največji davkoplačevalci, tovarne, podjetja nimajo otrok; tuji velepo Setniki, če jih tudi imajo, jih ne pošiljajo v naše šole; zato je povsem socialno Pravično, da se pritegnejo k podpiranju Sol z davščinami in s tem pomagajo tudi siromašnim staršem.
V. Najbolj pomembna pa je vzgojna stran te akcije, in sicer v tem: otrok naj Vsuj v šoli čuti, da so vsi učenci med seboj enaki, da ni zapostavljenih, da ne čuti vsak dan razločka med siromašnimi 'll premožnimi. To je velika naloga so ujalne vzgoje, ki naj bi bila posebno pri Srcu imovitejšim slojem.
h navedenih razlogov naj krajevni šol ski odbori, ki so po novih uredbah razbremenjeni vseli izdatkov za zdrževanje 'H za stanarino učiteljem in katehetskih llagrad, ker je prevzela ta bremena banovina, vstavijo v nove proračune, ki jih Sednj sestavljajo, znesek za učne knjige "n zvezke učencem v taki višini, da do-,be vsi učenci vse šolske knjige in zvezke t)rtJzplačno. 25% vsote, ki je za to po-<%a. že sedaj nosi banovina v ‘ ■ckatere občine, ki posebno skrbe za sof°. so to imele že do sedaj; potrebno ie, Ja vsi krajevni šolski odbori sprej neio to načelo.
i '‘roti temu, da občine za učile pripo nocke vsej šolski mladini, gotovo nebo
TALLIN, 25. junija. Agencija Stefani poroča: Vest o aretaciji zunanjega komisarja IJt-vi nova ni zbudila posebnega iznenadenja, ker je bilo znano njegovo omajano stališče, Ježovu se je namreč posrečilo, da dobi od aretirane gospe Litvinov nadaljnje dokumen te. Ježov je gospe LU-vinov obljubil svobodo, če mu izroči te dokumente. Žena Litvinova je dolgo odklanjala to ponudbo, dokler ji ni
s*;«
••• " .
Ježov pokazal liubavne korespondence njenega moža z neko moskovsko lepotico. Dokumen ti, ki so prišli v Ježove roke, kažejo, da je Litvinov s svojim rezerviranim zadržanjem tajno podpiral trockiste. Tudi poročajo o novi odkr»ti zaroti proti Stalinu s središčem v Ukrajini in je bilo v Kiewu in Harkovu aretiranih okoli 1000 oseb. poročajo med drugim, da sta aretirana komisar za zunanjo trgovi-
Hišni posestniki!
Iz Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Sokolska župa v Mariboru nam sporoča, da se vrši v proslavo 30-letnice obstoja mariborskega sokolskega društva v dneh 26. in 27. junija župni zlet ter da je Njegovo Veličanstva kralj Peter II. to društvo odlikovalo s spominskim trakom, ki ga bo pripel na društveni prapor gospod general Milenkovič kot zastopnik Njegovega Veličanstva kralja. 'Društvo hišnih posestnikov v Mariboru obvešča o tem odlikovanju mariborske hišne posestnike ter jih naproša, da v dneh 26. in 27. junija razobesijo državne zastave raz svojih hiš. Tč. predsednik Meglič Otmar, tč. tajnik dr. Marin Vilko.
no Rosenholc ter poljski komunist in pisatelj Mihalski. .Vest o aretaciji Litvinova je prinesla zaenkrat še samo agencija Stefani.
Težišče borbe se prenaša na madridsko fronto
10.000 Italijanov. Nemčija si je kakor pišejo madridski listi, izmislila incident s
MADRID, 25. jusnija. Središče borbe se prenaša sedaj s1 severnega bojišča na srednjo bojišče pred Madrid, kjer vršijo frankovci močan pritisk v sektorju Jara-me. Popoldne je sledil močan napad fran kovcev. Republikanci so jih pustili do samih rovov, nakar je sledilo strahovito nošenje iz maskiranih strojnic. Obležalo je na bojišču več sto italijanskih in murskih vojakov, nakar so se frankovci. morali umakniti. Madridski listi se sprašujejo, ali je londonskemu odboru znano, da je prispelo te dni v Malago preko
Skladnost demaršnega postopanja treh velikih demokracij
poskusnim torpediranjem »Leipziga«, da bi mogla neovirano oskrbeti generala Franca z novimi topovi in tanki preko San Sebastiana. Od pilotov izvidnikov se doznava, da nadaljuje general Franco svojo ofenzivo proti Santandru z vojsko 65.000 ljudi in preko 400 topov.
VITTORIA, 25. junija. Na vseh frontah je močno deževno vreme in so operacije v južnem predelu baskovske fronte ustav ljene.
LONDON, 27. junija. V tukajšnjih krogih je zbudila veliko zadovoljstvo vest, da se je angleškim in francoskim opozorilom na naslov berlinske vlade pridružila tudi vlada USA. Ameriški poslanik Berlinu Harrison je kmalu po odhodu angleškega poslanika posetil skupno s francoskim poslanikom Poucetom nemškega zunanjega ministra Neuratha ter mu izrodil noto svoje vlade. Ta korak je nemške kroge zelo presenetil. Doznava se, da so vsi trije poslaniki povdarilj v Berlinu, da bodo njihove vlade postopale zmerno ter bodo vselej pripravljene za sporazum, dokler ostaneta Nemčija in talija nevtralni napram Španiji. V slučaju vmešavanja pa bosta Francija in Anglija znali čuvati svoje interese. Demaršo so poslaniki Henderson, Poncet in Harrison izvršili ločeno. Njihove izjave so se formalno razlikovale, »stvarno pa so
bile povsem istovetne.
PARIZ, 25. junija. V tukajšnjih krogih so napravile čuden vtis nemške zahteve kot pogoj za nadaljnje sodelovanje pri kontroli španske obale. Ti pogoji so:	1.
Združena brodovja štirih kontrolnih velesil izvršijo demonstracijo pred Valenci-jo. 2. Vse valencijske podmornice se izročijo poveljstvu kakšne tuje države. 3. Vse štiri velesile javijo valencijski vladi, da bodo v primeru, če bi se napadi proti kontrolnim vojnim ladjam ponavljali, takoj segle po represalijah. Prvo zahtevo sta Pariz in London odklonila, drugo sta sprejela s spremembo, da morata valencij ska in burgoška vlada oddati svoje pod mornice kakšni tuji državi. Tretjo zahtevo sta sprejeli pod pogojem, da velja to za obe španski vladi in da se represalije odložijo do ugotovitve, kdo je kriv napada.
Britanska in francoska admiraliteta v akciji
gleški kontrolni coni in so že pred Va-lencijo pripluli prvi angleški torpedni rušilci. Tudi francoska admiraliteta je od
LONDON, 25. junija. Šefi admiralitet francoske in britanske države so v nepre Srinjeni medsebojni zvezi ter je britanska admiraliteta že odredila pojačitev v an-
redila slične ukrepe.
Z VVindsorskim vojvodo tisoč Angležev na Bled
ki je po mnenju strokovnjakov eno najlepših na kontingentu. Doslej je prijav-
LJUBLJANA, 25. junija. Dne 10. julija ob 10. bo svečana otvoritev golfskega igrišča na Bledu, ki mu bo prisostvoval tudi Windscvrski vojvoda. Angleži kažejo že sedaj veliko zanimanje za to igrišče,
ljenih k tej slovesnosti toliko angleških turistov, da računajo na navzočnost več tisoč Angležev.
Smrt argentinskega Metuzalemca z 800 vnuki ter pravnuki
ležil kongresa Metuzalerncev v Londonu. Do konca življenja je i-zdatno pil priljubljeno južnoameriško pijačo »Mathe«.
BUENOS AIRES, 25. junija. V Menlosi v Argentini je umri v starosti 125 let Teofil VViedel, ki ima okoli 800 vnukov in pravnukov. Še lani je jahal ter se je ude-
imel noben socijalno čuteč človek pomislekov.
Da banovina prevzame zalaganje in razpošiljanje učnih knjig ni nobenih ovir,
ker deloma že sedaj vrši to nalogo; zvezke pa tako zalaga država. — Zveza društev »Šola in dom«.
Spored zletnih slovesnosti
V soboto, dne 26. junija: Ob 14. ati
na letnem telovadišču Maribor-Matica: Tekme članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. Opomba: Zbor sodnikov se bo vršil ob 13. uri na istem mestu. Oblačilnice bodo v IV. deški osnovni šoli.
Ob 20. uri v Unionski dvorani slavnost na akademija. Spored: 1. Sokolski pozdrav in državna himna. 2. A. Schonherr:
J ugoslovenska rapsodija. 3. Drimel-Ma-tejovec: Mornarji (moška deca Maribor I.) 4. Pospišil: Dimnikarji (ženski naraščaj Ptuj). 5. Kalas-čermak: Vaje v te-nissreketi (člani in članice Sl. Bistrice). 6. Vaje na visoki gredi (ženski naraščaj Maribor-Matica) 7. Kavčič:Ritinične vaje (člani Studenci). Odmor. 7. Iz češkoslovaških logov in njiv. 8. Vaje na bradlji (člani olimpijske vrste). 9. Chopin: Valček (članice Dol. Lendava). 10. Skupine desetorice (moški naraščaj Ptuj). ll.Hlo-tnaz: Petorica (članice Maribor I.). 12. Lintner: Etuda II. (člani Maribor Matica). 13. Sokolska koračnica.
V nedeljo, dne 27. junija:	Ob	6. uri:
Nadaljevanje tekem. Ob 7. uri: Vaje vseh oddelkov za popoldanski nastop. Ob pol 10. uri: Predelava redovnih vaj za povorko. Ob 10. uri: Zbor po okrožjih za povorko, formiranje povorke. Ob pol 11. uri:	Povorka	po Gosposvetski, StroB-
majerjevi ul., Koroški cesti čez Glavni trg in po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, Sodni in Tatenbachovi ulici. Stik pred Narodnim domom.
Vrstni red povorke: Fanfara-sokoiska godba Zagreb - vodstvo povorke - načelnik in strokovni odbor - župna uprava z župnim praporom - gosti - zastopniki žup - narodne noše - vojaška godba -vojska - Pohorsko in Ptujsko okrožje -sokolska godba Varaždin - Slovenjgori-ško, Mursko in Prekmursko okrožje -godba Drave - Mariborsko okrožje - sokolska godba Središče - Koroško okrožje - konjenica.
Ob 14.30 telovadni nastop: na Jetnem telovadišču Sokolskega društva Maribor Matica. 1. Pozdrav zastavi — himna. 2. Moški in ženski naraščaj: Župne proste vaje za 1. 1937. 3. Vojaštvo; Vaje s puškami. 4. Moški naraščaj: Skupni preskoki. 5. Člani: Izmenski tek 4x100 m. 6. Moška in ženska deca; Župne proste vaje za 1. 1937. 7. člani in članice: Župne proste vaje za 1. 1937. 8. Člani: Izmenski tek 800x400x200x100 m. 9. Članice: Vaje na visokih gredeh. 10. Vojaštvo: Proste vaje. 11. Orodni; telovadba: Izbrane vrste na krogih, bradlji in drogu. 12. Konjenica: Jahanje preko prepon.
Župna uprava je naknadno odločila, da v sokolski povorki v nedeljo dne 27. t. m. sodelujejo tudi narodne noše. Pozivamo vse članstvo, ki nima krojev, da se v čim večjem številu udeleži povorke v narod-
SSaftet moHsite fttoces!
i
Afera s takozvano »belo kovino«, ki je lam razburjala mariborsko javnost, je našla danes dopoldne svoje odmeve pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Po dolgotrajni preiskavi je mariborsko državno tožilstvo obtožilo 22 oseb, tako da je današnja kazenska razprava, ki se vrši v bivši porotni dvorani, med največjimi od obstoja mariborskega okrožnega sodišča sploh. Tudi zanimanje za razpravo je zelo veliko in to zlasti iz vrst železničarjev, saj se večina današnjih obtožencev rekrutira iz železničarjev, ki so bili uslužbeni v tukajšnjih železniških delavnicah. Že samo odkritje tatvin bele kovine v delavnicah državnih železnic v Mariboru je lani zbudilo veliko senzacijo, saj se je govorilo, da je bilo v mariborskih železniških delavnicah ukradene bele kovine v vrednosti nad milijon dinarjev. Te govorice so bile seveda močno pretirane in jc šele današnja razprava nudila pravo sliko o obsegu tatvin bele kovine.
Dolga je lista obtožencev, ki sedijo danes na zatožni klopi. So to: 51-letni livar Janez Galjot, 31-letni pleskar Žinkovič Franc, 55-letni delavec Josip Zorko. 51-letni livar Ivan Ceh, 44-letni brusač Josip Lešnik, vsi uslužbenci v de-iavnicah državnih železnic v Mariboru, nadalje 39-letni delavec v kurilnici Andrej Žirovnik, 45-letni strojni delavec v delavnicah drž. žel. Franc Kacjan, 41-ietni strojni delavec Matija Gradišnik, 34-letni strojni delavec Franc Grosman, vsi uslužbeni v delavnicah državnih železnic. 45-letni delavec Franc Štancer,
25-letni Štefan Obreht, 48-letni livar Josip Korošec, 52-letni mehanik Alojz Wudler, 46-lctni ključavničar Ivan Wud-ler, 43-letni podjetnik Ludvik Wudler,
26-letni mehanik Alojz Wud!er, 40-letni posestnik in mehanik Adolf VVudler, 43-letni metalurg Radovan Velebir, 52-letni irgovec Dragotin Schreiber, 33-letni prevoznik Franc Klobasa in 22-letni mesar-, ski pomočnik Franc Gobec.
Iz obširne obtožnice posnemamo naslednje podrobnosti obtožbe.
Tako očita obtožnica Janezu Galjotu in Francu Žinkoviču, da sta v času od meseca maja 1935 do meseca aprila 1936 v ponovnih odvzemih odvzela upravi državnih železnic i/. njenih delavnic v Mariboru okoli 6600 kg deloma 50°/°, deloma 8o0/" bele kovine, Žinkoviču Francu in fosipu žorku, da sta meseca novembra 1935 odvzela 12.50 kg iti meseca decembra 1935 zopet 12.50 kg bele kovine, Čelni Ivanu in Josipu Lešniku, da sta odvzela meseca decembra 1935 40 do 60 kg bele kovine, Ivanu Čehu in Francu Kaeinnu, da sta v začetku leta 1936 od-
nih nošah. Zbirališče ob 10. uri na letnem telovadišču Maribora matice. Župna uprava poziva nadalje vse člane mariborskih društev, da že od sobote 26. tm. popoldne obleče sokolske kroje.
vzela 2 plošči bele kovine v neugotovljeni teži, Ivan Čeh in Andrej Žirovnik približno v istem času 3 plošče bele kovine v teži 8 kg, Ivan Čeh sam (še neugotovljeno kedaj) 10°/o belo kovino za 20 glavic na strebrih vrtne ograje pri svoji hiši. Nadalje je Ivan Čeh obtožen, da je leta 1935 ukradel najmanj 30 kg premoga, 20 kg ostružja bele kovine, dne 12. februarja 1936 14 kg brona in 1 kg kositra. Ostali obtoženci pa so obtoženi radi tega, ker so vedeli, da je bila bela kovina pridobljena s kaznivimi dejanji ter obrtoma prikrili, oziroma pomagali, da se je razpečala. Nato slika obtožnica podrobno in obširno
potek in način tatvin in povzemamo iz obrazložitev obtožnice sledeče navedbe:
V	delavnicah državnih železnic v Mariboru uporabljajo za nekatere sestavne dele strojev in zlasti za ležaje vagonov belo kovino. Ta kovina je litina, ki sestoji iz kositra, antimona, bakra in svinca. Kakovost te kovine ni vedno enaka, marveč se menja po razmerju kovin, iz katerih sestoji. V metalurgični stroki in v trgovskem prometu se kakovost bele kovine označuje po odstotkih kositra, ki ga kovina imenuje.
Vso belo kovino so delavnice državnih železnic v Mariboru dobivale iz delavnic državnih železnic v Nišu.
Potrošnja te kovine v tukajšnjih delavnicah je bila precej visoka. Tako so delavnice prejele v letu 1935 in do meseca maja 1936: 45.000 kg 10°'« bele kovine, 107.401 kg 50°/o bele kovine in 109.508.20 kg 80°/o bele kovine. Cene bele kovine so v zasebnem prometu različne od cen, ki veljajo v obratih državnih železnic in je cena v zasebnem prometu veliko višja, razen tega pa so delavnice v Nišu določale cene kovini za vsak mesec posebej.
Obtožnica navaja, da so zelo pogosti prjmeri tatvin v žel. delavnicah, ki so sc obravnavali tudi že pred sodiščem. Delavnice so namreč tako velikega obsega, tla se vsaj malenkostne tatvine tudi kljub najsmotrenejšemu nadziranju ne dajo preprečiti. Po navadi so delavci kradli vedno le blago za domačo potrošnjo in le v redkih primerih za prodajo. Od blaga za prodajo pa pridejo v poštev predvsem kovine dražje vrste in je bila zlasti prikladna za krajo bela kovina, ki so jo imeli v delavnicah v neobdelanem stanju v obliki plošč v težini 6 kg. Na ploščah pa ni bilo druge označbe razen številke ki jc označila odstotno kakovost kovine, dočim druge označbe o izvoru na ploščah ni bilo. Oblika plošč jc bila zelo prikladna za tatvino, ker so se plošče prav lahko skrile v obleko, dočim je okolnost, da na ploščah ni bil označen izvor kovine, prišla prav pri nadaljnjem razpečevanju kovine. Cena te kovine v zasebnem prometu pa je bila takšna, da je storilcem omogočala
znatne dobičke.
Vendar pa so se tatvine bele kovine mogle razmahniti šele takrat, ko so uslužbenci, ki so kovino kradli, dobili odjemalce v osebah, ki so se s predelovanjem in s preprodajo te kovine pečale obrtoma. V železniških delavnicah se bela kovina obdeluje v livarnah, vsaka livarna zase pa tvori v delavnicah poseben pododdelek, ki mu načeluje poslovodja. Nadzor nad temi pododdelki pa vodi šef oddelka, v katerega področje spada dotični pododdelek.
Bela kovina se hrani v materialnem skladišču za celo delavnico, izdaja pa se na posamezne pododdelke samo na podlagi posebnih naročilnic, ki jiii mora podpisati v prvi vrsti poslovodja pododdelka, nato še šef oddelka. S takšno naročilnico se poda delavec v skladišče, kjer mu izročijo zahtevano količino kovine. Količina sc vedno ravna po predmetu, ki ga je treba izdelati. Pri tem se lahko zgodi, da livar pri skrbnem in varčnem ravnanju potroši za izdelavo določenega predmeta manj kovine, kakor jc za izdelavo tistega predmeta običajno potrebno. Presežki, ki so tako nastali, dokler ni prišlo do razkritja tatvin, niso bili podvrženi nikaki kontroli. Bela kovina, ki je predmet obtožnice, je izhajala
v pretežnem delu jz livarn obdolžencev Janeza Galjota in Ivana Čeha.
Galjot je dajal kovino v nadaljnje razpolaganje soobdolženemu Francu Žinkoviču, ki je sicer v delavnicah bil zaposlen kot pleskar, s katerim pa ga je vezalo ožje poznanstvo. Žinkovič je imel odjemalce za to kovino v osebah Franca Štancarja in Štefana Obrehta, ki sta jo razpečavala dalje dvema tvrdkama, kjer se je kovina po večini prelila v nove oblike. To sta bili
tvrdki »Bratje VVudler«, tvornica kovinskih proizvodov na Meljski cesti 58 v Mariboru In pa livarna »Metro« na Teznem.
katero ic imel v najem obdolženec Radovan Velebir. Bratje VVudler so kovino prelili v večje in manjše plošče, ki so jih opremljali z napisom »Lagermctall, Made in Austria«. Večino tako predelane kovine so potem sproti prodajali v Zagreb. Velebir je kupil od bratov Wudler 1050 kg bele kovine, ki pa jc bila deloma šc v originalnih ploščah. Obreht pa ni dobival bele kovine samo od Žinkoviča iz Galjotove livarne, marveč tudi od ob dolžcnca Josipa Lešnika iz Čehove livarne. Čeh pa ni dajal kovine samo Lcš niku, marveč v manjših količinah tudi Kacjanu, Žirovniku in pa Gradišniku. Kam je prišla kovina skozi roke imenovanih treh dalje, pa ni dognano. Iz delavnice so storilci
odnašali kovino bodisi skrito v obleki pri izhodu Iz delavnic, ali pa na ta način, da so na nezastraženlh mestih preskakovali ograjo
in tako hodili iz delavnic. Štancer in
Obreht sta prevzemala kovino kar na cesti, ali pa v gostilni »Pri Amerikancu«, ki je blizu delavnic. Drugo zbirališče za belo kovino je bila mesarija Franca Gla-serja v Studencih. Količina ukradene kovine se ni mogla točno dognati. Številke, ki jih uveljavlja obtožba, temeljijo v prvi vrsti ua navedbah. obdolžencev. Stvarne ugotovitve so v tem oziru podane samo v železniških pošiljkah bratov VVudler v Zagreb. Ker pa so se bratje VVudler po navodilih Schrciberia posluževali često za pošiljke bele kovine morejo črpati povsem zanesljivi po-ne morajo črpati povsem zanesljivi podatki. Povsem zanesljiv zaključek je samo ta, da je količina vse ukradene kovine bila veliko večja, kakor pa je ona. ki jo uveljavlja obtožba.
Nabito polna porotna dvorana
Za današnjo razpravo, ki se vrši v bivši porotni dvorani, je bilo veliko zanimanje in jc bila dvorana nabito polna občinstva, ki se je večinoma rekrutiralo iz vrst železničarjev. Obtoženci, ki sc zagovarjajo iz svobode, so zavzeli prve dve klopi v avditoriju, dočim so sc branilci obdolžencev, 9 po številu, plasirali na mesto, kjer so svojčas razpravam prisostvovali porotniki. Državni tožilec in zastopnik železniške direkcije v Ljubljani dr. Meliva pa prisostvujeta razpravi na levi strani dvorane.
Razpravi, ki se je pričela ob pol 9. uri dopoldne, predseduje s. o. s. dr. Totn-bak. votanta sta s. o. s. K°lšek in Lečnik, zapisnikar je dr. Lepej, dočim zastopa obtožbo džavni tožilec Sever.
Ob pričetku razprave je najpreje predsednik dr. Tombak ugotovil osebne podatke posameznih obdolžencev, nakar je državni tožilec prečital obtožnico in sc je zatem pričelo zaslišanje posameznih obdolžencev, ki ob času poročila še traja. Razprava bo trajala ves dan in se bo naj brže jutri nadaljevala.
Prejeli smo: »K notici »Kaj pa to?«,, ki je v »Mariborskem Večerniku Jutra« izšla dne 21. VI. 1937 pod marenberški-ini novjoami, izjavljam: Ni res, da bi bil podpisani za soboto zvečer sklical sestanek v svrho ustanovitve nogometnega kluba in izdal vabilo v nemščini, res pa jc, dr takega sestanka nikdar nisem sklical in sam samo enkrat poslal nogometašem slovensko vabilo, naj pridejo na trening. Tudi ni res, da l)i bil povabil 13 mladeničev od 15—18 let, temveč so vsi nogometaši, s katerimi igramo, stari nad 20 let.« — Roman Hcrmctter.
Presenečenje.
A: »Dovolite, da vam predstavim sv«' jo sestro!«
j B: »Oho, potem sva pa midva brati'-saj jc bila ta gospodična lani moja I sestra.«
ffuuifd
Čez dve leti je Marija porodila hčerko. Ni ie bila vesela, kakor so druge matere, ampak- z otožnim smehljajem na ustnih je vzela otroka v naročje in rekla:
»Ubogo dete, zakaj si se rodilo!«
Zdravnik jo je začudeno pogledal:
Zakaj govorite tako, gospa?«
Žalibog. je resnica«, mu je odgovorila ona. »Glejte! Čaka šc tega otroka življenje, pomislite, težko življenje. In mar veste, kaj sc pravi živeti? Veste, kaj sc pravi v bolesti in obupu živeti?«
Pomirite se, gospa« , ji je prigovarjal zdravnik.
Ah, gospod, jaz sem mirna! Tako mirna, kakor še nikoli. Najraje bi umrla. Ah. rešena vseh bolesti in vse tuge. Vse hi šio mimo mojega groba, vse do mrzle smrti. Kajti pri meni bi bilo življenje .,.«
In otrok?« je pripomnil zdravnik, uisleč, da bo s tem spomnil mlado ženo njenega stanu.
Marija ga je vprašajoče pogledala, nato se je ozrla na otroka, ki je spal na njenih rokah in rekla:
»Glejte, ta angelček bi šel z menoj. Kamor bi šla mati, tja bi šlo tudi dete. Če bi mati šla v rešitev trpljenja, potem bi šlo tudi dete z njo. Saj smrt je rešitev vsega zla. in kje moram pustiti svojo lastno dete v slabšem življenju, dočim grem sama v boljše?«
Marija jc utihnila.
II.
Počasi so tekli dnevi Mariji. Dolgočasni. vedno enaki so bili, brez vsakih izprememb. Sčasoma se je Marija navadila nanje in se vdala v popolno resignacijo. Staršev ni nikdar obiskala, z možem ni skoro nič govorila in svojega deteta se je izogibala.
Ko je namreč spoznala, da ne bo umrla in da živi z njo vred še dete, tedaj se je čutila krivo nred svojim otrokom. Štela si je v r;ajhujše zlo, da je mali Idi dala življenje, s čimer jo je, po njenem mnenju, pahnila v nesrečo — v svet in njega trpljenje iu bolest.
Večkrat je dejala:
Jaz sem kriva, da bode trpela moja Ida in okušala bridki sad sveta. Grešila sem zoper svojega otroka, ker sem ga pahnila v življenje.«
In pri vsem vem je ljubila malo Ido bolj, kakor more ljubiti kaka mati svojega otroka.
Z nadnaravno ljubeznijo je čuvala nad njo, da se ji vsaj, dokler bode sama živa, ne pripeti kako zlo od strani sveta. Ljubila je Ido z ljubeznijo, porojeno v bolesti iu spoznanju. In to je najzviše-nejša ljubezen.
Toda njen soprog ni razumel te njene bolesti. Mnogo višje je Marija stala od njega, nego bi jo mogel mmeti. Zaradi lega je trdil, da je ni slabše matere, kakor jc njegova žena.
Id;> je hodila vedno Ic s papanom na sprehod. Tu ji je počasi vcepljal v mlado srce sovraštvo do matere. Včasih je dejal:
»ld!ea, ah kakšna je tvoja mama!«
Ida ga je pogledala vprašujoče.
»Glej«, jc nadaljeval papa. -Nikdar sc nič ne zmeni zate in sploh tc ccio nikdar nc pogleda. Nisi ji všeč. Mene tudi nemara. Veš, to je grda žena, ki hoče tebi in nieni slabo. Boj se je!«
»Zakaj pa?«	’
»Ah, Ida! Hudobna je tvoja mati, * hoče, da bi ti umrla. Ali bi rada umrla-* »Ne, ne, papa!« ie zaklicala Ida.
No vidiš, mama ti pa zeli smrt. sama tc bode umorila. Večkrat jc ^ P3kla: »Ah, da naša Idica s-j>Ioh nc j. živela, pa ibi bila srečna. < Ali misliš ti tako?«
Ne, papa! Jaz hočem živeti, saj jc ko prijetno. Kako pa. da je mama t;i misli?«
»Iznebiti se tc misli!«
»Pa zakaj?«	Jf
»Jaz sam ne vem! Saj mene tud' 1 more videti. Najraje bi . . .«
»Že vem, že vem! Oj, kako jc t() s,ra no! .- in Ida si je tiščala ušesa.
(Konec sledi)-
Mariborski »V e 5 e r 111 k« Jutr*
-Sr*.-	*.>'■*	-	.	r-.-r'	.	. ,1^f*evillJUyi;JHP|
26- ^uniia	193a/	27. i unija
2LETNI DNEVI MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE
V SOBOTO 26. VI.
svelana akademija
ob 20. uri v unionski dvorani
V	NEDELJO 27. VI. DOPOLDAN
POVORKA
ob pol 12. uri slavnost predaje Kraljevega spom. traka
POPOLDNE:
lavni telovadne nastop
ob pol 15. uri na letnem telovadišču Sokola matice
m
Mm6&i v ft^miumutju sokaiskega ate
S°kolsko društvo Marmor matica naproša svoje članstvo in ostalo Sokolu naklonjeno občinstvo, da se povorke ob priliki župnega zleta v nedeljo dopoldne udeleži v čim večjem številu, tudi v na-"cdnili nošah.
l/. včerajšnjih »Novosti« posnemamo naslednji poziv zagrebške sokolske župe, ki ga je naslovila na vse svoje članstvo: Zagrebški Sokoli — gredo v Ma ribor! V nedeljo, dne 27. t. m. praznuje mariborsko Sokolstvo veliko slavje. Na zastavo tamkajšnjega matičnega sokol skega društva, ki je bila razvita na Vi-dovdan leta 1914, se bo pripel na svečan način, spominski trak, ki ga je poklonil društvu Njegovo Veličanstvo kralj Peter H. Ob tej priliki bo tud; zlet mariborske sokolske župe, ki bi ,-;c moral vršiti v dneh 12. in 13. junija, a ie bil za te dneve prepovedan. Zagrebško Sokolstvo, ki ie v svojih prizadevanjih našlo v mariborskem Sokolstvu vedno in vsik dar čvrsto oporo, čuti dolžnost, da se ob tej priliki oddolži bratski mariborski župi in da poleti v lepi in gostoljubni Maribor. Z ozirom na izredno pomemb-;to svečanost mariborskega Sokolstva bo spremljala zagrebške Sokole sokolska godba 40 mož zagrebškega Sokolskega društva Zagreb 2. Zagrebški So-koii bodo ob tej priliki položili venec na grob nedavno preminulega, nepozabnega od'n-;ic"a rodoljuba, legionarja in sokolskega starešine br, dr. Ljudevita Pivka. Zdravo! Meddruštveni odbor zagrebških sokolskih društev.
l udi varaždinski Sokoli pridejo v Maribor! Za zletne dneve, mariborske sokolske župe pridejo v Maribor tudi varaždinski Sokoli s svojo lastno godbo.
Brzojavka sokolske župe Karlovac. Mariborska sokolska župa je prejela od bratske župe Karlovac brzojavko, v kateri se naša župa obvešča, da se tamkajšnje članstvo udeleži župnega zleta v Čim večjem številu.
Po/.iv vsemu mariborskemu sokolskemu članstvu! Opozarjamo vse članstvo mariborskih sokolskih društev, da je polnoštevilna udeležba v sokolski povorki, v nedeljo, dne 27. t. ni, strogo obvezna. Kdor jc uradno zadržan, naj se pravočasno opraviči pri svojem društvu, Zdra vo'
šolsko mladino z zelo lepo uspelo slavnostjo v > Vesni«. Prvi del sporeda je obsegal deklamacije, pesmice in ljubke prizore iz otroškega in živalskega življenja; vse to so izvajali malčki otroškega vrtca gladko in korajžno v veliko veselje sebi in vsem navzočim. Po kratkem odmoru je nastopil osnovnošolski tečaj kot skupina mladih mornarjev v slikovitem mornarskem kroju. V obliki male revije so sc vrstili mornarski spevi, deklamacije pssmi o lepoti morja, mornarski piesi in pogovori tnalih mornarjev med seboi. Starši in otroci, ki so polnili dvorano, so sledili vsem točkam z veli-k;m zanimanjem in so veselo ploskali ma!;m umetnikom. Gospe C. D’Acaro i in B V r e e 1; o. ki sta s svojim vztraj-I n im delom dosegli posebno glede jezika in izgovorjave uspehe, ki lahko v polni meri zadovoljijo vsakega strokovnjaka, sta res zaslužili prisrčno zahvalo staršev. otrok in vodstva francoskega krožka, ki še posebno upa, da se bo marsikateremu izmed otrok, ki so sedeli letos mod gledalci, izpolnila tiha želja, da bi i mogli nastopiti prihodnje leto na odru j med igrale.:.
Polovična vožnja za zlet — dovoljena! Ministrstvo prometa je z odlokom M. S. br. 11495 od 15. V. 19.37 dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem letošnjega zleta mariborske sokolske župe tudi Nesokolom in to prot! nabavi žel. legitimacije K. 13 in potrdilu o udeležbi na zletu. Vsem udeležencem zleta se bodo legitimacije žigosale z zlehiini žigom v Narodnem domu in na zletišču
Predaja vstopnic za sokolske prireditve.- Vstopnice za svečano akademijo, ki so vrši v unionski dvorani v soboto ob 8. uri, se dobe v trgovini Zlate Brišnik.
Vstopnice za javen nastop v nedeljo ob pol 15. uri na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor matice se dobe v predprodaji pri br. Burešti.
Vse- govore, ob pviVkj letošnjega zlet" mariborske sokolske župo, zlasti pa one pred Narodnim domom, ko bo izvršena svečana predaja Kraljevega traka zastavi matičnega društva, bodo ojačali zvočniki tvrdke Radio Maribor.
Sokolska povorka, V nedeljo, dne 21. tm. se bo pomikala sokolska povorka takole: ob pol 11. uri odhod /. letnega telovadišča Sokola Maribor matice skozi Strossmajerjcv drevored po Koroški ce-(
sti preko (Slavnega trga skozi Gosposko | v .	Pfenm	*!#!•____
ulico, po Slovenski ulici in Aleksandrovi I svcže svinjsko meso cesti, preko Sodne v Tattenbachovo ul.
pred Narodni dom. kjer bo takoj nato 7a nirtve proglašeni. Okrožno sodišče
slavnostna predaja spominskega traka Nj. Veličanstva Kralja.
Najvljudneje naprošamo hišne posestnike, da blagovolijo v soboto (26. t. m.) in v nedeljo (27. t. m. razobesiti državne zastave v počastitev Njegovega Veličanstva Kralja Pelra 11. Ravnotako naprošamo gg. trgovce, da blagovolijo okrasiti svoja izložbena okna s sliko Nj. Vel. Kralja Petra II. in z državnimi trobojnicami.
Zletnj odbor sokolske župe sporoča: Slavnostna akademija v unionski dvorani prične točno ob osmi uri zvečer, radi česar naprošamo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnik.
Odvetniška vest. Odvetniški izpit jc napravil g. dr. Branko Cvetko. Čestitamo!
Stavbišča na bivšem Rosenbergovem posestvu prodaja mestna občina. Ob Bet navski cesti so. kakor doznavamo, na raz Polago stavbišča za 1-nadstropne .hiše, Parmovi in Beograjski ulici pa za vi-sokopritlične hiše. Cena za 1 nr jc ob Uetimvskl cesti Din 30 '■ obvezo, da sc ]|iša zgradi v 2 letih, za druga stavbišča Pa 1 >in 22 če se prične z gradnjo v 4 mesecih, sicer pa tudi Din 30 nf. Nadaljnja stavbišča ob Dalmatinski in Ljubljanski "lici sc kakor zatrjujejo priono prodajati kasneje, večji kompleks pa jc pridržan za /Kradb» malih stanovanj po enotnem na-Crtu. Zgradbe ob Tržaški cesti sr pripadajočim zemljiščem namerava prodati mestna občina ugodnemu ponudniku v celoti ali v dveh delih.
Mestni otroški vrtec HI. vljudno vabi
razstavi otroških ročnih del, katera sc yrši dne 27., 28. in 29. junija 1937. v otroškem vrtcu Valvazorjeva ul. št. 40. Pridite ljubitelji malčkov! Razstava jc odleta od 8. do 18. une.
Maistrovim borcem. Borba za dosego •'asih dobroveljskih pravic se razvija J^časi v naš prid, čeprav še ni končana. 1 o dosedanjem stanju pridejo v poštev santo tisti, ki so sc dokazano do 5. nov. 7I8 prostovoljno javili in kot borci ak-tlvPo ter požrtvovalno pomagali pri (,sVtrbojonju in ujedinjenju. Samo taki naj se čim prej zglasijo v našem tajništvu Nar. dom) ob sredah in sobotah od 18. do 19. ure. da izpolnijo potrebne podat-Ke. ZMB.
Kaajev steg skavtov v Mariboru spo-iroča svojini članom, da jc v soboto ob 10. predp. taborni zbor. Točnost!
Kolonija Jadranske straže potuje na morje v ponedeljek dne 28. tm. ob 18. uri. Vsi priglašeni naj bodo točno ob 17. uri na glavnem kolodvoru. Prijave sprejema še do sobote pisarna Jadranske straže, Gregorčičeva ul. 26.
Gozdovniki. Jutri v soboto se vrši ob 18. uri v gozdovniški sobi sestanek vsega članstva, obvezen za one, ki gredo na tabor. Ob 17. uri se vrši istotam sestanek staršev.
Društvo jug. akademikov v Mariboru sporoča, da je g. ing. Mačkovšck službeno zadržan in je zato za nocoj napovedano predavanje »Slovenija, osobito Podravje, v sodobnih nemških teorijah« prc toženo. Datum predavanja bomo pravočasno objavili.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od g. Prana Skazc, glavnega tajnika Združenja trgovcev 100 Din mesto venca na grob njegove nečakinje Herice, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala.
Mestna podjetja avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus dne 27. 111 29. t. m. ob 5.40 vrh Pohorja. Vrnitev isti dan ob 19.30 (od odcepa). Izlet bo samo v slučaju lepega vremena In ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave do 26. tm, oziroma 28. tm. v prom. pisarno mest. avt. prometa tolef. 22-75. Cena v eno smer Din 20.
Prisrčna slovesnost v francoskem krožku. V soboto, dne 19. t. m. je zaključil francoski krožek v Mariboru pouk v otroškem vrtcu in v tečaju za osnovno-
v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Alojz Ritonja, delavec pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Štefan Horvat, poljedelec v Doliču, Matija Jug, posestnik v Gibini, Franc Petek, posestnik v Ključarovcili, Štefan Mesarič, poljedelec v Lipovci, Ludvik Obran, posestnikov sin v Adrijancih, Štefan, Belek, poljedelec v Neradnovcili, Mihael Dolničar, posestnik in zidar v Vrhlogi, Anton Topolnik, zidar v Stanetincih, Anton Rožman, delavec v Policah, Ivan Gscl-man, posestniški sin v Bohovi, Anton Trstenjak, delavec v Obrežju, Jožef Gregorič, delavec v Devini, Ivan Gavez, delavec v Turškem vrhu, Jožef Pavel, posestnik v Polani. Jožef Mencinger, delavec v Večeslavcih in Alojzij Bratuša, posestniški sin in zidar v Framu.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Dr. Brumen Anton, odvetnik in Korošec Draga, magistra farmacije; Tadina Ignacij, mizarski pomočnik in Felser Elizabeta: Kukavica Valentin, nadzornik signala drž. žel. in škof-jančič Ivana, prodajalka; dr. Kac Leon, zdravnik in Kamenšak Erika, zasebnica; Weixl Stanko, trgovec in Kneser Friderika, zasebnica; Jurše Franc, steklarski pomočnik, Vrbanova 20 in Otilija Stcrbal, manipulantka, Orožnova 7; Bečaj Vekoslav, elektrik, Studenci in Germ Ivana, predica, Zg. Radvanje; Gobec Ivan, čevljarski mojster, Dajnkova 8 in Jagačič Terezija, polj. del., Trnovec; Kohont Adalbert, ključavničar, Jadranska 23 in Horvat Cecifija, obč. uslužbenka, Jadranska 23; Czucnik Frane, zidar, Pobrežje in Rcininger Jožefa, delavka, Pobrežje; Kramer Rudolf, tov. ključavničar, Tržaška 65 in Petek Antonija, bivša tov. delavka, Tržaška 65; Stupica Milan, tiskarniški uslužbence, Studenci in Speletz Marija, tkalka, Studenci; Cigler Ivan, orožnik, Beograd in Seršen Alojzija, pos. hči, Veržej; Huber Tomaž, čevljarski mojster, Frankopanova ul. 59 in Bartolič Olga, Pobrežje. Bog daj srečo!
Iz poštne službe. Napredovala je iz VII. v VI. skupino višji poštni kontrolor Marija Korošec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Upokojen jc poštni uradnik Josip Hodnik v Mariboru.
šahovski turnir v Rogaški Slatini. Včeraj je bilo 11. kolo, ki je prineslo naslednje rezultate: Trifunovič : Kostič I : 0, Vukovič : Foltys l : 0, Pirc : Schreiber
1 : 0, Matvejev : Kalabar 1 : 0, Gereben : Samisch 1 : 0, partiji Nedeljkovič : Konig in Tomovič : Najdorf sta se končali re-mis. Stanje po 11. kolu: Najdorf 8, Foi'tys, Samisch 7, Broder, Pirc, Trifunovič, Vukovič 6, Gereben 5 in pol, Kostič, Tomovič 4 in pol, Konig, Matvejev, Schreiber 4, Nedeljkovič 2 in pol, Kalabar 2. Dane^ je prost dan in se bo 12. kolo vršilo jutri.
Smrtna kosa. V Strossmajerjevi 18 je umrla v 54. letu starosti Ivana Jelenič s. Lamberta. V Novi vasi v Spodnji Radvanjski 6 pa je umrl v visoki starosti 80. let vpokojeni strojevodja Ivan Gluše. Žalujočim naše toplo sočutje!
Smrtni padec s črešnje. V Jablancih v Slovenskih goricah je obirala 55-i'etna posestnica Lucija Murkova v domačem sa-donosniku črešnje. Postavila je k drevesu lestev ter se vzpela na drevo. Ko pa je plezala po vejah še višje, sc ji je nenadoma spodrsnilo ter je strmoglavila s 6 111 višine na tla, kjer je obležala s strto hrbtenico negibna in mrtva.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Prodiranje hladnejšega zapadnega zraka, mogoče že ponoči nevihte, nato oblačno vreme z možnostjo dežja.
Nočno lekarniško službo imata Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Otroci zažigajo. Pri posestniku Josipu Brumcu v Pokošu pri Spodnji Polskavi so se domači otroci igrali na skednju. Mlajši 6-letni sinček je iz kuhinje prinesel vžigalice ter so se otroci z njimi pričeii igrati. Nenadoma jc pričelo goreti seno ter so otroci panično zbežali iz skednja. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil in v naslednjem trenotku je bilo vse gospodarsko poslopje v ognju ter je zgorelo do tal. Škoda znaša preko 40.000 dinarjev.
Spor zaradi vršaškega vina. V zvezi s sporom med vršaškimi trgovci z vinom in slovenskim: vinogradniki se vodita sedaj pred vršaškim sodiščem dva procesa. V obeh primerih je tožena eno-loška postaja v Mariboru, češ, da je njena analiza, da vršaško vino ne ustreza predpisom, napačna. Ker se mnenji vr-šaške in mariborske enološke postajo razlikujeta, jc bila sedaj vino poslano v izjavo topčiderski postaji in njeno mnenje bo za izid obeh procesov odločilno.
V	Maribor poslano vršaško vino pa je še zapečateno.
Bombe na Maribor
Ni se treba še nikomur, bati, da mu že prihodnje dni kako jajce ogromnega jeklenega ptiča v spanju trešči na glavo, ali popolnoma izključeno ni, da se prihodnja leta to ne zgodi, dasi vojna v bližnji bodočnosti ni verjetna. Zato sc moramo pravočasno pobrigati za to, kako se nam jc zadržati za- primer napada iz zraka, kadar padajo bombe, napolnjene s strupenimi p?ini.
Zato pojdimo vsi gledat izredno zanimiv film o obrambi pred napadi iz zraka, ki ga predvajajo v dvorani Ljudske univerze (Kazinsko poslopje) danes petek in jutri soboto zvečer ob ppl 21. uri, v nedeljo dopoldne pa ob 11. uri. Vstopnina je zelo nizka in znaša za odrasle le 3 Din, za dijake pa le 50 par. Z ozirom na skrajno važnost pravilne poučitve za primer vojne jc računati s tem, da bo prebivalstvo pravilno razumelo svrho tega filma in si ga pojde v velikem številu ogledat.
hUnikove Mwite
Putnik sporoča, da bo njegova slavna poslovalnica v Mariboru, tel. 21-22 v nedeljo 27. t. m. in na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. ves dan zaprta. V ponedeljek 28. t. m. na Vidov dan pa bo odprta od 7.30 do !J5. ure. Ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru, tel.
26-69, pa uraduje ves čas1 pri prihodu in odhodu vseh vlakov. Potujoče občinstvo se naproša, naj si vozne karte in potrebne valute nabavi že eden ali dva dni pred nameravanim potovanjem.
Spomnite se CMD!
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra
iaduje teiefotucM vesli
V Dovrning Streetu prevladuje optimizem
V	Mariboru, dne 25. VI. 1937
—IIIHIIH IH I « H I' HI  f II
Vidovdanska številka
„l/etemka“
LONDON, 25. junija, Reuter poroča: t ukajšnji krogi še niso sprejeli doslej nobenega službenega sporočila, da bi nemške in italijanske vojne ladje v španskih vodah zasledovale kakšne druge cilje kakor upravičeno zaščito nemških tet italijanskih trgovskih ladij. Radi tega niso dobile angleške vojne ladje doslej nikakšnih novih navodil. Zadržanje posameznih enot nemške vojne mornarice v španskih vodah je povsem normalno. Radi tega tli po zatrjevanju merodajnih londonskih krogov nobenega vzroka za vznemirjenje. Položaj se lahko označuje kot miren. Na drugi strani pa se kaže želja za pravočasne priprave za vsak slučaj. Vsekakor bo skušala angelska vlada pred poskusom izpolni-
j 'zide v soboto dne 26. t. m. in sicer v po-tve vrzeli, ki je nastala radi umika ita- množenem obsegu ter povečani nakladi, lijanskih in nemških kontrolnih ladij, do* Številka ostane v krogu čitateljstva ter biti od rimske in berlinske vlade točne naročništva štiri dni ter je insercija v na-informacije glede nadaljnjih namenov, vedeni številki zelo priporočljiva. Trgov-S francoske strani se je sprožil predlog, ci in obrtniki se vabijo, da oglašujejo v
da b> izpraznjene kontrolne zone zasedle po francoskih ter angleških pomorskih vojnih edinicah z mornariškimi častniki nevtralnih držav v svrho so-l»cntrole.
LONDON, 25. junija. Najboljši dokaz za ublažitev napetosti so napovedi tiska, da se v Downing Streetu ponovno ba-vijo znovim povabilom rajhovskega ministri barona Neuratha. Z osebnim stikom naj bi se odstranila vsa sporna vprašanja.
navedeni številki in se sprejemajo večji oglasi le do petka IS. t. m. ob 17. uri, mali oglasi pa najpozneje do sobote 26. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Tudi Chautempsa čakajo težave
PARIZ, 25. junija. Včeraj se je v finančnem ministrstvu sestala posebna komisija pod predsedstvom predsednika vladr; Camilla Chautempsa, da izdela na črt o novih finančnih pooblastilih, ki jih bo Chautemps zahteval v zbornici in senatu. Dokončno besedilo finančnega sanacijskega načrta bo gotovo, čim se \riie novi finančni minister George Bon net, bivši francoski poslanik v Washing-tonu, ki je na povratku v Francijo. Nekateri listi povdarjajo, da bo imela vlada
C. Chautempsa navzlic simpatičnim od-1 flacijski politiki.
Približevanje Anglije ter Japonske
inevom v javnosti zelo težko stališče v izvajanju svojega finančnega programa. Senat vztraja slej ko prej na odklonilnem stališču napram ukrepom, ki jih je v finančno političnem pogledu sestavila Blu mova vlada. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov bi bil senat pripravljen sprejeti finančna pooblastila, vendar samo pod pogojem progresivnega zvišanja davkov. Vendar je tudi v tej možnosti mnogo težav in opozicije, zlasti pri onih političnih krogih, ki so proti vsaki de-
poleg mesta načelnice še razne druge vidne in odgovorne funkcije. V vsem sokolskem delu je bila marljiva kakor v Šoli. Vneto se je udejstvovala tudi v Ciril Metodovi podružnici. Odlični učiteljici in sokolski delavki želimo, da ohrani svoje sodelavke in učiteljsko društvo, ki mu je bila vneta blagajničarka, v dobrem spominu. Njej pa želimo v njenem novem stanu obilo sreče in zadovoljstva.
^ tuiske u/iuiro
LONDON, 25. junija. Po preliminarnih razgovorih britanskega zunanjega ministra Edemi in japonskega poslanika Jo-škie se bo pričela skoro izmenjava misli v svrho odstranitve vseh nesporazumov.
Ogromen nakup zlata
LONDON, 25. junija. Havas poroča: Angleška banka poroča, da ie kupila 5,145.239 funtov šterlingov zlata, Ta
Oba državnika se bosta razgovarjala
Kresovanje CMD v Ptuju. Moška podružnica CMD v Ptuju priredi s sodelovanjem ženske podružnice tudi letos običajno kresovanje v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda in sicer dne 3. julija na Piramidi.
Vlomili v shrambo, ki jo ima ptujski športni klub »Drava na svojem igrišču ob Dravi v majhni koči. Vlomilci so odnesli pri tej priliki mnogo stvari iz klubove garderobe. Špodo cenijo na okrog 1200 Din. Za storilci ni sledu.
SK Drava, nogometni ptrvak Ptuja,
v
predvsem o trgovinskih zvezah med obe \ °digra na povabilo SK Železničarja ma državama, o kitajskem problemu ter Mariboru v nedeljo, dne 27. t. m., skom-
uačrtu pacifiškega pakta.
transakcija je največji nakup navedene banke v zadnjem času.
V
SK Železničar pred težko nalogo
V nedeljo, 27. t, m. se bo vršila na sta d ionu ob Tržaški cesti revanžna tekma v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v nacionalno ligo. Srečala se bosta prvak zagrebškega podsaveza JNS. varaž d inska Slavija in SK. Železničar. Tekma je velike važnosti za oba nasprotnika, če reflektirata na nadaljnje tekmovanje. Radi tega se pričakuje v nedeljo ogorčena borba, ki bo prav gotovo zelo zanimiva in napeta. Slavija je odličen nasprotnik, tako da bodo morali Železničarji napeti vše sile, da si zasigurajo ob stanek v kvalifikacijskem tekmovanju. Razpored prireditev na stadionu ob Tržaški ccsti je naslednji: Ob 14.30 prija-cliska tekma ISSK Maribor mladina : SK. Železničar mladina; ob 15.30 SK. Železničar rezerva : SK. Drava (Ptuj) D ob 17.30 SK. Slavija (Varaždin) : SK. Železničar I. Zadnjo tekmo bo sodil g. Kap iz Sarajeva.
Mltropa cup. Danes se boste vršili dve tekmi, in sicer med Sparto In Admiro v Pragi in med Ferenczvarošem in Slavijo v Budimpešti.
ISSK. Maribor na Sušaku. Nogometna enajstorica ISSK Maribora potuje danes na Sušak, kjer bo odigrala dve prijateljski tekmi, in sicer v nedeljo proti SK. Orientu, v ponedeljek pa proti SK. Viktoriji,
Hovke m HuUmetske oko&ice
Ob odhodu dobre učiteljice. Šinko Justina, učiteljica v Križevcih pri Ljutomeru, se bo v počitnicah poročila z ne-učiteljem ter s tem zapustila Križevce in učiteljsko službo. V Križevcih je službovala polnih 9 let jn v tem času pridobila mnogo spoštovanja in simpatij ne samo v učiteljskih vrstah, tctnvqč tudi med širokimi plastmi našega podeželja. Bila je zelo priljubljena kot marljiva, vestna in stroga učiteljica, ki ji je bila vedno pri srcu srčna izobrazba mladine. V svojem prostem času pa se je posvetila sokolskemu delu ter v društvu zavzemala
biniranim moštvom tega kluba prijateljsko tekmo kot predigro h glavni tekmi med varaždinsko Slavijo in prvim moštvom Železničarja.
?aUkiltove Movice
Ne zamudite redko ugodne prilike <:a
ogled divnih pokrajin:	Dolomitov	in
GroBgloeknerja! 7 dnevni izlet Putnika z luksuznim avtokarom od 4. do 10. julija 1937. Popoten »ranžman le Din 1800. Zasigurajte si mesta! Prijavo Putnik, Maribor-Celje.
h djuftke haitm
Nič ni tako skrito, da ne bi postalo! očito. Ze nad leto in pol je minulo in res j bi ostalo javnosti prikrito, če ne bi okoj postave vestno sledilo vsem dogodkom. Tako si je predstavljal in mislil tudi nad j 50 let stari F. C. iz Konjišča v Apačkij kotlini, ki .ie, kakor se sedaj zagovarja,! v pijanem stanju zlorabil svojo takrat 18j letno duševno nekoliko zaostalo hčerko j Anico ter z njo spolno občeval. Posledi-j ca te združitve pa seveda ni izostala Jn rodila se e hčerka, ki ni imela doslej očeta in bi ga tudi še ne imela da ni slednjič to zamotano zadevo razvozljalo vestno oko postave apačkili orožnikov. Ker pa tako nemoralno dejanje nasprotuje za- j konu, ki predvideva precej ostre kazni, je orožništvo prijavilo zadevo sodišču, kjer čaka vsiljevega očeta zaslužena kazen. nedolžni nebogljenček pa bo dobil na ta način vsaj krušnega očeta, ki ga do-slej ni imel.	_______
h iivUema m sveta
gr-.«..-
Svinčniki za barvanje ust In kurji kremplji
Na kaj vse iznajdljivi ljudje ne pridejo! Angleški prekupčevalci parfumskih in olepševalnih sredstev so precej časa razmišljali. v kakšne svrhe nakupujejo nekateri trgovci s perutnino toliko rdečih svinčnikov za barvanje ustnic. Kar jc bilo še na vsem najbolj značilno je pač to. da so ti odjemalci segali po najdražjih vr- j stali. Zgodilo se je celo, da je nekega dne v nekem prijaznem angleškem mestecu j teli svinčnikov nenadoma v vseli trgovi- j nah zmauijkalo. Nenavadno velik odjem tega kozmetičnega sredstva je povzročil, : da so se začeli za posamezne kupce za-; nimati Rezultat tega raziskovanja je bil takšen, kakršnega najbrže nikdo ni pričakoval. Ugotovilo se jp, da barvajo mnogi prekupčevalci s perutnino s tem barvilom kokošje kremplje. Vsa perutnina, namenjena za prodajo, je imela svetlo rdeče kremplje, tako da so bili kupci pri nakupu kaj zadovoljni, misleč, da so nakupili samo mlado in izbrano perjad. Na ta način so podjetni Angleži dvignili ceno perutnini in jo spravljali v denar. Ta j moda pri nas menda še ni v navadi, mogoče je pa vendarle marsikatera gospr dinja kupila »pomlajeno« perutnino.
Ne pozabi naročnine
Jtazno
BRZOJAVKA!
Danes in jutri pojedina svežih morskih rib, gostilna Vi-cel, Rotovški trg 8. Cevoli, skombri na rešetki, sardele, male ribiee, pristna dalmatinska in štajerska kapljica. 3415
Posest
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
v bližini Maribora usodno na prodaj. Naslov v upravi lista-3367
Prodam
MOŠKO KOLO
Din 269.—, spalnica iz trdega lesa s 3 ploščami z-a Din 1100—, postelje omare. Koroška e, 10.	3479
Dobro ohranjena
DVOKR1LNA VRATA
z okvirom na prodaj v Na-baivfljalni zadrugi drž. tisi.. Rotovški trg 2	3417
lokal
LOKAL
v novi stavbi s sobo oddam. Studenci, Kralja Petra c. 72. Ml fi
Sobo odda
SOBO
z malo kuhinjo oddam podnajemniku. Naslov v upravi lista._________________ .H80
LEPO OPREMLJENO SOBO
svetlo, mirno, oddam. Uporaba kopalnice- Naslov v
upravi-	-5420
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28. pritličje. desno.	3416
Stanovanse
DVOSOBNO STANOVANJE
parketirano, ter posebno sobo oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte.	M19
Službo dobi
Pridno in pošteno NATAKARICO - SERV1RKO
sprejmem takoj. Hotel Novi : svet«, Povodnik Jurčičeva J ulica.________ M 23'
Kupujte svoje potrebščine pri našilf inserentih i
So&oma in Gomora
28
\ngeljk sc jc od strahu tako streznil, da ugani! vsa neštevilna vprašanja, na Katera mu bo še odgovoriti, in grozno mu je bilo pri srcu, ker ni vedel, kaj naj odgovori in kako naj s«; reši.
Kar zvrnil se bom na tla, kakor bi bil '»rez zavesti,« je mislil sam pri sebi, »Tako dobim vsaj nekaj časa, da se vse premislim.«
Začel se je res polagoma zibati in se z rokami prijemati zidu, vnies pa pehal iz i:bc besede:
Oh ... gospod cesarski... oblast ima-j .,. čez življenje in smrt.. .«
Tedaj je vstopil v sobo stražnik, pogledal Angciika in silnemu strmenju zakli cal:
»Saj to je kapucinski pater, o katerem govori vse mesto, da je živ v nebesa zle tel.«
Komaj je bil policaj zaklical te besode, se je Angelik zazibal in padel od samega strahu na tla, kakor je bil dolg in širok.
Ko se je Angelik tako nenadoma sesedel in obležal na tleli, sta mn policijski uradnik in redar vsa preplašena priskočila na pomočiti ga spravila na noge. Policijski uradnik mu je. hotel ponuditi stol.
a je to opustil, ker se jc izkazala nujna potreba sobo temeljito prezračiti in dati ubeglcmu kapucinu priliko, da pride zopet k sebi.
Naposled je Angelik ves prepaden in zbegan sedel pred policijskim uradnikom s tresočim se glasom odgovarjal na njegova vprašanja.
»Povejte mi vendar, ljubi gospod,« je rekel uradnik sočutno, kaj se je vendar z vami zgodilo? Ko se je med babnicami reznesel glas, da ste se iz kute vzdignili iti zlezli živ v višave, je policija vprašala v kapucinskem samostanu, kaj da je z va mi, in dobila jc odgovor, da ste prostovoljno samostan zapustili. Ali je to resnično?«
»Prosim gospod cesarski, to ni resnično
da sem živ v nebesa zletel...« resnično pa je, da sem samostan prostovoljno zapustil. O. da prostovoljno in prosim vas, blagi, plemeniti gospod, nikar me ne pošljite nazaj.«
In Angelik je 'zdrknil s stola in je padel na kolena in jc s povzdignjenimi rokami prosil:
»Oh. gospod, nikar me ne pošljite nazaj v samostan! Vi ste gotovo iramazon-Prosim vas pri vseh frainazonskih svetnikih, nikar nazaj v samostan.«
Strine je gledal policijski uradnik ob|!' pajočega Angelika.
»Ali ljubi gospod,« mu ie zaklical, ■■sy) vas nihče ne sili. da bi šli nazaj v sartfO' stan. To je bilo mogoče po avstrijskih P°' stavah, zdaj pa veljajo tu francoske V°' stave.	(Dalje.)	_
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za mseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d..
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, \si v Mariboru.