Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2G, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER — 17. JANUARJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izredna aktivnost političnih organizacij preti volitvami □ w q n V/ ff*bi VI ffM /py? L. Včeraj pa Je Republiški zbor Ljudske skupščine LRS razpravljal o raznih zakonskih predlogih in dopolnitvah statutov. Nato Je Ljudska skupščina LRS sprejela sklep o svojem razpustu in bo prvič zasedala v novem sestavu po opravljenih volitvah. Novi predsednik Velike ljudske skupščine Romunije Po smrti predsednika Petrua Groze je romunska skupščina na . izrednem zasedanju soglasno izvolila za novega predsednika Prezidija romunske skupščine Gheorghea Maurerja, dosedanjega romunskega zunanjega ministra. Predlagal ga je prvi sekretar Delavske partije Gheorghiu Dej. RAZPUST LS LRS Te dni je bilo po vseh naših občinah izredno živahno. Občinski odbori Socialistične zveze in občinski komiteji ZKS so na skupnih sejah razpravljali o svojih kandidatih, oziroma o svojih predstavnikih, ki so jih sklenili predlagati za kandidate za poslance na predstoječih volitvah v Republiško in Zvezno skupščino. Tako so bili taki sestanki v ponedeljek v Kopru, v torek v Divači, Izoli, Piranu, Pivki in Ilirski Bistrici, v sredo v Iirpeljah in Postojni, v četrtek pa v Sežani. Dogovarjanje za kandidiranje zveznih ljudskih poslancev je bilo B«kretar Občinskega komiteja ZK Koper Karel Štrukelj je vodil razširjeno sejo SZDL, na kateri so se pogovorili o kandidatih za poslance dokaj gladko in enodušno, medtem ko se za kandidate republiške skupščine niso mogli povsod na prvi mah zediniti. V občinah Koper, Izola, Piran in Hrpelje so se politične organizacije sporazumele, da ponudijo kandidaturo za ljudskega poslanca v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine za območje teh ščirih občin znanemu slovenskemu partizanskemu borcu, narodnemu heroju dr. Marjanu Breclju, ki je zdaj tudi zvezni državni sekretar za blagovni promet in predsednik Turistične zveze Jugoslavije. Na podlagi sporazuma med štirimi občinami je šla k njemu v sredo posebna delegacija s prošnjo, naj bi sprejel kandidaturo, o čemer poročamo na drugem mestu. Za drugega kandidata za poslanca v Zvezni zbor so je preostalih pet občin našega okraja sporazumelo kandidirati našega Kajtimira, tovariša Alberta Jakopiča, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS v Kopru. Koprski okraj voli enega poslanca v Zvezni zbor proizvajalcev po industrijski skupini. Vseh devet občin se je sporazumelo, da bodo to kandidaturo ponudile tovarišu Tonetu Šturmu, pomočniku direktorja Splošne plovbe Piran in predsedniku Okrajnega sindikalnega sveta. V kmetijski skupini voli v Zvezni zbor proizvajalcev vsa zahodna Slovenija le enega poslanca in je sklenila to kandidaturo poveriti znanemu partizanskemu borcu, članu CK ZKS Janezu Hribarju. Kot rečeno pa še niso po vseh občinah znani predlogi za kandidate za republiške ljudske poslance, čeprav so tudi ti v glavnem že znani ali pa bodo dokončno znani v najkrajšem času. Tako so se v prvi volilni enoti v Kopru že sporazumeli, da bodo politične organizacije za svojega kandidata v republiški zbor nove Ljudske skupščine LRS predložile podpredsednika Izvršnega njemu bo šla posebna delegacija in ga prosila, naj sprejeme kandidaturo, V drugi volilni enoti v Kopru pa še nimajo določenega predloga za kandidata. V republiški zbor so nadalje predlagali v Divači in Hrpeljah predsednika OLO Koper Albina Dujca, v Izoli Gina Gobba, v Pivki Albina Kureta, v Piranu Davorina Ferligoja, v Sežani Alfonza Grmeka, v Postojni pa Ivana Regenta, medtem ko se v Ilirski Bistrici še niso mogli sporazumeti o kandidatu. Prav tako še ni povsod znanih pet kandidatov za poslance, ki jih koprski okraj voli v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. Vsi omenjeni sestanki po naših občinah so bili izredno živahni in razgibani. Predvsem je bilo opaziti živo zanimanje vseh sodelujočih za naloge, pred katerimi so zdaj pred bližnjimi volitvami vse politične organizacije. Opaziti je tudi bilo, da so zborovalci izredno kritično presojali vse predloge in podrobno pretresali vrednost posameznih predlaganih kandidatov, saj se dobro zavedajo, da bo družbeni razvoj veliko odvisen prav od poslancev, ki jih bomo sedaj izvolili za prihodnja 4 leta. m © ^ Ko so se politične organizacije v občinah Koper, Izola, Piran in Iirpelje sporazumele, da ponudijo kandidaturo za poslanca v zvezni zbor Ljudske skupščine FLRJ tov. dr. Marjanu Breclju, zvezne- mr rlr^pvnerou "^kvet^riu zp blr1 ■ govni promet in predsedniku Turistične zveze Jugoslavije, je v sredo šla k njemu posebna delegacija. Delegacijo je vodil predsednik OLO Koper Albin Dujc, sestavljali pa so jo predstavniki vseh štirih omenjenih občin. Tovariš Brecelj je delcgacijo sprejel v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Predsednik Dujc je dr. Marjanu Breclju predstavil člane delegacije in povedal, da so bili izbrani na razširjenih sejah SZDL v vseh štirih občinah, ki sestavljajo to volilno enoto, z nalogo, da kot pred- Delegacija štirih občin (Koper, Izola, Piran in Hrpelje) s tov. Dujccm na čelu pri dr. Marijanu lireclju V sredo sta v Ljubljani oba zbora Ljudske skupščine LRS razpravljala o predlogu perspektivnega gospodarskega plana in o predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja za leio 195S. Po obrazložitvi obeh predlogov, ki sta ju v imenu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dala tovariša Viktor Avbelj in Tone Bole, sta oba zbora na ločenih sejah predložena predloga brez bistvenih sprememb soglasno sprejela. Zbor prozvajatcev je mimo tega izglasoval odlok o tem, kateri zakoni, odloki in ukazi republiške Ljudske skupščine in njenega bivšega prezidija prenehajo veljati. Plenarna seja občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS v Kopru minuli ponedeljek stavniki SZDL naprosijo tovariša Breclja, naj sprejme kandidaturo za zveznega poslanca, ker ga namerava SZDL na prihodnjih zborih volivcev predlagati kot svojega kandidata za poslanca v zvezni zbor. Razložil mu je željo in prošnjo našega članstva SZDL, naj bi to kandidaturo sprejel. Tovariš Brecelj je nekoliko presenečen odgovoril, da mu je težavno takoj dati odgovor, ker ni razmišljal o tej možnosti. Vendar pa je po kratkem preudarku in zagotovilih članov delegacije. politični aktivi to volilne enote odločno želijo njegovo kandidaturo, tovariš Brecelj ponudbo sprejel. Pri tem je sicer ugotovil, da doslej ni veliko hodil v Koper, vendar pa so mu člani delegacije vse pomisleke takoj ovrgli, saj je vsakemu dobro znana splošna ob- širna politična in gospodarska razgledanost tovariša Breclja. Še posebej so željo članstva SZDL svojih občin tolmačili tovariši Davorin Ferligoj, Anton Brezavšček, Karel Štrukelj in Anton Ovčarič, medtem ko je tovariš Albin Dujc dr. Breclju na kratku razložil politični in gospodarski položaj ter mu raztolmačil splošne razmere v koprskem okraju. Ob zaključku je tovariš Brecelj dokončno obljubil, da sprejme kandidaturo, ki mu seveda nalaga določene nove obveznosti. Povedal je, da je sicer nekoliko daleč, ker je njegovo službeno mesto v Beogradu, da ima veliko dela, vendar pa je obljubil, da bo prišel na predvolilne konference, da se z volivci tudi osebno spozna. Poudaril pa je svojo željo, naj vprašanje kandidature postavijo na najširšo bazo, da bodo ljudje svobodno preudarili in dejansko povedali to. kar mislijo o predlaganem kandidatu. Tovariš Pribac, kmet iz Šmarij pri Kopru, je tovarišu Breclju zagotovil, da stoji za delegacijo in se pridružuje njenemu mnenju in prošnji vse prebivalstvo te volilne enote. Zdaj, ko ima SZDL te volilne enote privoljenje tov. dr. Marjana Breclja za kandidiranje, ga bo predstavila na prihodnjih zborih volivcev kot svojega kandidata in se bo odločno zavzela za to, da bo tovariš Brecelj na bližnjih volitvah tudi res izvoljen za ljudskega poslanca v zvezni zbor Ljudske skupščine FLRJ. DRUGA OBCINS1 A KONFIRKM \ ZVFZE KO M l'N ISTO V PIVSKE OBČINE Program dela je treba temeljito poznati Izredno zasedanje OZN o razorožitvi? Politični opazovalci iz Palače narodov v New Vorku poročajo, da bi utegnilo v kratkem priti do i/rednega zasedanja Glavne skupščine OZN, na katerem bi razpravlja li o razorožitvi. Do zdaj se je že okrog 30 delegacij izreklo za sklicanje izrednega zasedanja, potreben pa je pristanek -52 delegacij. Politični opazovalci opirajo svojo trditev, da bi utegnilo kmalu prili do izrednega zasedanja Glavne skupščine predvsem na dejstvo, da takemu predlogu ne nasprotujeta niti delegaciji Velike Britanije in ZDA. Res je sicer, da sta ti dve državi objavili skupno stališče, da ne verja-meta v kakšen poseben uspeh takega zasedanja, vendar sta pri tem pripomnili, da predlogu kljub vsemu ne bosta nasprotovali. Hruščcv pozdravlja »p roti rake t no« stališče Danske in Norveške Prvi tajnik KP SZ Hru.ščev je v izjavi nekemu danskemu novinarju izjavil, da pozdravlja stališče Danske in Norveške, ki sta odklonili jedrsko orožje in raketna oporišča. Dejal je, da bi se ti dve državi lahko v nasprotnem primeru izpostavili povračilnim ukrepom. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, pa ni povedal Hru.ščev je precej govoril tudi o izstrelitvi sovjetskih umetnih satelitov in dejal, da je to dokaz o velikem tehničnem napredku v Sovjetski zvezi. Hkrati se je zaradi izstrelitve sputnikov po njegovem mnenju spremenilo ravnotežje sil v svetu v korist socialističnega tabora. Ob koncu je govoril še o življenjski ravni v Sovjetski zvezi. Glede izobrazbe, .športa, zdravstva in nekaterih drugih področij je Sovjetska zveza že prekosila ZDA, glede prehrane in stanovanj pa bodo v prihodnjih letih napravili velik korak naprej. Protiatomski poziv Nobelovih nagrajencev Nedavni sestanek Nobelovih nagrajencev v New Yorku se je spremenil v odločno politično manifestacijo, naj bi prepovedali poskuse /. atomskim orožjem, Govorilo je IG Nobelovih nagrajencev, od katerih imajo mnogi velike zasluge, da se je atomska znanost razvila do današnje visoke stopnje. Prav zato so znanstveniki odločno protestirali, da bi sadove njihovega dela uporabljali za izdelovanje sredstev za uničevanje človeštva. Zelo zani- AKTIVNOST AI ZIRCEV PARIZ — Upomlikl komando«! V Alžiriji so napadat na VMh področjih to severnoafrl5kc enote francoskih oboroženih sil. Poročajo, da so uporniki v območju mesta Alžir vrgli v /rak železniški konvoj in prodrli v mesti Bon ln Constnntln. miv je bil govor znanstvenika proi. iij.i Paulinga, ki že nekaj let proučuje nevarnost atomskega sevanja za človeški organizem. Njegovi podatki o nevarnostih, ki groze človeštvu, bi morali prepričati še tako trmoglavega in netreznega politika. Zanimivo je, da se znanstveniki niso zavzemali samo za prepoved poskusov z atomskim orožjem. ampak tudi za vrsto drugih akcij, ki naj pripravijo tla za uresničitev tega predloga. Tako so se zavzeli med drugim tudi za sprejem Kitajske v OZN, za umik tujih čet iz Evrope in za razgovore najvišjih predstavnikov velesil. Zv letos volitve v Angliji? Nekateri londonski časopisi poročajo, da je ministrski predsednik MacMillan pozval voditelje konservativne stranke, naj pripravijo vse potrebno za splošne volitve v Angliji. Volitve naj bi bile letos poleti, čeprav poteče zakonodajna doba sedanje Spodnje zbornice šele prihodnje leto. V nedeljo organizad j Z, Pivki kcrmii bralo stov s drugi redni občinski konferen 'ci kot sto dele ]K>dročja pivšk ■: Zve-e komu itov osnovn obči?ic in : s t ot> krilič: razpravljalo o srojem dosedanjem delu. Konjcrcnci so kot gostje med drugimi prisostrovali tudi član CK ZKS Dušen Bole, član oryai: .zacijskega sekretariata CK ZKS Leon Kladirar, član Okrajnega komiteja ZKS Franc Klobučar, zastopniki J It A na čc in s podpolkovnikom Vidom Jeričem ter predstavnika ohč n-•J:ih komitejev ZKS iz Ilirske Bistrice ter Hrpelj. Milijardo dolarjev za rakete vec Predsednik Eisenho\ver je Kongresu že predložil osnutek proračuna ZDA za novo finančno leto. Zlasti se bodo povečali izdatki za izpopolnjevanje raket, saj bodo predvidoma za milijardo dolarjev večji kot lani. Povečalo se bo tudi število novih modelov lahkega orožja in streliva. Osnutek proračuna mora seveda potrditi še Kongres. Sukarno in Naser za nevtralistični blok Predsednik indonezijske republike Sukarno, ki je na večteden-skem potovanju po azijskih, afriških in evropskih državah, se je v začetku tega tedna mudil v Kairu. Z Naserjem sta se razgo-varjala o političnem položaju v svetu in govorila zlasti o potrebi sklicanja mednarodne konference držav, ki se bore z,a pozitivni nevtralizem. Kakor je znano, bo predsednik Sukarno v kratkem obiskal tudi našo državo. Na konferenci, ki jo je v imenu delovnega predsedstva vodil Jože Guštin, je za občinski komite ZKS ■ kretar Albin Kuret z obširnim poročilom kritično ocenil delo komunistov pivško občine v razdobju zadnjih dveh let. Nanizal je vrsto delovnih uspehov in pomanjkljivosti v preteklem delu ter dal bogate možnosti za široko in plodno razpravo. Poročilo sekretarja Kuret a je obsegalo med drugim nemajhno priznanje prizadevnosti članov Zvi ze komunistov za utrjevanje ideološke vzgoje, za sodelovanje v organih družbenega upravljanja in za okrepitev dejavnosti v drugih družbenih organizacijah. Razumljivo pa je, da je tako kot poročilo tudi razprava ocenila dosedanje delo za pomanjkljivo na marsikaterem področju. Res je. da so komunisti s svojim v/.trajnim delom v nemajhni meri pripomogli k temu. da je skoraj vsak trinajsti občan neposredno vključen v družbeno upravljanje, da so znali s temeljitim političnim delom nakazovati sodržavljanom pravo smer graditve socializma v naši deželi, da so vplivali na občuten porast delovne storilnosti in utrjevanja socialističnih odnosov in da so na splošno kot politična sila dosledno izpolnjevali svojo avantgardno vlogo. So pa IH KAKKSTA — Več kot r i romunskih znanstvenikov je te dni podprlo predlo:: .Nobelove. :a nagrajenca. amcri:'l;r;;,i znan Urnika Paullnga, naj bi v e države prenehale poskusi z Jedrskim orožjem. BONN — Zahodna Nemčija namerava v kratkem ponuditi Indoneziji tehnično In gospoda! -ko pomot med drugim tudi s tem, da bo Zahodna Nemčija dala Indoneziji na razpolago za 1,3 milijona ton ladjevja za potniški ln tovorni promet med Indonezijskimi otoki. Z nedeljske občinske konference ZKS v Pivki OlpAxo-ùto- v&Uvccnt! Januarja letos bomo opravili revizijo volilnih imenikov in .sicer takole: 1. Iz volllnepa imenika bomo črtali umrle in osebe, ki so bile s pravnomočno sodno odločbo ob sojene na omejitev ali izgubo državljanskih pravic in tiste, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta opravilna sposobnost. 2. V volilni imenik bomo vpisali osebe, k: bodo do volitev v :vezno in republiško skupščino, j. j. do 23. marcu 19SS dopolnile 18. leto starost, :,r. osebe, ki so se v zadnjem času priselile na abmoi tijega bivališča in tiste, ki so ponovno državljanske pravice, skratka vse volilne čenče, ki v volilnem imeniku še niso vp. .: Da bi bila revizija volilnih imenike • tispeJncjJa, bomo vsem tistim, ki so vt volilnem imeniku in stanujejo v krajih Koper, Semcdr'.'t. Zu.-ternn, : . S.:'.:- ki, Ankaran, Sentona, Triban, S. .Mihael, Sfc Hrvatini, Hrpelj,-. IUrska Bistrica, Pivka. Kt Pivki, Postojna. Seiana, Divača. Lokev, do 20. arja jjoslali obvestila o vpisu v volilnem im< Volilne upravičence, ki stanujejo v zgoraj njenih krajih in omenjenih obvestil o vpisu v volilnem imeniku ne bodo dobili, pozivamo, da se na maličnem uradu pozanimajo, zakaj niso vpisani v volilni imenik. Itevizja volilnih imenikov v ostalih opravljena na poseben način, vendar teh krajev, da se če so pravilno eta->ridobili oj)rat'i- volilnc če so t'oliln< P< pisooan.r volilnem upravičence tudi vpisani, oziroma krajih bo pozivamo zanimajo, vpisani v n imen določili cu. ki Zet. ■ Savo.hla mikov so to ¿elijo, ičju občine < in bodo t tudi tiste o reviziji in jprelahko vpisani v tudi tisti volilni bivajo le začasno, ii ostali do dr * va o prijat ■1 i ililn fíe vedene niku v da se prt bile v njihovem delu tudi senčne strani, saj bi lahko uspešneje odpravljali popolnoma nerazumljiv odpor proti sprejemanju mladine v Zvezo komunistov, lahko bi DELAVCI N A I) AI..! I' JIC J O S STAVKO N.v'. dopisnik iz. Trsta po:oe.i V ponedeljek je minilo že o < ;n mesecev, odkar se Je začelo stavkovno Ribanje tižaSklh kovinarjev. To gibanje se še vedno nadaljuje. Včasih delavci stavkajo po cele dneve, drugič pa le nekaj ur. V Rimu bo 21. t. m. na ministrstvu za delo sestanek, katere:;.i r bodo udeležili sindikalni predstavniki in zastopniki podjetij ČUDA ter Arze-nnln, da bi : kupno z ministrom za delo in minstrom z.i driavne udeležbe proučili možnost podajanj za rešitev spora. To bo le nekakšno otipavanje«, konkretna p >gajanja pa bodo šele potem, če bodo delodajalci pokazali svojo dobro voljo ;n razumevanje za upravičene zahteve stavkajočih delavcev. Zaradi slabih Izklicuj so sindikalne organizacije in delavci postali sedaj z.clo previdni. Znano je. da so se v septembru podajanja v Trstu ln nato v Rimu razbila, ker so delodajalci ponudili delavcem smešno nizke in celo žaljive »poviške . kt Jih pa delavci popolnoma razumljivo, niso moi:h sprejeti. Postavlja se vprašanje, če bo sedaj kaj bolje, ko o obrati CRDA in Ar-zenal, ki spadajo v poldržnvne ustanove IRI, loiVne od zveze Italijanskih velelnduslrijalccv. Vendar je nekaj upanja; toda delavci pričakujejo dejanj In nočejo opustiti svoje borbe. Na zadnjih zborovanjih so poudarili, da bodo prenehali stavkali takoj, ko bodo pogajanja rodila zadovoljive uspehe. TISKOVNA KONFERENCA l)It. PALAMARE V petri; je vladni generalni komisar dr. Palainara priredil tiskovno konferenco, na kateri Je po'.očal o dosedanjem delovanju italijanske uprave n < Tržaškem. Dr. Palumarn Je nastopil s skrbno pripravljenimi statističnimi podatki o industriji, trgovini. prometu, Javnih delili Itd, Novinarji so mu postavili nekaj kočljivih vprašanj. Le na nekatera Je generalni komisar odgovoril, nato pa Je prekinil konferenco ter dejal, da Trsta ne smemo primerjati z drugimi velikimi Italijanskimi mesti zaradi njegovega posebnega geopolitičnega položaja In da so Je treba boriti za ohranitev trenutne situacije. Rekel Je. da pa morajo Ttžačanl zaupati le v lastne .lic. ln da bo bolje, ko bo začelo delovati evropsko gospodarsko središče m ko se bodo /boljšali odnosi med Vzhodom ln Zahodom. PRITOŽBA ZOPER KOMISARSKO UPRAVO Stranke «demokratične levice so se pritožile notranjemu ministrstvu, češ, da Je te dni zapadel rok koml-sarske uprave na tržaški občini in da je odslej tak način upravljanja nezakonit, ker bi morali že ¡.izpisati nove upravne volitve. Med tem pa :o se razne stranke že začele pripravljati na v se d rž.avne politične volitve, ki bodo pozno spomladi. Vsekakor bo v prihodnjih pomladanskih mesecih kljub burji precej vroče in razgibano. ker se bodo prvič po vojni udeležili volitev v italijansko po: lansko zbornico in senat tudi prebivalci tržaškega področja. SMRTNA KOSA V torek. 7. t. m. so v Bazovici pokopali 02-letnega učitelja v pokoju m gostilničarja Karla Gruntarja. Pokojni Je bil po rodu Lz Kobarida učiteljska služba D« ga Jc Je leta 1904 pripeljala v Bazovico, kjer si Jc ustvaril svoj dom. Zaradi pomanjkanja strokovnih moči je kliub visoki starosti poučeval nekaj časa tudi po osvoboditvi. Zena mu Je umrla že pred leti; od petih otrok sta mu o tata le dva. Eden Je zbežal pred faš;s;i v Jugoslavijo v namenu, d.i I>| ,-teno Študira! v Ljubljani, pa je nc- bolje izkoristili vse možnosti ideološke vzgoje in osnovne organizacije organizacijsko še boli učvrstili. Potem, ko sta član CK ZKS Dušan Bole in član Okrajnega komiteja ZKS Franc Klobučar prikazala, kako velike nalogo .stojijo pred komunisti v prihodnje, so delegati izvolili nov občinski komite in sprejeli vrsto konkretnih sklepov za nadaljnje delo predvsem v zvezi s temeljitim proučevanjem programa Zveze komunistov Jugoslavije. nadom.i zbolel ln umrl. Drugega so upepellll med zadnjo vojno v nemškem taborišču Pokojni Karel Grun-tar je bil zaveden Slovenec In dober gospodar. Naj mu bo lahka domača gruda. GRIPA SPET RAZSAJA Nov val gripe, ki Je pred nekaj dnevi spet zajel Ti 1. '.• vedno razsaja. čeprav Je milejše.:., značaja k.g prejšnji Oboleli c veeinoma zdravijo doma, Te dni pa je bil v Skednju pose-ben primer. Za gripo Je zbolel M-lct-nl Milan Godlna, Dobil Je visoko vročino. zaradi katere Je bledel. V takem omotičnem stanju Jo hotel napraviti samomor. Precej močno rije porrzal z nož.cm ln le hitra intervencija sorodnikov ga ;■• obvarovala pred življenjsko kat.e-trofo. Godlno so takoj odpeljali v bolnišnico, k a.* c pa, da bo v dveh tednih okreval. Društvo za telesno vzgojo »P A K T I Z A N« v Izoli obvešča vse člane in nečlane — prijatelje telovadbe, da je dne Ki januarja 1958 odprlo svojo na novo urejeno TELOVADNIC O V IZOLI Vljudno vabi vse, ki imajo veselje do telovadbe, da se prijavijo v telovadnih prostorih, kjer prejmejo tudi Voa potrebna pojasnila in razpored za posamezne skupine pouka. It A Z I' I S STANOVANJSKA l PRAVA I Z O L A sprejme v službo POMOŽNEGA KNJIGOVODJO Zaželena ustrezna strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Nastop službe takoj! LICITACIJA Dne 18. januarja l!l">8 bo v Kobilarni Lipici — Sežana — licitacijska prodaja čistokrvnih konj lipicanslie pasme — /robcev, kobil in žrebet. Pričetek ob 10. uri. Interesenti vabljeni. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Kratic Zdi'ar R A / ris Direkcija K O B I L A R N F LIPI razpisuje mest C A — Sežana ALI A G R O N O M A KMF.tijskkga TKHNIKA Pr< urt ino ibi družin >v OLO K c imajo kandidati s praksr i dogovoru — SAmsko s v kratkem roku — Poni Mi na: KOBILARNA v konj I.IPICA _ — Placa po io.i v ljivo, m življenje-S I /, A N A Z LETNE KONFERENCE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V »TOMOSU« Zaupana družbena sredstva bodo skoraj začela dajati bogate sadove — Sredi poletja pojde »Tomos« v poskusno obratovanje — Prihodnje leto vsak dan 100 kolibrijev lastne proizvodnje — Komunisti bodo založili vse svoje sile in upravičili zaupanje skupnosti V prostorih začasnega upravnega poslopja je bila v tc?ek letna konferenca osne,vne organizacije ZK v »Tomosu«, ki so jo komunisti namenili temeljiti analizi svojega tlela, gospodarski problematiki naglo rastočega industrijskega podjetja ter odnosom do komune v zvezi z življenjsko ravnijo. Konference se je udeležil tudi predsednik oibčinskega ljudskega odbora Mirko JELERClC, ki je v razpravi prispeval nekaj spodbudnih misli o sodelovanju med komuno in gospodarsko organizacijo. Razen tega so člani ZK posvetili svojo letno konferenco predpripravam na bližnje volitve zveznih in republiških ljudskih poslancev, pri čemer so še prav posebno poudarili, naj člani partijske organizacije »Tomosa« obvezno sodelujejo in pomagajo zlasti v pripravah na zbore volivcev, ki bodo na širokem po.dročju v vseh treh obalnih občinah postavljali kandidature poslancev v zvezna in republiška zbora. V razpravi, ki so jo člani navezali ¡'.a poročilo sekretarja osnovne organizacije ZK Viktc,rja Grče, so sprejeli važne sklepe za nadaljnje delo partijske organizacije v tovarni »Tomos«. Analiza o delu partijske organizacije priča, da so člani ZK tudi v minulem letu z ideološkim študijem v seminarjih oblikovali svoj lastni politični lik, hkrati pa so kot vodilna politična sila organizacijsko in politično pravilno usmerjali delo in življenje v tej veliki, tako naglo rastoči motorni industriji ob slovenski obali. Že dosedanji sadovi, ko je tovarna tako rekoč še v izgradnji, so v celoti upravičili zaupanje, s katerim je delovnemu kolektivu naša skupnost izročila ogromna investicijska sredstva. Letos je tovarna »Tomos« v zaključni gradbeni stopnji. Na ravnici pred Koprom se zdaj razteza obširen kompleks tovarniških objektov. Seveda vsa ta poslopja, vse te ogromne delovne dvorane, kjer bo čez dobro leto začela teči lastna proizvodnja motorjev na tekočem traku, niso edini sad, dozorjen v dobi graditve. Medtem ko je tovarna nastajaia v gradbenih objektih, so se hkrati ob montažni proizvodnji oblikovali mojstri in delavci, ki bodo zmožni konec letošnjega leta po poskusni proizvodnji začeti redno lastno proizvodnjo raznih vrst motorjev, ki bodo do zadnjega vijaka lastni izdelek. Ob mladih mojstrih že dobri dve leti raste nad sto vajencev, med njimi nekaj desetin takšnih, ki že pred zaključnim pomočniškim izpitom sijajno zmorejo tudi najbolj odgovorna strokovna dela, In vso to mlado generacijo, ki bo čez leto tako odločilno posegla v lastno proizvodnjo motorne industrije, je dalo naše slovensko obalno področje, v glavnem široko koprsko podeželje. Bližnje in oddaljene vasi že danes čutijo, kako postaja »Tomos« na tem področju močna ekonomska hrbtenica, o kakršni nekoč slovenski človek ob naši obali pa vse tja čez kraški svet niti sanjati ni mogel. Delavec, ki je ob podpori in strokovnem pouku ter vodstvu tehničnega kadra, ki je prišel iz drugih krajev Slovenije, postal ob graditvi »Tomosa« mojster in kvalificirani človek motorne industrije, je ob dveletnem montažnem delu osvojil način proizvodnje. Poleti, ko bo v juliju stekla v »Tomosu« poskusna proizvodnja, ne bo več v zadregi, kako bi najbolje organiziral lastno proizvodnjo. 2e v aprilu bodo šli v pogon nekateri obrati (galvanizacija, lakirnica itd.), z julijem pa se bo začela razvijati samostojna proizvodnja. Pri tem je najvidnejši rezultat političnega dela partijske organizacije v tem, da se vsak delavec zaveda, kako vsa skupnost spremlja delo tega kolektiva, kako skupnost čaka na sadove »Tomosa« in kako vsak delavec nosi v sebi odgovornost za to veliko investicijo, ki jo je skupnost vložila na tem koščku naše zemlje za to, da bo z njenimi sadovi izdatno prispevala k dvigu življenjske ravni delovnega človeka v komunah ob slovenski obali. Medtem ko bo letošnja motorna proizvodnja »Tomosa« še kombinirana, če tako rečemo, in bo postavila na trg tisoče motornih vozil, bo čez leto tekla v tovarni lastna proizvodnja na tekočem traku. Prvotni proizvodni načrt so spremenili v toliko, da bo osnovna proizvodnja kolibri (mo- ped), to tako iskano ljudsko motorno vozilo. Namesto predvidenih 12.000 bodo izdelali '24.000 kolibrijev. To se pravi, da bo s tekočega traka prišlo vsak delovni dan med ljudi približno okrog 100 kolibrijev. Nekoliko bo zaradi tega kajpada manjša proizvodnja ■ skuterjev »Galeb« in drugih težjih motorjev. Že sedaj pa so v »Tomosu« malone v celoti osvojili lastno proizvodnjo stabilnih motorjev, uporabnih za najrazličnejše pogonske namene. Bruto proizvod, z lanskim načrtom določen na 1 milijardo 200 milijonov, so v »Tomosu:< lani dvignili na 1 miljardo 800 milijonov din. Letos bo ob prehodu na lastno proizvodnjo imel ta proizvodni dosežek malone isti obseg. Vendar pa se bo bistveno menjala njegova notranja sestava. Medtem ko je lani v tem proizvodu znašala vrednost lastnega vloženega dela zaradi pretežne montaže največ do 250 milijonov, se bo predvidoma že letos ob prehodu na lastno proizvodnjo dvignila vrednost lastnega vloženega dela na 700 do 800 milijonov! In prav to je tista bistvena razlika, tisti najbogatejši sad, ki ga v »Tomosu« prinaša prehod na lastno proizvodnjo. Poslopje tovarne »Tomos« Ja M Tovarniška hala Kolikor manjša bodo devizna sredstva za uvoz sestavnih delov in kolikor bolj bo naraščala lastna izdelava, v toliko večji meri bo naraščala vrednost vloženega dela. V teh naglo nastajajočih novih proizvodnih pogojih za komuniste in ves delovni kolektiv ni več vprašanje, kaj bodo delali, ampak: kako bi vsi skupaj vse to kar najbolje naredili! Ker se komunisti in ves delovni kolektiv zavedajo, da »Tomos« ni ograjen in izoliran organizem, ampak živ in močan sestavni del komune in vsega obalnega področja, bodo ob delitvi narodnega dohodka upoštevali potrebe, ki jih terja splošni dvig življenjske ravni. Z izdatnimi sredstvi se je zatorej »Tomos« zavezal pri reševanju izrecno perečega stanovanjskega vprašanja. Vendar je treba pri tem upoštevati, naj na »Tomos« ljudje ne gledajo s parolo: »Če grem v Tomos, bom dobil stanovanje!« To bi bila parola socialne politike, medtem ko mora nesporno veljati za »Tomos« najprej in v prvi vrsti vprašanje — proizvodnje! In vsakomur mora biti jasno, da je edino proizvodnja pogoj za naraščanje življenjske ravni. Če je v minulem letu naraslo število delovne sile v »Tomosu« na 700, je pričakovati, da se bo to število do konca leta 1959 povzpelo na 1700 do 2000, kakor bo pač ter- NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Na VIL plenumu zveznega odbora SZDL Jugoslavije je imel sekretar le Zveze lov. S. Vukmano-vič referat, v katerem je govoril o dosedanjih rezultatih socialistične izgradnje v državi. V svojem referatu je posebej poudaril velike uspehe v izgradnji socialističnega gospodarstva in pri tem še posebej takoj v uvodu poudaril, da pomeni uvajanje in krepitev delavskega sarnoupravljanja ne le pogoj za ustvaritev nalog petletnega, gospodarskega načrta in ključne kapitalne izgradnje, temveč tudi nadaljnji uspešni razvoj proizvodnje sploh. Z uvedbo delavskega samoupravljanja je bil namreč postav-Ijen neposredni proizvajalec v popolnoma nov položaj tako v odnosu do sredstev za proizvodnjo in organizacijo procesa kot tudi u odnosu do razdelitve dohodku, ki ga je ustvaril ta proizvajalec v proizvodnem procesu. S tem je bil pomen delavskega samoupravljanja, ki se je uveljavilo in poglobilo pri, nas tako, da je zahtevalo točne in pravinle opredelitve z zakoni, ponovno in s pristojnega mesta poudarjen. Ta poudarek pa je dobil že prej svojo potrditev v ■ zakoniti ureditvi tega vprašanja v okviru zakonov, ki so bili sprejeti tik pred razpustitvijo Zvezne ljudske skupščine. Mislimo tu na zakone o prispevku proračunom iz osebnega dohodka delavcev, zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij, zakonu o delovnih razmerjih, zveznem družbenem načrtu za l. 195S in druge. To so zakoni, ki govore zlasti o razdelitvi skupnega dohodka in o sredstvih gospodarskih organizacij. Če se dotaknemo predpisov, ki se tičejo razdelitve skupnega dohodka, moramo v zvezi z obra.D-navanim vprašanjem naglasiti, da prinašajo ti predpisi važne in kakovostne spremembe v sistemu razdeljevanja skupnega dohodka v primerjavi s prejšnjimi neenotno urejenimi predpisi. Predvsem dobe z njimi sammipravni organi znatno večje pravice in ugodnejše pogoje pri samostojnejšem razdeljevanju dohodka, tistega dela dohodka seveda, ki ostane podjetjem za samostojno razpolaganje. Poleg tega pa je posebno važno to, da bodo morala podjetja odslej skrbeti bolj in enakomerno tako za povečanje osebnih dohodkov delavcev kot tudi za večanje sredstev v skladih podjetja. Pri tem je treba zlasti opozoriti na progresivni učinek prispevka proračunom■ iz osebnih dohodkov, kakor tudi na to, da razdeljujejo odslej samoupravni organi podjetja — delavski svet, čisti dohodek v sklade kot so sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev, rezervni sklad in sklad skupne potrošnje. Bistvene spremembe so nastale tudi v zvezi s sredstvi podjetij in z njihovo razdelitvijo. To omenjamo zato, ker smatramo, da mnogi še vedno gledajo na sredstva in vrsto sredstev, kot je to bilo prej. Toda kot vemo, predvideva novi zakon o sredstvih štiri sklade: sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev. rezervni sklad in sklad, skupne porabe. Kot vidimo, gre ne le za v bistvu spremenjeno razdelitev sredstev-skladov, temveč tudi za novo funkcijo teh sredstev. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, bi zlasti omenili nov sistem obratnih sredstev zlasti glede odobravanja teh sredstev potem, ko so podjetja dobila svoj sklad obratnih sredstev in posebne kredite. Poleg tega bi omenili funkcijo sredstev rezervnega sklada, ki je določena z zakoncem (kritje poslovnih zgub, izplačilo osebnih dohodko-v v mejah predpisa). Končno pa naj kot novost omenimo še sredstva skupne porabe, to je nov in poseben sklad sredstev, ki ga je uvedel šele novi zakon o sredstvih gospodarskih organizacij. Tudi funkcije tega sklada so določene in naj bi sredstva sklada med drugim služila za investicije v sredstva skupne porabe (stanovanjske hiše, otroški zavodi, itd.), za štipendije, za strokovno izobrazbo delavcev in drugo. Pri. razdeljevanju vseli teh sredstev imajo organi družbenega upravljanja odločilno vlogo in njihove pravice so se z novimi predpisi zelo povečale. S tem se je povečal tudi obseg pravic, ki jih ustvar-je nova. socialistična demokracija. V tem je tudi najboljše jamstvo za naš nadaljnji gospodarski razvoj. -dt- jala čedalje bolj samostojna proizvodnja. In v tej zvezi bo tudi »Tomos« kot največja in najmočnejša gospodarska organizacija na tem področju upošteval vse tisto, čemur s skupnim imenovalcem pravimo: skrb za delovnega človeka, Dobršen del svoje letne konference so komunisti »Tomosa« posvetili tudi pripravi na volitve zveznih in republiških poslancev. Pri tem so ugotovili, da bodo razen volitvam poslancev v zbore proizvajalcev posvetili še prav posebno skrb volitvam poslancev v zvezni in republiški zbor. Ker sodijo, da je njihovo sodelovanje na terenu potrebno, se bodo v kar največji meri založili za politično delo, s katerim bodo pomagali najbolje pripraviti prve in druge zbore volivcev, na katerih bodo volivci izbirali delegate za kandidacijske konference in nato postavljali kandidature ljudskih poslancev za zvezni in republiški zbor. domaČe televizijske sprejemnike bo začelo izdelovati podjetje Radioindustrija Zagreb. Televizijske sprejemnike, ki jih bodo začeli serijsko proizvajati na osnovi že izdelanih prototipov, bodo dali v prodajo prihodnjo zimo. kruh s Škrobom bo začela peci pekarna jedinstvo V VOJVODINI. Mešanje škroba s krušno moko je v drugih državah že vpeljano, pri nas • pa ta način peke kruha še ni bil znan. Predvidevajo, da bo kruh iz moke in škroba močno zmanjšal potrebo po uvozu pšenice.. Kvaliteta takšnega kruha je zelo dobra. 7,3 MILIJARDE DEVIZNIH DINARJEV SO DOBILI na razpolago jugoslovanski gospodarstveniki za uvoz reprodukcijskega materiala v letu 1958. Zvezni družbeni plan pa določa, da bodo ta sredstva v letošnjem letu dosegla vsoto 13,5 milijarde deviznih dinarjev. Od teh bo skoraj 5.4 milijarde namenjenih za nabavo umetnih gnojil. za ve c kot 12 milijard dinarjev smo lani presegli plan izvoza. Vzporedno s tem se Je znatno povečal tudi uvoz blaga. Po nepopolnih podatkih znaša skupni primanjkljaj trgovinske bilance približno 79 milijard dinarjev. Vrednost izvoza je bila namreč lani ocenjena na 118 milijard dinarjev, vrednost uvoza pa na 197 milijard dinarjev. NOVO PIVOVARNO BODO ZGRADILI NA REKI. Ta pivovarna bo imela zmogljivost proizvodnje 5.000 hI na leto in bo lahko oskrbovala s pivom vso Istro, hrvatsko Primorje, Gorski Kotar in otoke do Zadra. JEDILNO OLJE SE JE POCENILO ZA 20 DINARJEV zato. ker se je znižal s 1. januarjem prometni davek na rastlinsko jedilna olje od 59 na 39 dinarjev pri kg. Sedanja cena je 310 dinarjev za liter jedilnega olja, S to pocenitvijo je ustvarjeno pravilnejše razmerje med ceno olja in ceno svinjske masti. LETOS BOMO IZDELALI PRIBLIŽNO 18.000 NOVIH MOTOCI-KLOV IN SKUTERJEV. To je trikrat več, kot je znašala proizvodnja lansko leto. Medtem ko so lani naše tovarne izdelale skoraj •1.000 osebnih avtomobilov, jih bodo letos predvidoma 4.800. SE G MILIJONOV METROV TKANIN ZA DOMAČI TRG bodo konca januarja preskrbela naša tekstilna industrija. Gre predvsem za bombažne tkanine In za blago iz celulozne volne. Ti tekstilni izdelki so bili sicer namenjeni za izvoz, ker pa se je pokazala potreba po boljši založitvi domačega trga, je bilo sklenjeno, da to količino blaga odtegnejo izvozu, MLADINKE IN MLADINCI! Prepričajte se, če ste vpisani v volilni imenik! To je posebno važno za vse tiste, ki bodo pri teh skupščinskih volitvah prvič volili. Vpišete se lahko le še do vključno 31. januarja 1958. a V Piranu bo 23. t. m. občinska konferenca ZKS. V pripravah nanjo polagajo komunisti v svojih osnovnih organizacij ali pa tudi po drugih družbenih organizacijah, predvsem v sindikalnih podružnicah, natančen obračun svojega dela za obdobje od pretekle talce konference v letu 1956. Pri teli pregledih opravljenega dela prihaja šele prav do izraza, do kako velikih sprememb je prišlo v gospodarstvu piranske občine v zadnjih dveh letih, da ne vzamemo večjega razdobja. Že sama primerjava finančne realizacije kaže velikanski napredek občine. Leta 1954 je realizacija občine znašala 2.679,133,000 din, naslednje leto že skoraj dve milijardi TUDI PRIHODNJE LETO BODO TEKMOVALI Jeseni razpisano tekmovanje za večje pridelke v kmetijstvu v prihodnjem letu je tudi letos med goriškimi kmetovalci naletelo na precejšnje zanimanje. Doslej so že prijavile svojo udeležbo kmetijske zadruge Neblo, Medana, Dobrovo in Renče, kmetijski delovni zadrugi v Prvačini in 3i-ljali, kmetijsko gospodarstvo Ajševica in Zadružno vinarstvo Brda. Člani teh kmetijskih zadrug in zadružna posestva bodo tekmovala za večje pridelke koruze na površini 2 ha brez namakanja. Za dosego pogojev tekmovanja in obenem za nagrade morajo pridelati povprečno IGO stotov na ha. Za ta pridelek bodo prejeli 10 milijonov dinarjev nagrade. Nekatere teh zadrug in Splošno kmetijsko posestvo Ajševica so lansko leto v tekmovanju dosegle lepe uspehe in nagrade. IZ KAPEL Aktiv mladih zadružnikov v Kapelah si je na sestanku meseca decembra zadal nove naloge in napravil delovni načrt za to leto. Letos bo aktiv pričel urejevati zemljišče, ki ga je pred kratkim dobil od SPL v poskusne namene. To zemljo so mladi zadružniki že preorali in vzeli vzorec zemlje za analizo. V kratkem bodo pričeli z ograjevanjem tega zemljišča ter ureditvijo toplih gred v poučne namene. Zal ni v kraju več zemlje SLP, da bi jo obdelovali zadružno. — Mladi zadružniki so sprejeli plan nagradnega tekmovanja, ki ga je razpisal okrajni odbor aktivov mladih zadružnikov. Tudi v kmetijsko zadružno šolo v Sevnici se je priglasil en član. To šolo bi rade obiskovale tudi dekleta, žal pa jim starši tega ne dovolijo. — Tako je neki oče dejal svoji hčerki, da lahko gre, da pa se ji ni treba več vrniti. Kakšen odnos imajo starši do otrok, ko gre za njihovo strokovno izobrazbo in vrh tega še brezplačno? Ali ne pomislijo, da bo najbližja bodočnost terjala tudi od kmečkega človeka vsaj srednjo strokovno izobrazbo? SODOBNO OTROŠKO IGRIŠČE, KRPALNICA . . . Več načelnih razprav, ki smo jih zasledili v časopisih o stanovanjskih skupnostih in vsestranski pomoči družinam, je tudi med Sobočani vzbudilo zanimanje in razprave o tem, kaj bi se dalo storiti pri nas. Resolucija Zvezne skupščine v začetku lanskega leta je dala osnovne smernice in začrtala široko pot stanovanjskim skupnostim; to naj bi bile skupnosti državljanov, ki živijo v določenih blokih ali zaokroženem naselju ali terenu in neposredno in po izvoljenih predstavnikih skrbijo za člmboljše reševanje skupnih problemov in potreb. Ta skupnost naj bi bila širša družina, ki bi s svojim delovanjem in uslugami zajela slehernega prebivalca na svojem območju. Njena naj bi bila skrb za uspešno delovanje vseh služb, ki so namenjene za zboljšanje družinskega gospodinjstva in razbremenitev žena, za boljšo in cenejšo organizacijo ustanov, ki so namenjene potrebam vsakdanjega življenja delovnega človeka in materialnemu varstvu otrok. To so razne servisne ustanove in obrtne delavnice, gostišča, otroške ustanove, pralnice, krpalnice, poprav-ljalnice gospodinjskih strojčkov in naprav vseh vrst itd- Vse te ustanove bi s svojim delovanjem in primernimi cenami olajšale vsakdanje probleme, težave in skrbi delovnega človeka, posebej pa še gospodinj, katerih delovni dan traja od ranega jutra do poznega večera. več, leta 1956 pa nad 5 milijard 800 milijonov. Za letos je bil družbeni plan občine v celoti predviden na 5 in tričetrt milijard dinarjev, a je bil do konca leta presežen za 20°/o, tako da znaša realizacija nekaj nad 6 milijard 927 milijonov dinarjev. Pomembnejši kot, finančni uspeh pa je uspeh pri notranji ureditvi in utrditvi podjetij. Še leta 1955 so v Piranu stali pred problemom likvidacije ladjedelnice in Tovarne mila, letos pa spadata ti dve podjetji med najmočnejša v občini. V vsej industriji je največji uspeh dosegel prav kolektiv ladjedelnice, ki je presegel letni plan kar za tretjino. Vrednost dosežene realizacije je dva in polkrat večja kot leta 1954 in za tretjino večja kot leta 1956. Največjo vrednost realizacije v industriji piranske občine so dosegle Soline. S skoraj 600 milijoni realizacije so za 19% presegle letni plan. Najmočnejše podjetje v Piranu je seveda »Splošna plovba«. Planirano vrednost realizacije dveh milijard din je presegla skoraj za polovico. Končni podatki še niso znani, toda že ob koncu novembra je njena realizacija znašala nad 2 milijardi 851 milijonov din. Takrat je bil plan presežen že za 43 %. Podobne visoke presežke plana so dosegli tudi v gostinstvu in turizmu. Le v obrti in kmetijstvu marsikatera gospodarska organizacija ni dosegla sprejetega plana. Pri obravnavanju doseženih uspehov — in seveda tudi napak in pomanjkljivosti — je bilo na splošno ugotovljeno, da je delavsko samoupravljanje že dobilo pravo veljavo. Uspehi dokazujejo, da se delovni kolektivi kot celote že socialistično zavzemajo za uspeh svojega podjetja. Pri tem je tudi opaziti močan pozitivni vpliv članov ZK, ki so posebno v panogi industrije posebno močno doumeli svojo vlogo avantgardistov v vsem, kar pomeni delo za napredek in dobrobit vseh delovnih ljudi. Značilno in zelo pozitivno za vsa ta pregledovanja preteklega dela je tudi to, da vsi sestanki izzvenijo v misel: Ne bomo se uspavali na doseženih uspehih, temveč bomo vložili tudi v bodoče vse sile, da bodo uspešno izpopolnjene vse naloge, ki jih postavlja pred nas skupnost. Jule MILIJARDO IN POL DINARJEV BODO IMELA NA RAZPOLAGO obrtna gradbena podjetja za nabavo strojev in mehanskega orodja. Z modernizacijo gradbene obrti se bo izboljšala kakovost gradenj, ZA 14»/» SE JE POVEČALA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI v 11 mesecih preteklega leta. Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko pa se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala za 16 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1956. Krajevni odbor v prikupni vasici Narin na Pivškem je v zadnjih dveh letih svojega obstoja krepko poprijel za delo in si zadal kot osnovno nalogo temeljito popravilo vaških poti in cest. Člani krajevnega odbora so se skupno s člani vaškega odbora SZDL sedemnajstkrat sestali ter proučevali možnosti, kako bi najuspešneje realizirali svoje zamisli. Seveda pa niso ostali samo pri besedah in obljubah — daleč od tega! Čim so se odločili za delovno akcijo, so takoj organizirali prostovoljno delo. Število prostovoljnih delovnih ur pa ni majhno: skoraj 5000 jih je bilo opravljenih v zadnjih dvaindvajsetih mesecih in zato vrednost ostvarj enega dela presega četrt milijona dinarjev. Že leta 1956 je 23 vaščanov napeljalo gramoz za popravilo poti iz Narina v Dolane. V 480 delovnih urah, od katerih je odpadlo na delo voznikov 656 prostovoljnih delovnih ur, so opravili delo, ki je bilo ocenjeno na 46 tisoč dinarjev. Takoj nato so v 208 prostovoljnih delovnih urah popravili pot v Boršt in 30 vaščanov se je s prizadevnostjo lotilo popravila poti od vasi do postajališča. Tako so leto 1956 zaključili z lepo delovno bilanco: 1288 prostovoljnih delovnih ur in za več kot 72 tisoč dinarjev vrednosti opravljenega komunalnega dela. Lani so tovrstno prizadevnost znatno povečali. Najprej so popravili poti v Brdih Pod Kamen in Pod Ris, nato poti v Ivančevco, kjer je delalo 27 vaščanov, kar pa je najvažnejše, je bila regulacija potoka. Samo pri kopanju potoka so vaščani žrtvovali 1432 prostovoljnih delovnih ur ter izračunali, da je bilo njihovo delo vredno 71.600 dinarjev, ko pa so še prišteli nadaljnjih 1480, ki so jih prispevali vozniki in ocenili vrednost njihovega dela na 74 tisoč dinarjev, so zaključili: za ureditev potoka jim ni bilo žal žrtvovati 2912 ur, saj je vrednost regulacijskih del ocenjena na skoraj 146 tisoč dinarjev. To pa ni majhen uspeh! Zavedati se moramo, da je Naris majhna vasica z velikimi potrebami, ki so pa uresničljive le, če znajo pomoč skupnosti, ki je bila na primer v obliki finančnih sredstev Občinskega ljudskega odbora Pivka dodeljena za regulacijo potoka, s prostovoljnim delom koristno F .JI C Sli lili i" J; 6Sč6S66w Wm m. ■ .. i lilj I 5 t q »grr: ^^ i mmmmUM » I te — K,.;.;:'.:-.- : ^ '¿v. i,. .J Sodobno urejena zdravstvena ambulanta v podjetju »Javor« v Pivki £og°oooo od skupnega števila zaposlenih, vtem ko so posebno stopnjo prispevka (kazenski prispevek, penali) v višini 4 °/o od zneska za plače dolžne dodatno k rednim prispevkom za socialno zavarovanje plačati podjetja in ustanove v primeru, ko se odstotek obolelih dvigne iznad 3,4 "/«. S tem, dasi dokaj ostrim ukrepom, se jo želelo in tudi doseglo večjo skrb gospodarskih organizacij in ustanov za boljšo zaščito pri delu, hkrati pa tudi potrebno doslednejše ukrepanje proti tistim posameznikom, ki so naše široko razpredene ugodnosti socialnega zavarovanja vse prerado izkoriščali in izigravali. Skratka, številni delavski sveti in organi družbene uprave so zahvaljujoč predvsem uvedbi posebne stopnje prispevka za socialno zavarovanje močno spremenili nekdanje, neredko površno zanimanje za probleme socialnega zavarovanja v trajno skrb za odpravo vzrokov neutemeljenih, pretiranih bolezenskih izostankov. Prav to pa nam potrjuje, da je večina delovnih kolektivov povsem pravilno ocenila uredbo posebne stopnje prispevka za socialno zavarovanje kot potreben vzgojni ukrep. In dodajmo: le kot vzgojni ukrep, ki utemeljeno navaja kolektive podjetij in ustanov k pravilnem odnosu do problemov socialnega zavarovanja, ima posebna stopnja prispevka tej, tolikanj važni družbeno socialni ustanovi tudi svoje moralno opravičilo; kajti sredstva za kritje vseh predvidenih rednih obveznosti socialnega zavarovanja naj in mora — tako nalaga princip — kriti ta zavod tudi s predvidenimi rednimi dohodki. Danes, leto dni po uvedbi posebne stopnje prispevka za socialno zavarovanje, pa se je, mislim, jasno pokazalo, da gospodarskih organizacij in ustanov glede na njihov odnos do socialnega zavarovanja ne moremo razvrstiti zgolj v dve skupini in to na gospodarske organizacije in ustanove, ki skrbijo in ki ne skrbijo za to, da Člani njihovih kolektivov ne bi bodisi zaradi pomanjkljive zaščite pri delu, ali iz kakršnih koli drugih subjektivnih vzrokov, po nepotrebnem prekoračevali dopustnega odstotka boleznin, V praksi srečamo nedvomno še tretjo skupino podjetij in ustanov, in to takšnih, ki so si najbolj resno prizadevale in tudi uspele odpraviti številne subjektivne vzroke prekomernih bolovanj, pa vendar plačujejo poseben prispevek, ker prekoračujejo predvideno mejo 3,1 "/o obolelih članov kolektiva zaradi dveh ali treh tovarišev med njimi, ki — čeprav najbolj resno bolni že po leto dni ali celo več — pač brez sleherne subjektivne krivde njih samih ali kolektiva zvišujejo skupen odstotek bolovanj preko pravkar omenjenega dopuščenega odstotka. V toliko bolj očitno navzkriž z vzgojnim pomenom posebnega prispevka pa je 4 'In povečanje vplačila za socialno 3 zavarovanje v primerili, ko je na temelju malenkostnega prekoračenja 5 normalnega odstotka jasno razvidno, da mora podjetje ali ustanova 5 plačevati obravnavani kazenski prispevek zgolj zaradi tega, ker ima < v svoji sredi pač nekaj članov z resnimi in dolgotrajnejšimi boleznimi. } Cc temu dodamo še, da le-ti bolniki v večini primerov niso zboleli na 5 svojih delovnih mestih, temveč že prej — saj so med njimi številni 3 invalidi iz minule vojne — moremo zaključiti le, da v takšnih prime-J rili posebna stopnja prispevka za socialno zavarovanje ne predstavlja $ več spodbude za borbo proti nepotrebnim prekomernim bolovanjem, ¡j ampak prerašča nasprotno v dcstimulativni element, ki se mu pridru-' žuje le še več pomislekov, ko gre za državljane, katerih vključevanje 3 v delo ima spričo danih objektivnih okoliščin, liote ali nehote tudi so-| cialni prizvok. j Naj zaključim: ker o plačevanju posebnega prispevka za socialno j zavarovanje in o nespodbudnem učinku le-tega ukrepa v pravkar opi-i širnem primeru večkrat razpravljajo prizadeti delavski sveti in upravni > odbori podjetij, menim, da se je tega vprašanja primerno dotakniti pod naslovom »Kaj misliš Ti« in upam, da bo svoje stališče do toga i problema in tudi morebitno rešitev radevol.ie podal v eni izničil na-1 slednjih številk »Slovenskega Jadrana« naš okrajni Zavod za socialno i zavarovanje. 5 JULIJ CERGOLJ :ooocoooooooooooooooood^ o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA prosveta ° kultura prosveta ® KULTURA PROSVETA ° KULTURA Prvi jugoslovanski celovečerni igrani film v barvah končno na platnih naših kinematografov Navajeni smo že, da dobivamo tuje filme, o katerih beremo v časopisju in revijah, z veliko zamudo. Morda' je nekoliko manj razumljivo ali celo opravičljivo, da dobivamo z zamudo tudi domače filme, in to dobre filme, ki so doživeli lep sprejem pri občinstvu in tudi priznanje filmskih strokovnjakov in kritikov. Te dni bomo končno le tudi pri nas imeli priložnost videti jugoslovanski barvni film »Pop Čira in pop Spira«, posnet po istoimenskem romanu znanega srbskega humorista Stevana Sremca. Film je na puljskemu festivalu odnesel več prvih nagrad. Preliti literarno komedijo značajev v filmsko komedijo in pri tem ohraniti objektiven odnos do avtorja in njegovih likov, prav gotovo ni lahka naloga. Umetniške vrednote Sremčevega romana so predvsem jasno očrtani liki, . - X i_ KULTURNO^PROSVETNA DEJAVNOST NAŠIH DRUŠTEV — LJUDSKA UNIVERZA v Postojni je imela v letošnji sezoni že tri predavanja, ki so privabila hvaležno občinstvo. Že drugo predavanje je bilo v novih prostorih DPD Svobode, kjer je tudi dobro založena čitalnica. V društvenih prostorih imajo še televizijski sprejemnik. V prostorih se zbira predvsem mladina. — NA POSTOJNSKI GIMNAZIJI bodo dijaki v kratkem izdali 1. številko siiojega glasila »Glas Krasa«. Glasilo bo izšlo ponovno po enoletni prekinitvi; objavljalo bo literarne sestavke dijakov in poročila o njihovem delu ter problemih. Na pobudo profesorjev-slavistov snujejo na postojnski gimnaziji tudi literarni krožek, ki naj bi vzbudil med dijaki zanimanje za literaturo. — MKUD V KOPRU je imel ustanovni občni zbor. To društvo naj bi združevalo vso srednješolsko mladino v Kopru, obenem pa naj bi poiskalo stike z delavsko in vajensko ter kmečko mladino. Predvideli so delo dramske, re-citacijske, literarne, plesno-fol-klorne, glasbene, filmske, lutkovne sekcije, Ljudske univerze in tamburaški. zbor. Nekatere teh sekcij že delajo, drugim pa bo treba še pomagati na noge. Dijaki imajo tudi namen izdajati srednješolsko glasilo. Za prvo številko je gradivo že pripravljeno. — VEČER NARODNIH PLESOV je izvajala folklorna skupina TVD Partizana iz Divače. Skupina se je prvič predstavila občinstvu ob proslavi Dneva republike 29. novembra, zdaj pa šteje že 22 članov. Preteklo soboto, 11. t. vi. je imela skupina nastop v Divači. Izvajali so belokranjske, gorenjske in srbske plese. Občinstvo je bilo sicer zaradi slabega vremena maloštevilno, toda hvaležno izvajalcem. V nedeljo, 12. t. m. pa je folklorna skupina nastopila z istim sporedom v Pivki, in sicer so imeli dve predstavi, za pripadnike JLA in za prebivalstvo. — N1ŽJESOLCI SO UPRIZORILI SNEGULJČICO. To je bila v kratkem času že druga mladinska predstava v Postojni. Iniciativo za uprizoritev je dala četrtošolka Kočevarjeva, zbrala je sošolke in sošolce in začeli so z delom. Predstavo za občinstvo gimnazije so imeli v torek, 14. tega meseca. Mladina je ponosna na svoj uspeh, pa tudi gledalci, zlasti mlajši so bili zadovoljni. Člani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN! resnično okolje vojvodinske vasi, preprostost v opisovanju in v zmernem dialektu obarvani dialogi. Zaradi avtorjeve izredne simpatije do ljudi, o katerih piše, nima roman satiričnih osti, pač pa bi ga prej lahko imenovali komedijo značajev. Scenarista Soja Jovanovič in Rodo Andrič sta uspela ohraniti to Sremčevo atmosfero, režiserka Soja Jovanovič pa je ustvarila uspelo filmsko komedijo situacij, ki prepletajo osem osrednjih likov — dve popovski družini in njihov spopad okoli mladega učitelja — bodočega zeta. Posebna odlika filma »Pop Čira in pop Spira« je prav gotovo celoten igralski ansambel, med katerim gre na prvem mestu omeniti Ljubinko Bobič, ki je igrala vlogo popadije Side, za katero je prejela nagrado festivalske žirije in priznanje filmske kritike. Odlikovali so se tudi Milan Ajvaz, Jovan Gec, Renata Ulmanski, Severin Bijelič in v stranski vlogi služkinje pri popu Čiri Dara Čalenič. Film »Pop Čira in pop Spira« je doživel do zdaj v vseh naših mestih, kjer smo ga predvajali, izredno topel sprejem in nenavaden uspeh pri gledalcih. Kinematografi so zabeležili obisk, ki je presegel marsikatero tujo kri-minalko ali kavbojko. S tem so dali naši ljudje priznanje tistim poštenim ustvarjalnim prizadevanjem v jugoslovanskem filmu, kar edino lahko z manifestacijo kvalitete pripelje do uspeha in afirmacije. Pop Čira in pop Spira v istoimenskem jugoslovanskem barvnem filmu. Upodobila sta ju Jovan Gec in Milan Ajvaz, ki ju vidite na sliki IVAN TAVČAR: VISOSKA KRONIKA ¡Med najbolj privlačne knjige prav gotovo štejemo zgodovinski roman, bere ga rada mladina in odrasli. Zato ni čuda, da so taki romani kmalu razprodani in doživljajo vedno znova ponatise. Sem štejemo tudi 'Tavčarjevo »Visoško kroniko«, ki jo je v zbirki Kondor ponatisnila Mladinska knjiga. Tokrat sicer ne v tako razkošni opremi, kot je bila zadnja izdaja velikega formata, vendar z znanimi ilustracijami Borisa Kobeta in s spremno besedo in opombami Marije Jamar. Zanimivo je tudi dejstvo. da si je pridobil Kondor na letošnjem II. knjižnem sejmu v ISeo-gradu prav s tem zvezkom častno priznanje v obliki druge nagrade za knjižno opremo (prvo je dobila revija »Jugoslavija«). Tavčarja uvrščajo literarni zgodovinarji med romantične realiste, o »Visoški kroniki« pa so mnenja, da je samo prvi del zasnovane in nedokončane trilogije. Dogajanje »visoško kronike« je postavil Tavčar v srednji vek, in sicer v njegovo najbolj razgibano razdobje (tridesetletna vojna, vražarslvo, boj proli protestantom, fevdalizem). V tem okviru je uspelo pisatelju ustvariti naš najboljši zgodovinski roman In v nJem živega človeka, prepričljivega in potnokr-vnega junaka, zakoreninjenega v predsodkih svojega časa. Kakor smo kratko že poročali v prejšnji številki, je naš znani pisatelj Tone Seliškar obiskal mladino in pionirje naših obalnih mest Kopra, Izole in Pirana. Na sliki ga vidimo po razgovoru v mali gledališki dvorani, v Kopru, ko so se navdušeni pionirji strnili okoli njega, pisatelj pa je delil svoje avtograme Kljub ljubezni do glasbe, s katero se Slovenci radi samovšečno ponašamo, nam še vedno primanjkuje osnovnih teoretičnih knjig, ki bi bile uporabne bodisi za pouk na raznih šolah, bodisi kot napotek samoukom. V letih pred zadnjo vojno je izšlo več priročnikov in šolskih pesmaric, ki so vsebovale tudi teoretično razlago, vendar niso presegle meje splošnih trditev. Z drugo besedo, vsebina teh priročnikov je v glavnem nakazovala razdelitev učne snovi, razlago z vsemi potankostmi pa je prepustila učitelju, ki je predmet predaval. Po vojni se to stanje ni veliko izboljšalo; izšlo je spet nekaj pesmaric in učnih knjig, ki v splošnem vsebujejo sodobnejšo interpretacijo glasbenega pouka, vendar pa svojega namena kljub temu niso dosegle. Potrebovali smo predvsem knjigo, ki bi na privlačen način obrazložila sicer suhoparno teoretično osnovo, obenem pa nudila toliko žive in zanimive snovi, ki bi bila dobrodošla tako učencem občih in glasbenih šol, kakor tudi samoukom. Ni dvoma, da je potrebno pozdraviti vsako novo knjigo, ki obravnava vprašanja glasbe; ne glede na avtorjev trud in na morebitne nove poti, ki jih v svojem delu nakazuje, pomeni že samo delo napredek in razvoj znanosti, ki se ukvarja z glasbeno-teore-tičnimi vprašanji. Zaradi tega smo tudi težko pričakovali knjigo Marjana Kozine, ->ABC glasbe«, ki jo je pred kratkim izdala Založba Lipn v Kopru. Priznati je treba, da v splošnem knjiga odgovarja naslovu; v njej je res skoraj vsa glasbena abeceda, torej snov, ki jc povprečnemu ljubitelju glasbe potrebna za razumevanje posameznih umetnin. V tem oziru je avtor svoj cilj vsekakor dosegel. Način, ki ga je pri tem uporabil, pa je malce neprikladen. V uvodu obljublja pisec, da bo knjiga čim- manj »teoretična« — torej suhoparna — in da bo zadovoljita tako samouka, ki so mu glasbeni zakoni še tuji, kakor tudi Hwe> ieviie BORI, ZBORNIK ZALOŽBE LIPA 1957 Iz vsebine: Bogomir Magajna: Le nekaj besed, PROZA — Rudolf Kresal: Hlapec Jure, Nada Matičič: Prazna ročka, Drago Hribar: Begunec, Alan Jarc: Neodločna povest. DRAMA — Vasja Ocvirk: Peter Klepec (V. dejanje) POEZIJA — France Pibernilc: Pretežke so moje dlani, Fant iz ozke ulice, Na belem križišču, Tihožitje in Pozabljena pesem. RAZPRAVE — Janez Mesesnel: Veno Pilon, Giovanni Ruggeri: Poti italijanske književnosti, Janez Kramar: Nova muzejska pota, Miša Šalamun: Prispevek k istrski periodiki. Bibliografski pregled založbe Lipa. tiste, ki so jim osnove glasbene teorijo že znane. Vendar se mi zdi, da je avtor obljubil več, kot je mogel storiti. Res je, knjiga ni suhoparna, nasprotno: prijateljski ton, s katerim pričenja svojo razlago, bo morda opogumil marsikoga, da se bo resneje posvetil vsebini. Mislim pa, da je za 191 strani, ki jih knjiga obsega, v njej vendarle vsega preveč. Poleg teorije obravnava avtor še harmonijo, del kontrapunkta, nauk o instrumentih, oblikoslovje in še razlago o izvajalskih sestavih. Takšno obsežno snov pa je nemogoče poljudno razložiti na tako skromnem prostoru. Kljub tem pomanjkljivostim — in številnim tiskovnim ter noto-grafskim napakam — pa je knjiga vendarle pozitiven prispevek k naši borni glasbeno-teoretični literaturi. V. L. MLADA POTA, štev. 3 Iz vsebine: Kari Gorčanec: Spomin na prvo obletnico, Jože Seražin: Pesem enega dne, Mito Trefalt: Prijatelja, Valentin Cundrič: Utrinek, Niko Grafe-nauer: Pesmi, Julij Mam: V cerkvi, Tonika Goleč: Iz daljave so prihajali otožni glasovi, Ivan liastelic: Dekletova pesem: Saint-Exupéry: Pošta z jugom, André .Malraux: Imaginarni muzej, Janez Dokler: Nove knjige. Jakob Jež: Paul Hindemith, Oleg Mandič: Naravne religije, Lionello Venturi: Kako gledamo sliko, Marjan Maher: Odmevi revolucije v sovjetskem filmu; Pogovori. Beležke. LIKOVNI PRISPEVKI — Zoran Mušič, Rudi Pergar, France Mesaric, Lojze Premrov, Pavel Medvešček, Camill Pissaro, Camille Corot, Claud Monct. INTERNA PRODUKCIJA GLASBENE ŠOLE V KOPRU Ob zaključku prvega polletja letošnjega šolskega leta je bila v dvorani Glasbene šole v Kopru v ponedeljek, 13. t. m,, interna produkcija gojencev klavirskega, violinskega. solopevskega in pihal-skega oddelka. Učenci so izvajali krajša dela iz učnega načrta in pokazali zadovoljivo stopnjo tehničnega in muzlkalnega obvladanja snovi, primerno svoji šolski stopnji. Produkciji so prisostvovali skoraj vsi učenci šole in starši nastopajočih gojencev. Za zaključek šolskega leta pripravlja GS več internih produkcij in vsaj dve javni, na katerih bosta nastopila tudi šolski zbor in orkester. KNJIŽNA ZBIRKA »NOVA OBZORJA« Založba Obzorja v Mariboru, ki je v sedmih letih svojega obstoja izdala več kot 200 knjig najrazličnejše literarne vsebine, se Je odločila. da ustanovi za prijatelje lepe knjige posebno zbirko »Nova obzorja«. V zbirki bo izšlo G pripovednih del, romanov, povesti in eno izvirno delo (A. Uambrecht-samer: Celjski grofje, R. Gordon: Zdravnik v hiši, i, Shaw: Mladi levi, O. Ludwig: Med nebom in zemljo, T. Plievier: Moskva, S. Rozman: Nekdo). Prva knjiga — Danes celjski grofje in nikdar več — je že izšla, druge pa bodo izšle do 31. julija 1933. Vsak naročnik si tudi lahko izbere iz te zbirke le štiri knjige. Razen tega pa bo prejemal vsak naročnik te knjižne zbirke brezplačno revijo »Nova obzorja«, ki bo izhajala mesečno. SLOVENSKI UMETNIKI SE BODO PREDSTAVILI V ITALIJI Slovenski likovni umetniki bodo sodelovali na reprezentativni razstavi. ki jo prireja občina Pistoia skupno z mesti Livornom. Genovo in Firenzami. Razstava bo odprta 19. januarja in se je bodo udeležili zastopniki Moderne galerije iz Ljubljane. Za razstavo so izbrali 95 del naših likovnih umetnikov — 11 slikarjev (G. A. Kos, S. Kre-gar, V. Lakovlč, F. Majer, F. Oblak, F. Peršin. M. Pregelj, M. Sedej. F. Slana. G. Suipica, F. Su-šteršič), 5 kiparjev (S. Batič, Z. Kalin, K. Putrih, J. Savinšek, D. Tršar) ter 4 grafike (R. Debcnjak, M. Males, B. Jakac, M. Pogačnik). V POČASTITEV SPOMINA DRAGA GERVAISA V torek, 14. t. m., so člani bivšega slovenskega akademskega društva «Balkan- priredili lite-rarno-glasbeni večer v počastitev pokojnega istrskega pesnika Draga Gervaisa. Na sporedu je bilo spominsko predavanje, ki je pokazalo Gervaisa kot človeka in pesnika. Predavanje je sestavil pesnik Tone Batagelj. Gervaisove pesmi je recitirala prvakinja reške Drame Nikoličeva, pela pa je sopranistka J. Puleva. Pri klavirju je bil direktor reške Opere in skladatelj Boris Papandopulo. Nekatere Gervaisove pesmi pa je zapel tržaški ženski kvartet. Prireditev je zelo uspela. Ob izdaji zbirke žepnih romanov Knjiga za tri kinovstopnice Pri Prešernovi družbi so začeli Izdajati romane v žepni obliki. Prvi in drugi roman sta že na knjižnem trgu. Poceni in čim več, industrija za široko potrošnjo, dosegljivo za vsakega delovnega človeka — taka so gesla, ki se motajo po mislih vsakega preudarnega socialističnega državljana. Taka gesla so vodila tudi ljudi okoli Prešernove družbe, da so so odločili za izdajanje knjig, ki bodo po ceni dostopne vsakemu bralcu. Misel, kako razširiti knjigo v čim več izvodih med občinstvo, je stara že vsaj toliko kot tisk, Gutenberg je v sredini 15, stoletja rešil to vprašanje z izumom premakljivih črk. Knjiga je našla v več izvodih pot med bralce, prej pa je potovala okoli le v enem — rokopisnem izvodu. V zadnjem času se je iz takih potreb pojavila vrsta založb, ki izdajajo knjige v visokih nakladah, v žepni obliki in po prav nizki ceni. Američani imajo povsod poznane »Pocket Books«, Nemci imajo celo vrsto lakih žepnih zbirk. Najbolj znana v zadnjem času je Rororo, zdaj Jc spet začela izhajati Universal Bibliothek (filozofska dela in dela leposlovnih klasikov), pred (o vojno pa je bila zelo znana »Dio UniversitUt« (t. i m. Reklamka). In še več drugih. Bralce si skušajo take založbe pridobili na najrazličnejše načine, največkrat in najuspešneje pač z nizko ceno ter z okusno in živahno opremo. Slovenci smo do lotos pogrešali na trgu poceni in dobrih knjig. Kdo pa recimo zmore na trden kar (1110 din za knjigo; pa to bi bilo še malo, ker zgornja moja cen za eno knjigo se giblje okoli 2U00 din. Prešernova družba je s svojo zamislijo, da bo izdajala v zbirki Ljudska knjiga žepno romane, načela tudi to vprašanje. Upajmo, da ga bo tudi rešila, ker če sodimo po programu, ki ga ima, in po nizki ceni (pod 150 din za roman), bi bilo res novalorsko delo v našem založništvu opravljeno, če bi se ta zbirka uveljavila. Prva knjiga »Dan nič« je že izšla. Napisal jo jo Claus Uigk. To je utopični fantastični roman o bližnji bodočnosti, ko bodo ljudje prvič poleteli na Luno, o mogočnih tehničnih pripravah za ta polet in končno o pokrajini na Luni, Napeto in živahno pripovedovanje se prepleta z vrsto tehničnih zanimivosti. V dobi, ko dva satelita, del rakete in za znanost žrtvovana psica plavajo okoli Zemlje, je tak fantastičen in napet romati prav prijetno branje. Druga knjiga, ki je izšla, jc roman Ilonoreja do Balzaca »Žena tridesetih let«. Pisatelj na svoj znani način opiše bridko usodo sanjave 111 nežne Julije, njen zgrešen zakon in nesreče z otroki. Mimogrede je v knjigo vpletena tudi zgodba o morskem razboj-ništvu. J. ii. OBZORNIK 58, ŠTEV. 1 Iz vsebine: Jack London: Priznanje, Lancelot Ilobgcn: Dokazi in napredek, Frane Srimpf: Reš čisto navadna zgodba; Vzpon in zaton gusarstva, Usoda črnega človeka. Zanimivosti. Dumas in medvedji zrezek, S. P.: Prostor okoli nas. Zoran Iludalos: 11 gatto nero, Dr. Stane Mikuž: Beseda o karikaturi, Lojze Zupane: Selo, Karel Capok: Ce bi se človek izmislil Adama, G. Soldos: Revolucija filmskega platna, Lulgi Pirandello: Duh je voljan, a meso je slabo; Mala, pogumna Au-drey; A. R.: Ptice selivke na ladjah, Trinajst vodilnih Jezikov sveta, Kakšno starost lahko dočakate, Televizija v znanosti in tehniki, V kuhinji preži smrt; Miliail Zoščenko: Ljubezen, Dan T. Moore: Ukana z biserom. Slikovna priloga; Usoda črnega človeka. NOVO NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLIC! ir NOVO NA KNJIŽNI PÖLICH MIMI MALENŠEK: (Odlomek iz romana BRATSTVO) Vi togo ju se je jasnilo. Ne bo si strahopetno čuval kože! Ljudstvo bo spoštovalo in ljubilo le kneza, ki bo dokazal, da mu je njegova svoboda pri srcu in da rad da življenje zanjo! Sramoval se je, ker je prejšnje dni v obupu mislil na to, kako hudo bo, če tujci pregazijo deželo. Potem ne bo mogel poslati snubcev na Višegrad in Kazi se mu bo za vedno odmaknila. Kazi bi nikdar ne hotela biti žena knezu, ki bi vladal deželi po milosti Bavarcev. Kazi, velikega kneza Cehov hči! Potomka slavnega Čeha, po katerem je vse pleme dobilo ime, ki je osvojil deželo in si postavil prestolnico Višegrad! Zdaj je vedel, da je preveč mislil na dekle in premalo na ljudstvo. Kazi je bila daleč in negotovo je, če bo res njegova. Tu pa divja krvava vojna. V vojni ni časa za ljubezen ... Pa jo je vendar ljubil. Ljubil jo je z ljubeznijo junaka, ki mu je prvo na svetu obramba dežele, takoj zatem pa dekle. Iskal je misel, v katero bi izlil to svoje novo občutje, in jo je našel: »Kazi,« je čustvoval toplo, »kakor dom si mi in kakor svoboda in kakor svetinje prednikov. Svobodo in deželo in svojo čast bom ljubil, dokler mi bo srce bilo v prsih. In tebe, Kazi. Prišel bo čas, ko te bom ljubil prvo ... Kazi, ljuba ...« Bilo mu je dobro in vendar hudo hkrati. Borut ob njem je stegnil dolge »Predolg si, saj ne boš utonil!« je menil Vitogoj in dobro mu je delo, da mu pobratim čas vedri s šalami. »E, pa poj dem na vojno in se dam ubiti!« »Bolje bo, da ostaneš živ in se oženiš!« Spogledala sta se in se nasmehnila drug drugemu. Nobeden ni več spregovoril. Čutila sta znani nemir, ki se vedno loti vojnika pred bitko. Borutu so se širile n-> n til-n To l.'tliiirn i •/ "h O I n 1 rt IT TV> 5 1 i i s*k Yt c lr * It govorimo, V Ameriki baje izide vsako leto okrog 5 milijonov njeniu knjig v tako imenovani obliki »Pocket boolt«. V vseli teh romanih, iti se odlikujejo z blesteče psihološko in logično zasnovano zgodbo, nastopa junak Hercule Poirot, genialni detektiv belgijskega porekla. Zdaj je v njenih romanih Poirot že star 107 let in pisateljica pravi, da ga ho morala »žrtvovati«. Čeprav je Agatha Christie med najbolj branimi avtorji na svetu je skoraj nihče ne pozna osebno in jc težko najti njene podatke v lelt-sikonskih ali literarnih priročnikih. Pisateljica se tudi ne kaže veliko v javnosti, ne prireja novinarskih konferenc, ne daje intervjujev, celo njen založnik je ni poznal osebno 25 let. Vendar pa milijoni čitateljev na vsem svetu težko pričakujejo vsak njen novi roman. In Agatha jih še vedno piše . . . Za slovenski prevod njenega romana KARTE NA MIZO je poskrbela založba Lipa v Kopru. Te dni b o prišel tti kriminalni roroa.ii na naš knjižni trg. AGATHA CHRISTIE: Pri založbi Obzorja v Mariboru je izšlo novo delo naše znane pisateljico MIMI MALENšKOVE, zgodovinski roman BRATSTVO. Historično ozadje romana je povezanost karantauslce države s češko plemensko zvezo in skupni boj proti Bavarcem in Obrom. V smislu tradicionalne zgodovinske povesti je to vseskozi dober tekst, katerega vrednost je zlasti v naroduoobrambnem poudarku: sovražnikove naklepe bo mogoče premagati samo v slogi. Prizorišče dogajanja je zelo obsežno: od Češke do Karantanije, Regensburga in Panonije. Roman se zaključi z zidanjem Prage, kar naj bi bilo simbolično, prav tako kot je tudi simbolična na koncu poroka Libuše s Przeinislom. Zgodovinski okvirni prikaz je v tem novem romanu Malenškove točen, časovno so dogodki strnjeni, kar le pripomore k zgoščeni pripovedi in napetosti dogajanja. Zato ni čuda, da je roman mikavno branje za vsakogar in da v njem znova zažive davni časi, ko so se naši predniki borili za svojo svobodo in neodvisnost. noge- po travi in zamišljeno molčal. »Ali spiš?« ga je vprašal Vitogoj. .»Ne spim,« je rekel kratko. »Glej, zdi se, da tam že rojijo!« Oba sta prisluhnila. Vendar nista čula nič posebnega. Samo stražarji so "hodili po kamenju, da jim je pokalo pod nogami in se kotalilo. »Vitogoj!« Knezov sin se je ozrl po prijatelju. Zdelo se mu je, da Boruta nekaj teži. »Morda bova zvečer pri dušah prednikov,« je rekel Borut. »Vroč dan se obeta.« »Da.« »Nekaj te bom vprašal. Ne boš zameril?« »Tebi, bojni drug?« »Vem, da ne bos zameril kot bojni drug. Morda pa ti ne bo prav kot knežjemu sinu.« »Čuden si, Borut. Govori vendar!« »če se zdravi vrnemo iz vojne, ali mi boste dali Milico?« Vitigoj je prikimal: »Rada te ima,« »To je premalo. Ali jo boste dali?« Vitogoj se je zakrohotal in ga udaril po rami. »Zato ne maraš knezov?« se je veselo smejal. »Če bo moja beseda kaj veljala, jo boš dobil!« vNa tvojo čast?« »Na mojo čast!« se je zaklel Vitogoj. »In knez?« »Ne poznaš Valjhuna! Ne bo je dal na tuje, ker jo ima preveč rad!« »No,« se je zdaj zjasnilo lice tudi Borutu, »potem bomo jeseni svatovali.« »Mudi se ti, bes te potiplji!« »Mudi, Obesim se na konopno vrv, če mi. je ne daste,« se jc zdaj sproščeno šalil Borut. »Ne nori! Nobena vrv te ne bi držala! Pretrgala bi se!« »Eh, pa skočim v vodo!« Iz dalje je planil glas roga. Takoj potem je zatrobil stražar na skalnem obronku. Vojniki so tesneje poprijeli orožje in se vzravnali. Borut je pograbil svoj kratki meč in skokoma hitel čez kamenje. Nekako deset minut kasneje je pri vratih Wendon Cottagea pozvonil major Despard. Prišel je prej, kot je bilo dogovorjeno, in je bil zato nekoliko začuden, ko je izvedel, da sta bili dekleti že odšli. Stopil je prek vrta po travi in se napotil po obrežni stezi na desno. Mrs. Ast\vell je še nekaj časa stala in gledala za njim, namesto da bi opravljala svoja jutranja opravila. »Ena ali druga ga je ujela,« si je dejala sama pri sebi. »Mislim, da bo Miss Anne, ampak gotova nisem. Na obrazu se mu čisto nič ne pozna. Z obema ravna enako. Nazadnje sta se še obe zatelebali vanj. Če sta se, potem ne bosta več dolgo prijateljici. Če pride moški med dve dekleti, je prijateljstva vedno konec.« Prijetno vznemirjena, da bo lahko priča porajajoče se ljubezenske zgodbe, je odšla Mrs. Ast-well nazaj v kuhinjo in začela pomivati posodo od zajtrka. Pozvonilo je drugič. »Nobenega miru ni! Bodimo pridni! Najbrž je paket. Ali pa telegram!« Pred vhodnimi vrati sta stala dva gospoda, majhen inozemec in širokopleč, visokorasel Anglež. Drugega je menda že enkrat videla. »Ne, Sir, Miss Meredith je pravkar odšla,« je odgovorila na njegovo vprašanje. »Tako? V katero smer pa? Nisva je srečala.« Mrs. Astvvell je skrivoma opazovala občudovanja vredne brčice PREŽIHOV VORANC: Miss mali nad- drugega gospoda, preden se je odločila, da bo povedala še ostale podatke. »Odšla je k reki.« »In druga gospodična? Mawes?« je hotel vedeti gospod. »Obe sta odšli.« »Hvala,« je odgovoril inšpektor Battle. »In kje prideva k reki?« »Takoj zavijete na levo, potem po stezi navzdol. Ko pridete na breg, pojdite na desno. Gospodični sta rekli, da bosta šli v to smer. Ni še četrt ure tega. Kmalu ju boste dohiteli.« In rada bi vedela, si je dejala na tihem, ko je obotavljaje se zaprla hišna vrata in sta se gospoda oddaljila, »rada bi vedela, kdo sta ta dva. Ne vem, kam bi ju vtaknila.« Medtem, ko se je Mrs. Astvvell vrnila h kuhinjskemu izlivku, sta nadinšpektor Battle in Mr. Poirot zavila na levo in šla po ovinkasti poti med grmovjem, ki je vodila do obrežne steze. Battle je radovedno opazoval Poirota, ki je stopal zelo hitro. »Kaj pa je narobe, Monsieur Poirot? Nekam mudi se vam.« »Vsekakor. Zelo Sem zaskrbljen, prijatelj.« »Kakšen določen razlog?« Poirot je odkimal. »Ne. Ampak možno je- marsikaj. Nikoli ne vemo...« »Nekaj vam roji po glavi,« je rekel nadinšpektor. »Tako se vam je- mudilo priti v Wallingford — naš šofer je vozil kot obseden! Česa^ se le bojite? Dekle je vendar že sprožilo svojo puščico.« Pri Radmanu so imeli vsega štiri njive, a vse tako strme, da so jih v starih časih, ko je bilo še dovolj rok na razpolago, kopali, a ne orali. Zdaj so jih že dolgo orali, dasiravno za oranje niso mogli uporabljati jarma, temveč posebne telege za brežno delo. Za oračem je moral iti zmeraj še tretji, ki je z nogami in rokami krotil svežo brazdo k tlom, da se ni skotalila po strmini in se izgubila v globači. Radman je zoral, posojal, več se pa za njive ni brigal; Radmanco pa je čakalo še veliko dela. Imela je na skrbi, da na vsaki njivi spravi prvo zorano brazdo z roba na odor vrhu njive. To je delo vsakih strmmcev že od davnih časov, kajti če ne bi tega delali, bi bila vsa zemlja kmalu odorana v nižavo, za njo pa bi ostali le suhi, kamniti otlori. Ker je bilo to odvisno, posebno delo strmincev, ki ga dolinci in kmetje na zložnejšili položajih niso poznali, se je imenovalo: robota. Radmanca je vstala zjutraj, ko še pridno svilalo ni, vzela svitolt in jer-bas in se lotila prve, največje njive. Tako zgodaj zato, ker je robota morala biti opravljena poleg drugega, vsakdanjega dela. Ko je ■ prišla na rob njive, je pokleknila na ral ler vzdilmila: »Bog in ta sveti križ, menda ja ne bo greha!« Po starem izročilu je greli, prenašati zemljo; ta greh pa se je moral odkupiti s posebno prošnjo. Nato je z rokama začela grebsti vlažno brazdo v jerbas, ga napolnila, zadela na glavo in počasi odnesla po strmini na vrh njive, kjer je spet pocenila ter kleče izsula zemljo v odor zadnje brazde, rekoč: »Menda bo ja gratalo!« Preden je sonce razgrnilo svojo svetlobo izza pobočja, je Radmanca že petdesetkrat prehodila njivo; petdeset jerbasov ali več kakor dva tisoč kilogramov zemlje je že znosila na odor njive. Več kot dva tisoč kilogramov zemlje; (Odlomek) Toda zemlja je prekleta, kadar jo mora nositi siromak, ki je ima premalo, zemlja jc hudič, kadar se ie lotiš golorok. Odkoplješ je en jerbas, nosiš jo, glavo ti hoče raznesti in boki ti pokajo, a brazdi se niti ne pozna; znosiš je deset, dvajset jerbasov, a komaj za spoznanje se je krčila brazda, ki leži tu na robu kakor črna, tolsta ubita kača . .. Rok uprtih v boke, stisnjenih ustnic, a široko odprtih nosnic je Radmanca enakomerno korakala in štela brazde: ».. . Enaindvajset, dvaindvajset, triindvajset . . .« Nekajkrat je seštela že vse brazde od roba do roba. Spočetka je prestopila z enim samim korakom dve ali tri brazde, toda čim bolj se večalo število jerbasov, tem bolj se je večalo tudi število korakov. ». . . Enainpetdeset, dvainpetdeset, t.ninpetdeset. ..« Počasi je že vsaka brazda veljala korak . .. Nosiš, nosiš, nič ne misliš . .. Nositi moraš, doma je sedem otrok, dan je dolg . .. dan je kratek, moraš nosili ... to zemljo zemljasto . . . _ Prihodnje jutro je bila Radmanca ze spet zgodaj na njivi, mogoče še prej kot prvi dan. Nad strminami je ležala še zgodnja meglenasta tema, da se nikamor ni videlo. Toda to je bilo za nošnjo zemlje čisto vseeno in brezpomembno, kajti Radmanca bi jo lahko nosila tudi z zavezanimi očmi. S topim, enakomernim premikanjem telesa je nosila že trideseti jerbas, ko je čez radinansko strmino posvetil prvi svetlejši svit. Skozi goščave, ki so obdajale polje, so se začele delati svetle prelilic in iz njih so se pokazali temnozeleni lesovi. Sončni žarki še niso utegnili zaliti vsega z zlato kopreno, ko se je iz sosednjega gozda, ki je mejil na rad-mansko njive, začul težak odmev te-saške sekire. «Prh, čof, čof, čof ...« Radmanci se je zmešalo štetje jerbasov. Cisto blizu, tik za mejo! Obstala je sredi njive in prisluhnila. »Nekdo seka v sosednjem gozdu.« Čudna radovednost jo je obšla menda zadelj samote, ki je vladala naokrog. »Kdo je IG?« se je skoraj glasno pobarala. V gozdu je enakomerno butalo dalje in čmokotalo, da se je vsa ja-masta strmina napolnila s tem zdravim, silnim, treskavim odmevom, ki je zadušil vse druge odmeve vigred-nega jutra. Po njem sodeč, so morale vihteti sekiro nenavadno močne, (Nadaljevanje na S. strani) ----i\Luictt. ki st: e sicer yc n^ln^ni \r viji pod pravim imenom od leta 1909. Leta 1940 je avtor zbral Unt najrazličnejše novelo in črtice, jim dodal še starejšo zgodbo »VodnTak! RASTN°n™eZen na °d0rU<< ler izdal Knji^n^lovoVV°SAi?or založba'^Mladfnska'''Itfnjiga^ ki « i^l^3* ss1«^ sss ?3&ESš£kS$ enem pa v občečloveški simbolii podobi. louI°t,alsKlm značajem, ob- Poirot je še vedno molčal. »Česa neki se bojite?« je ponovil Battle. »Česar se je v takih primerih vedno treba bati.« Battle je prikimal. »Prav imate. Ne vem —« »Česa ne veste, prijatelj?« Nadinšpektor je počasi odgovoril: »Ne vem, če Miss Meredith ve, da je povedala njena prijateljica Mrs. Oliverjevi neko podrobnost.« Poirot je živahno prikimal. »Po-hitiva, prijatelj!« je rekel. Hitela sta ob cesti. Na vodi ni bilo videti nobenega čolna, toda ko sta zavila okoli rečnega zavoja, je Poirot nenadoma obstal kot vkopan. Tudi Battle je videl. »Major Despard,« je rekel. Major Despard je šel kakih dve sto korakov pred njima. Nekoliko bolj spredaj je bilo videti obe dekleti na majhnem splavu — Rhoda je krmilila, Anne pa je ležala na ploskih tleh in se ji smejala. Dekleti nista gledali proti bregu. In nato — se je zgodilo. Annina iztegnjena roka, Rhodina omahujoča postava, padec v vodo — Rhodino obupno hlastanje po prijateljičinem rokavu — zibajoči se čoln —• nato se je brod prevrnil — in dve dekleti sta otepali po vodi okoli sebe. »Ali ste videli?« je rekel Battle in začel teči!« Mala Meredithova jo je zgrabila za gleženj in vrgla v vodo! Ljubi bog, to je njen četrti umor!« Z največjo naglico sta tekla proti kraju nesreče, toda major je imel naskoki. Dekleti očitno nista znali plavati. Despard je drvel po obrežni poti, skočil v bližini prevrnjenega čolna v vodo in plaval proti njima. »Mon Dieu, kako zanimivo!« je zaklical Poirot in zgrabil Battla za roko. »Katero bo rešil prvo?« Dekleti nista bili blizu druga drugi; med njima je bilo nekako deset metrov razdalje. Despard je plaval proti njima s krepkimi zamahi. Nezadržno se je bližal Rhodi. Tudi Battle je bil skočil v vodo. Despard je bil pravkar spravil Rhodo na breg in jo spustil v travo, nato se je ponovno vrgel v reko in plaval proti kraju, kjer se je pravkar potapljala Anne. »Pazite!« je zarjovel Battle. »Ovijalke!« Hkrati z majorjem je priplaval na mesto, toda Anne je bila že pod vodo. Slednjič jima je uspelo, izvleči jo na površino in v dvoje sta plavala z dekletom proti obrežju. (Odlomek iz kriminalnega romana Agathe Christie KARTE NA MIZO. Knjiga bo izšla te dni pri Založbi Lipi v Kopru.) REVIJA 57, Št. 17. vsebine: Vladimir Majakovskl: Razgovor J tovarišem Leninom, Sergej Jescnin: Lenin, Aleksander Blok:"Lenin. Jože Pučnik: K svobodi, Veno Taufer: 11 pesmi s stenčasa. Rudi Šeligo: Med reko in vrati, Branko Somen: Jesenska konspiraeija, Valentin Cundrič: Pesem o večeru, Mirče Sušmel: Veliko pričakovanje štirih nosačev, Fr. Pibenik: Ulica betonskih katedral, Janko Kos: umetnost in kriza humanistične zavesti, Marijan Krainber-ger: Rosa na pajčevini, Miklavž Pro-senc: Eseji v slovenski prozi, Franc Cerne: Ekonomska enakost m neenakost, Jože Pogačnik: Balada. Na prvi seji okrajnega Sveta za pomorstvo in ribištvo so med drugim načeli vprašanje izgradnje pomorskega šolskega centra pri Portorožu in podrobno proučili dosedanje delo in perspektive podjetja Pristanišča Koper in se tudi seznanili z začasnimi predpisi za ureditev ribolova na področju okraja. Investicijski program za izgradnjo pomorskega šolskega centra IZGUBLJENE LADJE Lloydova statistika izkazuje za leto 1955 kar 170 izgubljenih ladij s skupno tonažo 254.G53 ton. Ladje pod 500 ton pri tem niso vštete. Brodolom je med izgubljenkami doživelo 75 ladij, trčenje 34. brez navedbe vzroka se jih je potopilo 37, zgorele so štiri, zaradi nepojasnjenih okolnosti jih je izginilo 13, ostale so vpisane kot pogrešane. Naša italijanska soseda je v tistem letu izgubila deset ladij s skupno IG.000 tonami. Največja izguba med vsemi pomorskimi državami je doletela Anglijo. Izgubila je 26 ladij s skupno tonažo 36.704 ton, LADJO POGANJA PLINSKA TURBINA Prva ladja te vrste, ki je nedavno preplula Atlantski ocean, je ameriška trgovska ladja »John Sergeant«. Njeno glavno in edino pogonsko sredstvo je plinska turbina. Ladja, ki je bila zgrajena v Ameriki, plove povsem mirno in brez vsakrsnih tresljajev, kar je najznačilnejša lastnost novo--vrstnega pogona. NOV NAČIN LADJEDELNIŠTVA NA JAPONSKEM Pred letom dni so pričeli Japonci 2 novim ladjedelniškim sistemom. Ladjo, ki so jo prej gradili devet mesecev, zgotovijo po novem že v štirih mesecih. Gradijo jo istočasno v dveh delih: manjši krmilni del zase in večji sprednji del spet zase na posebnem navozu, kamor potem pripeljejo tudi gotovi zadnji del in ga strnejo s prednjim v celoto. SREDOZEMSKI KITI Stalno se tam ne držijo, zanese pa jih iz Atlantika skozi Gibraltarsko ožino. Tako francoski kot italijanski pomorščaki so jih na svojih križarjenjih sirom po Sredozemskem morju ponovno srečali. Dogodilo se je, da jih je zaneslo tudi že v Jadran. PREDELOVANJE MORSKE VODE V holandskem obmorskem kopališču Scheweningen'u so lam pričeli z električno-lcemičnim predelovanjem slane morske vode v pitno sladko vodo. Posebni stroji so dnevno destilirali 36 ton morske vode, stroški so znašali nekaj nad sto dinarjev za tono, če so drugi pogoji tako ugodni kot proizvajalni stroški, bo veljalo poskus vpeljati še drugod. _H" j ,■■■■ ■■ "s P/l »BIHAČ« je 15. januarja od-plula iz Pori Saida s tovorom za Ciper P/i »DUBROVNIK« je 5. januarja odplula iz Reke v Rotterdam M/l »GORENJSKA« je v popravilu v suhem doku v puljski ladjedelnici Uljanik. ETS 20. januarja P/l »GORICA« je od 5. januarja v reškem pristanišču, kjer manipulira s tovorom, P/l »LJUBLJANA« je v klasifikacijskem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu M/l »MARTIN KRPAN« je prispela 11. januarja v Ploče, kjer naklada za Lattaqio P/l »NERETVA« je 11. januarja odplida iz Casablance v Bil-lingham P/l »POHORJE« je 10. januarja odplula iz Benetk v Odeso P/l »Pi.OG« je od 3. januarja v Benetkah (Porto Marghera), od koder bo 20. januarja pri-phda na Reko P/l »ZELENGORA« je 7, januarja zapustila Lourenzo Marques in plove za Leith, kamor bo prispela IG. -februarja ZAZNAMOVANI TUNI Da bi ugotovili, kako se tuni gibljejo po Sredozemskem morju, bodo ribiški strokovnjaki na Siciliji poskusili z markacijo, to je zaznamovanjem tunov. Izpeljal bo nalogo Elc-sperimen tal 110-tehnološki center za ribo. pri Portorožu je že izdelan in potrjen. Program vključuje Pomorsko srednjo in Ribiško šolo. Za gradnjo predvidevajo približno 193 milijonov dinarjev investicij, od tega pa bo šlo nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev za učila in opremo šolskih delavnic. Sredstva za gradnjo centra so pravzaprav že zagotovljena iz zveznega in republiškega sklada za kadre, del sredstev pa bo verjetno prispeval tudi okrajni sklad. Okrajni upravi za investicije so priporočili, naj takoj naroči potrebne glavne projekte. Za denarno pomoč bodo zaprosili tudi nekatera zainteresirana podjetja in Kmetijsko zbornico LRS. Gradnja takega pomorskega šolskega centra pri nas je dejansko nujno potrebna, saj bomo s tem zbrali na enem mestu ves strokovni predavateljski kader in tudi vsa tako draga učila, ki so potrebna za to zahtevno stroko. Učila bodo s tem, ko jih bo izkoriščalo več šol, tudi bolje služila svojemu namenu. Za izgradnjo tega centra sta izdelani dve varianti: po prvi bi bil center zgrajen že 1. oktobra prihodnjega leta, po drugi pa 1. jidija 1960; od dotoka sredstev pa bo odvisno, katera varianta bo obveljala. Za popravilo in opremo ribiške ladje, ki jo je odstopilo podjetje »Riba« Izola Ribiški šoli v Piranu, bo potrebno zbrati približno 1,700 tisoč dinarjev. Sklenili so zaprositi ribiški podjetji »Ribič« Piran in »Riba« Izola, naj odstopita potrebno opremo, za denarna sredstva pa bodo zaprosili Kmetijsko zbornico LRS. Po obširni razpravi o predlogu za ustanovitev društva za raziskovanje morja ni bilo sprejeto dokončno stališče in bo Svet o tem še sklepal, so podrobno proučili vprašanja, ki bremenijo podjetje »Pristanišča Koper«. Poročal je direktor podjetja dr. Mirko Koršič; temeljito so se pogovorili o nakupu nove mehanizacije za skladišča in o tarifah. Glavni direkciji železnic bodo priporočili, naj proglasi železniški postaji Iirpelje in Podgorje za luški postaji, kar je potrebno za znižanje tarif, nami-eč, priznale naj bi se »JUGOOCEANIJA« V KOTORU GRADI 6 LADIJ Podjetje za oceanski promet v Kotoru je naročilo v domačih ladjedelnicah gradnjo 6 preko-oceanskih ladij po 10.000—12.860 ton nosilnosti. Prve ladje iz tega naročila bo prevzelo letos. — Sedaj ima podjetje skupaj nad 60.000 ton ladijskega prostora. Lani je v tujini nabavilo 2 ladji: »Rumija« (10.750 1) in »Orjen« (10.809 t). Ob priliki decentralizacije »Jugolinje« je prevzelo naslednje ladje: »Biokovo« (9906 t), »Durmitor« (96181), »Kordun« (83021), »Kozara« (81941) in »Prenj« (6283 t nosilnosti). jima vse tiste ugodnosti, ki jih že imajo podobne železniške postaje. Pod točko razno so se pogovorili še o predlogu Piranskega mestnega muzeja. Gre namreč za organizacijo stalne pomorske muzejske zbirke, ki naj bi se pozneje razvila v stalni pomorski muzej v Piranu. To zbirko naj bi pripravili že letos do Dneva pomorstva, Stroški zanjo bodo znašali približno pol milijona dinarjev, toda večji del sredstev bo prispeval muzej sam, ostanek pa naj bi prispevali poleg Okraja še podjetji Splošna plovba v Piranu in druga pomorska podjetja. M/L »Jedinstvo« prvič v Reki po prihodu iz Splita VEC RESNOSTI IN SMISLA ZA ODGOVORNO ST PRI OBVEŠČANJU JAVNOSTI O POMORSTVU Naši dnevniki, tedniki in mesečniki, sploh vsi naši časopisi posvečajo v zadnjem času čedalje več pozornosti izgradnji naše trgovske mornarice. To je zelo razveseljivo. 2al pa se takšnim sestavkom s strokovnega stališča posveča premalo pozornosti in mnogokrat pisec ne ve, kaj piše. Naj navedem samo nekaj primerov v zadnjih dneh. Te napake in nesmisle srečujemo celo v strokovnih publikacijah. O naši luksuzni potniški ladji »Proleterki« 1322 BRT, 80 m dolžine, 3200 KM in 132 postelj za potnike) je bilo zapisano, da je dolga 16 m, »Pinko Tomažič je dolg 18 m«!), da ima 132 postelj za potnike in 6400 KM! Ena izmed naših ladjedelnic je zgradila 10.000 tonski tramper, to je prekooceanska tovorna ladja. V časopisu pa je stalo zapisano: »Naša ladjedelnica je izdelala nov prekooceanslci 10.000 tonski vlačilec ...« Velika zmešnjava nastane pri navedbi tonaže. O novi M/L »Je-dinstvo« smo brali, da ima nosilnost — 2600 BRT! O neki drugi naši potniški ladji smo brali, da lahko sprejme v kabine toliko in toliko potnikov in da ima nosilnost toliko in toliko BRT! V zvezi z našo novo ladjo »Je-dinstvo« so bile objavljene slike »Jugoslavije« in komentar pod njimi, da je .to- »Jedinstvo« na prvi vožnji! Ti dve ladji sta sicer istega tipa, toda »Jedinstvo« se po notranji opremi in zunanji obliki močno razlikuje od »Jugoslavije« in prva vožnja slednje je bila že leta 1956! V zvezi s prvo vožnjo »Jugoslavije« naj omenim še podvig »iznajdljivosti« fotografa, ki je sliko navedene ladje na prvi vožnji reproduciral — narobe, retuširal ime in napisal »Jadran«, ki je tudi istega tipa kot »Jugoslavija«, toda z drugačnim nadpalub- V letu 1957 se je jugoslovanska trgovska mornarica znatno povečala. Naše ladjedelnice so zgradile vrsto novih ladij različnih velikosti, nekatera podjetja pa so nabavila ladje tudi v tujini. V tujini so ladje kupavala predvsem novo osnovana pomorska podjetja: »Jugoslovanska tankerska plovidba« iz Zadra, »Atlantska plo-vidba« v Dubrovniku, »Jugoslavija« v Kotoru in »Kvarner« v Reki. »Atlantska plovidba« iz Dubrovnika je povečala svoje bro-dovje s tremi novimi enotami. Dve sta bili nabavljeni v tujini: »Gruž« (10.319 ton nosilnosti) in »Dubrava« (10.319 ton nosilnosti), ladjedelnica »Split« pa je konec decembra izročila novo ladjo »Petka« (10.270 ton nosilnosti). S tem prirastkom je podjetje doseglo nad 90.000 ton nosilnosti in je zavzelo drugo mesto v državi. »Splošna plovba« pa je sedaj tretja. Razen navedenih ladij ima »Atlantska plovidba« še naslednje ladje, ki jih je dobila od »Ju-golinije« ob nedavni decentralizaciji: »Banija« (99801), »Beograd« (9987 t), »Korenica« (8402 t), »Korčula« (8300 1), »Livno« (7976 ton), »Kragujevac« (82331) in »Plitvice« (6428 t). Prekooceanska ladja »Petka« je prva plovna enota, zgrajena za to podjetje doma, V gradnji je še cela vrsta novih ladij, tako za piransko, kakor tudi za druga pomorska podjetja. V. M. jem, in sedaj te razglednice prodajajo po Reki! Še en primer: M/L »Jedinstvo« razvija hitrost 19 morskih milj na uro. Največ tudi preko 20. To je lepa hitrost za takšno ladjo tudi v svetovnem merilu, za ladjedelnico »Split« pa velik uspeh. V ■nekem dnevniku pa smo brali, da razvija »Jedinstvo« hitrost 19 čevljev na uro!... lajlepša ladja M/l »Jedinstvo« je tretja in zadnja luksuzna potniška ladja tipa »Jugoslavija«, ki jo je ladjedelnica »Split« zgradila za »Jadransko linijsko plovidbo« iz Reke, Nova ladja ima okrog 2700 BRT, dolga je 90,2 m, široka 13 m in ima dva stroja tipa »Sulzer« po 2400 KM vsak, ki . j i omogočata največjo hitrost preko 20 morskih milj na uro. Čeprav so motorne ladje »Jugoslavija«, »Jadran« in »Jedinstvo« istega tipa (v pogledu oblike trupa, dolžine, širine in pogonskih strojev), se slednja bistveno razlikuje od prvih dveh po notranji ureditvi in razporeditvi prostorov za potnike, kakor tudi po obliki premca in nadpa-lubja. »Jedinstvo« je zgrajena za turistična križarjenja in letos, žal, namenjena le tujim turistom. Veliko število kabin je opremljenih s kopalnicami in tuši in drugimi udobnostmi, postelje pa so postavljene druga poleg druge. Vseh postelj za potnike je 193. Restavracija, kavama, bar in drugi družabni prostori so na gornji palubi, prav tako bazen za kopanje. Tudi v premcu je lep salon za potnike. S to novo ladjo ima »Jadroli-nija« 65 plovnih enot. Toda tudi to število ne zadostuje vedno večjim potrebam našega linijskega obalnega prometa. Zlasti trpijo pomanjkanje v sezoni longitudinalne proge in naše obalno področje oziroma vsa obala zahodne Istre. V. M. KAKO ZGANJAJO TU RIZEM V AVSTRIJI Doslej je Švica veljala kot klasična dežela vzpenjač in žičnic. V enajstih letih po drugi svetovni vojni pa je Avstrija na svojem goratem predelu zgradila toliko žičnic, vlečnic in drugih vzpenjač, da bo v nekaj letih ne samo dohitela, temveč prehitela Švico po številu pa tudi po udobnosti teh modernih turistično-prometnih naprav. Vsaka statistika o številu avstrijskih žičnic velja tako kratek čas, da jo (po nekoliko hudomušni pripombi gospoda Lohbergerja) na dan objave v listih že zdavnaj zastarela. Avstrija je samo po vojni investirala v vzpenjače vseh mogočih sistemov že več kot milijardo šilingov. Najprej so gradili vzpenjače z namenom, olajšati turistu dostop na vrhove z lepim razgledom ali na visoko ležeča nočišča. Potem pa je bistro oko turističnih delavcev-komerciali-stov opazilo, da so vzpenjače tako donosna in hkrati tako privlačna stvar, da so polne turistov poleti in pozimi. Logičen sklep: vzpenjača lahko služi kot sijajen pripomoček za odpravo mrtvih sezon oziroma za dosego dvojne sezone. Tako je lepo število avstrijskih krajev (ki niti niso vsi preveč turistični) s pomočjo večje ali manjše vzpenjače dobilo tudi v sicer mrtvi sezoni toliko gostov, da imajo vsako leto dve turistični sezoni, če že ne neprekinjeno turistično sezono vse leto (kot 11:1 primer Jnnsbruck). Kitzbiihel, slovito meste-ce zimskih športov, celotno področje okrog Leclia in Arlberga, in še mnoga druga področja, ki so bila nekoč znana samo kot središča zimskega turizma, so s pomočjo vzpenjač dobila tudi svojo poletno sezono. Samo v Arlbcrgu je bilo letošnje poletje nad četrt milijona turistov. Nasprotno je Gastein, ki je še pred leti moral preko zime zapreti vse hotele, zgradil v zadnjih letih nekaj vzpenjač, ki vozijo k čudovitim smučarskim terenom, tako da bo v letošnjem prvenstvu prav Badgastein središče tekmovanj za svetovno smučarsko prvenstvo. Turistični gostinski delavci v Badgasteinu so mi izjavili, da si pri sodobnem turizmu sploh ne morejo misliti, da bi področje Ga-steina še lahko ostalo turistično središče, če ne bi imelo številnih vzpenjač. Gradnje vzpenjač zaradi tega ne podpira samo država, temveč predvsem hotelirji. V čem je skrivnost vzpenjač, njihova velika privlačnost? Da je naval nanje velik zaradi firbcev, važičev ali tistih, ki nimajo za letalo dovolj denarja in poguma, velja samo, dokler je vzpenjača redkost. Dejanska privlačnost vzpenjač pa je v veliki vsečloveški težnji po čim večji udobnosti. V vseh turistično izkušenih deželah se dobro zavedajo, da je glavno načelo vsakega turista: »Cez ko-mod ga ni«. Ilriliolazcu je lazenje po gorah večji užitek, če mu vzpenjača prihrani dolge 111 naporne vzpone iz doline do bližine vrha. Vrh je treba seveda osvojiti lastnonožno! Smučar se ne veseli vzpenjače samo zato, ker mu pomaga nositi smuči in morda še nahrbtnik, temveč tudi zato, ker mu skrajša čas vzponov in tako omogoči v istem dnevu več spustov. Šele vzpenjače so omogočile izlete preko strmin tudi starejšim osebam in otrokom — in teh je mnogo več kot tistih turistov, ki so sposobni vzpenjanja po strmih poteh. Saj je zares čudovito prispeti v dobre pot ure iz doline na visoko goro s prostranim razgledom. V Inns-brucku seveda nisem zamudil priložnosti, da sem preizkusil to sredstvo modernega turističnega prometa. Od dveh možnosti, vzpenjače na Pat-scherkoffel ali pa Ilaeflekar, sem se odločil za poslednje. V nekaj več kot pol ure sem iz Innsbrucka, ki ima nadmorsko višino 570 m prispel najprej z nekako kombinacijo zobate železnice ¡11 žičnice do slikovite planote Hungerburg (870 m); nato pa v kabini za 10 oseb na visoko razpeti žici do paradiža smučarjev Seegrube (1305 m) in v nadaljnji gondoli še na Ilafelekar (2300 111). Čeprav je povratni vozni listek stal 45 šilingov (ca. 310 din), mi ni bilo žal, da sem se odločil za ta izlet. Prekrasen razgled (bil je jasen jesenski dan) po vsej dolini gornjega Inna, od Kiitzbuhlcr-skih Alp ua jugu in po vsem Karven- del gorovju na severu je užitek vreden večjega izdatka. Vsakdo, ki ljubi naravo, mi bo pritrdil. To sem videl tudi na obrazih vseh številnih izletnikov, ki jih je gotovo več sto samo tisto popoldne obiskalo Ilafelekar. Mislim, da je podobnih ljubiteljev narave mnogo tudi pri nas v Sloveniji; mislim tudi, da si prav tako želijo udobnih izletov in da so prav tako »radi komod« kot izletniki v tujini. Nič čudnega, če je nedavno prometu prepuščena pohorska vzpenjača tako zasedena, da je skoraj preobremenjena. Nič čudnega tudi, če je Pohorje s pomočjo te vzpenjače tako rekoč čez noč postalo eno glavnih turističnih središč v naši državi. Jasno je, da bo prav vzpenjača samo še pospešila in tudi pocenila gradnjo novih gostinskih in turističnih objektov na Pohorju. O povečanem blagovnem prometu in sploh gospodarske koristi niti ni treba posebej govoriti. Morda se bodo ob vzgledu pohorske vzpenjače potrudili končno tudi v drugih turističnih krajih, da prispevajo k razširitvi svojega domačega in tujega turizma z izgraditvijo moderne vzpenjače. šef potovalnega urada 1'olzleitner v Badgasteinu mi je dejal, da bi v mestu prav lahko postavili spomenik žičnicam, ker so prinesle tako veliko korist. Menda bi žičnicam lahko postavila zahvalni spomenik vsa Avstrija. Prepričan sem, da I10 hvalnice žičnici prepeval tudi vsak turistični kraj pri nas, ko jo bo imel. Toda, čc hočemo nekaj žeti, moramo tudi nekaj sejati. Upajmo, da se bodo bogate žetve zavedali vsi tisti, ki odločajo o tem, ali se bodo gradile ali pa ne žičnice. 11. pr. na Bledu ali pa iz Portoroža preko Belega križa v Flcso. (Prihodnjič: Zima se drži poletja) ŽENA m DOM ^ ZDRAVSTVO iN VZGOJA * ŽENA iN DOM ^ ZDRAVSTVO SN VZGOJA it ŽENA m DOM -k ZDRAVSTVO SN VZGOj Za marsikoga predstavlja izdatek za šiviljo veliko postavko, ko je že blago tako drago. In če gre še za predelavo stare obleke, se ta velik izdatek skoraj ne splača. Potem pa so tu še otroci, ki tako hitro rastejo in tako vneto trgajo, da vedno potrebujejo kaj novega, Koliko laže bi bilo, ko bi matere same znale zašiti, predelati, popraviti, zakrpati. »Saj bi zašila,« večkrat slišimo tožbe, »pa ne znam urezati. In šivalnega stroja nimam!« Tako ni čuda, da so naše žene z veseljem pozdravile šivalne tečaje, ki jih prireja Tovarna šivalnih strojev Mirna. Do zdaj so bili pri nas taki tečaji le v Izoli in Kopru. Velik odziv in redno obiskovanje tečajev nam priča, da si žene želijo takih tečajev, da jih potrebujejo in da bi jih kazalo organizirati v vseh več- vitev take servisne delavnice, ki bo priključena k trgovini, ki bo prodajala šivalne stroje. Vprašanje je le še primeren prostor. — Kdaj ste začeli s tečaji v naših krajih? — Začeli smo lani v Izoli. Do zdaj smo imeli tam 24 tečajev, ki jih je obiskovalo okrog 300 tečajnic. V Kopru je bilo od septembra lani 7 tečajev z okrog 100 tečajnicami. — Kakšni tečaji so to — začetni, krojni, nadaljevalni? — Najprej so seveda začetni, ki trajajo mesec dni — trikrat tedensk o po tri ure, Tu se učijo žene krojenja ženske, otroške in deloma moške garderobe, šivanja na stroj, obenem pa stroj tako spoznajo, da znajo popraviti manjše okvare. Od praktičnega šivanja se naučijo osnovnih vbo- začnemo z novim tečajem. — začetnim — v torek, 21, t. m. Prijave še sprejemamo, intere-sentke naj se priglase na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva (nad kavarno Ložo), lahko tudi po telefonu (štev. 218). Ko pa ne bo več dovolj prijavljenk za tečaje, bomo odprli posvetovalnico, kjer bodo žene lahko vrezale blago, pomerile oblačila in dobile vse potrebne nasvete. Taka posvetovalnica je že delala poleti v Izoli in je bila zelo dobro obiskana. Upamo, da bomo že letos imeli tako posvetovalnico tudi v Kopru. — Pa tečaji v dimgih krajih? — Bili bi že marsikje, če ne bi bilo vprašanje prostorov. Tudi v Kopru jih ne bi mogli imeti, ee nam ne bi šel Zavod na roko, posebno njegova upravnica Darinka Kraljeva. V Izoli smo imeli tečaje v prostorih bivše šivalnice »Dama«, toda zdaj je tovarna Arrigoni adaptirala te prostore za stanovanja. Upamo, da bomo lahko začeli že marca v Piranu, potem pa tudi drugod. Zahvalili smo se prijazni tova-rišici za podatke v imenu naših žena in upamo, da bodo s pomočjo svojih društev na terenu že našle primerne prostore, da se nauče šiviljske »umetnosti«, kar jim bo pripomoglo, da bodo z manjšimi stroški lepo in moderno oblečene. Z. L, Udeleženke šivalnega tečaja v Kopru. Tečaj je v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. jih in manjših krajih, povsod, kjer bi se prijavilo zadostno število žena. V Kopru so zdaj šivalni tečaji v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva. Povabili so nas, naj jih obiščemo in prijazna zastopnica mirnske tovarne Justi Kovačič, ki vodi tečaj, nam je pripovedovala o njihovih tečajih in načinu organizacije. — Kakšne stroje izdeluje vaša tovarna? — Pri nas uvažamo glave šivalnih strojev znamke Veritas in Neumann. Doma izdelamo leseno ogrodje, livarna v Črnomlju pa nam izdela manjkajoče kovinske dele. Potem v naši tovarni stroj sestavimo. Naročil imamo toliko, da ne moremo vsem zadostiti. Tudi vaš Trgovski dom v Kopru jih je imel v prodaji in tisti, ki so jih kupili so z njimi zadovoljni. — Te tečaje, ki jih imate po terenu, organizira vaša tovarna ali kako društvo, ki mu da tovarna stroje na razpolago? — Organizira jih tovarna in da na razpolago nove stroje. Razen tega ustanovimo tudi servisne delavnice, ki popravljajo šivalne stroje vseh vrst, prodajajo nadomestne dele in šivalni pribor. Tudi v Kopru mislimo na ustano- dov. Potem pride na vrsto nadaljevalni tečaj, ki traja dva meseca, dvakrat tedensko po tri ure, popoldne ali zvečer, po izbiri. Zdaj že šivajo žene samostojno, kar pač prinesejo s seboj. — Kako so žene zadovoljne s tečajem? — To morate vprašati nje. Poklicali smo najstarejšo tečajnico (po letih in obisku tečaja) in zagotovila nam je, da se je veliko naučila in si že precej zašila. Zdaj obiskuje nadaljevalni tečaj. Tudi voditeljica tečajev je zadovoljna z obiskom in z zanimanjem, ki ga kažejo žene. Saj se prijavljajo vedno nove, ki bi rade čimprej začele. In ko je bil tečaj v Izoli, so se vozile tja žene celo iz Portoroža, v Koper pa se vozijo iz Škofij. — Koliko tečajev mislite imeti še v Kopru in Izoli? — Tečaji bodo tako dolgo, dokler bo zanje dovolj prijavnic. Naj vam povem kar tajcoj, da Temna obleka preprostega kroja, zapeta z gumbi iz istega blaga (Nadaljevanje s C. strani) zdrave roke, kajti zdelo se je, da brnijo skozi zrak napete mišice topor oklepajočih rok. »Kdo je le?« ji je šumelo skozi ude. Kmalu se je zganila, ise stresla, kakor bi se zalotila pri prepovedanem opravilu, in z besedami: »Naj bo kdor hoče!« se je pognala dalje v breg. Tisto jutro je znosila osemdeset jerbasov ali malo manj ko štiri tisoč kilogramov zemlje na odor in nepremična kača se je že za lepo spoznanje skrčila. Tretje jutro je bilo videti, da bo brazde konec; če še četrto jutro nosi, malo prej začne, malo dlje potegne, pa bo robota na prvi njivi opravljena. Sredi dela jo je iz bližnje meje nenadoma poklical glas: »nobro jutro, Radmanea! Kaj pa delaš?« Radmanea je hotela pravkar zadeti jerbas na glavo. Obstala je, se zravnala in pogledala v zarasio mejo, od koder je prihaja! glas. »Zemljo nosim na odorel« je odgovorila, ne da bi v meji kogar koli videla ali spoznala, »Roboto delaš!« »Roboto delam!« še zmeraj ni bilo videti nikogar, le glas je donel iz goščave, prijeten, Cmokast glas. ¡Medtem, ko je Radmanea razmišljala, če ni to tesač, ki je včeraj tesal v sosedovem gozdu, se je v meji vejevje zamajalo, odprla se je ozka preliha in iz goščave je počasi prilezel na njivo krepak, plečat fant. Ko je bil na prostem, se je sunkoma otresel rose, ki je v debelih kapljah visela po njegovi obleki, zraven si je z dlanjo brisal rosnato pajčevino z obraza, katero je bil posnel pri prerivanju skozi grmovje. Ker je imel opasan širok smolnat predpasnik iz ovčje kože, je bila njegova prikazen še bolj široka. »A, ti si, Voruli!« je zinila Radmanea. Njenemu glasu se je poznalo, da je neprijetno iznenadena. Bil je resnično Mecnov Voruh iz onstran glo-bače, tisti Voruh, o katerem se je govorilo, da je štija, čeprav je v resnici bii le malo počasen. Pravzaprav se je o njem vedelo le to, da se zelo boji žensk in da lepo skrbi za svojo staro mater, tisto Mecnovko. »Jaz sem!« je rekel Voruh v zadregi in se malo zarezal. »Ti tešeš v gozdu?« »Jaz!« je spet v zadregi odgovoril Voruh. Nekaj časa sta se gledala, dokler-ni Voruli spet nerodno začel: »Zemlja je težka?« »Lahka ni!« je nejevoljno menila Radmanea, zraven pa mislila: Zakaj neki to tele leze iz goščave in me moti pri delu? »Zakaj pa Radman rajši ne zvozi na odor?« je skušal modrijaniti Voruh. »Saj ima konja.« Radmanea se je razjezila. »Zakaj pa ti vsega lesa ne obtešeš na enem mestu, temveč ga loviš po gozdu, Sosed ima tudi konja,« »To je res!« je počasi dejal Voruh in zardel, ker je spoznal, da se je zaletel. Radmanea ga ni hotela spraviti v še večjo zadrego, zato je prijazno zasukala: »Ti pa tešeš?« »Tešem!« Voruli je uprl vanjo dvo- ■ je ovnovskih oči. »Da, slišala sem te!« Radmanea se je spomnila, kako jo je spreletclo, ko je prvič zaeula iz gozda odmev sekire. Zdaj, ko je videla pred seboj tega lesenega, tope- ga človeka, se je skoraj sama sebi namuznila. Tedaj se je Voruh iznenada opogumil in z mnogo svobodnejšim glasom spregovoril: »Tudi jaz sem te že včeraj videl, kako si nosila zemljo.« »A!« se je odkritosrčno začudila. »Videl sem te, pa si nisem upal skozi mejo.« Po teh besedah se je tesač neumno zarezal. »Zakaj pa so režiš?« ga je osorno pobarala Radmanea. Voruh ni nič odgovoril, le še bolj se je zarezal. To jo jc razjezilo. »Ti si pravi pržgan!« Hotela je nadaljevati •/ delom. »Radmanea, veš po kaj sem pravzaprav prišel? Ali bi mi pomagala ož-nurati bruno? Dvanajst metrov ima, malo krivasto je, pa se ga skoraj ne upam sam lotiti.« »To pa rada storim!« jc bila Radmanea koj pripravljena. Začela sta lesti skozi mejo; Voruh je lezel prvi, pri čemer je z obema rokama delal preliho, da bi Radnian-co obvaroval mokrote. Prišla sta do plotu. »Ali boš mogla čez?« je vprašal s skrbnim glasom. »Ti kar nase glej!« je odgovorila; lagodno se je povzpela na plot ter urno preskočila gornjo granjico. Pri preskoku je izpod njenega krila bllsnila njena lepa, močna noga, gola do stegna, Voruh, ki je stremel za njo, je obstal kakor okamencl. »Kaj pa stojiš in zijaš?« Njegova osuplost ji je na tihem ugajala. »Takoj grem!« je zinil in se nerodno prekobacal čez ograjo. Takole si lahko prenaredite star plašč, ki je obrabljen na rokavih in okoli vratu. Na ta mesta namreč vstavite pletene dele, kakor ■vidite na naši sliki Pravijo, da steklo laliko režemo s čisto navadnimi škarjami, le da moramo to delati — pod vodo! * * * Iz kuhinjskih lijakov prihaja pogosto neprijeten vonj. To bomo preprečili, če bomo vsak dan zlili v lijak odcedelc črne kave in nato še malo vrele vode. Skoraj vsako gospodinjo mori skrb za vsakdanjo prehrano — kaj bi kuhala, da bi bilo dobro, izdatno, poceni, pestro? Zato bo prav gotovo dobrodošel priročnik JEDILNIKI ZA VSAK DAN ki ga je uredila Andreja Grum, izdala pa Prešernova družba kot svojo izredno knjigo v letošnji zbirki. Gradivo za knjigo je pripravil Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, pri čemer so sodelovale razen Grumove še dr. Damjana Bebler, Soša Jakša, Pepika Levstek in. Vika Simčič. V prvem delu knjige, ki je tudi bogato ilustriran, so osnovni podatki o naši prehrani, kar mora vedeti vsaka gospodinja, če hoče pravilno kuhati. Drugi del knjige tvorijo jedilniki z recepti, kar je razdeljeno po letnih časih, in sicer za vsak letni čas 24 jedilnikov. Sestavljalke teh jedilnikov je vodila predvsem želja, da bi bili v naši prehrani sodobneje sestavljeni obroki. Tu najdemo ilustracije sodobnih kuhinjskih pripomočkov, ki gospodinji olajšujejo delo. Ob zaključku knjige je še abecedno kazalo po sistemu vseh kuharskih knjig. Druga izredna knjiga Prešernove družbe za leto 1958 je delo dr. Staneta Lajevca in dr. Dušana Reje DELO, ZDRAVJE IN STAROST Snov v knjigi je razdeljena v dve veliki poglavji: Delo in zdravje — Za zdravo in lepo starost. V prvem delu je govora o medicini dela nekoč in danes, o poklicnih boleznih in zastrupljenjih, o storilnosti in utrujenosti pri delu, o socialni razdelitvi dela, o delovni zaščiti, o sanitarnih prostorih v podjetjih, splošno o tovarnah in okolici. V drugem delu knjige piše uvodoma dr. Reja med drugim, da se je v zadnjih desetletjih povprečna dolgost človeškega življenja občutno spremenila, kar je narekovalo znanstvenikom, da ne proučujejo več samo človekovih otroških in mladih let, ampak tudi dobo starosti, ko stopijo pred celotno družbo posebna vprašanja medsebojnih odnosov z gospodarskega in socialnega vidika. Avtor navaja potem statistične podatke, prikaže socialno sliko starosti, pove, kako se staramo in kakšne so posledice teh sprememb. Končno daje navodila za zdravo življenje na stara leta in priporoča, naj o tem razmišljamo že mladi. Zanimivi so tudi pi-edlogi, kakšni naj bi bili domovi za stare ljudi in podatki o vedno večji družbeni skrbi za te ljudi in domove pri nas. PROTEUS, ŠTEV. 4—5 Iz vsebine: ČLANKI ■— Miroslav Kališnik: Pro-iesor Ivan Gjaja ni več med nami, Ivan Rakovec: O mrzlodobnih sesalcih pei.stocena in njih pomenu, Lavo Cermelj: Pai-itetnostni zakon zrušen, Hubert Pehani: Določanje spola pri potomstvu, Štefan Michieli: O spreminjanju barve v živalstvu, Dragica Tarmanova: Frebavljanje s simbi-onti. ODMEVI — L. Cermelj: Naskok na Antarktiko, Nova definicija sekunde, P. Kunavcr: Se o sedanji sončni aktivnosti. DROBNE VESTI — H. Pehani: Ohlajevanje podaljša žvljenje organov, M. Kališnik: Uspela presaditev ledvic pri človeku, Ali bodo sesalci lahko prenesli zmrznjenje?, S. Michieli: Elelctro-fiziološka raziskovanja možganov pri žuželkah, K. Tar-man: Vskladiščenje krvi pri klopih, A. Polenc: Kako se sporazumejo druge vrste čebel, L. Jež: Ozkolistni be-luš. NADETI GOVEJI ZREZKI i—5 govejih zrezkov, 5 dkg slanine, 2 kisli kumarci, 2 dkg suhih gob, 1—2 stroka česna, malo gorčice, "poper, žlica paradižnikove mezge, 2 dkg masti. Zrezke potolčemo, jih na robeh. narežemo, solimo, popramo, po vrhu pomažemo z gorčico, obložimo z zrezano slanino, z narezanimi kumaricami, namočenimi in odceje-nimi sesekljanimi gobicami in zvi-jemo v klobasice. Povežemo jih z. nitjo ali spnemo z zobotrebcem. Klobasice povaljamo v moki in jih nato opečemo v vroči masti. Nato dodamo česen in paradižnik, prili-jemo malo vode in zrezke dušimo do mehkega. Preden jih damo na mizo, jim odstranimo niti ali zobotrebce. Ce Je natekli sok prema-sten, poberemo z vrha mast in jo porabimo za kako drugo jed. MOŽGANOVA JUHA 1 svinjski ali telečji možgani, 1 čebula, 4 dkg masti ali surovega masla, zelen peteršilj, žlica ovsenih kosmičev, po želji malo »Juhana«, sol, poper, Možgane poparimo in jim nato odstranimo kožico ter z nožem nastrgamo. Medtem razpustimo na. maščobi sesekljano čebulo, dodamo-možgane in vse skupaj hitro pre-pražimo. Dodamo ovsene kosmiče in vse še nekaj časa pražimo, nato pa zaiijemo z vročo vodo. Juho začinimo z »Juhanom«, solimo in popramo. Vre na] le kakih 10 minut. Moderna »vrečasta« obleka s tričetrtinskimi rokavi PISMO NAŠEGA IZSEL JENCA IZ AMERIKE Spet; je pred menoj zgodba. Zgodba o ljudeh z obeh strani meje. Ti ljudje so menili najti lahek zaslužek in udobno življenje z nekoliko tveganja na meji v tihotapstvu. Kot po navadi iz malega raste veliko, tako je vse bolj naraščal tudi apetit in pohlep po vedno večjem zaslužku med nastopajočimi v naši zgodbi, ki vam jo bom skušal, dragi bralci, posredovati čimbolj verno, kakor se je pač dogajala. Protagoniste naše drame bomo imenovali kar s šiframi, čeprav bi jih lahko tudi s polnimi imeni, da bo nekaj ugibanja še med morebitnimi preostalimi člani razdrte obsežne organizacije, ki se je poklicno ukvarjala s tihotapstvom. Naši budni varuhi reda in varnosti so kljub pomanjkljivim podatkom storili svoje in po vztrajnem delu v uspeli akciji očistili teren. Sicer pa odprite oči ali nataknite očala — in k stvari. IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO Cef je doma iz Velikih Loč. Pazljivo je proučil blagodati Vi-demskega sporazuma in kmalu ugotovil, da bi se dalo iz prehajanja meje skovati dober kapital. Povezal se je z rutiniranimi tihotapci v Trstu; ti so začeli preko njega pošiljati po tihotapskih poteh najrazličnejše blago sorodni mreži v Ljubljani in še naprej. Šlo je spočetka za skromne količine ženskih najlonk, sončnih očal, nalivnih peres, svilenih ženskih rut, zapestnih ur in podobnega blaga, ki gre rado in hitro v denar. V kratkem času pa je le Cef spravil iz Trsta v Ljubljano za nad pol milijona dinarjev tega blaga, od česar je seveda tudi nanj odpadla čedna vsotica. Vendar pa je ljubljanska skupina kmalu »dolijala« — »poka-sirali« so jo budni varnostni organi. S tem sicer tržaške skupine niso kdo ve kako zmedli in zavrli v njenem delu. Tržačani so usmerili Cefa na nov naslov na Hrvatskem, kamor naj bi poslej odnašal tihotapljeno blago. Posrečilo pa se je le enkrat — skupaj s tržaško zvezo je odnesel Cef za nad 650 tisočakov blaga. Razpe-čevalka ni imela sreče in se je koj znašla v kaši in pred sodiščem, S tem je bila tudi ta zveza prekinjena. Cef pa ni in ni dal mira. Vrtal je in vrtal in se le spet povezal z dobro organizirano tihotapsko mrežo v Trstu. Sestavljali so jo Ela, Esi, Bef in še ena verzirana tržaška tihotapka. Kmalu so se sestajali na obeh straneh meje v različnih krajih. Začeli so z velikopoteznim delom; blago so prevažali kar z avtomobilom, Tržačani so Cefu veliko zaupali, saj so mu dajali brez jamstva dokajšnje količine blaga — vsakokrat za okrog 200 tisočakov. Ko je blago predal na hrvatski naslov, se je vrnil z denarjem in ga izročil Tržačanu, sam pa je za ZA NASE KMETOVALCE ~ Založba »Kmečka knjiga« je te dni razposlala med svoje naročnike knjižno zbirko za leto 1958. To zbirko sestavljajo Koledar za leto 1D58, ki na 208 straneh objavlja literarne sestavke, članke iz zunanje in notranje politike, napotke za napredek kmetijstva, zanimivosti ter več poljudnih člankov za naše kmetovalce, nadalje kmetijska strokovna knjiga ing. Vinka Sadarja »Gospodarjenje z gnojem«, zelo poučna knjiga univ. proi. ing. Staneta Krašovca »Preveč ljudi — premalo kruha« in povest Karla Grabeljška-Gabra »Pomlad brez lastovk«. Ta zbirka zasluži pozornost predvsem zato, ker je, obsegajoča skoraj 700 strani, prijetno in poučno čtivo za vsakogar, zato jo toplo priporočamo vsakomur, ki želi imeti knjige trajne vrednosti, Zbirko lahko naročite z dopisnico, naslovljeno na Založba Kmečke knjige — Ljubljana. V isti založbi je decembra izšla v počastitev 40. obletnice oktobrske revolucijo razprava o razmerah na slovenski vasi pred dvajsetimi leti z ilustracijami akademskega slikarja Iva Subica izpod peresa pokojnega ing. Janeza Maronliča: »Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom«, nadalje dr. Stanka Bevka »Vretenčarji Slovenije« — opis vseh pri. nas živečih vretenčarjev ter Mr, Dušana Valen-čiča »Gojenje zdravilnih in dišavnih rastlin«. vsako pot prejel 20 okroglih jurčkov. Kljub precejšnjemu zaslužku pa tihotapci le niso bili zadovoljni in je ena izmed tržaških zvez predlagala Cefu še dobičkanos-nejši posel. NA VRSTO SO PRIŠLA MAMILA Cef se je takoj navdušil za idejo in jo- tudi izvedel. Povezal se je z razpečevalcem mamil in dobil od njega vzorec morfina, Ponudil ga je kot najbolj primernemu in morda tudi petičnemu Besu iz Trsta. Zaupal mu je skrivnost in mu tudi izročil mor-fin. Bef je nato povabil na svoje stanovanje v Trstu Cefa in že poprej omenjeno ostalo druščino. Skovali so načrt o tihotapljenju mamil. Obetali so si velike zaslužke. Cef je nato po Befovem naročilu iskal pri zvezi v naši državi vsaj 20 dkg mamila — in ga tudi dobil za ceno 300 tisoč dinarjev ali milijon in pol za kilogram. Odnesel je to v Trst. Iz »kšefta« pa ni bilo nič, ker je nadaljnji kupec v Trstu zahteval najmanj kar cel kilogram mamila hkrati. Tudi dobro, sta dejala Bef in Cef, bomo poskrbeli. Dobro založen z urami in svilenimi rutami je Cef iskal pri zvezi na Hrvatskem zaželeno količino mamila. Na naši strani v bližini meje se je Cef sestal z vezo, ki je prinesla mamilo, sam pa je imel pri sebi cel kup denarja in tihotapsko blago v zameno za opojne droge, ki so bile pakirane v polivinilske vrečice. Tokrat so vrečice še srečno »prerajžale« mejo. NUJEN KONEC Pri vsaki nepošteni zadevi — in to je še kako nepoštena, saj razpečevalce mamil preganjajo po mednarodni konvenciji vse varnostne službe sveta — pa rad NAŠA SODOBNOST, ŠTEV. 1 Iz vsebne: Drago Sega: Osmrtnica, Dušan Pir-jevec: O Baudelairovi estetiki, Jože Udovič: Pesmi, Mira Miheličeva: Vijolice za senatorjevo gospo, Marjan Rožanc: Mrtvi in vsi ostali, Vladan Desnica: Obisk. SREČANJA — Niko Košir: Kronist svojega časa in rodnega mesta, GLO-SE IN KOMENTARJI — Beno Zupančič: Človek ne živi samo od kruha, POLEMIKA — D. K.: »Koroška« krivda in nekrivda slovenske socialne demokracije I, Branko Rudolf: Glose o vrednotenju misli v umetnosti. MED KNJIGAMI — Vlado Novak: Prežihov zbornik, Marjan Brezovar: V. Ocvirk — Hajka, D. M.: Deseta knjiga J. Trdine, Branko Rudolf: Lu Hsin — Resnična zgodba o A Kjuju, Andrej Loos: F. Srimf — Evropa— Afrika—Evropa, Pavle Merku: Nekaj slovenskih samospevov. LIKOVNA UMETNOST — Umetnost francoskega gobelina (Franc šijanec). ZAPISKI — Zapisek o Vladanu Desnici (T. P.). sam hudič vtakne svoje parklje vmes. In jih je imel tudi pri tej zadevi. Cisto nepričakovano. So se kmalu znašli za zapahi Cef in Bef in še drugi. Morda bomo lahko še slišali, kako se je zgodba končala. Mi pa bi radi iz vsega potegnili zaključek in koristen nauk: »Vrč hodi le toliko časa na vodo, da se razbije.« Velja ta nauk predvsem vsem mogočim tihotapskim organizatorjem onkraj meje, vendar-bi si ga morah zapisati za ušesa tudi vsi naivneži z obmejnega področja na naši strani, kadar jih snubijo za sodelovanje tuji tihotapci. Že prva stopnica na tako pot pelje nevzdržno navzdol — do žalostnega konca in bridkega kosanja, ko je po navadi že prepozno. Zato velja: pridne roke v poštenem delu, pa bo življenje srečno in zadovoljno. rb PISMO UREDNIŠTVU T ov cir i š u redu i k,, Primorski fantje, ki služimo vojaški rok v Zagrebu, V. P. 6148, želimo vsem prijateljem, znancem in bralcem Slovenskega Jadrana srenio in uspehov polno novo leto 195S. Štefan Savle, Janko Sajevic, Ivan Frelih, Nerino Tripar, Marjo Jak ac, Jože Lavrenčič, Mihajlo Jež, Bruno Likar, Marjan Bratuž, Ivo Milanič, Stanko Križman in Jože Sajn. Naš stari znanec, naročnik in prijatelj Slovenskega Jadrana, izseljenec Kari Kosiancich (Koc-jančič), ki že dolga desetletja živi v Kaliforniji v ZDA, nam je ob Novem letu poslal naslednje pismo: »Cenjeni urednik! Pošiljam Vam naročnino za l. 1958 in še do julija 1959, ko mislim spet obiskati Stari kraj in ostati pri vas leto ali dve, če bo šlo vse po sreči, ker bom šel v pokoj. V našem listu Prosveta sem zasledil članek, ki Vam ga priloženega pošiljam. Menim, da bi bilo prav, če bi ga objavili v Slovenskem Jadranu, da bi se vsi mladi ljudje spoznali z razmerami v tujini. Da bi se mladi ljudje po vsej državi spoznali z dejanskim stanjem in usodo lahkomiselnih ljudi, ki zapustijo svoj rodni kraj, svoje delo, in gredo po svetu. Da bi uvideli, kako lažniva je propaganda, ki ji mladina tako rada naseda, propaganda o lepem življenju v širokem■ svetu. Če jih propaganda res tudi premoti, padejo v vse mogoče nesreče. Ne morejo niti pisati domov, da bi domači po pravici in pošteno izvedeli, kako se mladim beguncem godi. Da bi se izpametovali vsi, ki morda nameravajo napraviti ta lahkomišljeni korak, Vam pošiljam članek iz Prosvete, naj si ga preberejo. Imam tudi sam Tam, kjer davi ljudi stanovanjska stiska, kakor na priliko v Kopru, se lahko zgodi marsikaj. Dokler stvari ne presegajo človeških meja, bi se dalo z velikim zalogajem potrpljenja še vzdržati in molče marsikaj opravičiti. Toda, kadar ihtava samovolja preseže vse meje in mere najbolj preprostega obnašanja, takrat bi ne vzdržala niti živina, kaj šele uslužbenec občinske stanovanjske uprave, ki je prav tako človek, kakor smo vsi, ki nas tare stanovanjska tegoba. Najbrž bi njegove zgodbe z razjarjeno Bernardo ne hoteli doživeti, kajne? V družinskem stanovanju v Finijevi ulici v Kopru živi z družino samska Bernarda. Z družino nima sklenjene podnajemniške pogodbe. Ko najemnika v lanski spomladi odnesejo sanje onkraj meje, se Bernarda meni nič tebi nič razkošati po družinskem stanovanju kot goreča nevesta. Briga jo člen 12 pa člen IG. uredbe o pravici in dodeljevanju stanovanj. Zakaj bi si vendar v demokraciji ne privoščila trisobnega stanovanja? Kakor da bi taista demokracija ne veljala za vse! Na umesten in po uredbi upravičen predlog podjetja je občinska Stanovanjska uprava izdala ustrezno odločbo: Bernardi ne sodi, četudi je ne- vesta, tolikšno stanovanje. Tudi za neveste bo dovolj soba, druge življenjske prostore naj zasede druga družina. Ali Bernarda se na vso moč oklene »svoje demokracije«. Na prisilno izselitev se vsuje Bernardin slap »nezaslišane krivice«, ki da ji jo je naredila »socialistična skupnost« s tem, ko je presodila, do česa ima pravzaprav Bernarda sploh pravico. Treba je bilo nazaj v svojo sobo in mirna Bosna: Užaljena Bernarda je imela gluha ušesa za dobronamerno ponudbo podjetja, naj bi se vselila v eno izmed sob v poslopju, ki so ga bili pravkar obnovili. In to z odločbo Stanovanjskega urada. Ugodne rešit- h a □ V prejšnji številki sem povedal nekaj, kar mi je ostalo bolj živo v spominu iz poti v Avstrijo. Nekaj sem pustil za drugič, kot je bilo rečeno na koncu sestavka. Pa naj še to povem danes. Pred novim letom Dunajčani okrase izložbe, pa tudi največje ulice. Tako je bilo vsaj dva kilometra največje ulice v centru, to je Ulice Marije Pomagaj, vse v lučkah. Pripravijo pa se na to tudi trgovci in se založe z blagom. Zlata nedelja, srebrna nedelja, trinajsta plača in še kaj, vse to jim daje upanje na zaslužke. Ljudje so namreč pred prazniki bolj razpoloženi. Vsaj tako je bilo. Govoril sem s trgovcem, ki mi je' tožil, do letos ni več tako kot. lani in včasih, Dejal je, da skoro vsi trgovci letos niso bili zadovoljni s prometom. Dočim so morali v prejšnjih letih večkrat zapreti nekatere ulice v središču mesta za motorna vozila zaradi velikega navala kupcev iz predmestij in od zunaj, so letos to storili samo za »zlato nedeljo«. Sicer pa je vladalo mrtvilo. Vzroki: ljudje kupujejo na obroke praktične stvari, zlasti vozila. Značilno ,je, da se vedno bolj orientirajo in kupujejo majhna vozila, kot Fiat-600, 500 ccm avtomobilčke in podobno. Mož ženi ne kupi več obeska ali prstana, temveč kak strojček za kuhinjo ali podobno. Pot me je zanesla sem in tja in tudi slučajno na trg z zelenjavo. Res je bil lepo založen in z lepim blagom. Cuclno je to, ko vendar Avstrija skoro vse uvaža in dobiš tu lepše in cenejše blago kot je tam, od koder ga dobijo. Pomaranče iz Španijo so bile po nekaj nad 100 dinarjev, tako da so bila domača jabolka dražja (170.—). Posebno so me navdušile ribe iz Švedske ali Norveške, v lepih vrečicah in zmrznjene na — 20 stopinj, seveda popolnoma očiščene. Po njih so Dunajčani zelo segali. Treba bo slediti domiselnim severnjakom, da jim bomo lahko konkurirali s sicer boljšimi ribami. Bilo je pred prazniki, kot sem že dejal in prijatelji so me zapeljali z avtom nekoliko iz mesta. Majhna prijazna gostilna, opremljena z vsemi avtomati od tistega za kuhanje »espresso« kave, pa do magnetofonskega' aparata. Vino je bilo seveda domače, pravijo mu po kraju, kjer naj bi ga pridelali, »gumboldskirchner«. Pravijo pa tudi, da tega vina toliko spijejo, da bi moralo vsaj pol Avstrijo biti posajene s trtami »gumbolclskirchnerja«. Ne vem če so zlobni ali ne, vendar pa so mi zaupno dejali, da je v tem in drugih podobnih vinih precej molekul naše vinske kapljice. Z raznimi čiričari znajo dati tistemu, kar dobiš na mizo, okus in barvo, pa tudi moč pravega vina domače trte. Saj pri nas kot vemo niso nič boljši, če ne še slabši. Ustavil sem bravca v tej go-stilnici tudi še zaradi nečesa drugega. Znajdljivi gostilničar je namreč posnel na magnetofonski trak dobrodušnega vinskega bratca, ki za to ni vedel in je kvasil to in ono. Ko mu je odvil trak in smo ga še enkrat poslušali vsi, je bilo seveda na račun traku in pi-jančka dovolj zabave in smeha, tembolj, ker je bil ravno toliko »okrogel«, da vsega ni mogel razumeti in je mislil, da govori njegov duh, obenem pa se čudil njegovim neumnostim. Seveda, kaj bi zamerili, saj je bilo skoro pred novim letom, ko marsikaj razumemo in če razumemo tudi oprostimo. -žj- nečaka, sestrinega sina, ki je verjel propagandi, zdaj se pa že leto dni in več potika po Italiji in čaka, da ga bodo poslali kam naprej. Če bodo ljudje brali članek in uvideli, kako se beguncem godi v tujini, se bodo morda spametovali in bolj spoštovali svojo zemljo in svoj rod ...« Tako nam piše naš stari prijatelj iz Santa Rose — tako in še veliko več. V Prosveti objavljeni članek bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega lista, ker je dokaj obširen. V njem je komentirano poročilo ameriške skupine, ki je pod vodstvom industrijalca iz San Francisca Zellerbacha obiskala taborišča za begunce v Zahodni Nemčiji. Komisija je prišla do poraznih ugotovitev, zato bo res vredno prebrati omenjeni članek. Zakonca Ana in Kari Kosiancich želita za Novo leto vsem prijateljem, sorodnikom in znancem v Starem kraju obilo sreče, zdravja in zadovoljstva. Posebno želita tega sorodnikom v Hra-stovljah, v Staku, v Marezigah, teti Ivani v Gračišču, sorodnikom v Loparju, sestrični na Škofijah, Miri in Dobrinji, prijateljem v Dolu, staremu učitelju Antonu Mihcu v Kubedu — in seveda listu Slovenski Jadran dosti naročnikov ter lep pozdrav Barbi Vanetu. ve bi se oklenil vsakdo, ki s človeškimi čustvi presoja stanovanjsko stisko v Kopru. Na prisilno preselitev je ljuba Bernarda zagnala krik do neba in se povzpela do grožnje o mrličih. Z vpitjem je uprizorila poulično komedijo, za katero bi ji pa še tak bogataš ne dal počenega groša. Pri preselitvi je dvoje vrat nezakonito zasedenega stanovanja odnesla s seboj. Naj vedo, da nisem kar tako! Potlej je sledilo izgovarjanje, da je vrata kupila. Ali brez dokazov. Vrata so šla z njo, kakor zmagoviti plen iz boja za »stanovanjsko pravico«. Zadnje besede o teh vratih še vedno ni. Tisti, ki so spremljali nepotrebno komedijo ob preseljevanju, so upali, da bo z dvojnimi vrati in vso ropotijo konec zgodbe. In kako lepo bi bilo, če bi čez vse začel legati arhivski prah. Kje neki! V vroči in razgreti krvi je Bernarda spet v Finijevi ulici. Bojevito naježena se zakadi v novo stanovalko in tovariša, ki mu je grozila, da ga ubije. Kakor izpod neba se zasadi v lase nove stanovalke. Vrešči in vpije in se vsa trese v stanovanjski ihti, s katero da bo populila ženi lase. brž ko prestopi prag Bernardinega (???) nekdanjega stanovanja. Na srečo: nagla intervencija je rešila mirne ljudi pred histeričnim nasiljem. • Primer ni nov in ne originalen. Lahko bi se bil primeril kjer koli, koder je po naši deželi stanovanjska stiska. Ali med mnogimi priča tudi ta o velikem nerazumevanju in nezaslišanem egoizmu, ki ga skušajo v stanovanjski stiski uveljaviti nekateri posamezniki, ki jim ni nič »sve-. to«, razen osebne koristi. In za takšno ravnanje je javna graja še najmi-lejša kazen, kajne? M. UNIVERZALNO POSTELJO JE SKONSTRUIRAL DJURO MATO-SKOVIČ. Lesno industrijsko podjetje na Reki pripravlja serijsko proizvodnjo novega posebnega tipa zložljive postelje. To posteljo bo moč uporabljati na sedem različnih načinov. Služila bo lahko kot postelja za otroke ali za eno odraslo osebo (dolga je 190 cm. široka pa G0 cm). V 30 sekundah jo lahko spremenimo v udobni fotelj, tega v ležalni stol za sončenje, njega pa v mizico različnih oblik. Posteljo lahko sklopimo tako, da jo lahko prenašamo kot prtljago, Težka je 4,50 kg in bo verjetno njena cena okrog 6.800 .dinarjev. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega PrimorjaUs? ^ §: n telesna vzgoja * šport * šah * telesna vzgoja * šport vr šah * telesna vz NAMIZKOTENIŠKO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA o Ti O m samici o Namizno,teniška podzveza koprskega okraja je organizirala preteklo soboto 111 nedeljo okrajno prvenstvo v namiznem tenisu. V Kopru se je zbralo nad 50 igralcev iz Kopra, Ilirske Bistrice, Pirana in Šinarij. Udeležba je bila slabša kot lani, zlasti pa je ireba grajati odsotnost igralcev iz Izole in Sežane, ki jim je Podzveza lani precej pomagala pri nabavi rekvizitov. Največ tekmovalcev je bilo iz Kopra in lc-ti so imeli tudi glavno besedo pri osvajanju prvih mest. Med pionirji je zmagal Korošce pred Kumerjem in Petkom, med mladinci je zmagal Mahne, pred Tonijcm in Kumerjem, pri članih pa je zasedel prvo mesto Stadina pred Mahnetom in Ška-barjem. Precejšnje presenečenje predstavlja zmaga Ilorjako.ve nad & • • v • ■; 1m Mg*'M Presenečenje tekmovanja je bila tudi Slairica Horjakova Grajlandovo, ki je lani zasedla na prvenstvu Slovenije seclmo mesto. V ekipnih disciplinah je med pionirji zmagal Koper nad Piranom, med mladinci koprska Industrijska šola pred koprskim Dijaškim domom, med člani pa Koper I pred Koprom II in Ilirsko Bistrico,. V dvojicah sta mladinca Mastrle in Mahne premagala Kumerja in Korošca, med člani pa sta osvojila prvo mesto Vesel in Stadina pred Škabar-jem in Vatovcem. P™ letošnja strelske tekmovanja Vso kaže, da bodo primorske strelske družine tudi letos tako aktivne kot lani, Ze v prvih dneh novega leta so ponekod priredili zelo uspela tekmovanja, kar velja zlasti za Izolo in Panovec v Novi Gorici. Strclci v Izoli so organizirali prijateljski dvoboj v streljanju z zračno puško med sekcijama Iris in Argo. Na vsaki strani je nastopilo po deset tekmovalcev. Zmagala je družina Iris s 1.522 krogi od 2,000 možnih, medtem ko je družina Argo nabrala 1.334 krogov. Med posamezniki so se najbolj odlikovali Strehovec (176), Rupnik (174) in Bubola (170). V Novi Gorici pa so člani družine Panovec organizirali kvalifikacijsko tekmovanje za okrajno prvenstvo za zlato puščico. Največ uspehov so imeli Ro.škar (258), Obidič (24G) in Zamar (237). Glavna značilnost letošnjega prvenstva koprskega okraja je prodor mladih igralcev na površje. Mladinski prvak Mahne je na primer premagal izkušenega igralca Vat ovca, pravo senzacijo pa je priredil mladi Mastrle, ki jc premagal prvaka Primorske Vesela. Od presenečenj naj omenimo še prepričljivo zmago Korošca v pionirski skupini. Čeprav je prodor novih imen na prva mesta vsekakor zelti pozitiven znak, da se vrste kvalitetnih primorskih igralcev namiznega tenisa širijo, pa nas prireditev vendar ni v celoti zadovoljila. Opa- Smučanje Tečaji za tekmovalce In sodnike Primorska smučarska podzveza namerava prirediti več tečajev za izpopolnitev primorskih smučarskih tekmovalcev, Tako bodo organizirali tečaje za tekače, za alpske discipline in za skakalce. Tečaji se bodo začeli 20. januarja v Črnem vrhu nad Idrijo, takoj po končanem smučarskem prvenstvu. Trajali bodo od 5 do največ osem dni. Pobudo Primorske smučarske podzveze je treba vsekakor pozdraviti, saj ima Primorska vrsto mladih telentiranih tekmovalcev, od katerih lahko še mnogo pričakujemo. Preteklo nedeljo pa je Primorska dobila tudi nove smučarske sodnike. Po kratkem seminarju, ki ga je vodil mednarodni sodnik Ante Gnidovec iz Ljubljane, je v Novi Gorici z uspehom napravilo izpite sedem kandidatov. Tako smo nekako za silo zamašili največjo vrzel glede sodniškega kadra na Primorskem. smučarsko prvenstvo Po dolgotrajnem čakanju se je smučarjem končno le nasmehnila sreča. V preteklih dneh je namreč zapadlo precej snega in tako bo zdaj dovolj priložnosti, da bomo nadoknadili, za kar smo bili prikrajšani v decembru in v začetku januarja. Ker je sneg zapadel tudi po više ležečih legah Primorske, bo Primorska smučarska podzveza začela uresničevati svoj tekmovalni program že prihodnjo soboto in nedeljo. V Črnem vrhu vid Idrijo bodo namreč številna tekmovanja za primosko prvenstvo. Res so smučarji zaradi slabe sezone slabše pripravljeni kot običajno, vendar bodo imeli tudi v prihodnje še dovolj možnosti, da se izkažejo, saj koledar predvideva vrsto tekmovanj. Program letošnjega primorskega smučarskega prvenstva predvideva v soboto dopoldne teke za člane, članice, mladince in mladinke; v soboto popoldne pa slalom. Glavna prireditev — oziroma za gledalce najbolj privlačna točka bo v nedeljo dopoldne, ko se bodo pomerili člani in mladinci na 35-metrski skakalnici; popoldne pa bo na sporedu veleslalom za člane, članice ter mladince in mladinke. Prvenstvo razpisujeta letos prvikrat skupno Primorska smučarska podzveza in Okrajna zveza TVD Partizan v Novi Gorici, kar je vsekakor treba pozdraviti. PETROL LJUBLJANA — POSLOVALNICA POSTOJNA sprejme v službo za takojšnji nastop: ŽENSKO ADMINISTRATIVNO MOC ZA SKLADIŠČE V POSTOJNI Pogoj; popolna srednja šola in po možnosti nekaj prakso RLAGAJNlCARKO ZA SERVIS SEŽANA Pogoj: trgovska pomočnica ali najmanj šest razredov srednje šole POSLOVODJO ZA SERVIS POSTOJNA Pogoj: trgovski pomočnik s prakso v trgovini Plače po tarifnem pravilniku — Prošnje z življenjepisom naslovite na: PETROL, Poslovalnica Postojna ovrsiu žiti je namreč bilo, da kvaliteta v primerjavi z lanskim letom ni napredovala. Starejši igralci so namreč v polni meri posredovali svoje znanje mlajšim 111 zdaj so vsi skupaj obstali na približno isti ravni. Potrebno, bo torej nekaj več, kakor samo medsebojni treningi, in sicer — srečanja z močnejšimi slovenskimi namizno-teniškimi klubi. To bo vsekakor morala biti ena glavnih prihodnjih nalog Podzveze, zlasti zdaj, lto smo v tem športu že prebili led in razvili precej široko zanimanje zanj. Ob koncu naj omenimo še, da bo že čez 11 dni na sporedu primorsko namiznoteniško prvenstvo, kjer se obetajo prav zanimiva srečanja med koprskimi in goriškimi tekmovalci. ir r na ii.^; . Ženska tekmovalna ekipa v namiznem tenisu NAŠI KRAJ! IN LJUDJE ic naši kraji s n l j u PRIPRAVLJAJO SE Na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občine Hrpelje, ki jc bila v torek, so razpravljali o volitvah v krajevne odbore in tudi o pripravah na volitve v zvezno ter republiško skupščino. Sklenili so, da bodo na zborih volivcev obravnavali aktualna vprašanja s področja gospodarstva in komunalnih problemov posameznih vasi. Živahna razprava se je razvila o živinoreji v zvezi s tuberkulinizacijo goveje živine, ki jo te dni opravlja občinska veterinarska služba. Odborniki so tudi razpravljali o zveznem in republiškem petletnem gospodarskem planu, na podlagi katerega bodo sestavljeni okrajni in občinski perspektivni plani. Zbori volivcev za volitve v krajevne odbore bodo vodili občinski odborniki, ki so že dobili tozadevna navodila. J. Z. PETRIN JE Investicijska grupa za gradnjo nove avtomobilske ceste Ljubljana—Koper usmerja te dni sondiranje ceste proti Petrinjam. to je ob vasi. Vaščani so v skrbeh, ker ne vedo, če je v načrtu predvideno zavarovanje prehodov za ljudi, živino in vprežna vozila. Graditelje bi radi opozorili, naj skušajo omogočiti napeljavo vode v vas iz zajetja, ki je onstran trase. V ta namen naj bi med gradnjo upoštevali tudi polaganje vodovodnih cevi zato, da ne bi bilo potrebno kdaj kasneje razkopavati novo cesto. Zgraditev vaškega vodovoda v Petrinjah je eno izmed najbolj perečih gospodarskih vprašanj te vasi. Zelja vaščanov je, da bi občinski ljudski odbor v Hrpeljah vključil v svoj letošnji komunalni program tudi zgraditev vaškega vodovoda in pri tem upošteval, da so vaščani voljni s prostovoljnim delom prispevati svoj delež k rešitvi tega zanje zelo važnega komunalnega objekta. J. IZ DOLAN PRI PIVKI V Dolanah so pripravili otrokom lepo proslavo Novoletne jelke. Učitelji so organizirali zbiralno akcijo in odzvali so se celo taki starši, ki nimajo šoloobveznih otrok. Na pomoč je priskočila tudi KZ, državno posestvo pri Kmetijski šoli in aktiv LMS. Posebno pohvalo zaslužijo še mladinke Kmetijske šole Ravne, ker so napekle vsakovrstne slaščice. Nič manj niso bile požrtvovalne mladinke iz Narina. Pri tem je treba omeniti Antonijo Morel, ki že sedmo leto pripravlja kekse za Novoletno jelko. Letos so ji pridno pomagali tudi Mara Kaluža in Tina Knafelc iz Narina. O. K. PRIVATNI OBRTNIKI SO ZBOROVALI Pretekli torek so se v Iirpeljah sestali privatni obrtniki in šef finančnega odseka tamkajšniega občinskega ljudskega odbora jih je seznanil 7. načinom izpolnjevanja davčnih prijav. S tem v zvezi jo predstavnik občine pojasnil obrtnikom, da bo v bodoče višina davčne odmere odvisna od premoženjskega, družinskega in delovnega stanja vsakega posameznega davčnega zavezanca. Starim obrtnikom bodo priznane znatne davčne olajšave. Na sestanku so izvolili tudi delegate za občni zbor okrajne obrtne zbornice ter novi občinski pododbor obrtne zbornice. J. Z. ROD KRAŠKIH VIIIARNIKOV Ta najstarejši rod tabornikov v Slovenskem Primorju je imel pretekli mesec svoj redni letni občni zbor. Na njem so med drugim v analizi dosedanjega dela ugotovili, da preteklo leto ni rodilo želenih uspehov zaradi pomanjkljivosti v vodstvu. Skoraj vsi taborniki so se udeležili razprave ter nanizali vrsto predlogov za izboljšanje nadaljnjega dela. Rod »Kraških viharnikov« ima velike težave zaradi zastarele in skoraj popolnoma doslužene opreme, za katero nimajo niti primernega prostora za shranjevanje. Novoizvoljeno vodstvo je takoj v prvem mesecu prevzema upravljanja organizacije poživili delo v vodih predvsem z organiziranjem sestankov, na katerih se člani pripravljajo za taborniške izpite in za dobro izvedbo izletov. -lobin- DA BI TUDI LETOS TAKO... Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Piranu je ob zaključku preteklega leta kritično ocenil svoje dosedanje delo, posebno pa naglasil veliko razumevanje oblastnih in gospodarskih organov za uspešni razvoj njihove organizacije. Z izdatno pomočjo piranskega občinskega ljudskega odbora in delovnih kolektivov podjetij »Začimba«, »Rudnik črnega premoga« v Sečovljah, »Piranske soline« ter avtopodjetja »Primorje« so uspeli, seveda tudi zaradi lastne agilnosti, dejavnosti svoje organizacije zelo razgibati. Ker pa ne bi bilo prav, če bi ostali pri doseženih delovnih uspehih, je občinski odbor sklenil, da bo v letošnjem letu naprej gradil svojo organizacijo. Invalidi piranske občine pa se iskreno zahvaljujejo vsem kolektivom, ustanovam in posameznikom za dosedanjo to-vr.riško pomoč. Jože Zupančič Veseli večer Zabavni ansambel celjskega Akademskega kluba bo priredil v soboto javni veseli večer v Kopru, v nedeljo bo z istim programom nastopil v Šmarjah, Pridvoru in v Škofijah, v ponedeljek pa v Izoli in Piranu. Ta znani ansambel so je pred kratkim vrnil z dvomesečnega gostovanja po Koroški, kjer je žel velik uspeh med zamejskimi Slovenci Roža, Žile in Podjune. S tem gostovanjem bodo celjski akademiki prvič obiskali naše obmorske kraje in vabijo na prijeten večer, na katerem sodelujejo Celjski instrumentalni kvintet s pevci-solisti, napovedovalcem in recitatorjerri ter z znanim humoristom Matevžem iz Ljubljane. V Kopru bodo Celjani nastopili dvakrat in to v soboto ob 1C. in 20. uri v gledališki dvorani Zavoda Primorske prireditve. TUDI KZ HRPELJE ... V našem poročilu, objavljenem v prejšnji številki Slovenskega Jadrana pod naslovom Okrog Novega leta, je pomotoma izostalo. da je Kmetijska zadruga llr-pc-lje-Kozina prispevala za novoletno obdarovanje otrok iz hr-peljske občine 14.500 dinarjev ter zraven tega dala 7 % popusta na prodajo blaga za novoletno jelko. Zadruga bo v letošnjem letu sodelovala tudi pri reševanju komunalnih zadev v središču Kozini, ki naj bi še pred začetkom turistične sezone dobila lepšo podobo. J. 2. Zlato: poroka V sredo sta praznovala v Portorožu zlato poroko Ivan in Margeta Miži-goj. Ivan Mižlgoj se jc rodil leta 1881 v Fazani v Goriških Brdih in se je pred 50 leti poročil z Margareto, rojeno leta 1883, ki jc bila doma iz Sembij na Krasu. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok: Jože, Gusta. Janko, Mirko in Danica. Vsi njuni otroci so se udeležili narodnoosvobodilne borbe, sama pa sta tudi delovala s partizanskim gibanjem kot aktivista in sta še danes aktivna člana Zveze borcev. Slavljenec je služboval pri železnici najprej v Trstu, nato v Gorici in slednjič v Novem mestu, kjer je dočakal upokojitev. Sedaj živila Mižlgoj eva pri svoji hčerki Danici, poročeni Kozak, v Portorožu, Obema slavljcncema, ki prva v piranski občini po osvoboditvi praznujeta zlato poroko, iskreno čestitamo z željo, da bi še mnogo let živela v družbi svojih otrok in vnukov. MC PISMO IZ PREGARIJ Kadar omenjamo zelene in sadjerodne Brkine, ne moremo mimo Pregarij, ki so najbolj napredno višinsko središče kraško-istrskega dela Slovenskega Pri-morja. Imamo osemletno šolo, kmetijsko zadrugo z novim zadružnim domom, v katerem je lepa prosvetna dvorana s kinom, zdravstveno ambulanto, veličasten spomenik padlim borcem in talcem NOV. Kadar ni obzorje zamegleno, se s Pregarij vidijo na severni strani Julijske in Kamniške Alpe, na jugovzhodu pa italijanske gore. Dobro oko se s pogledom dotiplje celo Benetk. Slavnik in gričevje pod njim je naš bližnji sosed na meji čičarije. V novo leto smo prebedeli v najlepšem razpoloženju. Na Silve-strovo popoldne so napolnili kino-dvorano pregarski šolarji, kjer so se zbrali ob bogato okrašeni novoletni jelki. V pričakovanju dedka Mraza je učiteljica Elka Butinar pripovedovala otrokom pravljice, ki so jim radi prisluhnili tudi starejši. Pred dedkom Mrazom in njegovim številnim spremstvom so nastopili otroci iz višjih razredov temkajšnje šole s pevskimi, folklornimi in fizkul-turnimi točkami. Dedek Mraz jc obdaroval vse otroke stare več kot leto dni. Po obdaritvi je bila kinopredstava, nato pa silvestrovanje. V zgodnjih urah Novega leta so godci zaigrali vaščanom novoletno budnico. X- KOPER — 17,, 18. in 10. januarja jugoslovanski barvni film POP ČIRA IN POP SPIRA; 20. in 21, januarja ameriški barvni film ČLOVEK ZA PUŠKO; 22. in 23. januarja ameriški barvni film STEZA SLONOV. IZOLA — 18. in 19. januarja ameriški barvni film VOJNA SVETOV; 20. in 21. januarja ameriški barvni film STEZA SLONOV; 22. in 23. januarja jugoslovanski barvni film POP CIRA IN POP SPIRA. PORTOROŽ — 18. januarja ameriški barvni film SASKACEVAN; 19. januarja italijanski film V ZNAKU VENERE; 21. januarja ameriški barvni film CRN! LABOD: 22. januarja italijanski film OPROSTI MI; 23, januarja italijanski film SLEPO DEKLE IZ SORENTA. PIRAN — 17, in 18. januarja italijanski film V ZNAKU VENERE; 19. in 20. januarja ameriški barvni film SASKACEVAN; 21. in 22. januarja ameriški barvni film ČRNI LABOD; 23, januarja italijanski ŠMARJE — 18. januarja ameriški film GOSPOD 880: 19. januarja ameriški barvni film ČLOVEK ZA PUŠKO; 22. januarja ameriški barvni film BORBA V VESOLJU. POSTOJNA — 17., 18. in 19, januarja angleški barvni film LEPO JE BITI MLAD; 21, in 22. januarja ameriški film TARZAN BRANI DŽUNGLO, SEŽANA — 18, in 19. januarja ameriški film VELIKA URA; 21. in 22. januarja francoski film PREPOVEDAN SAD; 23. in 24. januarja ameriški film MOJ VOHUN-CEK. SEČOVLJE — 18. januarja ameriški barvni film ČLOVEK ZA PUŠKO; 19. januarja ameriški film GOSPOD 880; 23. januarja ameriški barvni film BORBA V VESOLJU. DRUGI TURISTIČNI PLES priredi v vseh prostorih hotela »TRIGLAV« v soboto, 1. februarja 1958 Turistično-olep-šcvalno društvo v Kopru. Rezervacije sprejema hotelski vratar. — Pospešuj m o turizem! DVOKOLESA od 7.000.— daljo, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. KUHARICA s prakso v večji kuhinji dobi takojšnjo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Dijaški dom, Ilirska Bistrica, PREKLIC Karlo Čok, Lokev št. 39, pre-klicuje izrečene besede proti Mariji Gombač iz Lokev 161. Koper nudi strugarske usluge hitro, solidno in poceni Trgovsko podjetje z industrijskim blagom na veliko »S L AVI C A« — KOPER Obala Jugoslov. mornarice št. 2 proda naslednja osnovna sredstva: tovorni avtomobil znamke »TAM« v dobrem stanju 2 osebna avtomobila »FIAT 1100« generalno popravljena 1 pleteno vrtno garnituro miza in 4 stoli radijski aparat znamke »Kosmaj« 276 m2 lesenega materiala za police (stelaže) 21 stolov iz hrastovega lesa Vsi navedeni predmeti so v dobrem stanju — Interesenti dobijo vse potrebne informacije ter cene za posamezne predmete v ekonomatu podjetja vsak dan med uradnimi urami Na začetku novega leta smo, zalo bo kar prav, če se pomenimo o nekaterih stvareh, ki bi jih bilo treba upoštevati skozi vse leto in še naprej. Nekaj takšnega je na primer varčevanje. Mnogokrat sem se spotaknil ob razmetavanje, tako lani kot tudi prejšnja leta. Zato ne bom ponavljal in svetoval. Oglejmo si raje kar na konkretnih primerih, kaj pomeni boj za dinar in dosledna politika varčevanja. Neka moja prijateljica je pred časom prejela od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tale dopis: »Pri pregledu vašega obračuna plač za mesec oktober 1957 smo vas še naknadno obremenili za znesek din 8.— (osem, op. B. V.) in sicer za razliko prispevka itd.... Pozivamo vas, da nam ugotovljeno razliko v znesku din S.— takoj nakažete na naš tekoči račun. Direktor: (podpis nečitljiv).« Kaj pravite na to? Mene je tolikšno prizadevanje v pogledu varčevanja ganilo prav do srca. Območja zborov volivce? za volitve v Republiški in Zfezai zbor (OBLO Koper) Zap. Kraji, ki sestavljajo št. območje zbora volivcev Kraj in datum zbora volivcev voli delegatov za kandidacijsko konferenco rep. zbor zvezni zbor 1. Petronijeva. Deliavalijeva, Ver-gerijeva. Grizonijeva, Verdijeva, Mladinska 2. Nazorjeva, Takov trg, Kocjanei-čeva, Trevizanijeva, Belveder, Skladiščna, Ob Muzeljskem gradu Cikonijeva, Nabrežje F. Planinca 3. Titov trg, Garibaldijeva, Triglavska, Barvarska, Čevljarska, Ta-kova, Markonijeva, Muzieva, Bu-dičinova', B. Bizjak 4. Karlijeva, Kalogiorgieva, Velika vrata, Vidova, Ozka, Pri vratih, Manziolijeva, Benatijev trg, Mat-ko Laginja, Giulianov trg, Nal-dinijeva. Rižanska, Solinarska, Fini jeva 5. Markov trg, cesta .TLA. Karpa-čijev trg, Kolaričeva, Bolniški trg. Bolniška ulica, Pobočna, Santorijeva 6. Gregorčičeva, Verzijeva, Agrarne reforme, Dimnikarska, Kačja, Repičev trg, Da pontijeva reber, Bastionijeva, Miklavčičeva, Pino Tomažič, Istrska obala, Padlih za svobodo, Sabinijeva, Kolarska, Serenijev trg, Sereni-jeva ulica 7. Kosovelov trg, Zadružni trg, Zadružna ulica, Obzidna, Vrtna, Pobegova, Gimnazijski trg, Vit-torijeva, Darko Marušič, Lazaret-ska. Kamnita, Vallijeva, Tovarniška, Zlatičeva, Montaronijeva, Kombijeva, Osvobodilne fronte, Stare pošte. Trg Brollo 8. Cankarjeva, Telovadniški trg, Konzulska, Nova Gorica, Gior-danov trg, Zarottijeva, Levja, Gasilska, Gramsijev trg, Kmečka, Božič Sergio 9. Destradijev trg, Ob strelskem jarku, Mirenska. Opekarska, Pri vodnjaku. Ribiški trg, Burlini-jeva. Ribiška. Pekarniška, Boša-draga, Rotondijeva, Gallisova, Izolanska vrata 10. Semedela, Pastoran, Campo Mar-zio, Barban 11. Giusterna, Prove, S. Mark 12. Kampel, Vrgaluč, Bošamarin, Salara, Paderna, bivša Postaja, Skocjan, Triban, S. Mihael, Manžan in Trikola 13. Vanganel, Cent, dolina, I-Iliban, S. Ubald, Bonini, Cerej, Kalis-burg, Karlonga, Vel, Centur, Mali Centur, Montinjan, Potok, Cepinje, Mali Fikoni 14. Bertoki. Ariol, Križišče Rižana, Lazaret Rižana, del Prade, Ser-min, del šantoma, Pompjan j 15. Pobegi. Cežarji. Bržani, Cikuti. Kortina, Postaja. Porton, Rošeti, Furlani, Prade del. Šimci, Karan-koč, Žnidarji, Kortina 10. Ankaran. Bonifika, Valdoltra, Goželj, Debeli rtič. Beneša, Ka-varjola, Nikolaj, Katarina 17 Ilrvatini, Cerej, Sodniki, Božiči, Norbedi, Fajti, Premančan, Bre-geti. Jelerji, Kolomban, Brlgida, Barisoni 18. Škofija I„ n. III. in IV. ter Val-marin 19. Tinjan, Kolombar, Slatine, Retine, Rombi in Urbanci 20. Plavje, Badiha. Beloglav 21. Šmarje, Grintovec, Kaverljag 21. 1. 1938 ob 19. uri v dvorani ObLO 22. 1. 1958 ob 19. uri v dvorani ObLO 23. 1. 1958 ob 19. uri v dvorani ObLO 21. 1. 1958 ob 19. uri v gostilni STADION 24. 1, 1958 ob 19. uri v dvorani ObLO 22, 1, 1958 ob 19. uri v italijanskem krožku 22. 1. 1958 ob 19. uri v Strelskem domu 20. 1. 1958 ob 19. uri v dvorani ObLO v gostilni Istranka 24. 1. 1958 ob 19, uri v sejni dvorani Slavnika 23. 1. 1953 ob 19, uri v gostilni Giusterna 24. 1. 1958 ob 19. uri 21. 1. 1958 ob 19. uri ■ na sedežu KO Škocjan Zadružni dom Vanganel 24, l. 1958 ob 19, uri 25. 1. 1958 ob 19. uri Zadružni dom Bertoki ZD Cežarji— Pobegi ob 19. uri 25. 1. 1958 23. 1. 1953 ob 19. uri v dvorani bolnice Ankaran v dvorani I-Irvatinl 18. 1. 1953 ob 19. uri ZD Škofije 21. 1. 1958 ob 19. uri Tinjan-šoln 19. 1. 1938 ob 14. uri Plavje-šola 23, 1. 1958 ob 19. uri Šmarje ZD 24, 1. 1958 ob 19. url 10 Zap, Kraji, ki sestavljajo št. območje zbora volivcev Kraj in datum zbora volivcev voli delegatov za kandidacijsko konferenco rep. zbor zvezni zbor 22, Gažon, Sergaši, Križišče 23. Pomjan, Zupančiči, Fjeroga, Di-lici 24. Koštabona, Skrline 25. Puče, Planjave, Brič 26. Krkavče, Rov, Hribi, Zvabi, Skr-ljevec 27. Marezige, Burji, Sabadini, Bržani, Skrgati, Krmci, Bernetiči, Rokavci, Babiči, Rojei, Maran-cini 28. Boršt, Baratali, Zanakoliči, Gorenjci, Glem, Skrljevec, Labor, Hrpeljci 29. Truške, Zabavlje, Bočaji, Kozlo-viči, Juraši, Vršič, Kortina, Gonjači 30. Lopar 31. Trsek 32. Pridvor, Kortina, Tomažiči, Cerej, Boškarji, Gregoriči, Turki, Pečici, Dolani, Dvori, Vrtine, Bužarji, Fikoni, Sušteti, Kocjan-čiči in Kavaliči 33. Dekani, Čepki, Miši, Postaja, Santini, Nedelja, Mlini 34. Rižana, Čepki, Rožar, Krnica, Stepani, Kortine 35. Črni kal, Gabrovica 36. Kastelec, Socerba 37. Osp 38. Crnotiče, Praproče 39. Loka, Bezovica, Podpeč 40. Hrastovlje, Dol 41. Zanlgrad, Zazid, Brežec 42. Gračišče, Poletiči, Galantiči, Beli kamen, Smokvica, Popetre in Butari 43, Kubed, Mohoreč, Mostišče 44. Sočerga. Lukini, Olika, Seki, Karli, Pisari, Marsiči 45, Movraž, Dvori 40. Trebeše, Tuljaki. Sukljani, Soko-liči •17. Gradn, Brezovica, Rosičl, Kortine. Kaline, Sirči, Pavliči, Abi-tanti 48. Pregara, Buželj. Kristlje, Sv, Simon, Reparac, Brežinarji, Tu-nlšl 4D. Topolovcc, llrvoji, Zemjovec, Mučenlgi, Belvedur Koper, januarja 1958. Gažon-šola 18. 1. 1958 ob 19. uri Pomjan-šola 19. 1. 1958 ob 11. uri Koštabona šola 18. 1. 1958 ob 19. uri Puče—Mlin 18. 1. ',958 ob 19. uri Krkavče LD 25. 1. 1953 ob 19, uri ZD Marezige 25. 1. 1958 ob 19. uri Boršt LD 18. 1. 1958 ob 19. uri Truške-šola 18. 1. 1958 ob 19. uri Lopar LD 21, 1. 1958 ob 19. uri Na sedežu SZDL 22. 1. 1958 ob 19. uri ZD Pridvor 21. 1. 1958 ob 19, uri ZD Dekani 24. 1. 1958 ob 19. uri V gostilni 25. 1. 1958 ob 19, uri V gostilni Črni kal 25. 1. 1958 ob 19. uri V Kastelcu 18. 1. 1958 . ob 19. Uli LD Osp 18, 1. 1958 ob 19. uri Cernotiče šola 23. 1. 1953 ob 19. uri Loka v šoli 25. 1. 1958 ob 19. uri Dol v šoli 19. 1. 1958 ob 10. qri Zazid v šoli 19. 1. 1958 ob 10. uri V Gračišču v šoli 18, 1. 1958 ob 19. uri Kubed v gostilni 21. 1. 1958 ob 19, uri Sočerga ZD 18. 1. 1958 ob 19. uri Movraž v šoli 18. 1. 1958 ob 19. uri Trebeše šola 23. 1. 1958 ob 19. uri V Gradinu KU 19. 1. 1958 ob 13. uri V šoli 19. 1. 1958 ob 13. uri ■ V Hrvojih v šoli 18. 1. 1958 ob 19, uri Predsednik; Mirko Jelerčič, 1. r. Res je sicer, da stane uradna kuverta vsaj 2 dinarja in da je na njej znamka za 15 din, da papir tudi ni zastonj — pa kaj bi naštevali: recimo, da so stroški z direktorjevim podpisom vred okroglo 20 din. — Vse to je res, kot je res, da bo treba pri takem verčevanju tudi to socialno zavarovati. Tudi v Piranu varčujejo. Kdo varčuje, pa poskušajte ugotoviti sami. Elektrificirani državljani namreč že od septembra sem niso plačali računov za elektriko, ker ni nikogar od podjetja blizu. Najbrž podjetje varčuje in ima namen »kasirati« za vse leto skupaj. Vprašanje je, če bodo potrošniki toliko privarčevali, da bodo lahko plačali vse obenem. Osebno pa me zelo zanima, kakšne kombinacije bo naredilo podjetje s tistimi državljani, ki so se in ki se bodo med tem preselili. To bo skakanja in pisarjenja! Prav tako sodi k varčevanju naslednja zadeva. Kolikor sem informiran, imamo v našem okraju več gozdarjev, ki jim je njihova uprava dodelila kolesa, da bi laže opravljali svojo službo, čeprav imajo nekateri take revirje, da bi morali kolesa kvečjemu nositi. Tu prihaja v poštev varčevanje, saj bo kolo trajalo večno. Na drugi strani pa imamo na primer cestarje, ki prehodijo vsak dan tudi po petnajst kilometrov z doma na delo in nazaj, a se nihče ne spomni nanje. Ti na delu varčujejo s svojimi močmi, da si jih prihranijo za pešačenje domov. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na sežansko »Adrio«, ki je prav tako nagnjena k varčevanju. Ko je namreč zadnjič gripa spod-nesla neko uslužbenko v tem uradu, ni bilo mogoče dobiti ne propustnic ne drugih maloobmejnih listin vse dokler ni spet ozdravila. Sporočajo mi, da je to trajalo nekako teden dni. Tako. Upam, da sem dovolj nazorno pojasnil, kaj je varčevanje in kaj ni. Seveda so še drugačni primeri, ki bi jih lahko našteli. Toda varčevati moram tudi jaz. In kje naj bi, če ne pri papirju? Vidite, zato ne morem vseh primerov tako na široko obdelati, kot bi po svojem pomenu zaslužili. O drugih problemih pa prihodnjič. Vas pozdravlja Vaš Vane RIŽANSKI VODOVOD, Koper razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA RISARJA Plača po tarifnem pravilniku — Prijave z življenjepisom dostavite tajništvu uprave ELEKTRO-KOPER, Koper, Vojkovo nabrežje 6, sprejme takoj v službo: — referenta za TP in meritve, mlajši inženir z nekaj prakse ali elektrotehnik z daljšo prakso; — vodjo pogona, — elektrotehnik z daljšo prakso v pogonu oziroma operativi; — tehničnega risarja, — manjša praksa in veselje do tega dela; — šefa finančnega knjigovodstva, — srednješolska izobrazba s 5-.letno prakso v finančnem knjigovodstvu podjetja; — samostojnega knjigovodjo,— daljša praksa za delo v materialnem knjigovodstvu; — pomožnega knjigovodjo, — manjša praksa za delo v materialnem knjigovodstvu; — fakturista, — znanje strojepisja in obvladanje kalkulacij; — stenodaktilografinjo, — s prakso v tem delu; — elektromonterje, — za delo na omrežju visoke in nizke napetosti in transformatorskih postajah. Pismene ponudbe dostavite na tajništvo podjetja do 28. januarja 1958. Plača po tarifnem pravilniku, Eventualna stanovanja zagotovljena po dogovoru. KOŽNE BOLEZNI so velika nadloga človeštva ki ji v nekaterih primerih 'nji morejo do živega niti najslav nejši specialisti. Po najnovel ših statističnih podatkih je do" gnano, da pozna zdravstveni svet nad 2100 vrst kožnih nc všečnosti, ki širom po '¡vetu mučijo ljudi. ŽELEZNICE V ZDA NAZADUJEJO' V prvih desetih mesecih pre. teklega leta so znašali dohod, ki železniških družb v ZDA 617 milijonov dolarjev, med-tem ko so leto dni prej v istem razdobju zaslužile 7is milijonov dolarjev. NAJNOVEJŠA GRAMOFONSKA PLOŠČA Italijanski inženir Rubbiani je izumil gramofonsko ploščo ki istočasno zaznamuje- zvok in sliko. Ob odigravaiiju plošče se pojavi na slikovnem senčniku tudi njen optični posnetek. Ustvariti hoče nadčloveka. To nalogo si je zadal Američan dr. Alan Fischer. Seveda ne gre za takšnega nadčloveka, kot ga je mislil ustvariti Hitler, pač pa za ustvaritev nove vrste ljudi, ki bi. se odlikovali po telesnih. in duševnih vrlinah. Učeni doktor pravi, da je to mogoče doseči s pomočjo določenih hormonov. — Nepre-vidnež! Vozi najmanj 20.000 km na uro. Jaz pa pravim: »Počasi se daleč pride.« 15.000 km na uro je kar dovolj ... 86 POSLOVENIL RADO BORDOM BgBBggggSEBBBBB^M Naslonil sem se na vesla in prisluhnil. Bilo je brnenje motornega čolna na jezeru. Zaveslal sem čisto k bregu in se pc,tuknil. Brnenje se je približalo; potem sva v dežju, tik za nama, zagledala motorni čoln. V njem so bili na krmi štirje guardie di finanza, s poveznjenimi klobuki, kakršne nosijo alpini,* s plašči z zavihanimi ovratniki in s karabinkami čez pleča. V tako zgodnjem jutru so bili vsi videti zaspani. Videl sem rumene trakove na njihovih klobukih in rumene značke na ovratnikih njihovih plaščev. Motorni čoln je spet zabrnel in izginil v dežju. Zaveslal sem spet na odprto jezero. Če sva bila že tako blizu meji, nisem hotel, da bi me pozdravil kak stražar na cesti. Ostal sem daleč na jezeru, od koder je bilo komaj videti obalo, in sem tri četrt ure veslal v dežju. Vnovič sva zaslišala neki motorni čqln, toda potuhnil sem se, dokler brnenje motorja ni zamrlo na jezeru. »Mislim, da sva v Švici, Cat,« sem rekel. »Zares?« »Tega ne moreva zatrdno vedeti, preden ne zagledava švicarskih vojakov.« »Ali pa švicarsko mornarico,« »Švicarska mornarica ni za naju prav nobena šala. Zadnji motorni čqln, ki sva ga slišala, je bil verjetno švicarska mornarica.« * Rod italijanske vojske, planinci (¡tal,) — Op. prev. »Če sva v Švici, si lahko privoščiva krepak zajtrk. V Švici imajo Čudovite žemlje, maslo in marmelado.« Zdaj se je že popolnoma zdanilo in padal je droben dež. Veter je še vedno pihal v isti smeri po jezeru in videla sva, kako se od nas proiti bregu oddaljujejo beli, penasti valovi. Bil sem prepričan, da sva v Švici. Za drevesi na obali je bilo mnogo hiš, po obali pa je peljala pot k vasi s kamnitimi hišami. Na griču je bilo tudi nekaj vil in cerkev. Gledal sem na cesto, ki je peljala ob obali, da bi vedel, če je kje kak stražar, toda nobenega nisem opazil. Cesta je zdaj peljala tik ob jezeru in zagledal sem vojaka, ki je prišel iz kavarne na cesto.. Bil je oblečen v sivo,zeleno uniformo in nosil je čelado, podobno nemški. Obraz mu je žarel od zdravja in nosil je majhne, ščetka-ste brke. Opazoval naju je. »Pomahaj mu,« sem rekel Catherine. Pomahala mu je, vojak pa se je v zadregi nasmehnil in prav tako pomahal. Začel sem veslati počasneje. Bližala sva se delu jezera, ki je pripadal vasi. »Vsekakor morava biti že na drugi strani meje,« sem rekel. »Biti morava sigurna, dragi. Ne smeva dopustiti, da naju vrnejo čez mejo.« »Meja je daleč zadaj. Mislim, da je to carinska postaja. Skoraj prepričan sem, da je to Brissago.« »Kaj tu ni Italijanov? V carinskih krajih sta vselej obe narodnosti.« »V vojnem času ne. Ne verjamem, da puščajo Italijane čez mejo.« Bilo je prijazno mestece. Ob obali je bilo mnogo, ribiških čolnov in po stebričih so bile razgrnjene ribiške mreže. Rosil jc droban novembrski dež, toda vse je bilo videti veselo in čisto, celo v dežju. »Se bova toprej izkrcala in zajtrkovala?« »Prav.« Pritisnil sem krepko z levim veslom in se približal bregu, potem pa sem čoln izravnal in ga potisnil k obali. Zložil sem vesla v čoln, zgrabil za železni obroč in stopil na mokri kamen. Bil sem v Švici. Privezal sem čoln in stegnil roko h Catherine. »Pridi, Cat. To je čudovit o,beutek.« »Kaj pa kovčka?« »Pusti ju v čolnu.« Catherine je stopila iz čolna in bila sva skupij v Švici. ^ »Kako krasna dežela,« je rekla. »Kaj ni čudovito?« »Zdaj pojdiva zajtrkovat!« »Kaj ni to čudovita dežela? Ljubim tla, ki jih občutim pod nogami.« »Tako sem omrtvičena, da jih ne čutim prav dobro. Toda zdi se mi, da je to čudovita dežela. Dragi, ali razumeš, da sva zda.j tu in ne več v tistem prekletem kraju?« »Seveda razumem. Zares razumem. Prej nisem nikdar ničesar razumel.« »Poglej te hiše! Kaj ni to lep trg? To> je kraj, kjer lahko zajtrkujeva.« »Kaj ni prijeten tale dež? V Italiji ni nikoli bilo takega dežja. To je vesel dež.« »In midva sva tu, dragi! Razumeš, da sva tu?« Stopila sva v kavarno in sedla za čisto, leseno mizo. Oči so se nama svetile od vznemirjenja. Krasna ženska čistega videza s predpasnikom je stopila k nama in naju vprašala, česa želiva. »Žemlje, marmelado in kavo,« je rekla Catherine. »Obžalujem, toda v vojnem času nimamo žemelj." »Torej kruh.« »Lahko vama ga prepražim.« »Prav.« »Rad bi tudi nekaj ocvrtih jajc,« »Koliko jajc za gospoda?« »Tri.« »Vzemi štiri, dragi.« »Štiri jajca.« Ženska je odšla. Poljubil sem Catherine in jo krepko prijel za roko. Gledala sva drug drugega in kavarno. »Dragi, dragi, kaj ni lepo?« »Krasno je,« sem rekel. Novoletne akrobacije. Kot. vidimo na naši. sliki, se niso zaletavali ob praznikih samo pri nas. Sedemnajstletna neivporška študentka si je »sposodila« avto in pognala po ravni cesti s hitrostjo 200 km na uro. S to hitrostjo je zadela v drugo vozilo, od katerega se je iodbila v tretje ter nazadnje pristala na travniku. Bilanca, 2 mrtva in več ranjenih. Le študentka, ki je povzročila nesrečo, je ostala nepoškodovana. Drevo prijateljstva. V sadovnjaku sočinjske znanstvene poljedelske postaje raste čudno drevo. Vsaka veja rodi drugačen sad. Navada je namreč, da vsak znanstvenik, ki pride iz tujine in obišče omenjeno postajo, cepi na drevo novo vrsto. Na sliki vidimo predstavnika kitajskih znanstvenikov, ki pritrjuje svoj cepič. Elektronski V neki znanstveni ustanovi v Washingtonu so te dni začeli uporabljati pri prevajanju znanstvenih del najsodobnejši elektronski stroj, ki lahko prevede v četrt ure 30.000 besed. Prevajalec-robot prevaja iz ruščine v angleščino. Ker gre izključno za prevajanje znanstvenih del, se slišijo tudi AVTOMOBILIZEM V ŠVICI je izredno razvit. Vsak osmi Švicar je motoriziran. V teku zadnjega leta je število avtomobilov in motorjev naraslo za nadaljnjih 10 odstotkov in znaša trenutno nad 668.000. Odlično uspeva tudi uvoz te vrste prevoznih sredstev. Samo v lanskem oktobru n. pr. je Švica uvozila 4499 avtomobilov v skupni vrednosti 20 milijonov švic, frankov. Največ iz Zahodne Nemčije. Leto prej je uvozila 34 avtomobilov manj, stali pa so nad 32 milijonov frankov. POLŽJA INVAZIJA Kamelji boj. Medtem ko nekateri narodi uživajo pri biko-borbah, drugi pri petelinjih bojih in podobno, so na Bližnjem, vzhodu v navadi boji med kamelami. Čeprav so te živali sicer zelo miroljubne, se v spopadu med seboj strašno borijo. Podobni prizori, kot ga vidimo na naši sliki, niso v nekaterih azijskih državah nič nevsakdanjega. SVETOVNE METEOROLOŠKE KARTE Mednarodna zveza za telekomunikacije pri Združenih narodih je dosegla, da bo Svetovna meteorološka organizacija izdala posebne vremeno-slovske karte, iz katerih bo razvidno gibanje neviht po vsej zemeljski krogli. Priprave so trajale tri leta. Zbrani podatki bodo izšli v seriji ,17 kart, ki bodo prikazovale število viharnih dni v vsakem mcsecu, tromesečju in letu. TURISTI V SIBIRIJI Vsa Sibirija je bila doslej zaprta za tuje turiste. Takšen režim je vladal v Sovjetski zvezi dolga leta. Prejšnji teden pa je sovjetska turistična agencija Intnrist objavila vest, da si bodo od letos naprej tuji turisti lahko ogledali tudi Sibirijo in druga doslej zaprta področja. S tem v zvezi so v večjih sibirskih središčih, kot so Irkutsk in druga mesta, že začeli pripravljati vse potrebno za sprejem turistov, saj pričakujejo, da bo veliko zanimanje za obisk teh krajev. Japonsko otočje so začeli ogrožati — polži. Gre za posebno vrsto tako imenovanega afriškega polža, ki se izredno hitro množi. Ob tem pa je tako požrešen, da požre in uniči vse, kar je zelenega. Primerjajo ga s kobilicami in proti njemu ni doslej znano nobeno učinkovito sredstvo. KAZEN ZA POMOČ Neka postarna ameriška filmska igralka jo obupala nad življenjem in si prerezala žile, ltešila jo je soseda, s katero sta si bili dobri prijateljici. Ko se je igralka v bolnišnici prebudila iz nezavesti, je bila prva stvar, ki jo je naredila, ta, da je poklicala advokata in razveljavila svojo oporoko, ki jo je naredila pred poskusom samomora v korist prav tiste sosede, ki jo jc rešila. PRODANO NAJVEČJE POSESTVO NA SVETU Največje posestvo na svetu je menjalo svojega lastnika. To posestvo leži na meji med ameriškima državama Kalifornijo in Nevado. meri pa nič manj kot 52(1.000 ha. Seveda ni vse to rodovitna zemlja. Mnogo je planin, močvirij in puščave. Zato tudi prodajna cena ni bila ravno visoka: kupec jc odštel vsega dva in pol milijona dolarjev. prefGjilec glasovi, da je bil takšen stroj Amerikancem prav hudo potreben, če sodimo po porazu, ki so ga doživeli na tehničnem polju v zadnjem času. Stroj, ki naredi toliko v eni uri kot izkušen prevajalec v mesecu dni, bo morda pomagal ameriškim znanstvenikom dohiteti Ruse'. .. Tej napravi pripisujejo nekateri velike zatsluge za izstrelitev obeh »Sputni-kov«. Izračunala je namreč vse potrebne podatke in opravila delo, ki bi se sicer vleklo mesece in mesece, v nekaj dneh. Naprava je elektronski računski stroj na Inštitutu za matematiko moskovske univerze. HLADILNIKI PO SVETU Po najnovejši statistiki pride na sto gospodinjstev v ZDA 92 hladilnikov, na Švedskem 84, v Švici 22, na Danskem 15, v Zahodni Nemčiji 14, v Franciji 13, v Angliji 10, v Avstriji 7 in na Nizozemskem 4. Koliko pri nas, statistika ne pove, Potres v Perziji. Ni dolgo tega, ko smo brali v časopisju o velikem potresu, ki je zajel nekatere pokrajine na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Posebno so bili prizadeti nekateri predeli v Perziji, kjer je potres porušil miioga naselja. Več tisoč ljudi je našlo smrt pod ruševinami