Citatelfem v pouk in zabavo. l lefali nad morshe roparje. Pred ikratkem je uspelo angleški pomorski oblasti, ki je nastanjena na Kiitajskem, da je zajezila delovanje fcitajiskih morskih tolovajev. Kitajski roparji so odpeljali 4 angleške mornariške častnike ter enega angleškega zavarovalnega agenta v prepričanju, da jih bodo izipustili proti plačilu visoke odkupnine. Zasledovanja roparjev so se lotile angleške oblasti s privoljenjem kitajske osrednje vlade na lastno pest. Na izsleditev s-o bila odposlana 1'etala, fci so kmalu odkrila tolovajsko gnezdo ob izlivu reke Hoangho. Iz letal so vrgli v bližkio skrivališča nekaj bomb, ikar je zadostovalo, da so bili odpeljani takoj izpuščeni. Roparji sami so se raz-bežali in jlh niso prijeli. Oboroženo letalo je izborno sredstvo .za pregnanje roparjev iz zatočišč, ii.er •sicer jirn je nemogoče do živega. Aeroplan je za razbojnika najhujši sovražnik, proti kateremu je brez moči. Pred rečnimi topovskiimi čolni tolovajska zalega ni imela preveč strahu, ker se ne dajo nešteti majhni zalivi ob iztoku ikitajskih veletokov pregledati in nudijo prostemu priibežniku najbolj varno skrivališče. Rečno razbojmštvo na Kitajskem ima svojo prastaro zgodovino. Je že tako staro >kakor Kitajska. Ko je bila Kitajska še ponosno ter mogočno ce- sarstvo, niso mogli nič kaj posebno učinkovitega storiti proli vazbojnikora. Roparske bande so posedale svojčas  svoj poseben red, postave ter običaje, , katerih- so se oklepale strogo. Tolovaji h. pr. nikoli niso odvedli v uj-etništvo članov družin učenjakov. Če bi se bilo . kaj tacega zgodilo, so roparji sami do- . tično družbo i.dali. Če je v>adel kak ropar oblasti v roke, &o ga neusmilje- : no obglavili. Od starodavnth ropars-kih običajev se je ohranilo do danes zelo malo. Tolovajske bande so se pa tekom dosetletja trajajočega pcmanjkanja ter vsestranske bede med Kitajci neverjetno razmnožile in tvorijo najbolj resno nevarnost za rečno plovbo ter promet. Kitaj&ki osrednji vladi sigurno ne manjka na dobri volji, da bi se varnostne razmere zboljaale. Dobro voljo vlade ovirajo krajevne oblasti, iki se premnogokrat niti ne zmenijo za odredbe ter vladina navodila. Bogznaj kolikokrat se j« že zgodilo, da je bila rečna policija v najtesnejših zvezah z roparji. Tudi to je treba pomisliti, da je strahovanje, katerega izvajajo banditi napram mirnim čolnom, malodane vsemogoče. Nobedcn ne upa, da bi nastopil proti banditskim organizacijam, kaj šele, da bi jih ovadil. Posledica vsake ovadbe bi bila sigurna s-mrt. Razmere silijo ikitajsko premožnejše prebivalstvo, da plačuje naj.mogočnejšim bandam mosečne znes'ko, radi tega so zaščLteni glede drugih tolovajev in lahko povsem mirno prevažajo blago po rekah in trgujejo. Ladij takih tr- govcev in zasebiiikov nikoli ne napadejo, dokler ss 'ibljejo v lovs.kem okolišu roparjev, Lkateremu je bila plačana mesečna odkupnina. Kako je mogoče priti ikitajsikim morskim in rečnim roparjem do živega, so pokazali Angleži. Z bombami oborožena letala bodo prepodila tolovaje iz najbolj prikritih zatočišč ter pribežališc. Po^u preiisetliBlKa Mmlenili držaf. Predsednik Združenih ameriških držav, Franklin Roosevelt, prejema zelo obširno pošto. Dnevno dobiva povprečno 7000 pisem. Nekatere dneve celo 48.000 in največ pa 200.000 pisem. Da je njegovo d€pisova.nje ali ikorespondenca tako narasla, je vzrok Rooseveltova neprevidna izjava. Večkrat je že namreč po radiju pozval prebivalstvo Združenih držav: »Če imate ikako željo, pišite mi, če žeiite česar druzega, sporočite mi.« Je pač v Ameriki veliko ljudi, >ki si ne pustijo omenienega povabila ponoviti. O pošti g. predsednika so napravili že vsemogoče računske zakljuike. Če bi vsako mianuto odprl eno pismo in ga prečital, bi lahko dnevno odpravil brez jedi, počitka ter drugih opravil 1400 pisem. Mnogo nanj naslovljenih pisem vsebuje ob koncu stave-k: »Prosim, čitajte sami pis.mo, g. predsednik, ne predajte ga tajniku!« Zopet drugi dopis-nik ga prosi z besedami: »V mojern prejšnjem pismu, ikaterega sem naslovil na Vas pred dnevi, sem pozabil pristaviti še nekaj. Vzemite ono pismo še enkrat v roke, preglejte ga in premislite...« Pretežna večina dopisimkov ne zahteva pismenega odgovora. VelLk del dopisnikov se hoče predsednikvi ?amo zahvali.i pismeno za to, !kar je on odredil. Zelo veliko je tudi pisem, ki vsebujejo prošnje ter grožnje. Nekateri Amcrikanci imajo toliko zaupanja v predsednika, da mu pošiljajo vsemogoče zlate dragocenosti v piepričanju, da bodo na ta način zboljšali državne finance. Na predsednika naslovljenih pisefn ne čita on sam, niti njegovi tajniki, ampak je za to določen poseben oddelek, v katereni je zaposlenih 22 uradnikov. Iz množin pisem hoče Roosevelt zvedcti mnenje iz cele ogromne države o sebi in glede zadovolja vladanja. število mednarodnih pogodb od leta 1920. Tajništvo Drnštva narodov v Ženevi je objavilo zanimivo statistiko o pogodbah in mednarodnib sklepih, ki so bili sklenjeni od maja 1920. Od omenjenega časa hranijo v Ženevi 3.248 pogc Jbenib dokui ontov. Da ima do teh dogovorov dostop nost, je bilo potrebno 142 zvezkov. Vsaka pogodba je zabeležena v domačem jezšku, v franc ščini ter angleščini. Dota. Amerikansko casopisje poroča na dolgo ter široko o poročnih slovesnostih v Nevvportu v Združenih državah, katere se bodo vršile v družini Freneh. G. John Jakob Astor, potofmec slavne ameriške milijonai-ske družine,1 bo vzel za ženo cno najbolj bogatih ameriških nevest. Dota neveste bo znašala 2 milijona dolarjev v gotoviniJ Med dragocenostmi, katere bo prinesla nevesla v zakon, j-c dijamant cesarice Evgenije, ki je vreden 16 milijonov dinarjev, zapestnica, okrašena z dijamanti ter rubini v vrednosti 4 milijone Din, 1 milijon vreden avtomobil, hiše ter posestva v Nevvportu, iki so precenjena na 20 milijonov in ikonečno še več podeželskih imanj, ki so vradna več milijonov. Najell so cele čete zasebnih detektivov, iki čuvajo poTOČna darila pred nezaželjenimi obiski. Največja skrb nevestinega očeta so poročevalci raznih ameriških listov, !ki opozarjajo s. svojimi resničimi ter pretiranimi poročili pozo-rnost tolovajskih mojstrov na nevestine darove ter doto. Nebotičnik brez stopnic. V San Franci.cu v Združenih državah bodo dogradili nebotičnik, ki bo predstavljal hišo brez stopnic. "Stavba obsega 24 nadstropij in bodo opravljala promet dvigala, od kateriii jih bo obratovato 200 med posamezndmi nadstropji, 200 pa med pritličjem ter streho. Da bi bila za slučaj požara pri roikah rešilna sredstva, so se odločili stavbeniki pri tej stavbi za povsem novo rešitev. Amerikanske stavbe imajo navadno po stenah lestve, po katerih je omogočen pobeg prebivalcev, če izbruhne v nebotičniku ogenj. Pri omenjeni stavbi pa ni več lestev, ampak na zunanji strani vse polno dvigal. Radi zunanjih dvigal je bila velika težava razdelitev oken. Najbolj uevarna tjradnja železnice. Največ težav ter nevarnosti je bilo z zgradnjo osrednje železnice v južnoamoriški državi Peru. Zeleznica brzi 5200 m nad morjem in je bila zgrajena v letih 1871—1891. Napraviti so morali 132 predorov dn mostov. Delo je bilo tolikanj nevarno, da je bil vsak osmi delavec ob življenje. Najstarejši romaii. Pred 3200 leti je spisal pisatelj Evama iknjigo, (katero slobodno imenujemo najstarejši roman na svctu. Knjiga razpravlja o »zgodbi dveh bratov«. PLsatelj je bil nekak dvorni knjigarnar pri egiptov&kem kralju Mcremptahu, o katerem trdijo, da je oni farao, ki je dovolil po tolikiii božjih šibah odhod izraelskega Ijudstva iz Egipta. 1" ljiga je bila napisana kot razvedrilo za ikralj«vega sina Sti obstoji iz 19 papiros listov, !ki so popisani s staroegipčansko pisavo hierogli« fov. Književna dragocenost je prešla lc-ta 1857 v last neke ItalLjanke in ta je podarila redkost angleškemvi muize-! ju, kjer je posebna privlačnoat za po-< znavalce iknjiževnosti.