T
i/
Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
GLAS NAROBA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenic daily
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 243. — ŠTEV. 243.	NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1908. — PETEK, 16. VINOTOKA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVI.
		
Iz delavskih krogov. Premoprske zahteve.
PREMOGARJI PITTSBURŠKEGA OKRAJA ŽELE. DA SE NJIHOVA POGODBA SPREMENI.
—o—
Zahtevajo, da se jim pristojbine za unijo takoj pri plači odtegnejo.
NOVA POGODEA V SCRANTONU.
-o-
P ttsburg. I'a.. Iti. oktobra. I >ne 27. oktobra se tukaj vr>: konvencija premolar >• v pittshnrškega okraja, kj< r jih .it* nad 4<UMK>. Prtuiogarji so že dobili pozive raj pošljejo h konvenciji svoje delegate. Pri konvenciji se bode razpravljalo o raznih diferencah. koje so tekom ča>a nastale med njimi in njihovimi delodajalci. Pre-mogarji namreč trdijo, da delodajalci ne ravnajo natančno pc določbah pogodbe. in pred vsem nečejo od njihove plače odračonati prispevkov, koje morajo premogarji dajati kot članarino za svojo unijo.
Scranton, Pa., 16. oktobra. Premolar j i trdega premoga nameravajo z lastniki rovov skleniti povsem novo pogodbo mesto one. ki poteče dae 1-aprila 1909. Tako so namreč sklenili premogarski delegatje pri konvenciji, ki se vr>i v tuk. inestu. Pred vsem zahtevajo, da se uvede osenmrno
dnevno delo in da se jim daje plača po t<vi nakopaneira premoga. ne pa po številu vozov. Končno zahtevajo tudi. da se jim plača zviša za deset odstotkov. Dru<_re zalit« ve niso tako
važne.
Taft na reklamnem potovanju v Ohio.

požari in velika škoda.
V DRŽAVI JE PREDSEDNIŠKI V OKOLICI CLEVELAND A, O., SO KANDIDAT REP. STRANKE	NAPRAVILI POŽARI VELI-
GOVORIL VEČ G O-	KANSKO ŠKODO.
V O R O V.
DELITEV DELAVNIH MOČIJ.
Posebna poslanica poljedelskega tajnika naselniškim nadzornikom.
Washintrton. 1"». <<kt. Poljedelski tajnik Strauss je vsem nadzornikom naselniskih uradov priposlal posebno neto. v kteri priporoča, da pazijo nadzorniki, da se novodošli naseljenci bolje razdeljujejo po posameznih državah. Zadnje čase je bilo opazo-\;Lti dejstvo, da se delavci le tam napeljujejo. od koder dobijo že v staro domovino poročila, da z delom dobro .ure. Trgovinski in poljedelski tajnik pa želi. da l.i se naseljevanje \ rsilo \ vseli državah sorazmerno; obljubil je i udi državno podjx>ro v slučaju, da no vodi »sleci ne bi dobili takoj dela v krajih, kamor so potovali po nasvetovanju vlade. Posebni l.ierk je nastavljen, ki vodi dopisovanje z velikimi podjetniki v vseh državah, posebno pa še na jugu, da s. dožene. kje se delavci najbolj po-liebujejo. Ta klerk razpošlje vsako leto nad 1.000.000 dopisnic, ki jih raznosijo pismonoše v Mississippi. Virtriniji. Kentucky in South Caio-11 ni.
Železniška nesreča.
Crossfork. Me., 15. okt. Ko je vozila ulična kara čez progo železnice, je pridrvel od nasprotne strani brzo-vlak in uničil karo. K sreči je bil v njej samo en potnik, ki je bil na mestu ubit; sprevodnik je skočil ob pravem času z voza, dočim je motor-man smrtno ranjen.
Denarje v staro domovino
m f 10.36.......... M
za 20.50................100 kron
ca 41.00 ................200
za 102.50 ................800
za 204.50........ 1000 krni
za $1018.50 ........ 6000
Pott&rina j« viteU pri teh Doma m nafc«—o> noto Izplačajo brez vinarja
Nai« denarne požOjatv« Izplačuje c. kr. peted kranfhri wrmd ▼ 11. do 12. feafc.
Denarje nun >i rinil je n le 120.00 r ftWtel ▼
po
Tat »
OO, Hew Tack Ollj
irl r. t
Deloma so bili njegovi govori naslovljeni na farmer je.
ZMAGA ZAGOTOVLJENA.
-o-
Wheeling. W. Va.. 15. oktobra. Predsedniki kandidat republikanske -••ai William II. Taft, je včeraj prt t hai potovati, oziroma dokončal -\f '<■ triih set dni trajajoče potovanje po /,.i< d. državah. Svoje politično potovanje je dokončal v državi Ohio. 7. ozirom na položaj v Ohio, je izjavil. do je prišel semkaj: "V kolikor mi je znan položaj, l>odo normalni delavci glasovali ravno tako, kakor zadnjih volitev. V okrajih farmerjev se je pokazalo, da farmerji nasprotujejo v.-akej spremembi sedanje politike in uprave, ker to bi škodovalo njihovej sedanji prosperiteti. Položaj v Ohio i je popolnoma povoljen in sedaj nihče i več ne dvomi, da je v tej državi repu- , blikanska večina zagotovljena. Jaz kot osoba. ne dvomim o tem niti malo'."
Posebni vlak. s kterim je potoval Taft. je imel sedaj že v drusrie smolo. Vlak sta vozili dve lokomotivi. Pri Cadix Junction, kjer vodi proga nav-zgor. vlak kljub temn, da je imel dve lokomotivi, ni mogel voziti navzgor. Vsled te:ra -e je mural vrniti nazaj v Junction, kjer je moral ostaviti tri vagone. Ko je potem vlak zopet vozil po klancu sta skočila raz tir dva ko-le-a nekesra vagona. Ako bi se vlak hitro ne ustavil, bi najbrže padel raz dvajset čevljev visok na«ip. Pri tem ni bil nihče ranjen, toda Taft je zgu-bi! po] ure dragocenega časa.
Taft ie prišel zvečer v West Virgi-nijo in tako zaključil svoje potovanje po zapadn in osrednjem zapadli. Se-•Ini bode obiskal še par južnih držav. Xa potu od tu v Louisville bode tekom jednega dneva govoril dvanajst političnih govorov.
-o-
Tat diamantov prijet.
! V St. l.ouisn. Mo.. so aretirali zn-Ti or.-a (leorire Fo«terja, ki je za časa .'o/.nif* i/ Chicaira v St. Louis oropal . m \w<»rŠke*ra trpovca z diamanti ; l owi lla. Odvzel mu je diamantov I v vrednosti $.'10.000. Diamante so j dobili v čevljih in nogavicah predrz-. r,i-_'a tatu.
I
Indijanec — bigamist.
Gospa Henry "Stoječi Medved" je zato/ila svojega moža. ki je polno-krvni Sioux Indijanec, radi bigamije ali nmojrožei -t va. Detektiv, ki je bil p«»»lan v * • wigwam" Indijanca, da se prepriča, če /ena "Stoječega Med-veda" govori resnico, je Tndianca res dobil v njegovem stanovanju. "Squaw" >e imenuje s -vojim dekliškim imenom Mary Moran in je bila poročena s svojim možem dne 1. maja v cerkvi "The little Church around the corner".
Medtem je pa mlada squaw zvedela. da je njen *'Stoječi Medved" že enkrat poročen in sicer z neko Indi-janko v Pine Ridge rezervatoriju v South Dakotah. Po indijanskem agentu Brennanu je dobila v roke dokaze, ktere je izročila pokrajinskemu pravniku, ki je pozval Indijanca k sebi, da se zagovarja radi mnogo-ženstva. Bodi mu milosten veliki Manitou.
Gozdni požari v Wisconsinu, Minne-soti in Michiganu še vedno niso pogašeni.
DRUGI POŽARI.
Cleveland. O., 16. oktobra. Šele včeraj so je posrečilo ]K>gasiti gozdne po žari*, ki so dalj ča-a divjali v bližini Cnllimvooda. Euelida in druzih predme si j ill tuk. mesta. Skupno škodo so cenili na .f5<>.<>00. Med drugimi gozdi je zgorel tudi komad Rockefel-lerjevega gozda.
Ashland, Wis., 3fi. oktobra. V državah Wisconsin. Minnesota in Michigan so zopet veliki gozdi v plamenu. Mnogo mostov in farm je zgorelo. Ogenj ga-1 na tisoče ljudi.
Besl>ee. Ariz., 36. oktobra. Velikanski požar je tukaj tekom treh ur napravil za .>>">00.000 škode. Vsemu mestu je nekaj, časa pretila nevarnost, in končno so morali več poslopij z di-namitom razstreliti, da so na ta način preprečili nadaljno razširjanje požara. Med drugimi poslopji je zgorel tudi hotel Imperial.
St. Louis. Mo., 16. oktobra. V tovarniškem meetecu Venice, 111., je zgorela tovarna od Barber Asphalt Co. in več stanovanjskih hiš v bližini tovarne. Škoda znaša -$lo0-000.
Tiffin. O.. 16. oktobra. Tukajšnji irasilei so morali iti včeraj v me-teee Green Springs, kjer divja velik požar v trgovskem delu mesta. Kolika je Škoda, se dosedaj še ni sporočilo.
Winnipeg. Man.. 34 oktobra. Velik del občine Slettler je danes zjutraj uničil požar. Stettler leži v provinciji Alberta. Zgorelo je pet hotelov. dvajset prodajalcu, banka in pošta. Zgorele ste tudi dve o-ebe. Skupno škodo cenijo na $250.000.
Položaj na Balkanu. Program konference.
ANGLLIJA, RUSIJA IN FRANCIJA SO SEDAJ JEDINE GLEDE POLOŽAJA N A BALKANU.
Vsled konference ne pride do konflikta. Dardanelsko vprašanje.
BOLGARSKA ŠE VEDNO BOJEVITA.
I.
Otvoritev vrhovnega sodišča.
Zvczino vrhovno sodišče v Wash-
ingtonu se je sešlo za termin 1908— 1009. Ko je sodišče podelilo 21 odvetnikom pravico izvrševati svojo prakso pri sodiščih, so sodniki takoj zaključili seje, da obiščejo, kakor po navadi, predsednika. Peljali so se v kočijah pred Belo hišo, kjer jih je predsednik sprejel v "modri sobi". Pogovor z najvišjimi sodniki je trajal pol ure. Predsednik ni izrazil nobenega osobnega mnenja. Sedaj prične sodišče z rednimi obravnavami; prva stvar, ki pride do obravnave, je tožba newyorske postavo-daje napram plinovemu trustu v New Yorku, o ktere j poročamo na drugem mestu.
DRŽAVA NEW YORK PROTI PLINOVEMU TRUSTU.
—o— Za 80centni plin.
I*:"od zveziuim sodiščem se je pričela obravnavati tožba post a voda je o> žave New York proti plinovemu trustu. Neuijorška postavodaja je pred dvema letoma določila, da mo-:. plinov:) družba za gotovo uporabo plina i a čud a t i samo 8W centov, in sicer prebivalcem mesta New York. I Mi nova družba se je res udala in računala dva meseca konsumentom plin po SO centov. Takoj potem pa je dobila od sod n i je li injunction" proti t:e\vvorški postavodaji ter pričela zopet računati staro svoto en dolar. 1 oda iunvvorška postavodaja se ni i strašila. Tirala je tožbo naprej in sedaj se je pričelo obravnavanje glede tega pred zvezinim najvišjim so-< i iščem v Washingtunu, kjer se bode odločilo, kdo ima prav: ljudstvo ali plinov trust. Slednji je moral položiti pred sodnikom bond, ki znaša natančno svoto, kolikor je družba konsumentom več računala kot določa newyorska postavodaja. Če se izteče obravnava ugodno za ljudi, dobijo izplačan ves denar," kar so ga od leta 1906 več plačali za uporabo plina, kot je določala newyorska postavodaja. To je edina dobra stvar, ki jo imamo od naše Public Service Commission, kjer sicer vlada sam graft.
-o-
Zamorsko nasilje.
Charlotte. N. C., 15. okt. V bližini gozda pri Coneordu je trgala 16-Ietna Pearl Tucker volno, ko je prišel k njej zamorec, ki jo je posilil na licu mesta in po svojem zločinu ji je grozil, da jo umori, če pove svojim starišem, da jo je posilil. Deklica je bežala domov in takoj povedala starišem o zamorskem zločinu. Množica 700 ljudij se je takoj zbrala, da preganja zamorca. Dobili so ga v gozdu in ga takoj obkolili. Ob pravem času pa je prišel na lice mesta močan policijski oddelek, ki jc zamorca odvedel v ježo. Proti ječi se je sedaj napotila množica 3000 ljudij, da ga linčajo.
London. IG. oktobra. Anglija, Rusija in Francija so se sporazumele z ozirom na program, kojega hudo predložile ostalim evrop-kim vlastim za konferenco, pri ktere j se bode določil nadaljni položaj na Balkanu. Predlogi obstoje iz osmih glavnih točk.
Prva točka določa, da se pripozna neodvisnost Bolgarske in določa obveznosti Bolgarske napram Turčiji. Ta točka bode najbrže rešila tudi sporno vprašanje, ki je nastalo vsled rumeljske železnice.
Druga in tretja točka se bodeta ba-vili glede pripoznanja aneksije Iler-eeg - Bosne po Avstriji in zopetne izročitve Novega Pazarja Turčiji.
Četrta točka se bavi z pripozna-njem spojitve otoka Krita z Grško in odškodnino, kojo naj Turčija dobi vsled tega od Grške. Nadalje naj se razveljavijo one določbe ki določajo, kako naj se upravlja Maeedonija.
T«>čka pet se bavi z upravo Armenije.
Točka šest določa, da Avstrija nima ničesar več opraviti z Črno Goro. ktera je toraj napram Avstriji popolnoma neodvisna.
Točka sedem določa, da se da Črni Gori in Srftiji odškodnina s tem, da se popravijo meje Srbije in Črne Gore. koje sedaj ločijo ti dve deželi od Sandžaka X»>vi Pazar.
Točka osem določa revizijo sedanjih določb za plovitbo po Donavi.
Paris. 10. oktobra. Djemal Bej in dr. Nazim. kfera sta semkaj prišla iz Turčije, kot delegata mladoturške stranke, r-ta včeraj naznanila časni-škim poročevalcem, da se imenovana stranka nikakor ne more strinjati z programom, kojega so izdelale vele-vlasti v -vrbo uravnanja novega po-ložaja na Balkanu, kajti ta program po menja smrtni udarec za Turčijo. Mladoturška stranka že v naprej izjavlja. da ne more kljubovati ogoiT-e-nju tuiškeira prebivalstva, ktero bole brezdvomno zahtevalo, da se prične z vojno, ako se prične izvrševati po ve-levlastih določeni program.
Program, čegar glavnih osem točk navajamo zgoraj, se bavi tudi z dar-danelskim vprašanjem, kakor tudi s tem. da se posebne prednosti, koje vživajo nekteri inozemci v Turčiji, v nadalje odpravijo. Vse inozemske pošte se bodo v Turčiji odpravile. Ruski minister inostranih del Izvoljskij in njegov angleški kolega sta o tem vprašanju dalj časa konferirala in sta se tudi dogovorila glede rešitve dardanelskega vprašanja. Ruski minister želi. da se o tem vprašanju pri konferenci ne razpravlja, pač pa da se posvetovanja o dardanelskem vprašanju vrše direktno med Rusijo in Turčijo, kajti Rusija je prepričana, da jej bodeta pri tem Anglija in Francija pomagali. Ruske vojne ladi-je bodo sedaj lahko poljubno ostavile Črno morje in tudi vojne ladije drugih ljudstev bodo lahko prišle na Čr-no morje v kolikor se dotiena ljudstva ne bodo borila proti Rusiji.
Carigrad, 16. oktobra. Semkaj se poroča, da postaja Bolgarija z ozirom na vojaške* priprave vedno bolj živahna, tako, da je Turčija vsled bolgarskih priprav vedno bolj vznemirjena. Vsled tega je sedaj Turoija opozorila ostale vlasti na to dejstvo. Turčija je tudi izjavila, da odklanja vsako odgovornost, ako pride do voj ne med Turčijo in Bolgarijo.
Sofija, 16. oktobra. Car Ferdinand in vsi njegovi ministri so odpotovali v grad Bistrico v gorovju Rilo kraj turške meje. Ko se ministri vrnejo, izid« važna uradna izjava. Vladino glasilo "Vreme" je pričelo zopet pisati v bojevitem duhu in izjavlja, da bode Bolgarija raje pričela z vojno za neodvisnost, nego da bi plačala Turčiji kako odškodnino.
Cetinje, Črna Gora, 16. oktobra. Šest avstrijskih vojnih ladij se je usi-
dralo pri Špicu v južnej Dalmaciji, ktera luka je le deset milj oddaljena od črnogorske luke Bar.
Na Daljnem Iztoku. Razne novosti
Mikadove želje. jz inozemstva.
Berolin. 15. oktobra. V soboto pri- j de v Berolin ruski minister inostranih j	—o—
del Izvoljskij, ki se sedaj še mudi v jAPONSKI CESAR ŽELI, DA PRI- NIKOLAJ
Londonu glede položaja na Balkanu.
Državni kancelar Buelovv se je že pri- ; čel posvetovati z tuk. diplomati glede 1 položaja na Balkanu in bodočega kon- i gresa evropskih velesil, tako, da bode j vse pripravljeno ko pride semkaj j ru-ki minister inostranih del. Kancler j se je naj preje pričel posvetovati z av- j strijskim. po slon i kom. čegar mnenje j bode že danes in jutri naznanil osta- j lim poslanikom pri nemške j vladi.
Za sedaj je še vse konferenčno j vprašanj" nejasno in skrajno zamotano. Tudi pripravljalna dela za med- j narodno konferenco so zelo težavna, ker na ni kak način med posameznimi poslaniki ne more priti do sjxira-zuma.
Nemški zastopnik v Sofiji. Bolgarska. je tamošnjo vlado ponovno opozoril na to, da je pripoznanje neodvisnosti Bolgarske nemogoče, dokler se razmerje med Turčijo in Bolgarsko ne uravna. Pred vsem je treba uravnati vprašanje, ki je nastalo vsled tega, ker je Bolgarija po svojem vojaštvu zasedla rumelsko železnico.
DE MED IZTOKOM IN ZA-PADOM DO BOLJŠEGA SPORAZUMA.
Medsebojna pomoč v svrho blagostanja obeh delov.
HRANITEV NA JAPONSKEM.
CAJKOVSKIJ PRIDE IZ JEČE V PETROPAVLOV-SKE J TRDNJAVI PROTI VELIKI J AMČ EVINI. —o—
Predsednik Roosevelt se ne bode odzval povabilu za potovanje v Avstralijo.
NESREČA V PREMOGOVSM ROVU V NEM. POLJSKI.
| Yokohama. 15. oktobra. Uradni časopis objavlja dane- eesarjevo pismo, koje je tudi podpisal ministerski j predsednik Katsura. Med drugim iz-! javlja japonski cesar Mutsuhito:
"Iztok in zapad sta v svrho oboje-i stranskega blagostanja navezana na medsebojno pomoč, radi česar :iaj bode naša naloga, da si ohranimo prijateljstvo z vsemi ljudstvi. Istodobno
je tudi potrebno, da, sedaj po konča- | f ^ v ]ežl	P"de nJe-ov sln"
čaj pred sodišče, se vedno ni določe-
Pet rograd. redile ruske iz Petropavli
15. latlt . ske
oktobra. Vsled .id-so včeraj izpu-tili trdnjave vodjo ru-
skih revolucionarjev Nikolaja Čaj-| kovskega, ki je bil dosedaj deset me-
nej vojni, storimo vse, da se združimo z drugimi ljudstvi na obrtnem in trgovskem polju. Ako postopamo tako, potem ravnamo natančno po
Dunaj. 3o. oktobra. Lradoma se
,	. ,	___• i tradicijah naših slavnih prednikov.
da se Avstrija ne protivi	J	1
naznanja, mednarodnemu
kongresu, ki se naj
Tokio, 15. oktobra. Vlada je obja-
| vila cesarjev resfcript, ki je naslov-
skliče, da se uredi balkansko vpraša	...
. -. j	- +	1 tJen lia	vlasti in na japonsko
nje. toda pred vsem je treba izpolniti j ^ i ^ . x	,	.1 _
avstrijski glavni posroj. ki je ta, da se pri kongresu ne razpravlja vprašanje o aneksiji Ilereeg - Bosne po Avstriji. Inozemstvo se mora pred vsem sporazumeti glede glavnih točk. o kterih se bode razpravljalo pri konferenci. Kongres se bode vršil, kakor j hitro pride med velevlastmi do spora-' zumka glede programa. ; Avstrija bode dne 2. decembra iz-1 dala za Hereeg - Bosno takozvano ["ustavo", nakar se prično volitve in , deželni zbor bosanski se snide potem i sjMimladi. Bosna in Hercegovina ne ! bodeta zastopani v avstrijskem dr-
Ijudstvo in tem povodom se je tudi zvedelo za govor ministerskega predsednika Katsura povodom neke konference, ki se je vršila v Tokio in kterej so prisostvovali vsi provinci-jalni governerji. Ministerski predsed-
no in do tedaj ostane svoboden seveda proti jamčevini v znesku 50.000 rubljev. Ker je ta odredba takoj jhj-stala pravomočna. išče reda j Cajkov-skega hči imenovano ja niče v i no, kojo bode gotovo dobila. Čajkovski j bode potoval najbrže k svojej ženi na Krim.
Melbourne, Avstralija. 15. oktobra, Ministerski predsednik Deakin je dobil danes od<rovor predsednika Zjed. držav, Koosevelta. koji mu naznanja, da ne more priti v Avstralijo na
nik je naprosil governerje. naj vlado 1 obi:ik' dasirav3°	tuk" vlada
pri njenej hranitvi podpirajo s tem. | va'nla" ka-ltl £Voje PiJ.tovan'e A£rl"
i • t i • •	.	j ki, kamor namerava iti druiro leto. ne
tla iztieluieio svoje proračune vedno j *
foi-^ j« "	i „ , more raztegniti tudi na Avstralijo,
tako, da se bodo svote vjemale z svo- 1	•
tami izdatkov. La na ta način je mo-
goč mirni razvoj na Japonskem in na ta način se bode dokaj zgubljeni finančno zaupanje zopet vrnilo meti ljudstvo.
žavnem zboru, tako, da od avstrijskih | Ministerski predsednik je tudi de-slovanskili poslancev ne bodeta mogli ^ J> ^eha cesarjeve želje, ki so i dobiti uikake pomoči, dočim tudi av-
strijski Slavjani od nesrečnih pokra-ji.n ne bodo imeli nikakih koristi, ker ne lx»do mogli z bosanskimi poslanci
Vratislava. prus. Poljska. 15. oktobra. V takozvanem ''kraljevem rovu" je včeraj nastal požar, ko je bilo nad sto premogarjev na delu. Spočetka se je mislilo, da so se vsi zadušili. toda končno se je premogarj'eiE posrečilo priti iz rova po nekem stranskem izhodu. Triindvajset premogarjev se je onesvestilo vsled plinov, toda dvajset jih je ogrevalo, dočim so trije umrli. .
Petrograd, 15. oktobra. Ker je se-
označene v njegovem, na ljud>tvo na slovljenem reskriptu, smatrati tako, kakor da bi to bilo njegovo povelje. Treba je tudi, da se japonsko ljud-nastopati~škuptio proti skupnemu so- *tvo napram vsem drugim ljudstvom I ^ po v;ej p	^^
vražniku Nemcem.	Pokaff kot konservativno. Katsura ^ razveIjavi]a izjemilo sta -e T
' Tuk. vlada namerava državnemu Je. odkar je postal ministerski pred- vseh ^herilijah izimši v Pjotrkovu, zboru predložiti novo vojaško pred- j «dmk storil vse. kar je bilo v^njego- y ktero gubernijo spada ^ mestQ logo, koje namen je število avstrijska ^ moči da se izboljša finančni po- ; Lodz y t . ^berniji vlad -0 n
,r„ rA:..riv- 1imim,,;:t;	lozai dežele, ki ie tako zadolzena. ka- ; . • T •■ ^ ■ - ,
«ra vojast\a pomnožiti. Jtaaoveani	| stani boji med raznimi revolucijonar-
nimi ortranizacijami. kakor tudi pro-
o- •
> 11 io. bodi li -lovenski poslanci glasovali za ta predlog in tako podpirali ono vojaštvo, koje mora po nalogu avstrijske vlade na nje streljati in jih moriti po ulicah.
kor le maloktera na svetu.
ČASTILKA SOLNCA.
Žena, ki se koplje v rosL
ti vojaštvu in policiji. Vsled tega vlada ni za mogla izjemno stanje razveljaviti. Ministerski predsednik Sto-lvpin je pozval vse gvibernatorje v Petrograd. da se z njimi posvetuje, kako bi bilo mogoče pričeti milejše vladati. V druzih krajih Rusije se je
. ...	; položaj malo spremenil, najhujši po-
nik. ki je bil samec in objednem po- .... „	'	. .
.	A	i • lozaj je na Kavkazu, kjer so nemiri
Podedoval en milijon.
Chicago. 111.. 14. okt. Emil Asher iz tega mesta je postal čez noč milijonar. Pravkar je dobil iz Londona naznanilo, da je umrl njegov sorod-
sestnik največje tovarne za rokavice na svetu. Pokojni je zapustil vse svoje premoženje, ki presesra en milijon dolarjev, svojemu sorodniku v Clii-cagu, 111.
Nov petrolejnati kralj.
Cambridge. Mass.. 15. okt. Mrs. j rilen Shaw hoče zapustiti svoje premoženje oboževalcem solnca, da si v Denver ju postavijo svoj tempelj. To-: ' da njeni sorodniki, ki bi denar sami i pittsburg? Pa-j 15. okt. NeH tu_ radi spravili v svoj žep, ugovarjajo j ^^ polieisti kterega
imenujejo
njegovi tovariši, ker je "samo" 6 čevljev in 8 palcev dolg, "shorty", je dobil poročilo, da so na njegovem posestvu v Buttler County odkrili petrolejnati vrelec, iz kterega izvira
z vsemi silami takemu početju Mrs Shaw in hočejo preskrbeti za njo sednjega oskrbnika. Winfred Dur-ton, jeden njenih sorodnikov, je pred sodnijo izpovedal, da se je Mrs. Shaw v zadnjih štirih letih hudo spremenila. Štiri leta ni jedla mesa in je tudi njemu svetovala, da naj opusti uživanje mesa, ker sicer poje še svojo mater, očeta, teto in strica. Vsako jutro se je kopala pred svojo hišo na rosi. Brez čevljev in brez obleke, odeta samo v prozorno tančico, je hodila po travi in se "kopala". Njen blaženi pokojni mož je zastonj pričakoval, kdaj zapro njeno ženo radi kopanja v rosi.
Nadalje je Mrs. Shaw velika prl-vrženka častilccv solnca, kterih sedež je v Chicagu. V svojih prostorih se zbirajo in poljubu jejo. Glavni duhovnik ima poleg tega še velike pred-pravice. Njemu se morajo pokoriti vse žene in mu spolniti vse njegove želje.
-o-
Trozveza na Daljnem Iztoku.
Hongkong, 15. okt. Semkaj se naznanja, da je Sir Robert Harts odpotoval na Kitajsko, da se- ustanovi zveza med Kitajsko, Anglijo in Zjed. državami. Ta zveza bode predvsem naperjena proti Japonski in bode v prvej vrsti trgovinskega pomena.
vsako uro 40 sodov petroleja. Špicelj je takoj odložil svojo suknjo in gor-jačo, tekel k bližnji telefonski postaji in sporočil glavnemu policijskemu stanu, da odloži dostojanstvo pittsburškega policaja, ker se bode od slej naprej preživljal s petrolejem.
Otrok izročen starišem.
Chicago, 111., 15. okt. Sedemletni Giuseppe Giunta, sin nekega tukajšnjega italijanskega zakonskega para, ki je pred štirimi tedni zginil brez sledu, je bil včeraj zvečer v bližini Grand Central kolodvora najden po nekem policistu in vrnjen starišem. Dečka so uropali lopovi od La Mano Nera in zahtevali od starišev odškodnino $1000. Zastonj se je trudil oče, da dobi potrebni denar; ban-da mu je grozila, da umori otroka, če ne dobi zahtevane svote. Stariši so že objokovali svojega otroka kot mrtvega in veliko je bilo njih veselje, ko se je slednji sedaj zdrav vrnil v njih stanovanje. Deček je imel vee ran na roki, ki izvirajo najbrž od vezij, ker je bil ves čas svojega ujetništva zvezar	.
med raznimi narodnostmi še vedno na dnevnem redu.
Petrograd. 35. oktobra. Ker so nekteri dijaki ruskih vseučilišč sklenili štrajkati. da tako prote^tujejo proti strogim odredbam naučnega minister-stva, je prišlo v raziih mestih do pretepov med dijaki, ki bi radi obiskovali vseučilišče in onimi, ki so-sklenili štrajkati. V Kazanu je moralo vojaštvo čuvati vseučilišče. Tam so-zaprli 400 dijakov.
Požar v tržni stojnici.
V Chicagu, 111., je nastal velikanski požar v tržni stojnici na južni "Water ulici. Vee tisoč kokošij je zgorelo. Skupno škodo, ki jo je povzročil požar, računajo na $750,000.
Rojakom na znanje.
Slovencem, ki prihajajo v New York, oziroma, ki potujejo v staro domovino in ki bi radi z ti ami telefo-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša
TELEFONSKA ŠTEVILKA
4687 Cortlandt.
Vsak potnik, ki želi, da pride naš vslužbenec na kolodvor ponj, oziroma, da pride neovirano naravnost ▼ našo poslovnico, naj nas pozove pod imenovano številko in govori slovenski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam.
FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York City.


Otroci pred sod ni jo.
Kako se v New Yorku obravnavajo otroški zločini.
Razmere velikega mesta so krive, da pri«le vsak dan ver je število otrok kot grešnikov zoper postavo pred sodnika. Sicer je v j>onajveč slučajih kriva zločinom otroška nepremišljenost i.1* živalnost , toda mnogokrat pride otrok v nežni starosti ppred sodnika, in že se mu očitajo zločini, ki s« vredni starega lopova.
Glavna naloga newyor»kih otroških sodnikov je, da poboljšajo mlade zWin«-e, l«r t;iin predoČijo vso za vrženo* t njih hudobije.
V velikanskem svetovnem me-stu kot je New York so otroci izjH>stav-Ijeni raznim nevarnostnim za moralo in značaj. Ti-oče otrok je pri-puščei lil -amin: >ebi. Starimi morajo delati in skrb za otroke je izključena. Tako so otroci podvrženi upljivu okolice, kjer -e gibljejo. Cesta je njih zabava in >tan in e< -ta upljiva največ na mišljenje mladičev.
Mnogo otr k, v kterih starosti drugi le na igračo mislijo, morajo v o-krutno življenje, da zaslužijo denar, mora.i- d« .iti. se bojevati, trpeti in stradati.
Xa. lt- 'j pogubna za pocestno mlade/ je slaba druščina. V otrocih se vzbudi veselje po zabavi, mladež ho- 1 če uresnit iti svoje želje, potrebuje denarja — kako ga dobi. ne vpraša tnnogo — in tako izostanejo mladi: urrooviei in ulomilci.
Zaneti a';e : je in -laba vzgoja naj- < češče zapelje otroke na slaba pota. J Radi tega je new vorška mestna občina že od nekdaj potrudila, tla j preskrbi otrokom primerna zahajališ-j ča. kjer -e lahko posvoji volji, vendar pod nadzorstvom zabavajo.
Šolski svet je zgradil javna igra-lišča '' nt ighborhood settlements," ki na ctroke zelo blagodejno upliva-jo, nudijo otrokom prostor, kjer se duševno in telesno zabavajo.
otroci so imeli posla pred otročjim sodiščem, je od tedaj naprej veliko bojj pazila na vzgojo svojih otrok.
Seveda so značaji zločinskih otrok zelo različni. Nekteri se grozno sramujejo in se ja Jno jokajo, ko jih prepeljejo pred sodnika, drugi se zopet neznansko boje sodnika in velikih policistov, s črnimi pogledi, drugi zopet se za ničesar ne zmenijo in nekteri so pred sodnikom celo predrzni. Sodnik odloči vselej po otrokovem zna- , čaju. V slučajih, ko se otrokom do- i kaže -urovost in izprijena porednost, ! pri]»oroča sodnik ■starišem. ila otro-! ka namažejo z leskovim oljem; če ni J .starišev pri sodniji, spolne sodnikovo povelje policist in sieor takoj na me--tu v posebni sobici, ki je takoj zraven sodnikove. Sodnik sicer ne sme zapovedati. da -e otroka pretepe, to-{ ila naroči pa lahko starišem da ga j kaznujejo, če nečejo plačati denarne kazni.
V slučajih, ko se skaže, da je za otroka okolica, v kteri je dosedaj živel kvarljiva, priporoča sodnik, da se pošlje mladostnega zločinca v kak za-
Dva dečka pred otročjo sodnijo, pripovedujoča svoje grehe.
Toda kljub temu ne utihnejo tožbe o naši izprijeni mladini. Kaj naj se zgodi z mladostnimi zločinci, s pokvarjenimi otroci T
Preje jih je zapirala policija kot vse druge zločince; prišli so pred polici j-kt-ira -odnika. Tu so bili v družbi izvržkov velikega mesta. Nastanjeni so bili v celicah skupno s pijanci, tatovi in lopovi, in kar so na policijskem sodišču videli in slišali, ni bilo ravno vzpodbudno.
Oblasti so sprevidele, da se mora ta sistem odpraviti. V veliki večini, otroci, ki prekršijo zakon, ni*o hudobni ali zločinski. Torej je bilo jako neumestno, da so z njimi postopali kot s starimi zločinci. Oblasti so začele težiti po vpljivu blažilnih sredstev za otroško srce in popolno reformo otroškega zločina.
Septembra meseca, leta 1002 je bilo ustano\ljeno otroško sodišče, kjer so se vršile razprave o zločinih vseh otrok pni 10 letom. Država imenuje posebno :7.kušene šolnike za ta posel, kterint je poznan tudi značaj otrok. Sodniki morajo nadalje računati z okoliščinami, v kterik žive zločinski otroci. Sodnik ne -n;c zahtevati od mladostnega zločinca pokore za storjeni zločin, temveč otroku mora biti očetovski svetovalec in učitelj vsega dobrega, da mu tako zace-pi v srce -trah do zločina. Seveda, kjer je kazen na mestu, se slednja tudi ne sme pogrešati. Sedaj sta o-troška sodnika ▼ New Yorku 01 instead in Wyatt. oba modra moža z veliko prakso: oba sta se izjavila, da so otroške sodni je ▼ New Yorku že neizrečeno dobrega storile za pokvarjeno mladino.
V ponajveč slučajih kara sodnik otrokove stari še mesto otrok, in ker stariši dobro vedo. da sodnikove besede tudi njih vežejo, upoštevajo sodnikov ukor; večina starišev, kterih
Deček čakajoč razprave pred otročjo sodnijo.
vod ali poboljševalnico. Kot pobolj-ševalnica prve vrste je na glasu "House of Refuge" na Randalls Is-landu. Vendar v to hišo ne sprejmejo dečkov izpod 12 leta; mlajši se pošljejo v razne cerkvene in religijoz-ne zavode, katoliški na primer v ''Catholic Protectory."
Nadalje je tudi sodnikova dolžnost, da ppriporoča starišem, da bolje skrbe za vzgojo svojih otrok. Če so otroci vsled slabe vzgoje zanemarjeni, se jih pošlje v zavod, stariši pa morajo plačati malo globo in če ne plačajo jih zapro. Država ima tudi pravico, da odvzame starišem otroka, če oblasti sprevidijo, da iz njega ne bo nikdar pošten človek, dokler je pri stariših.
Seveda v več slučajih bi sodniki sami poslali otroke za kratko dobo, na primer za osem dnij v ječo, da bi jim tako bolj predočili vso z^jrrže-nost njih hudobije. Vendar je nemogoče^ ker takih ječ za sedaj še nimamo. z starimi zločinci jih pa ne smejo zapirati.
Otroci se večinoma poboljšajo, ko pridejo pred sodnika. Od 6379 otrok, 'ktere so prepeljali pred sodnika, odkar je ustanovljeno otroško sodišče, • se jih je 5693 tako poboljšalo, da niso imeli nikdar več posla s sodnijo in so res veljali za vzgledne otroke. To pomeni za državo rešitev 84 odstotkov otrok, ki so se podali na pot zločinov, ropov in umorov.
Naseljevanje v New Yorku in sicer naseljevanje najbolj pisanih narodov je velika zavira k dobri vzgoji otrok, to je "mnenje otroškega sodnika Olmsteada. V New Yorku so celi okraji, kjer prebivajo inozemci odločeni od ostalega dela mesta in tvorijo nekako državo za sebe. Stariši -e ne brigajo za otroke, zdravstveni predpisi se ne spolnujejo, ves dan, in cele noči se otroci objemajo, poljubu-jejo in uganjajo nespodobnosti očitno na cestah. Pod upljivom teh okolščin zelo trpi otroška vzgoja.
Naj nam služi še majhna statistika, pri kteri narodnosti se zvrši največ otroških zloiHnov. Statistika je posneta iz sodnjih zapiskov otroškega sodišča.
Otroci ruskih čifutov .... Odst. 29
Italijanski otroci .............. 20
Avstrijski otroci .............. 13
Ameriški ..................... 10
Črni (ameriški) ............... 3
Irski ......................... 12
Nemški ...................... 10
Drugi narodi .................. 7
Banzai!
Japensko-ameriška vojna t prihodu j osti.
Premeteni in drzni načrt se je posrečil. San Pranciseo so zasedli Japonci. Pod varstvom megle se jo ja-
ponska divizija torpedovk in pet japonskih o^lbpnih križark pritihotapilo v zaliv in presenečilo postajo za brodovje in ladijedelnieo. Japonci so pri tem uporabili zvijačo, in Amerika n c i so menili ob prihodu japonskega brodovja, da plove ameriSko brodovje v luko. Do boja je prišlo izven zaliva pri Win field Seottu. Toda ko sta ob deseti uri zjutraj naskočila
dva japonska polka trdnjavo je s zadnjim strelom padel tudi zadnji ameriški branilec; mesto zverine zastave je na zastavnem drogu kmalu zapla-l»olal prapor vzhajajočega solnea od Nippona in oznanjeval, da je "Win-
field Scott v japonskih rokah. * * ♦
O tem nezaslišanem vojnem činu piše Parabellum v svoji knjigi: "Banzaj." ki je bila baš obelodanjena. Knjiga jc vzbudila velikansko zanimanje, ker slika z neverjetno fantazijo problem japorfsko-ameriške vojske, odločilnega boja med belim in rumenim plemenom, kterega pričakujejo čez nekaj let oni. ki skozi zastor gledajo v bodočnost. Tedaj se prične nova doba svetovne zgodovine, bitka med Japonci in Amerikanei bode odlomila. kdo bo prihodnji gospodar sveta.
Kdor bere knjigo, rni-li. da je sam udeležen pri v~oh Jogo dk i h. So pač čudni občutki, ki prevevajo Ameri-kanea, če zasliši na svojih domačih tleH japonski vojni krik "banzaj," s kakim gnjevom do rumenega plemena n ora Amerikanca napolniti misel. da je lastnik njegove zemlje ru-menokožnati Japonec! Pa hitimo na- ' prej.
* ♦ *
Nepričakovan pojav Japoncev na zapadu je kaj slabo učinkoval na vzhodu Zjedinjenih držav. Vojska ni bila napovedana: Japonci so napadli v mirnem času, kar je proti mednarodnem pravu; po>lužili so se iste taktike kot pri Port Arturju. V teku 24 ur so Japonci zasedli zapadne države naše ifnije. In kako se jim je posrečilo? Naravno; Japonci se že več let naseljujejo v velikanskem številu po zapa-du: iz tega naseljevanja pa se ni izčinila samo gospodarska temveč tudi vojna nevarnost.
Število v Ameriki naseljenih Japoncev znaša okoli 100.000. Že večkrat se je poročalo, da je \>ak Japonec, ki se izkrca na Tihem oceanu, ali pa pride čez meje Canade in Mexike v Zjedinjene države, popolnoma izšolan vojak: vendar to dejstvo naše polit ikarje ni nikdar zanimalo. Da se je pa naseljevanje vršilo po določeni vojaški taktiki, da je imel vsak japonski naseljenec pri sebi svoje vojaške predpise, da je bil v vedni zvezi s skrivnim vojaškim društvom v San Franciscu, da so prihajali v gotovih presledkih japonski agentje in kramarji — bili so japonski štabni častniki, ki so proučevali ozemlje za slučaj vojske — to je ostalo našim očem prikrito. In o tem niso ničesar slutili podjetniki v državi Washington, ki so dobivali iz Canade stotine japonskih delavcev niso slutile žolezniške družbe, ki so zaposlile japonske delavce na tirih, da sprejemajo v službo stotnijo japonskih vojakov.
Tako se je vršilo izkrcavanje in naseljevanje japonskih čet v letu 1907, dokler ni njih preobilno naseljevanje postalo trn v peti raznim politikom. Takrat smo smatrali pravim triumfom naše diplomacije, ko se je japonska vlada glede omejenega naseljevanja v Califomiji udala, in je vsled tega prišlo na Japonskem do bankerota nekterih parobrodnih družb.
V resnici pa je bilo v istem času japonsko naseljevanje v vojaškem smislu gotovo; japonska invazija, o kteri so naši politiki sanjali je bila gotova ob koncu leta 1907. Japonska armada, s puško na rami je čakala, dokler se doma gospodarski in finančni položaj ne zboljša ter pride povelje za napad.
Poleg tihotapstva japonske armade, so Japonci utihotapljali zajedno tudi orožje. V kitajskem oddelku novega San Francisca, v skritih kleteh in skrivnih pozemskih rovih so priredili cele. popolne orožarne. In tako se je v enem dnevu pojavila japonska armada na ameriških tleh. Stotisoč Japoncev na ameriških tleh je tvorilo predstražo proti vzhodu, še predno ho v zapadnih državah kaj sanjali o tem. Po zavjetju San Francisco, Se-atle. San Diego in drugih, važnih obrežnih mest. se je pričela izkrca vati druga japonska armada; druzega dne je bilo že 170.000 mož na califor-nijskem obrežju, ki so imeli v svojih
rokah zapadne države.
* * *
Ali se nemogoča stvar lahko uresniči? In morejo elementi, ki so precej pospešili propad ameriškega vojnega brodovja, Ameriko stalno Sovražiti in biti vedno v zvezi z Japonci? Poglejmo, kaj piše pisatelj v omenjeni knjigi:
Ameriško pacifično in atlantsko brodovje se je nahajalo na mirovni, vežbalni poti. Admiral S perry zapoveduje atlantskemu brodovju na o-klopnici " Conecticut." Morje divja in seženjski valovi pokrivajo oklopne krove. Tu se pojavijo ladije v bližini ameriškega brodovja in kmalu se raz-leti grrfnata na krovu oklopnice "Conecticut." Za njo poči druga, in Amerikanei so kmalu obkoljeni od Togovega japanskega brodovja. E-najst minut so Japonski gospodarji položaja, in tudi najobupnejša hrabrost ne pomore Amerikanoem. V dveh urah je pomorska bitka odloče-
na Potopile so se vse ameriške vojne ladije razven oklopnice "Coneeti-cut." Nekaj topničarjev, ki so ostali še pri ladijskih topovih, pride izza topovskih stolpov, in težko mujo splezajo po razstreljenih stopnjieah navzgor; 57 mož, ostanek ponosnega brodovja. Se vihra v zrak raztrgana ameriška zastava na visokem jarbol-niku oklopnice " Conecticut." Trije "hura" klici se dvignejo iz grl zadnjih junakov ponižane domovine. <4Three cheers for our land!" Admiral Sperrv potegne svoj meč iz nožnice in trikratni hura odmeva tja do ladij japonskega brodovja; in glej, tudi na japonski strani so se najbrž spomnili starih vitežkih časov samurajev, na najvišji točki japonske o-klopnice "Satsuma" se pokaže signal. in v trenotku se povesijo zastave na vseh japonskih vojnih ladijah kot v zadnji pozdrav hrabremu sovražniku ---Nato se pa "Conecticut" prične potapljati; velikanski vodni val razburkanega morja se za Irvi proti silnemu brodu; mogočni trup se ne more ustavljati velikanskemu pritisku: polagoma se prične potapljati; dočim se nasloni sivi admiral Sperry r.a kos ladijske ograje in s solznimi očmi gleda na morje, kjer leži pokopan ameriški ponos. zadone iz krova "Conecticut." mogočni akordi stare, zmagovite narodne pesmi "Hail Columbia". Nato pa zgine admiralska ladija v valovih. Tak je bil konec."
Konec? Še no. Atlantsko brodovje je uničeno, in ista usoda preti tiho-morskeniu hrolovju. Ko je admiral Togo pokončal atlantsko brodovje je °b treh zjutraj napadel še pacifično brodovje pod poveljstvom admirala Tra ina. Orožno je bilo razdejanje, ko s«> japonske torpe«Tovke v varstvu noči napadle mogočne ameriške oklopnice. Šele proti jutri so Amerikanei opazili sovražnika, ko je japonski admiral Kamimura s šest nepoškodovanimi oklopnicami zapustil vojno prizorišče. kjer se je potopilo ameriško brodovje. Plul je proti jugovzhodu nasproti Togovem brodovju. da se z njim združi. Na vojnem prizorišču so ostali le rušilci torped---"Častno za Amerikance je, da niso niti ene ladije —- . naše ponosno brodovje se je potopilo
z vihrajočimi zastavami."
* * *
Ko je dospela vest o morskem porazu v New York, so vzbruhnili hudi nemiri. Druhah je razdejala kitajski oddelek mesta in začela pleniti po Broadwayu---Tudi na Filipinih se je pričela revolucija, ktero so Japonci že dolgo netili.
Le počasi jo Amerika okrevala po hudem porazu. Dočim je Anglija oči-vidno podpirala Japonce, je prišlo k nam mnogo francoskih častnikov, ki so se udeleževali bojev na suhem. VRlue Mountain je prišlo do krvave bitke, kjer so upotrebili vsa moderna vojna sredstva: oklopni avtomobil in vojne zrakoplove. Pri Hilgardu so bili Amerikanei poraženi, dasi so se bojevali z neverjetno hrabrostjo. Poraženi? Nikakor ne I Zmagali so v smrti! Japonce so vrgli iz njih pozicije, trda njih hrabrost je morala vendar podleči vojni izkušenosti maršala No-gija — — — Meseci in meseci so minuli, predno se je organizirala nova jnilična armada. Nato se je pa vnela nova morilna bitka v Rocky Mountains. Korak zakorakam napredujejo Amerikanei. Dan pri George-townu je odločilen. Japonci so popolnoma poraženi. Zvezdna zastava vihra nad sovražnimi utrdbami. Po deželi pa odmeva zmagovalno slavlje —
Kitajski hoteli.
V Londonu je izdal R. F. Johnston knjigo, kjer popisuje svoje potne do-gotke, ki jih je doživel na potovanjih po "nebeškem, cesarstvu. Med drugim popisuje tudi hotele in kitajska prenočišča, kterih se morajo sinovi nebeškega cesarstva in drugi smrtniki posluževati na Kitajskem." Če dobim na Kitajskem prostor, ki je vsaj nekoliko pome ten, ki ima strop vsaj toliko močen, da se pod menoj ne podre in prostor s zidom, ki nima lukenj; če ima ta prostor dobro stoječo mizo, stol, ki se ne zlomi, če se vsedem nanj in okno, kterega so šele pred kratkim obdali z novim papirjem, in če v prostoru ali sobi le ni preveč smradu po opiju, če prostor ni ravno poleg hlevov ali nima izhoda ua dvorišče, kamor mečejo odpadke iz hjevov, kjer se valjajo pre-šiči in psi brez gospodarjev — potem se lahko na Kitajskem vsakdo hvali, ker ga je usoda pripeljala v najboljši' hotel. Po opisanih razmerah se seveda tudi ravna vsa notranja oprava, ki je tako priprosta kot si jo moremo le misliti. Glavni prostor ima precej nerodno zbito mizo in nekaj polomljenih stolov. Stene so iz gole opeke ali kamnov. Sempatja se pa primeri, da se t v kitajskih sobah dobi tudi kaka slika v pestrih barvah, ki nekoliko spoprijaznijo potnika s kitajskim- živijem.
Um i val ne mize, oblačilne omarice ali stenske deske, omare razna držala so za Kitajca preveč razkošna in tudi nepoznana; tudi pri postelji potrebuje eden naših več udobnostij, kot jih more dobiti v kitajskem hotelu. V kitajskem hotelu se ne leži na pernicah ali žkunicah, ne na svili ne na platnu; na severnem Kitajskem narede posteljo iz opeke in ilo-viee, v južnih pokrajinah pa zadostuje nekoliko desk. Kdor potuje po Kitajskem mora torej svojo posteljo s seboj nositi, če ne mu postane od le-žanja zadnji del telesa kmalu neobčutljiv. Kar smo dosedaj omenili, se dobi samo v "najboljših" kitajskih hotelih; lahko si mislimo, kako nam šele postrežejo v hotelih "druzega razreda." ivdor se mudi v teh zamazanih luknjah, je obsojen v pekel. Omeniti moramo, da »o prenočišča v manjših krajih in na vaseh veliko bolj snažna kot po velikih mestih, ker v i vaseh se nabere manj nesnage kot po j velikih krajih. Vedno je bolje preno- j čevati v kaki vasi, kot pa v velikem mestu, kjer ga domačini vedno nadlegujejo. kadar zapusti štiri stene | svojega "hotela."	,,
da ugajajo svojim soprogom, dočim ne po\na nihče starega, debelega moža, ki bi se lepotičil, da dopade ženi.
Da je ženska ljubezen bolj stanovitna kot možka, ne potrebujemo posebnih dokazov. Vsak dan vidimo lahko po policijskih sodiščih tresoče se ženske, ki čuvajo svoje može pijance, dasi so jih pretepali, nadalje vidimo, kako se žene trudijo, da preskrbe svoje ničvredne može.
Raditega ima žena pravico do mojstrstva v ljubezni.
Nož, žena in ljubezen.
L. P.
Pred kratkim sem dobil pismo, v kterem me prijatelj vprašuje, kdo bolj ljubi: mož ali žena. Jaz mislim,1 da možka ljubezen je najbolj vroča, ženska pa »najbolj stanovitna.
Možka ljul»ezen je najpopolnejša, ženska pa najbolj potrpežljiva.
Možka ljubezen je najidealnejša, ženska pa neločljiva.
Možka ljubezen je ob začetku zakona največja, ženska ljubezen pa šele po desetletnem zakonu.
Možka ljubezen je podobna mrzli- i ci. ki se kmalu ozdravi, ženska lju-bezen^fe pa kronična bolezen.
Možka ljubezen zapelje pogosto v norost, ženska je pa v ljubezni vedno . neumnica.
To so seveda moja občna pravila za ljubezen med možkim in žensko. V resnici pa ni nobenih pravil, po kterih bi se ravnalo srce, ko je zaljubljeno. Vsak ljubavni slučaj je individualna zadeva, kjer odločuje o-sobni značaj zaljubljenega možkega ' in zaljubljene ženske.
Vsak mož ne poseda enake ljubezni. Jaz menim, da je pri ljubezni ista kot pri denarju. Nekteri so prebrisani za pridobitev premoženja, drugi o-stanejo siromaki celo življenje; nek-tere obdajajo, sladki, popolni euti ljubavi, drugi se pa vdajajo vsakda^ njosti.	v	*
V	ljubezni je prav tako malo Ro- t meov in Julij kot je malo na svetu j John D. Rockefellerjev.
Tsto zadeva ženske; so deklice,kte-' i
rim je ^ree glavna stvar, drugim pa le njih-telesni stas in kodrasti lasje; j določene mere za žensko ljubezen dosedaj še nimamo.
V	večini slučajev je pa ob poroki ženin bolj zaljubljen kot nevesta. In več vzrokov me navaja k temu, dokaj čudnemu sklepu.
Prvič je pri možu korak v zakon- j sko življenje popolno svoboden in j prost in le čin njegove volje. Mož se ženi. ker se hoče, ker je postal zrel. j Nobena odkrita ali skrita moč ga ne žene v zakon, kar se lahko reče o ženi.
Ženska se rnoži veliko bolj omejeno. V mnogih slučajih je prisiljena stopiti v zakonsko življenje. Omožiti mora onega, kterega je slučajno spoznala, in le tedaj, če ga more, ker si svojega moža ne sme izbrati, in dočim se malo žensk omoži, *be da bi bile zaljubljene, je drugim zakonsko življenje sestava dobrote, spoštovanja
H
m hvaležnosti.
Vendar zakon spremeni vse. Zakon so vica, v kterih se možka ljubezen pogosto spremeni v pekel, dočim postane žen-ka ljubezen v zakonu čisto zlato.
Verjetno je, da se še noben možki po zakonu ni zaljubil v žensko, dočim se večina žensk zaljubi v može v zakonu, če so le količkaj dostopni. In sicer raditega, ker moževa ljubezen živi v iluzijah ali sladkih domišljijah in ga zakon, celo z najkrasnejšo žensko, nekoliko razočara, dočim ženska ljubezen po življenju z možem vedno narašča: ona poljubuje roko, ki ji skazuje dobrote.
Obično lahko trdimo, da začne mož, ko se ženi z vsem kapitalom romantike in čutstev. Sprva živi le za zakon, vse drugo mu je postranska stvar. Toda gode se še druge spremembe. Njegova žena zgubi lepoto, ki ga je prej privlačevala. Intimnost zakonskega življenja pokaže ženske na-, pake in slabosti. Kmalu pridejo tudi izgovori, s kterimi se skuša odtegniti svoji ženi, in mož postane kmalu bankerot v ljubezni, če ne začne z mi-Ijonsko ljubeznijo.
Toda življenje z možem vleče ženo k možu; ženi se zdi soprog polbog. Da traja ženska ljubezen dalj kot možka, dokazujejo starejše ženske, ki se lepoticijo na vse mogoče načine,
Iz družinske sobe ru skega carja.
Neki londonski časopis objavlja zelo zanimive dogodke iz družinske sobe ruskega carja. Časnikar, ki je spisal poročilo, piše sledeče: Na nobenem drugem dvoru se angleška moda ne uporablja v toliki meri pri vzgoji otrok kot v ruski carski rodbini; o-troci ruskega carja so vzgojeni stro-gp po principih angleške vzgoje. Prestolonaslednik in vse štiri veliki kne-ginje govorijo angleški Jezik prav tako dobro in gladko kot njih materinščino. Carinja je zelo skrbna za svoje otroke in od rojstva prestoloma sled nika, edinega sina ruskega carja, le malokdaj zapusti sobo, kjer so njeni otroci. Ko je bil sin rojen, so poklicali v službo celo gardo tajnikov. ki niso imeli nobenega drugega posla kot proučevati, ktera metoda vzgoje bi bila najpripravnejša za malega carjeviča.
Ruski prestolonaslednik, d^si je šele tri leta star. je najbogatejši o-trok na svetu; izdatki, ki jih ima z njim ruski cesar vsako leto, presegajo svoto dva milijona dolarjev. Takoj ko se je rodil, ga je dal ruski car zavarovati za 2 in pol milijona dolarjev, za kar mora plačevati velikanske svote zavarovalnine: nadalje ga obdaja neprestano cela garda javnih in skrivnih stražnikov, ki čuvajo nad življenjem bodočega gospodarja Rusije; z denarjem, ki se ga porabi samo za varnost malega carjeviča, bi lahko živelo stotine družin. Malega Alekseja so skušali lopovi že večkrat ukrasti kljub neštevilnim stražnikom, ki ga obdajajo; nekoč se je igral na vrtu, ko se je priplazil neki tujec čez plot in ga držal že v rokah, ko so ga stražniki še pravočasno prijeli in odpeljali v zapor.
Nadalje ima ruski car štiri hčerke, Olgo, Tatijano, Marijo in Anastazijo, ki so vse grozno priljubljene pri ruskem ljudstvu. Car ima najrajši Marijo, ktero vedno kliče svojim ljubicam, dočim je Olga ideal ruskega naroda. Olga je zelo ponosna in se vedno zaveda, da je carjeva hči; zato ji je ljudstvo nadalo priimek: mala carinja. Ko je nekega dne neka dvorna dama rekla: "Danes zjutraj sem videla igrati na vrtu štiri majhne deklice; Olga, ali veš, kdo so bile? je odvrnila Olga: "Ne, tega niste videli. videli ste pa štiri male kneginje."
V Petrogradu pripovedujejo vedno kaj novega o Olgi. ki je narodna ljubljenka. Nekoč se je Olga udeležila s svojo vzgojiteljico in mlajšo sestrico nekega slovesnega javnega sprevoda. Oba otroka sta serlela v zaprti dvorni kočiji, ki je sledila takoj carjevemu vozu. Ko je med potjo sprevod nekaj časa obstal, je Olga pogledala skozi okno. kaj je vzrok, da se je sprevod ustavil. Ljudstvo jo je takoj spoznalo in jo začelo živahno pozdravljati. Takoj umakne glavico, prime svojo mlajšo sestrico za roke in jo pokaže ljudem; pri tem pa kriči, kar ji je glas dal: "Poglejte tudi mojo sestrico, ali ni lepa?" Ljudstvo je bilo očarano, in glasni klici so doneli za ljubeznivim otrokom, še dolgo potem, ko se je sprevod pomaknil naprej.
Kako se prijetno sanja.
Tretjino svojega življenja človek prespi; dober spanec je raditega za nas zelo krepilen. Toda, kaj se vendar sanja, ko človek spi? je vprašanje, ki se ne da rešiti. Raymond Me-unier trdi, da človek lahko že naprej določi sanje, torej, da je na svetu u-metnost, kako se prijetao ppi in sanja Glavni pogoj prijetnih sanj je naravno zdrav spanec, in ker si zdrav spanc lahko privošči samo zdrav človek, je Meunieijeva trditev preeej nepravilna. Tudi vzroka sanj ne moremo dobiti iz gori omenjene trditve. Mi razločujemo namreč dvojne sanje, to so prvič predstave ali misli, predočbe, ki nastanejo med spanjem potom po duševnem tolmačenju nastalih zunanjih dražil alimi-kavnostij, in drugič one, ki nastanejo potom nadaljevanja dnevnih mi-slij. Včasih pa delujeta oba vzroka hkrati. Vendar ravnokar povedano, govori zopet za Meunierjeve dokaze. Neki Heroay de Saint-Denis je od svojga trinajstega leta naprej zapisal -v posebno knjigo vse, kar se mu je sanjalo, zapisanih je imel 1945 sanj,
ktere je še bolj živo predočil s slikami. Njemu se je posrečilo, da je sanjal, kar je hotel. Posluževal se je združevalnega postopanja (combination-proceeding), kar se lahko najbolj opiše s zgledom.
V poletju je bil povabljen v grad prijateljske družine; grad je ležal v čaroviti pokrajini. Tu je preživel krasne dneve, ktere je v Parizu s pomočjo sanj hotel še enkrat preživeti. Na grad s seboj je vzel dišeč parfum kterega je tekom svojega bivanja na gradu vsak dan vdihoval. Ko se je vrnil v Pariz, je zvečer, predno se je v legel k počitku, poškropil posteljo z isto dišavo, in sanjalo se mu je o krasnih prizorih na poletnem bivališču.
Druga priča, ki se je veliko pečal s sanjami, je Maury, pisec knjige "Spanje in sanje." Maury je nature«- sanjal, ko so v njegovi bližini tolkli po kovinskih ploščah, da sliši zvo-nenje cerkvenih zvonov; kadar somu kapljali na čelo nekaj kaplji 3 vode, je menil, da se mudi v Italiji, ter mu pot lije po obrazu. Če pa radi tega nastanejo res prijetne sanje, je še veliko vprašanje, ker pri gori navedenih zgledih -e upoštevajo samo "iz-vežbni sanjači." Prvič no moremo vnaprej določiti čutne vti?e med spanjem: predno zaspimo najraje ničesar ne mislimo in drugič ne- more nihče vnaprej povedati, v kako dot'iko in zvezo prideje Čutni vtisi z dnevnimi dogodki. Prijetno more sanjati samo oni. ki je še č 11 ječ zmožen, prijetne dogodke vtisniti v čutne misli.
Kaj pomaga vse pridigo van je.
"Danes bodo novi gospod župnik prvič pridigovali," pogovarjali so se v cerkev grede kmetje grajske vasi; "radi bi vedeli, kaj. znajo novi o-os_ pod."
Novi gospod župnik pa je govoril tako leipo o mansikateri zapovedi, da so se kmetje prav zadovoljni še vea teden pogovarjali o tem govoru.
Drugo nedeljo pa župnik ni pridi-goval in tudi še tretjo nedeljo ne, tem pridneje pa je hodil okolo po polji in gozdu, po hišah in vrtih ter opazoval delo in nedelo kmetov. Četrto nedeljo pa stopi župnik zopet na prižnico ter pove drugič ravno o-no pridigo. Kmetje so začetkom poslušali, potem malo debelo gledali in na poti domov pazno govorili o stari in novi pridigi.
Zopet minejo štirje tedni, in župnik pride novič na prižnico ter govori ono prvo pridigo od besede do besede že tretjič.
To pa kmete razdraži; majejo a glavami, šepetajo ter kažejo prav o-eitno svojo ne vol jo. Toliko da mine opravilo, stakne pred cerkvijo nekaj kričačev glave; soglasno sklenejo z župnikom prav resno izpregovoriti zaradi tega čudnega pridigovanja. ^ sa tolpa odide v župnišče. mojster šivankar je njih vodja in besednik. Na pol jezno, na pol boječe nagovori tako-le župnika, ko jih vpraša! česa žele:
"Pa, gospod župnik, mi bi vender radi vedeli, ali nam res ne znate pri-digovati ničesar druzega kot ste nam povedali prvo nedeljo?"
Gospod župnik pa postane jezen in zakrmi nad svojimi župljani: "Kaj mislite vendar? Pridi,goval sem vam enkrat.^ dvakrat, trikrat eno in isto stvar. Sel sem pogledat na vaše njive in v vaše hiše, če se ravnate po mojih naukih. Opazil sem, da ste moje besede popolnoma zanemarili. Če me hočete poslušati in ubogati moje besede, Vam prihodnjič povem kaj druzega na priznici. Če pa ne, tedaj je še ena pridiga preveč."
Kmetje se zmvezejo drug za drugim iz sobe, in mojstra šivankarja je zelo sram. Te li pa je to kaj pomagalo, ne vem. drugače bi se še drugje lahko poskusilo kaj takega.
Pogrebščina.
Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: "Častiti gospod, pogreb bi rad plačal!" Prijazno mu odgovori župnik: "Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič ra-čunil"!" Jurovič: "Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!"
Nato gre Jurovič k oryanistu: "Gospod organist, rad bi plaeal pogreb za svojo ženo, koliko eem dolžan T" Organist: "Saj veste, da vee-lej polovico onega, kar se plate gospodu župniku!" Jurovič: "Tedaj vam pa petstokrat Bog plati!"
Vsak po svojem.
Kmet je ležal na smrtni postelji. Ko čuti, da se mu bliža konec, pokliče sina in mu reče:
"Jaka, stopi, stopi po gospoda, da se ne bom pekel v peklu, ker sem pri-sleparil njivo pri kozolci!"
Sin pa odgovori": "I kaj bit Saj n« bo tako hudo! Nekoliko se boste pekli, nekoliko potrpeli — njiva pa 1« ostane pri hiši!"
/
Drobnosti.
•KRANJSKE NOVICE.
Umrli ao v Ljubljani: Alojzij Dra-pek, ključarjev fin, 3 mesece, Tržaška cesta 24 ; Vinceneij Breskvar, mestni ubožec, 7O let; Anton Novak, krojač, 42 let; v bolnici: Andrej Go-■tinčar.	t
(Poročnik Mayer se je dne 30. sept. zjutraj ob 6. pripeljal iz Gradca v Ljubljano in sicer na ukaz vojnega ninisterstva, da ga v Ljubljani zaslišijo ne samo vojaške, marveč tudi civilne oblasti. Spremljalo ga je oro-žništvo.
Vojaki v Ljubljani morajo biti ob 7. uri zvečer v vojašnicah. — Celi garniziji je prepovedano iti v Šiško. Poboili v Udmat =*o prepovedani 27. pešpolku.
Gostilničar Fran Kcrenčan na Vrhniki jt* iz svoje gostiln« odpravil vse nemške rasr»pise.
Na Igu m- vsi gustilničarji opustili Ko^Ierjevo pivo; ima je samo en trgovec.
Tudi Poljanska dolina ni zaostala.
K.. -	izvedeli« o grozodejstvih
»«>>kih kultnroni -eev v Ljubljani 20. septembra, je tudi našemu pripro-»temu ljudstvu zavrela kri ter dajalo du-ka r ajtrpkej-in: izrazom >tiskaje I*—t:. Kakor liugod. tako so tudi tukaj izginili nen -ki napt-i jv« občinskih de>kah u drugi d. Ljudje pravijo: «'-e gr* !!<i n i n Nemce, se moramo naučiti m-u -ki. naj se Še Nemci rauče med nami slovenski. Res. tako naj ho! Kakor drugod, tako je tudi v na-i dolini zvonilo na dan pogreba nedolžnim žrtvam pri župnih cerkvah. kakor tudi pri podružnicah. Tudi pri pogrebu je bila dolina častno zastopana. Krepko naprej za svobodo in pravice našega naroda!
Kamnik — Ljubljana. Iz Kamnika piše: Pane-, dne 2S. sept. je bral dekan Lavrenčič z veliko asistenco •loveaiio mašo zadušnico za narodna atueecika Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Združeni narodni pevci so Ka|x-li v župni cerkvi dve žaJostinki. Pred cerkvijo se je župan v imenu učitelja Krnila Adamiča ter cele v tugo zavite slovenske domovine zahvalil vsem narodnim društvom v Kamniku in \>em Kamničanom za obilno udeh/.bo pri tej maAi. kakor pri pogrebu nanninih žrtev, kakor so se bi!i Kamni<"-ani pripeljali s posebnim \lak«>m. Kmalu pit tem je bila obein-ka seja, pri kteri se je po pri-nw»rr.< rti županovem nacrovoru in predlogu soirlasno sprejela sledeča resolucija: Me-tni občinski odbor kan :-ki izreka -voje največje ogorčenje nad pobalinskim o»l varstvenih ortrn; ->v neoviranim napadnrr na mir- ! ne ; !t !e/enc»- <\ril i:i Metodove sk ip~/ ■ e v Pruvi. kak<T na Slovenec v Celju in Mariboru, protestujc proti neupravičeni uporabi vojaške • sile in orožja pr- 'i 1, ubl. anskim Slovencem. zahtevajoč povsodi enako stroge in pravične preiskave in ob-eod'K- kriveev v v—h teh mestih, ter se pridružuje občnemu žalovanju vseh pravit"-', h 1; i ;i p«> nedolžnih žr- '
v L
7...p
..K,
: iu -e naro«-a.
i
i i nI
ihai.-ki
ast sk
O1,, i:,-;,. j,-
iti za spnme-< v HO K in za
e 2o.	Umi
n.jam. soluciji -p in vlad. !e' ilo r«»da r in A dan i en cev od di •ka korjiorae: ;a kamniška* -vrli podarila 100 K za 100 K za o-kr>M> ranjen- » u kamniških meščanov.!
Kraut ova m go^pj h 11 j* na t ia kon<*no v isti j podptsovalkah prutc-M
tvah
da o t me-tni
nik Lun lr« oskrbo ran K. Meščan I v: i je v i-t spomenik i eev v ime! Goepa dr.
Albina Kfn-evarjeva namen pri narod:.e^a že.istva nabrali zner-ek 70 K. \ -e s vote -o -e odposlale združe-neri.u odboru v Ljubljano. Danes je Kamnik >e v črnih zastavah. Nemški iti dvojezični napisi so izginili vsi iz zasebnih hiš. samo ' Pulveverschleiss* dela žalostno izjemo kot zadnja kla-verna priča nekdaj tu vsemogoenega nemčurstva.
Ivan Adamič, v Ljubljani ustreljeni četrtošolec je dejal, ko so ga umirajočega prenesli v stražnico: " Ne povejte mamici, kaj se je zgo lilo. umrla bi še ona!" Vse je jokalo. Pogled na mrtveca je bil grozen, zlasti Adamič v svoji revni obleki in zakrpan ih čevljčkih izvabljal je tisočem eolze.
Proti prelivanju slovenske krvi v Ljubljani. Občinski odhor slovenske občine trg Kropa izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo dne 20. sept. 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. .— Občinski odbor slovenske občine trg Kropa protestuje najodločnejše proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: "Svoji k svojim
Županstvo trg Kropa. 24. sept.
Šola, s. r.
Jednak sklep je storil tudi odbor slovenske občine Koroška Bela dne
24. septembra. Temu sklepu doda je občinski svet v Koroški Beli to-le: Iskrena želja občinskega odbora je, da t?e kolikor mogoče ostrine različnih strank omilijo, da zamorejo skupno z združenimi močmi delovati za blagostanje slovenskega naroda Z ozi-rom na to se poživljajo vsi slovenski poslanei in merodajne osebe, da brez razlike store vse, kar je njib dolžnost za slovensko ljudstvo.
Koroška Bela, 24. sept. 1908. Podpisan župan in vsi občinski odborniki.
PRIMORSKE NOVICE.
Proti ustanovitvi nove italijanske gimnazije v Pulju na stroške dežele in puljske občine je protestiral ljudski shod. ki ga je prošlo nedeljo priredila v Pulju "Narodna radnička organizacija". Ta protest se je naznanil irtinister-kemu predsedniku baronu Beeku in naučnemu ministru dr. Marchetu.
S četrtega nadstropja se je vrgla v Tr-tu 38 let >tara Josipina Tonelli in obležala na mestu mrtva.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Uboj. V Lahoncih pri Ormožu je dre IS. sept. n.lzar Jakob Ivlemenčič v Brunovi gostilni zaklal z nožem komarja Mat. Cvetka zato. ker mu je ta v -ali spodnesel stoi. Mariborsko so-i3i-<*-e je obhodilo Klemenčiča v triletno ječo.
Slepega morilca obsodili na smrt.
Na - rt >b>. <•:: je bil sept. pred mariborskimi porotniki 2."> let stari j»t*k«»v-ki poi! o.'iiik Franc S^huper. ki ji- v Mariboru se priplazil v iro->tili:o Janeza Lacheinerja v sobo svoje ljubimke Terezije Vogrinec in /o \s]<- 1 ijub t-un^nosti ir-trelil. Schu-per je tudi na sebe streljal, a se ni smrtno zadel, pač pa se je tako po-šk--d( val. da je sedaj slep na obe očesi.
HRVATSKE NOVICE.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji.
Zadar. 29. sept. Te dni so bili odposlanci >trank pri namotniku Nardel-liju. da sprejmo vladno izjavo o jezi-kovnem vprašanju. Jezikovni načrt je sedaj še tajen. Vsak delegat je dobi; i>o en prepis načrta ter so ga vzeli le ad referendum, kar dokazuje, da niso v-e stranke ž njim zadovoljne. I K? lega t je so imeli nato konferenco ti-r doliH-ili svoje stališče napram osnovnim načelom v jezikovnem zakonu. Odgovor so izročili namestniku. ki ira predloži ministerskemu predsedniku. — Vladni načrt je v sedanji obliki za Hrvate nespremenljiv, kt-r ten.viji na principu, da mora veljati italijanščina za drugi deželni jezik.
Zagreb, 29. sept. Ban Rauch je ba- i je pri -d ministerskega predsednika \V<-k«*r% a. na i mu da še poldrugi me-
a > a-a. da v lem času z zapiranjem op z.rloiialeev terorizira volilce. Po-t* mi 1».. sklical in takoj razpustil ->1-•M.r. Pri novih volitvah bo zapiral kandidate opozicije ter jih vtikal v j preiskavo, da ne Imdo mogli kandidi- . rati, dokler t;e bodo volitve končane.
Tepen podban. Dne 1. oktobra po-
■	h . :e je v Zagrebu v najživahnejši
■	i e i v-t-učiliščnlk Juiica klofut al in
z • gov«, lastno palico pretepel pod-' ha: a p". Czernkovieha. ki j«e provzro-i"i!. da bil Ju-riea !»•• nedolžnem ob-
-	« r a 14 d t zapira. Mruižica je dijaku med pretepanje "' Czernkovieha m-!o p'. — \a'a. Nato je J urica
a zn a t dog. - l<-k telefonieno polieiji
-	p! stavko a i"aka na aretacijo v kavni' "Korzo". V kavarni n.u jc občinstvo prirejalo ovaeije. a dame
' mu izr-.'ale c\<tj.-. Ko je prišel kn alu p»i::eijski uradnik z detektivi i. -o ga ilija! i vzdignili na rame ter ga nesli v kočijo, v kteri se je od- , peljal v policijski zapor. .Turica je predsednik dijaškega častnega sodi- ! -ča in načelnik akademičnega pev--kega društva.
RA-ZNOTEROSTI
Prvi sad kongresa slovanskih ča- [ snikarjev v Ljubljani. Med tem, ko
vse avstrijsko rffemško časopisje ne- ! sramno laže o ljubljanskih demonstracijah ter blati vse, kar je sploh ; slovanskega, so vsi slovanski listi ; jiisani popolnoma objektivno in vsaj nekoliko nam prijazno. Poljski listi ; n. pr. prinašajo v&ak dan brzojavke in tudi uvodnike, kjer poudarjajo, da hočejo imeti Nemci povsod absolutno | pravico postopati, kakor dosedaj, pri ; izgredih pa dvojno mero! "Dzieniiik ; Pol ski" med drugim jako ostro na- I stopa proti ministru Pradeju, češ, ne ! to, kar se je v Ljubljani <{baje" Nemcem pripetilo je "nekaj nena- j vadnega", ampak to se mora brezpogojno obsojati, "da si upa aktivno služeč minister v takih izrazih nastopiti zopet osrednjo vlado!" Nadalje misli omenjeno glasilo, koje se šele po konferenc: v Pragi intenzivno ba-vi z vseslovanskimi zadevami, da "bode imel državni zbor, akoravno se snide Šele 23. oktobra rešiti nebroj interpelacij radi najnovejših dogodkov na jugu in na severu!
Krvavi boj s teroristi. V Domrovi na Ruskem je hotelo pet policajev a-retovati voditelja teroristov v njegovi hiši. V hiši jih je sprejelo pet strelov. Trije policaji so padli mrtvi, ostala dva pa sta nevarno ranjena.
Brezplačna vožnja.
V	Celji je živel okolo 1. 1850., torej v onem času, ko so zgradili železnico do Trsta, krojač, po imeni Muzelj. Bil je znan. da ni kaj bistrega uma, paČ pa jako lahkoveren, zato so tudi razni meščani uganjali ž njim svoje šale. Jedno teh naj povem.
Muzelj je rad dohajal k "Levu", kjer se je vsak večer zbrala stalna družba "veselih vinskih bratcev," med njimi tudi nekov nižji uradnik.
Nekega večera se menijo tndi o novi železnici, in uradnik pravi, kako prijetno je sedaj uradnikom, ker se lahko brezplačno popeljejo, kamor se jim poljubi. Takoj vpraša Muzelj: "Kako pa na železnici spoznajo u-radnika?" (Tedaj namreč še niso no--ili posebnih uniform.) Uradnik, vedno poln muh, si takoj izmisli šalo in pravi: "Ako plačate nekaj bokalov ljutomerčana, pa vam povem!" — "No." misli si Muzelj. ki se je rad vozil po <s\etu. "ta trgovina ni sla-:>a! Ako res zvem to skrivnost, koliko si lahko prihranim!" Po kratkem premisleku reče, da plača pet bokalov. Uradnik je zadovoljen ter reče: ''Da vas bodo spoznali za uradnika, treba je le, da potegnete, kadar ste dobili v< zni listek, s kazalcem desne roke pod nosom! Tako-le!"
Muzeij si to dobro zapomni terse -klene takoj drugi dan odpeljati v Tt-r. Ore na kolodvor k blagajnici ter zahteva vozni li-uk za II. raz-rel. Ko mu da blagajniear listek, potegne Muzelj s kazak-em desne roke od desne proti levi pod nosom, in blagajničar, ki je bil o tej šali po-ueen. pokima ter se obrne k drugemu potniku. Vesel, da je zvedel toll dragoceno skrivnost tako po ceni, sede Muzelj široko v voz ter oddrdra proti jugu.
V	Trstu si nekaj dni j ogleduje mesto, vozi se za kratek čas po morji in ko zapravi do malega ves denar. nameni se zopet v Celje. Gre na kolodvor in zahteva vozni listek II. razreda* Uradnik mu ga da. a nikar da bi plačal, potegne Muzelj s kazalcem desne roke pod nosom ter misli oditi. Blagajničar pa zakliče za njim: "Gospod, plačajte, plačajte!" Muzelj se ustavi, potegne še jedenkrat < prstom pod nosom, misleč, da morda uradnik prej tega ni videl. A blagajničar. ki seveda ni poznal tega znamenja, zahteva še ostreje svoje plačilo, in ker Muzelj ne plača, pa tudi listka neče vrniti, pokliče uradnik redarja, ki odžene Muzelja kot sleparja na policijo. Ko tu zvedo, kdo in odkod je. pošljejo ga. ker ni itnel denarja za vožnjo, po odgonu zopet domov v Celje.
Ko pride drugi večer k "Levu." stile sam k svoji mizi. pije čmeren -voje vino ter niti ne pogleda drugih tovarišev. Cez nekaj časa pa stopi oni uradnik k njemu ter ga prijazno vpraša: "Kako je. prijatelj? Kako ste se vozili?" — Muzelj n:u obrne hrbet ter ga niti ne pogleda. K>> gn uradnik le izprašuje. pove »i -i Mt/e' j ve- jeze! . kako -o ga i-•i e]i -a nova kako -e mu je godi!. v Tr-tu. Sočutro ga vpia-a u-ralnik: "Kako -'o i-a napravili v Tr-tu. da vam blagajničar ni hotel dati brezplačno voznega lista?" — •'Pcregeil -m. kakor -te tiii rekli, s kazalcem desne roke p«.d nosom!" odgovori Muzelj odkrito. "F.j. seve!' pravi uradnik, "tedaj seve niste dobili brezplačno lif-tka. ker niste napravili pravega znamenja! Z desnim kazalcem od desne na levo pod no-•oni potegniti, tako je za tja (tour) ; za nazaj (retour) se napravi narobe s kazalcem leve roke od leve na desno, tako-le!"
Strme gleda Muzelj uradnika. Takoj spozna, da si je res on "sfalil"
in da je uradnik nedolžen. Jasnega li-ea sede zopet k tovarišem ter pije ž njimi kakor prejšnje večere. Ali se je še kdaj poskusil brezplačno voziti po železnici, to ni znano.
Iz navade.
Prileten kmet leži na smrtni postelji. Pri umirajočem bolniku je samo njegov sin, kateremu prihaja nekamo tesno, da ni nikogar drugega vpričo. Gre pred hišo in se ozira, a od nikoder ni nikogar. Ves nejevoljen torej vzklikne: "Oče umirajo, pa noben hudič ne pride!" .
Ne bom siliL
Poliorec se je spri s sinom, ki je ravnal nehvaležno. Mnogo let se nista več pogledala, in starec je zbolel, da ni bijo več upati zdravja. Mašnik se trudi na vso moč, da bi ju spravil pred očetovo smrtjo. Sin je bil že mehak. samo da se ni upal k očetu, dokler mu ni odpustil. Pri očetu pa je ; bilo zastonj »se prigovarjanje, sina ' ni hotel več videti. "Ali kako se upa-' te pred božji stol." pravi mu duhovnik. "če se ne pomirite s sinom? Tako ne morete priti v nebesa!" — "Pa ne bom silil!" dejal je starec in umrl.
Župnikova desetletnica. .
Staremu in zaslužnemu županu sv hoteli vaščani desetletnico praznovati 7. velikimi gost mi in so sklenili pobirati vino povasi. Vsak kmet naj bi vlil kaka dva litra vina v soj. s katerim se je pobiralo po vasi. Ali koj prvi kmet je vlil dva litra vode v sod, misleč, da se polovnjaku vina njegova voda ne bo poznala. — Sod je obhodil vso vas in je bil napolnjen.
Ko je potem pri obedu prvi svetovalec na točil kupico, da bi napil vzornemu županu, bila je v kupici zgolj čista voda. Kakor prvi kmet. tako so namreč mudili vsi in so sod napolnili z vodo namesto z vinom. Pri obedu pa je imel vsak težko vest, ali povedati tega nobeden ni hotel, in osramočen se je poizgubil drug za drugim iz hiše.
Bodi nam to v svarilo pri volitvah! Naj nihče ne misli: "Kaj se bom vtikal v volitve, bodo že brez mene opravili!" Volimo zmirom po pravici in ne dajajmo glasov nasprotniku!
Oba vesela.
"Kako živiš s svojo poročeno ženico?" vpraša pprijatelj prijatelja. "Prav dobro!" odgovori prvi. "Ona meče vame lonce, sklede, ponve in
Neprijetno voščilo.
i Ko je še kmete stiskala tlaka in desetina, praznoval je graščak svoj god ter povabil tudi župana na kosilo. Ta je najel več ljudij in jim naročil. naj se postavijo pri gradu pod oknom. Kadar bi zaslišal graščakove besede: "Bog živi župana!" naj za-kriče vsi: "Žlahtnega gospoda tudi!'
Ali primeri se, da je prinesel služabnik veliko steklenico dobrega vina. Prav ko jo hoče postaviti na mizo. pade mu iz rok in se razbije, (iraščak pa jezen nedostojno zakol ne: "Naj te. budalo vrag vzame!" Hlapci pod oknom pa zaslišijo glas Graš-čakov in zavpijejo na \>a usta: "Žlahtnega gospoda tudi. žlahtno go-po tudi in njiju oskrbnika tudi!"
Družinska
za leto 1909
je dobiti po 12c. pri
SL0VENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street, New York Ci :y
f f
f t
Frank Sakser Co
in
99
Glas Naroda
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
99
82 Cortlandt St., New York City.
Vsa pisma, brzojavi in druge stvari naj se blagovolijo poslati na ta naslov. Ako kdo naslovi 109 Greenwich St., dobimo istotako pisma \n drage stvari, ker tam se za par mesecev obdržimo prostore.
Glavna pisarna je torej
82 Cortlandt Street.
Hiša se nahaja prav tik Pennsylvania železnice Cortlandt St. Station, precej ko se čez vodo kdo pripelje, nas ngleda, ker je tietja hiša. Vsak potnik, ki pride po Pennsylvania železnici, naj se prepelje s parnikom na Cortlandt St. in najde nas lahko, ker takoj ngleda novo belo hiio, ko stopi aa ulico. Od Baltimore ft Ohic železnice je 1» jeden blok, a vse drage železnice so blizo.

Drag bik.
Oče je moral za sina prodati krave, ■da je mogel deček še dalje hoditi v šolo. Ko pa oče čez leto in dan vidi, da se sin neče pridno učiti, vzdihne lil reče nejevoljno: "Oh, moj Bog, vse krave sem moral prodati zaradi
jednega samega bika!';
Knjige „dntite sv. Mihtna"
so doile v naše uredništvo in jih pričnemo naročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O knjig.
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig vee in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, 0., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjig« gotove dobe.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Cast mi je naznaniti siavnemu	j
občinstvu v Chicaei, 111., kakoT	^f
tudi rojakom po Zjed. državah,	i
da sem otvoril novo urejeni	i
saloon nri "Triglavu",	j
572 Blue Island Ave., Chicago, III.	J
kjer točim pristno uležano Atlas	!
pivo, izvrstni whiskey. Najbolja	c|
vina in difieče smodke so pri meni	J na razpolago. Nadf.lje je vsakemu
na razpolago dobro urejeno keg-	?
ljišče in igralna miza (pool table).	|
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse	^
bodem dobro postregel. Za obilen	?
obisk se priporoča	4
Mohor Mladič,	j
572 Blue Island Ave., Chicago, 111.	J
,..^„■^01,.....A..................... ..........■Jil,.-un„|,r|tM|,. rUftiimg
/Ž	NARAVNA
1 KALIFORNIJSKA VINA	1
jj NA PRODAJ.	Q
Dobro črno vino po 50 do 60 et.	^pj
JhS jralon s posodo vred.	lm
Dobro belo vino od GO do 70 ct.	rw
ijf	traion s posodo vred.
Izvrstna tropavlca od $2.f>0 do f 3	JfcT
galon s posodo vred.	/iS
(C Manj nego lO galon naj	/J
nihče ne naroča, ker man je ko-	Im
IjT ličine ne morem, razpošiljati,	btf
1% Zajedno z naročilom naj gg. na-	'/%
ročniki dopošljejo denar, oz'.ro-	Mf ma Money Order. kji Spoštovanjem
Nik. Radovich,	$
Wi 594 Vermont St.,San Francisco, Cal.	fjjf
VAŽNO
ZA SLOVENSKE FARMARJE I
Vsled zahteve nekterih rojakov na ročili smo zopet iz Ljubljane večj« število
PRAVIH DOMAČIH KOS,
ktere imamo sedaj v zalogi, in siee? dolge po 70 in 65 cm.
Na razpolago imamo tudi pristni domače brusilne kamne (osle) ter kla palno orodje.
Ker je bilo letos vprašanje po teir blagu tako veliko, da nismo zamogL' izvršiti vseh naročil, svetujemo vseli onim, da se že sedaj preskrbe s ten orodjem za prihodnje leto. Glede ce; pišite na:
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), k&2cor:
bolezni na pljucah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, ^lavi in grlu, nerroznost, živčne bolezni, bolezni srca, Jcatar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuraigio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v sprjlnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sffiiis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter V am je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zciravju
n&jpt ii.tr. ^.»J«	jc>
LBIS V PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega iiap-^rtha^e^a če?kega h^r.-ia V naj nikdo ne zamudi poskus' .jt »'a. j	korist, kake. . ;
svoje družine, svojih prijate .s, L> i
Lelsy p:vo je	' nilubijeno ter se dob: v ;
gostilnah Vse podrobnosti . z--i- 7T l*et- ''r^^diiar-ju 610? v.<« kteri Vam drjgevolje vse pc;
TKE ISAAC LE!S> &(«;W!NG COMPs*
CL,EVi 1 ' \[>, O.
i. t
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
\ m spodaj navedeni novi pazabrodl
n® vijak« iautjo brsojav:
AI-X0B, laAUBA, M APTHJL WABHIN^TOF, ! ' ▲BGBKTQTA.
\ mes»wth tniju in jrj^'jn m bodeta zgoraj Rmvcffeiiejnn brodovju pri*
dnu*!1"' dr-ir^
pAmkh.
Cena voznih listkov iz NEW YORKA za III. razroilsi'do:
TKSTA..............................................$28.—
L.TU5?X, J AHE................................ .. $28.60
..............................................$28.—
Z A-G-KKliA...........................................$29.20
iX>V O a.......................................$29.25
n. RAZRED do TU: ali E31U..................$50.00, >56.00 in $60.00
Parobrod OCEANIA odpluje 21. oktobra. MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) 4. novembra. ARGENTINA odplnje na 18. nov. Ta parnik pluje direktno v Patras na svojem potu proti iztoku.
Phelps Bros. & Co., Gen. Ageilts, 2 Washington Street, NEW YORK.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
„ *nad and published by the &OVEN1C PUBLISHING COMPANY
(• corporation.) FRANK SAKJBER, President. VICTOR VALIAVEC, Be< relary. LOUIS BENEDIK., Treuurer. Place of Business of the corporation and addressee ot *t>ove otfieera: Cortlandt Siteet, Borough of Manhattan, New fork OKy, N- Y.
Ločitve zakonov.
•Ločitve zakonov so dandanašnji jH>*lale pri nas tako vsakdanja stvar,
so Rumuni v pretežnej večini. Jako ugoden pa je načrt za Nemce, ki so seveda jako požidovljeni in volijo večinoma z Madjari. Tudi delavci utegnejo po novem načrtu dobiti preeej
da se jih poslužujejo ženske in mo- sv°jih ^stopnikov. Vlada je zauka-ški že pri najmanjšej priliki kot je- Za,a s,ro-° P^iskavo, na kteri način
dinega sradstva, s kterega pomočjo
$3.<X) 1.60 4-O0 2.00 4. SO 2.o0 1.75
fia leto velja lift za Ameriko in
Canado........
pol leta.......
„ feu> u muetu New Vox k . . M pol leta xa meeto N'ew York „ Evropo m vse leto .... .. „ ,. pol leta ....
j. ,, „ četrt leta .... ----
* Evropo pošiljamo skupno tri številke.
tiLAS N \ KOl;A" izhaja v-afc dan iz-va«M'ši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voire of the i'oopie") aeaad «v*»ry lav, rxiept Sundays and Holidays, bnrx^'ription yearly $3.0».
c^4dvertiscmen: on'agreement.
Doptm bre« poupma m otobm.- ti ue ■ aticnejo.
Denar n«j blagovoli p »iljati po doney Onier.
Pri spremembi k. r^H u naročnikov rcwimo. <'a -f nim tudi prcjrinjc blvatlAčc naanani, da hitreje najdemo oatUov at t-*.
)op sem in pošiljat ram naredite ntaluv:
"OL AS NAWODA" tSt Cortlan lt ^trnet. New v*o»k City.
Telefon: 4«.s7 » ortlan it
Zgubljeni volilci.
Ihis«'daii;a registracija volileev v našem	ki se vrši za novem-
btrske predsedniške volitve, dokazuje. da se je uapi-am letu 1004 neznano karn zvabilo 5430 volileev, dasi-ravno je prebivalstvo mesta New \ ork tako narastlo, da šteje sedaj i 500.000 ljudi. V letu 1904 smo imeli v New Yorku 3.SS7.702 prebi-\ alee v, t«*la že dve leti kasneje se je to *te\ tlo pomnožilo na 4.110.043 prebivalcev, kojih število je pa pott m naravno še vedno naraščalo. — Kljub vsemu temu smo pa zgubili mnogo volileev. dasiravno bi njih število glasom podatkov statističnega urada moralo narasti za najmanj 72 tisoč.
Število volili-, v se je pomnožilo si-<er v	rm-mih delih, izimši Man-
hattan in Bronx. Zunanji mestni deli namreč naraščajo, dočim prebivalstvo Manhattan« nazaduje, ker tu so ie trgovine in obrtna |»odjetja, ne1 pa stanovanja. Tam. kjer grade no-vt mostove, so i>odrli vse polno hiš in ljudje, ki so preje tam stanovali, so se morali nastaniti drugod. Tam. kjer je -.-daj Konec tunela Pennsvl-•\ania železnice, so podrli tudi mnogo velikih hiš in prebivalci so morali ili drosram. Tudi krog kolodvora New York f'entral železnice so podrli vse p..:,10 i.iš in to velja tudi o raznih parkih, koje so povečali ali pa povsem 11a novo ustanovili, tako da je samo v okolici Mulberry parka moralo ost a vit i svoja prejšnja stanovanja nad 10.000 ljudi.
Mnogo ljudi, ki so morali ostaviti svoja stanovanja, je spadalo k delav-j skemu stanu in od teh jih je tudi mnogo »»stavilo 7jedinjene države po-\odom zadnje finančne panike. Med onimi, ki so se izselili v inozemstvo, jt vse polno državljanov, ki letos ne bodo mogli voliti in to je vzrok, da st je pri registraciji volileev dokazalo. »la je njih število letos nazadovalo. mesto da bi napredovalo.
jc list "Nepszava" dobil v Karolyi-
se zopet zadobi zlato svobodo in ne- jevi tiskarni v Budimpešti izvod sta-odvisnost. V slučajih, ko so se v j	podatkov, ki so bili uradna
prejšnjih časih ženske zgražale, ako "Jnos s« je kaka njihova prijateljica ločila	* "
od svojega moža. govore sedaj tako. i	HAIII01
kakor o kakej vsakdan je j stvari, ko-*	Utffl fwt»
ja je samoumevna.	Q
Na ločitev zakona se pri nas pri-1 ravijo zakonski parčki ravno tako lahko in brezskrbno, kako ako bi na-
menjeni g
Cleveland, Ohio.
urednik:—
pravili kak izlet v Evropo. V ostalem j«' pa običajno izlet v Evropo tu->'.\ večkrat vzrok ločitve. Seveda .imamo tudi med našimi zakonskimi pre-\ iiv in prave tragedije. koje zamore | o/dravili le ločitev, vendar bi pa bilo mnogo pametneje, da bi ženske in 1 ki vs.. stvar natančno premislili, pred no vlože tožbo na ločitev zakona.
Na >totine ženskam je vse nave-■ H : .. znano, toda na stotine jih je. i-, s< 1 prenehale ljubiti svoje može, in ki so se zapletle v srebrne zanjke kaeega " prijateljstvaali pa v zla-i- spone koje alTinitete. In baš radi t' _:a potem premišljajo o stvari, toda v.-.iiin le tako. da pri tem mislijo, kako bi bile srečne, ako bi bile svo-I."»dne in ako bi se zamogle poročiti z onim možem zakonskim ne* vse prikupil. Nj
postal nezvest, ali pa radi raznih l repirov med njima ne vlada več sporazum. Za nje je minola vsa romanska življenja in one čutijo, da bode postalo življenje za rje neznosno, če • »ode vedno tako ostalo.
Da vse to preprečijo, gredo potem k sodiščem, ne da bi vso stvar natančno premislile in ne da bi vedele, kako stališče napram temu zavzema oni mož. v kterega so se zaljubile.
Drugi zakon ločenih žen je običaj-
Tudi elevelandski Slovenci se zavedamo, da smo bratje onega naro-oa. čegar mučeuiška kri vpije proti i'il)ii bolj kakor kri pravičnega Abe-Z upravičenim srdom in ogoree-
v srcu, kar nam je na jeziku. Prispevajmo vsi, vsak po svojih močeh za prispevke, ktere bode pobiral v to izvoljen odbor. S tem bodemo dokazali, da res postopamo bratsko in solidarno z bivšo domovino in padlimi žrtvami, čegar kri je izpirala mestne ulice slovenske Ljubljane.
Poročevalec.
Podgane in črna kuga.
škofijo je deželni patron tudi škofijski.
Dne 22. februarja 1772 je izdala cesarica zapoved, da se morajo glede posvečovanja praznikov njeni podaniki, ki so užupljeni v inozemstvo, ravnati po domačih tozadevnih predpisih.
Z odlokom dne 11. aprila 1772 prepoveduje cesariea procesije v daljavo, ako bi morali na njih udeležniki prenočevati pod ptujo streho. Dovoljene so le procesije po enkrat na leto v Marijino Celje na Štajerskem, in sicer iz glavnega mesta vsake dežele.
Z naredbo dne 15. maja 1772 določa cesariea. da se zanaprej smejo nameščati na župnije, ktere so do tedaj
nostjo smo čitali slovenske i nožem- I jiajale okužone podgane. ske časopise, v kterih se poroča o, Da so ,poznali d
_____1... . ...: 1. 1_____...i________-v.-	- i	1
Slučaja kuge, ki sta se primerila nedavno v Trstu, sta na nedvomen način potrdila zanimiv rezultat raz-iskavanja kuge, ki je pred malo meseci vzbudil veliko pozornost v znanstvenem svetu. Dokazano je namreč, opravljali redovniki, le posvetni du-da so kugo na parniku "Nadvojvoda hovni. V mestih smejo opravljati I ran Ferdinand" povzročile podga- redovniki le ona cerkvena opravila, ne. Preiskave v tej smeri so do- ktere morejo izvrševati iz samostana, gnale. da so se na ladiji istinito na- Duhovne ne smejo drugače namesto-
vati le v jako obširnih in raztresenih me kakor naj- farah ter v svetiščih, ki potrebujejo 111 pogosteje raznašalke kuge, je zaslu-' najmanje tri stalne duhovne.
. . .	-a* ki gre v prvi vrsti angleškim V odloku dne 13. junija 1772 pra-
zatira z vsemi danimi sredstvi uboero	i •	• , ,, -	. .
. ^ ueenjakom. \ monografiji o prena-1 vj cesarica, da nekteri samostani ne
paro. Dobro nam je zna- kanju kuge. ki jo je pred malo me- spolnujejo pravilno določil o usta-»o. ..a Slovenec niti prsta ne sme ^ izdala anjrk.5ka akademija zna- novljenih mašah, ter določa, da se >u-gniti po ustavno zajamčenih pra- t:os(it je to na podlagi dejstev nepo_ in3ajo samostaQ^ preden spreijmejo
vu-ah. ktere sme in jih tudi uživa	bitno dokazano.	nove večne maše, prepričati, ako ima-
ves nemcurski narod; ako pa Slove-	Angleški raziskovalci so izhajali	jo zadostno število duhovnih očetov,
nee zahteva, da se tudi njemu meri	pri svojih dolih od Javno opazovane.	da zamorejo odslužiti vse maše, v
7. isto mero. tedaj dobi v odgovor	dejstva, da je kmra posebno v onih	ktere so zavezani. Ako nimajo za-
svineenke. Ali se je nemčurjem skri-	ktajih Indije udomačena, kjer je ve-	dostnega ište^ila duhovnov, morajo
o. „ iiiLuu"ie uuruau C" so.naPadh	Hko podgan. Pokazalo se je, da v	to naznaniti vladi, ktera potem od-
u kteri se jim je med ■^ '	ku"a v OIlih mest"	^ ustanovne maše drugim revnej-rečnim življenjem nad ^ H!" ^ ° P'- k-'JO. Ne. Ali; rsili okrajih razsaja, kjer so podga- ;sim samostanom, ali pa posamičnim
Njih mož jim ie morda ^	' f S° ,S1°VenC1 i ^>ma. in da na primer evronske- župnijam.
.. vsled ogorčenosti pobih par sip nem- >u predmestju, kjer je le malo pod- V odloku od dne 23. junija 1773
podrobnost ih brutalne vojaščine barbarske vlade, ktera sistematično a tira z loveusk«
Slovensko katoiiMk«*
podp. društvo
M
svete Barba


*a ZJedlnJene državo Sevamo Amerik«,
Sedež; Forest City, Pa.
UnkotMiiarIrano dn« 31. januarju IQOJ -v drtevl P^itnct-inrKKi'
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN 0BERŽAN, Bo* 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MAJRTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pm.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest (54y, FV KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELtJC, IL nadzornik, 909 Braddock it,
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 MiU St., Lnzerne, Pa.
kim jiujskačem? Naravnost čudno
niti podložnikom.
S.
no mnogo bolj nesrečen kakor je bil
prvi. kajti vse so potem, ko se zopet	. • , ,- " " Jr. \"'J
, .	:	^	iej. poklicani faktorji
por. »e. izredno iznenadene m :--
stotisoče mačk in jih razdelila po
očarane, to tem bolj. ker vedo. da se	eneržlJ° . b^evaU boj proti j krajihf kjer knga najholj razsaja. In
jim potem ves svet, ki jih pozna, nor-	^vazrnku	I pokazalo se je, da bolezen v teh kra-
«' nje.	lmh nfm ^tf^landskun Sloveu-j jih, odkar je poskrbljeno za uniže.
Vsekako je pa boljše biti nesre-' "T :'e ^^ kri »v»k Posamez-| vanje pod?an, čezdalje bolj izginja. , ,	.	nik je futil. da je nasa dolžnost ue-!
•■»•u. kakor smesen.	. .	. . n „	,	------ - --
: kaj ukreniti. Preteceno soboto (10. ;
" 1 *	i-kt.) je imel čitalniški odbor posve-
g* I	c	tovanje in pri tej priliki se je skle-
Ugrska volilna reiorma. >i] > ^ ^ takoj naslednji dan, v ne-
del jo. skliče v Knavsovi dvorani protestni shod. Udeležba je bila mno-Zuani ogrski poslanec Hollo je v li- gob 10 j na, a bila bi še večja, če bi bil stu Magvarorszag" odločno pobi-j dopuščal čas.
Nedelje in prazniki v starih časih.
, v srednjem veku je bilo število '	.
da se o tem obvesti zapovedanih praznikov tako narastlo, i °bSebl S<C razume> da 3e skrbno zade-jal > stem pluralitete v volivnem na-j ljudi vsestransko. Na protestnem. da je bilo v letu komaj četrtina de- : Iatl VSe sPranJe m tudl razpoke v zi-
<	rtu. Clasila ministra notranjih za- shodu so nastopili razni govorniki,! lavnih dni, vsled česar je, ker so se jdn' t Sna^a Ppglavitna reč in je dev Andrassyja ^Magjar Hirlap" kakor: Jauh, Trošt, Andolšek, Ka- morali vsi prazniki vestno po cer- *
<	<1 gov a rja. da pluraliteta ne naspro- len, Črne in več drugih ter ljudstvu j kvenih predpisih obhajati, radi ne-tnje razvoju javnega prava na Ogr- obrazložili o ptujskih napadih, ljub- dostatka delavnih dni vse trpelo. >kem. V š.tari stanovski ustavi je Ijauskih malih izgredih in o brutal-1 najbolj pa |»oljedeIstvo. Na držav-
Madjari in inozemstvo.
M.oljat-ki književnik in bivši vod-; ,1« madjar^kih anlisemitov Isldczy | < lyiirij je izdal brošuro jmmI naslovom: •* M;nlj;»t -ki i.arod v obitelji evropskih narodov" v kteri bi hotel inozemstvu dokazati, da so Madjari zaslužni za « . rop>ko kulturo, ker od-bivajo inva/ijo Slovanov ter istodobne šeiiijo Slovane «m| pangermaniz-ma. Istde/.y navaja podatke, s kte-limi hoče prepričati inozemstvo, da je madjarski jezik »ga le ji od mnogih evropskih jezikov.
Zarota zoper španskega kralja
Blizu liiariea so prijeli španskega anarhista fanatravo, ki je pridobival ljudi za zaroto, ki bi naj umorila kralja Alfonza. Pri anarhistu so dobili revolver in bodalo.
Dar sultanov državnemu zakladu.
Tz Carigrada javljajo, da je sultan daroval državnemu zakladu letne dohodke kronskih prsestev v znesku 440.000 funtov.
Šolski zdravniki na Japonskem.
Šolskih zdravnikov na Japonskem je 4941, za 395 več nego lani. Ti zdravniki dobivajo 143.987 yenov plače. Lani so preiskali 722.973 učencev.
nila volivna pravica različna. Ogr- mm streljanju na mirne skupine ljubko državno pravo je vedno dajalo di iu po nedolžnem padlih žrtvah. I rednost posebnim krogom. V sta- Ko so ljudje culi, kako nesramno se lih parlamentih so tehtali, ne pa je streljalo brez povoda in da so vse šteli glasove. Non numero, sed pon- žrtve in bežeče ljudstvo zadete od • 'ere. Obveljal je sklep, ki so ga pod- /adaj. je bilo ogorčenje in medklici I'iiali uglednejši možje. Pluraliteta . tako velikansko, da je bilo težavno jt tudi zato jMJtrebna, ker bi se sicer j govoriti. Neki udeleženec je napol skrčilo število volivcev. Vladno gla- v humorju napol v ogorčenosti zakli-silo tudi naglasa, da je največ an-1 ca 1, naj se takoj povabi poročnika alfabetov med nemadjarskimi narod- J Mayer ja v Cleveland, da tu obraču-nostmi. Glasilo Kossuthovo "Buda-| uamo z njim po amerikanskem običa-pest " soglaša z načrtom, češ, da va- ju — na drogu, kar je tudi zaslužil, tuje madjarsko narodnost, objednem j Potem se je sprejela z velikanskim pa jako razširi volivno pravico. — I navdušenjem resolucija, s ktero se "Pesti Hirlap naglasa, da edino le j najodločneje protestira proti nečuve-pluraliteta zagotavlja Madjarom ob- ■ nim ptujskim napadom na mirne last. Ta list tudi odločno zahteva, skupščinarje in kruti vladi, ktera je da se pluraliteta še poostri in anal- i pustila brez povoda streljati na mir-f a betom sploh ne dovoli volivna pra-1 ne demonstrante. Objednem so se iz-V iea. Torej Nemadjarom naj se še j r« kle najiskreneje simpatije sloven-tesneje z vežejo roke. Glasilo demo- i skemu narodu in sožalje za padle kratov Pol gar" in socijalistov mučeniške žrtve. V tem smislu seje Nepszava pa ostro grajata načrt sklenilo pisati tudi mestnemu župa-. olivne reforme. Pluralni sistem do-I r, 11 Ivanu Hribarju ter ga naprositi, loča. da lx»de en graščak veljal za da tudi v bodoče čuva in se zavzema ::»» kmetov iu en tovarnar za 30 de- J za intfrese slovenskega naroda. Pro-laveev. S tem se bode povečalo so-: testni shod je objednem izvolil osem vraštvo med sloji prebivalstva, med; mož, kteri bodo pobirali po hišah I rivilegovanimi in brezpravnimi sta- prispevke za spomenik padlih, in novi. — List "A Polgar" pa poroča, podporo ranjenih žrtev, kterih veči-da je vladar grofu Andrassyju izra- na ostanejo pohabljenci za vselej, /.i! sv*»jo nezadovoljnost, rekoč: "Lep Ker se je nadejati gmotne podpore,
t.-: načrt ravno ni. Ta "enaka in tajna" volivna pravica je premalo enaka in premalo tajna. Poskusite, če pojde. Zadnje besede pa nisem Še izgovoril." Ta vladarjeva izjava je gotovo poparila ministra grofa Andrassyja, ker "Magyarorszag" že poroča, da hoče vlada opustiti indi-rektno volitev. Tudi v neodvisni stranki je velika nevolja proti plura-liteti, ki bode vir vednih nemirov in sovraštva. Demokratje, kmetski po-
se liode lahko poslalo nekaj tudi za družbo sv. Cirila iu Metoda, radi ktere je prišlo do tako žalostnih posledic. — Protestni shod je imel še drugi sad, namreč, da se bojkotira vse t igo vine in gostilne, kar ni slovensko ali slovansko, po geslu: svoji k svojim. Kakor je opažati, se to striktno izvršuje. Takoj na shodu je ljudstvo odločno zahtevalo, da se takoj odpravi na zastoru v dvorani reklama Goldberga. Najemnik hiše je v
slanci in mnogi člani levice že kujejo tc tudi dovolil, s pripombo, da to zvezo proti temu načrtu. Ljudska j rad stori, ako se vsi ravnajo po zna-stranka pa hoče čez zimo odrastle j nem geslu. Takoj se je pričel napis po deželi poučevati o vprašanju vo- i odstranjevati z nožem, ostalo pa zali vne pravice, v branju in pisanju,; mazalo s črnilom. — V precejšnjem da po možnosti zjednači volivno pra- i številu se je udeležil shoda tudi brat-vo. Socijalistiški list "Nepszava" ski narod Hrvatje. Takoj so se po-objavlja nadaljno statistiko. V enaj- nr.dili odboru jim pomagati in jih vo-stih komitatih so na primer Slovaki diti pri pobiranju prispevkov med v večini. Po Kristoffyjevem načrtu Hrvati. Hvaležno smo se zopet preti bili Slovaki le neznatno prikraj- pričali, da kri ni nikdar voda in tudi šani, po Andrassyjevem načrtu pa ne bode. Ni pa dovolj samo protest-povprek za 6 odstotkov. Isto raz- ni shod in ogorčenje, ampak pokaži-merja velja za 15 komitatov, koder mo tudi dejansko, da nam jo res tudi
nem zboru v Niirnbergu leta 1522 so se zastopniki nemškega cesarstva radi tega pritožili in dosegli, da je kardinal Lorenzo Campeggi, ki je prisostvoval zboru kakor papežev zastopnik. odpravil nekaj praznikov. Papež Urban VIII. je leta 1642 tudi zbrisal precej praznikov, kakor tudi papež Benedikt XIV. leta 1742.
Na prošnjo avstrijske cesarice Marije Terezije je odpravil papež Kle-ment XIV. z bulo dne 22. junija 1771 Še več nadaljnih praznikov, tako da so ostali le ti, ki se dandanes praznujejo- Ta čas so se prazniki posve-čovali le površno, služili so najbolj v razveseljevanje, pijančevanje in pretepanje, kakor ponekod še današnjega due.
Da bi se nedelje in zapovedani prazniki obhajali po cerkvenih zakonih. je cesarica Marija Terezija z naredbo <lne 3. januarja 1772 zapove-dala, da se ob nedeljah in praznikih gledališčne predstave ne smejo začeti pred 7. uro zvečer; vse druge veselici v gledališčih so bile prepovedane; na deželi pa sploh ni bila dovoljena nikaka veselica, izvzemši, ako v dobrodelne namene in ako je nad-zorovalna oblast dala dovoljenje.
Z godbo se po krčmah na deželi ni smelo začeti pred 3., v mestih pa pred 4. popoludansko uro, pred ktero se tudi niso smele odpreti gostilne in kavarne. Le ob 9. zjutraj je bilo dovoljeno dajati tujcem, potnikom in takim, ki nimajo lastnega ognjišča, jedi in pijače, zabranjena je pa bila vsaka igra do 4. popoludne. Sploh je moralo mirovati do te ure vsako dele, prepovedane so bile tudi gostije in javni sprehodi. Javni lokali so smeli biti odprti k večjemu do 11. ure po noči.
Z naredbo dne 4. januarja 1772 je določila cesarica, da se mora vršiti popoludanska služba božja ob nedeljah in praznikih po vseh cerkvah od poludne naprej in končati pred 3. uro.
Z odlokom 11. januarja 1772 dovoljuje cesarica, da sme vsak škof določiti za svojo škofijo posebnega pa-trona, praznovati se ga sme pa le med tednom, nikakor ne v nedeljo, v koledarju sme biti le Srno zaznamovan. To ima veljavo za dežele z
imeti vse reči, ki gredo mravljam v slast, dobro zaprte. Na mestih, kamor zahajajo mravlje, je polagati na-; vadne umivalne gobe. namočene s : sladko vodo, in kadar se zbere na j trobi dovolj mravelj, pa se vrže v I vrelo vodo. V ta namen tudi dobro I služi votla in suha kost, ki se znotraj potrese s sladkorjem. S tako gostjo se potem ravna kakor z gobo.
Kako napraviti dobro vodo v vodnjakih?
Prav z malimi stroški se da doseči. da bode voda v vodnjakih čista kakor kristal in brez živalic. Na žleb. tam kjer teče voda v vodnjak, je treba obesiti košaro, v kteri je na dnu plast čistega in ne predrobnega peska, potem plast lesnega oglja, nate zopet plast peska, nato zopet plast nestolčenega oglja itd. Voda mora teči s strehe skozi vse te plasti oglja in peska. Izčisti se popolnoma in postane lepa in čista kot najboljša studenčnica. Stene košare pa seveda ne smejo biti pletene, marveč samo dno. Sicer bi namreč voda s strani odtekala in bi ne tekla skozi pesek in oglje. V vodnjak je treba spustiti kakih pet kilogramov kame-nite soli, ki zadostuje za več let in zamori vse živali. Kdor ne more dru-zega. naj dene v vodnjak vsaj kame-nite soli in bode voda tudi čistejša ie okusnejša.
Prodam jako po ceni GROCERIJSKO TRGOVINO,
ker nameravam odpi eti drugo trgovino, ki bode vedno preskrbljena z obilnim in čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slovani. Vprašajte pri: J. Kak,
424 E. 75th St., New York City. (14-27—16)
Kje je ANTON GALE t Doma je iz Gradeš, p. Velike Lašče, Dolenjsko. V Ameriki biva že 18 let; lansko leto se je nahajal v Horse-heads, N. J., potem pa odpotoval v državo Pennsylvanijo. Za njer gov naslov bi rada vedela soproga: Rozalija Gale, Ribnica, štev. 168, Dolenjsko, Austria; ali pa: Anthony Burgar. care of Frank Sakser Co.. 82 Cortlandt St., New York, več škofijami, v deželah z eno samo' (16-19—10)
POROTNI IN PRIZIVJTI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir _
JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock,' Pa. IVAN TORNlC, H. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 0 Box W? Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
"an- kuga precej prizanaša. Angle- opominja cesariea rezko, da je do-
je da jim v svoji sveti jezi niso j iki raziskovaici so torej izkušali do- znala, da zahtevajo nekteri škofje in
zdrobili vse ter jih pognali tje, od „UiltK v kaki zvezi da so podgane prelati od svojih, v varstvo izročenih
kjer so prišli. \ nli se pač, kako po- ; , kugo- in to se jim je (udi posre. j :im ov£.i6 nekak davek „a mitro, kar
trpezljiv m <lo skrajnosti miren je	. t - •	^
.	.	iv-	'	! neopravičeno, tudi ce je morda ze
slovenski narod No, pa saj tudi m Dognali so. da bolhe, ki jih imajo od nekdaj v navadi in podkrepljen
eudno da b, bil drugačen; saj se ga 'ldgane. prenašajo kužni bacil od s kako sodnijsko razsodbo. Zana-
bruta uo zatira ze stoletja po vedno j oknžene podgane na eloveka. Doka. i prej je prepovedano pobiranje tega
jednakem sistemu. Padle žrtve in zano je namreč% da (a bolha tudi j davka in se mora tQ avnQ nazna_
ranjenci pa so nam porok, da bodo j na človeka in ga s tem okuži, zmil. nasi rodni bratje v domovijii , Indijska vlada se je s tem važnim v bodoče bolj varovati svoje pravice. I iazkritjem angleških raziskovalcev Strankarski boj naj bi zginil za vse- j ^ že okoristila: nakupila je na pa naj bi s

S čim se odpravijo mravlje iz hiše?
Ce se ne zasledi mravljišče in se popolnoma ne uniči, potem vsa druga sredstva, to je lovljenje in uničevanje mravelj ne izdajo veliko. Poiskati se mora torej najprej mravljišče. kar je dostikrat seveda zelo težko. in ga uničiti z vrelo vodo ali pe-i trolejem. Mravljišče se včasih nahaja pod tlemi in je v tem slučaju le-; sena tla odpreti. Včasih je mravljišče tudi pod obokom okna. Samo-
Pozor rojaki Slovenci v Forest City in okolici!
Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena
Farmers & Miners National Bank
s kapitalom od 50,000.00.
Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirih poslužujete tega podjetja, ker podjetje je res na dobri podlagi in tndi je veliko rojakov Slovencev delni carjev te banke.
Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uloži * hankn.
V odboru so sledeči gospodje:
Predsednik J. H. JOHNSON ; I. podpred. Martin Muhič; II. podpredsed. A. E., BL0XMAM, blagajnik R. R. ZAR.
Nadzorniki so:
J. B. BELL, KAROL OBOLIM S, MAX HELER, JOHN VILJEM SREDENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. McHENRT, HENDRY OLDRICH, JOHN M0RFY, GEO MUSS, JIM KORDESH in GEORGE RANDAL.
PROŠNJA.
Niže podpisani se obračam do vseh rojakov, ako je komu kaj znano o rojaku ANDREJ ORTAR-ju. Pred kakimi štirimi meseca je delal v tilencoe, Ohio, od tam je šel z enim arugim rojakom po agentu nekam v West Virginijo. Dotični rojak ve le toliko povedati, da tam ni bilo dela in da je njima primanjkovalo denar-uih sredstev. Vozila sta se nazaj na tovornem vlaku in omenjeni Andrej Ortar je padel raz vlak na železnično progo, drugi rojak pa zaradi prehitre vožnje ni mogel raz vlak. Sedaj nam ni prav nič znano, če se je ubil ali pa poškodoval, da se sedaj nahaja kje v kaki bolnici. Želimo namreč izvedeti, ker je član dveh tukajšnjih podpornih društev, da za-moremo vse potrebno»ukreniti. Cenj. rojaki, ako je komu količkaj znano o njegovem položaju, prosim, da mi naznanijo na spodaj naveden naslov. \ sekako poravnamo vse stroške. Ako je pa še on med živimi, naj se nemudoma sam javi, da zamorem urediti vse društvene zadeve.
Anthony Demšar, P O. Box 135, Broughton, Pa.
(16-22—10) č
Iščem prijatelja JOSIPA VIČIČ. Doma je iz Loža na Notranjskem. Pred 4. leti je bil v Jolietu, Tli. Prosim, Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi.— Frank Trebeč, P. O. Box 92, Star-ford, Indiana Co., Pa.
Kje sta MARTIN in SIMON SKTJF-CA f Leta 1901 nahajala sta se v San Franciscu, Cal. Za njih sedanje bivališče bi rada vedela: Marija Skufca, Ribnica, Dolenjsko, Austria; ali: Anthony Burgar, care of Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (16-19—10)
Kje je moja sestra MARIJA ŠKRI-NJAR? Doma je od Sežane. Čul sem, da me je pred kratkem iskala v listu "Glas Naroda". Kdor bi vedel za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama oglasi. — Anthony Škrinjar, 7902 Marble Avenue S. E., Cleveland, Ohio.	(15-16—10)
Kje je BERNARD PETEK? Star je približno 60 let, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Kdor rojakov zna za njegov naslov, naj blagovoli istega naznaniti: John Der-ear, care of Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(16-19—10)
Kje je JOSIP MIHELČIČ T Doma je iz Noš pri Radoljici. Pred kakimi 6 meseci je bival v Evelethu, Minn. Kdor rojakov hi vedel za njegov naslov, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. — John Pretnar, 438 Cedar St., Ccllinwood, Cleveland, Ohio.	(15-16—10)
Iščem prijatelja JANEZA ŽAGAR. Doma je iz Drage pri Kočevju. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Slišal sem, da se je pred par leti nahajal v južnih državah naše republike. — Anthony Miko-lič, P. O. Box 165, Cross Fork, Pa.
(15-16—10)	^
Pozor Roiaki!
Novoispajdeno garantirano mazilo »
pleSaste In golobradce, od katerega, t i tednih leplTasje, brki in brada popolnoma »rastejo T i^evmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje oCesa, brado vice in ozeblino Vanv
v 3 dneh popolnoma odstranim, da" je to resnica se jamči $500. UpraSajte se pri —
Jakob Wahcie.
P. O. Box <59 CLEVELAND, OHIO.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorpontua dne 24. januaija 1901 v državi Sedež v ELY. MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, »483 Ewing Ave., Bo. Chicago, m. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu 9 Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-ioek, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, ■•uth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Strmet, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, foliet, HL
-o—o-
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ta druge Ustine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mino., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pofiiljajo krajevna droitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poftiljatve tudi na glavnega tajnika Jednot«.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tb St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožb«.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Asesment štev. 123,
Dne 1. Oktobra, 1908.
ZA MESEC OKTOBER.
Za umrle-a brata Josip Cerar, cert. 64S, član društva sv. Barbaro štev. 4. v Federal, Pa., umrl 12 avgusta t. 1. vzrok smrti jetika, zavarovan je bil za .«■1.000.00.
Za umrle<ra brata Franc Kopina, cert. 3243, član društva sv. Alojzija št. 13. v Baggaley, Pa., umrl 20 avgusta t. L vzrok smrti prehlajenje, zavarovan je bil za $1.000.00.
Za umrlega brata Ivan Pogorelec. cert. 5329, član društva sv. Srce Jezusa št. 2, v Ely. Minn., umrl 30 avgusta t. 1. vzrok smrti je bil padel iz voza, zavarovan je za $1.000.00.	t
Za umrlega brata Jakob Plut eert. 1118, član društva sv. Jožefa št. 14, v Crocket. Cal., umrl 29 avgusta t. 1. vzrok smrti ubit v rudniku, zavarovan je bil za $500.00.
Za umrleira brata Alojzija Buh. cert. 4190, član društva sv. Alojzija št. 18, v Rock Springs, Wyo., umrl 12 julija t. 1. vzrok smrti Peritonitis, zavarovan je bil za $1.000.00.
Za umrleira brata Josip Pompe, cert. 5707, član društva sv. Jožefa št. 52, v Mineral, Kans., umrl 16 septembra t. 1. vzrok smrti ubit v napadu,
zavarovan je bil za $1.000.00.
Ta asesment jo razposlan na 4447 članov prvega in 450 članov druzega razreda, vsak član prvoga razreda plača po $1.20 za smrtnino, člani druzega razreda plačajo po 60c. za smrtnino, Članice ne plačajo ta mesec
nič.	•
OPOMBA! Z tem asesmentom sem razposlal prošnje za novi "Charter'' in prosim gg. tajnike, da blagovolijo izpolniti in vrniti v moj urad kakor hitro mogoče, novi "Charter" bode računjen od Jednote $3.00; društva, katera so že plačala za stari charter po $2.00 plačajo sedaj samo
$1.00 a nova društva plačajo $3.00.
Z bratskim pozdravom
GBO. L. BROZICH, glavni tajnik. PRISTOPILI.
f
K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Amalija Jamnik 1887 cert. 10522, Maria Hren 1881 cert. 10523. Društvo šteje 43 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. IG v Johnstown. Pa. Antonija Rem-žiga 1887 cert. 10524. Društvo šteje 64 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 66 v Joliet, 111. John Papich 1871 cert. 10585 I. razred. Društvo šteje 45 udov.
K društvu sv. Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Mike Juhaš 1871 cert. 10586 I. razred, Andrew Pazdirtz 1S90 cert. 105S7 H. razred. Društvo šteje 26 udov.
K društvu >v. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Martin Kerkavič 1882 oert. 10588 II. razred. Društvo šteje 26 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Andrew Gruden 1883 cert. 10689 I. razred. Društvo šteje 56 udov .
K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111. Martin Demšar 1881 cert. 10590, Matija Darovič 1872 cert. 10591, Mihael Kavčič 1881 cert. 10592. Vsi v L razredu.
K društva sv. Alojzija št. 13 v Baggally, Pa. August Pephar 1871 eert. 10680, John Rolih 1876 cert. 10681, Jožef Blatnik 1880 cert 10582. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 40 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Martin Marine 1880 oert 10684 I razred. Društvo šteje 55 udov.
K društvu sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Helena Špehar 1886 cert. 10600, Marija Požek 1881 cert. 10601. D ruš. šteje 4 udov.
K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa Marija Močnik 1892 cert. 10602. Druš. šteje 46 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v imperial, Pa. Mihael Lipovec 1883 oert. 10606 H. razred. Druš. šteje 69 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. žt. 75 v Canonsburgh, Ohio. Janez Kirn 1887 cert. 1059« II. razred. Druš. Šteje 22 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Frank Zupane 1882 cert. 10638 H- razred. Druš. šteje 133 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. John Uhernik, 1871 tree. 10642, Anton Uhernik 1881 cert. 10641. Oba v I. razredu. Druš. štej« 106 udov
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Frank Slabe 1881 cert. 10643 I. razred. Druš. šteje 183 udov.
K! društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Marija Bevk 1885 cert. 10606. Druš. šteje 47 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Spring, Wyo. Marija Jene 1873 cert. 10635, Marija Kos 1886 eert. 10636. Druš. šteje 85 udov.
K društvu sv. Jožefa št 23 v San Frisco, Cal. Marija M. Frankovič' 1886 eert. 10620, Marija Golobic 1869 cert. 10621. Druš. šteje 36 udov.
K društvu sv. Florjana št. 64 v So. Range, Mdeh. John Kosmač 1886 cert. 10624, Karol Kobe 1881 cert. 10625, Bartol Babic 1872 cert. 10626, Josip Angel 1886 cert. 10623. Svi v 1. razredu. Peter Štefančič 1887 cert. 10627 II. razred. Društvo šteje 37 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa. Toni Božič 187g oert. 10615 I. razred. Druš. šteje 15 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Frisco, Cal. Matija Frankovič 1871 eert. 10618. John Jakše 1884 cert. 10617, Anton Mihelčič 1869 oert. 10619. Vsi v I. razredu. Druš. šteje 89 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. Ivan Bernigar 1881 cert. 10622 I. razred. Društvo šteje 21 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineral Kans. Franc Trenti 1879 cert. 10629, Frane Leskovič 1S79 c«rt. 10630. Oba v I. razredu. Društ. šteje 65 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, Ohio Alojz Reehter 1S6S cert. 10632. Franc Bittenc 1874 eert. 10631. Oba v L razredu. Druš.
;teje 125 udov.
K društvu sv. Alojzija št. IS v Rock Spring, Wyo. Pavel Kos 1876 cert. 10634 I. razred. Druš. šteje 246 udov.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. Frank Smith I860 eert. 10616 I. razred. Druš. šteje 89 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. John Perkovič 1884 cert. 10607, Anton Svete 1S83 cert. 10G0S, Matevž Brancel 1877 cert. 10609. Vsi. v I. razredu. Druš. šteje S6 udov.
K društvu sv. Petra št. 69 v Thomas W. Va. Ivan Plešničer 1S87 cert. 10610, Matija Markovie 1SS7 cert. 10611, Ivan Premrl 1882 cert. 10612, Anton Baraga 1885 ccrt. 10013. Vsi v I. razredu. Druš. šteje 23 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Štefan ICrnpatič 1SS9 eert. 10614 I razred. Druš. šteje 106 udov.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond. Wash. Jožef Fe-ligan 1S7S cert. 10542. Anton Feliga-n 1882 cert. 10543, Frank Štiglič 1884 cert. 10544 v T. razredu, Urh. Jagodic 1S83 cert. 10545 v II. razredu. Društvo Šteje 82 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 43 v Helena, Mont. Alojz Prebil 1880 cert.
10546	I razred. Druš. šteje 16 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. John Oraženj 1879 eert.
10547	I razred. Druš. šteje 24 udov.
K društvu sv. Roka Št. 55 v Lemont Furnace, Pa. Franc Urbančič 1881 cert. 10548 I razred. Druš. šteje 43 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Martin PePtrič 1877 cert. 10549 I razred. Druš. šteje 172 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown. Pa. Jožefa Merše, Ana OrliČ 1876 eert. 10639. Druš. šteje 67 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Marija Grame 1885 cert. 10631. Druš. šteje 40 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Marija Slabe 1884 cert. 10644. Druš. šteje 131 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianopolis, Ind. Neža Brodnik 1879 cert. 10571. Druš šteje 32 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Marija Pephar 1874 oert. 10583. Druš. šteje 23 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 6 So. Lorain, Ohio. Ivan Kotnik 1883 eert. 10572 II razred. Druš. šteje 40 udov.
Iv društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Frank Baudek 1882 cert. 10573 II razred, Frank Jerič 1870 cert. 10574, Karol Brodnik 1871 cert. 10575. Oba v I razredu. Druš. šteje 66 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v Chicago, 111. Dane Vukšič 1887 oert. 10576, Nikola Cutič 1S78 cert. 10577. Oba v 1 razredu. Društvo šteje 129 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, Ohio. John Žnidarič 1S68 cert. 10578, Anton Fisovec 1880 cert. 10579. Oba v I razredu. Druš. šteje 33 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v Chicago, 111. Luka Carolk 1876 cert. 10594 I razred. Druš. šteje 137 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Frank Gosenica 1S91 cert. 10597 I razred. Druš. šteje 241 udov.
K društvu sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Jožef Stariha 1887 cert. 10598, Blaž Črneč 1SS8 oert. 10599. Oba v I razredu. Druš. šteje 38 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Ivan Glažar 1884 cert. 10604, Anton Krnic 1879 cerf. 10605. Oba v I razredu. Druš. šteje 99 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Frank Matko 1888 cert. 10625 II razred. DruŠ. Šteje 145 udov.
K društvu sv. Barbare Št. 79 v Hulwood, Pa. Josip Glas 1879 cert. 10633 I razred. Društvo šteje 16 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisbolm, Minn.Geo Hercegonjar 1872 cert. 10645 Ilrazred. Društvo šteje 142 udov.
K d ruš t to sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Josip Janežič 1883 cert. 10647, John Germ 1885 cert. 10646. Oba v I razredu. Društvo šteje
36	udov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Simon Mrvoš 1875 oert. 10649, Vinko Polič 1880 cert. 10648. Oba v I razredu. Društvo šteje 173 udov.
K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Jožef Majerle 1876 cert. 10652 I razred. Društvo šteje 148 udov.
K3 društvu sv. Jerneja št. 8 v Aurora, 111. Josip Ferenček 1880 cert. 10653 I razred. Društvo šteje 12 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Frank Funland 1877 cert. 10654, Peter Hoffa 1880 cert. 10655. Oba v I razredu. Društvo šteje
37	udov.
K društvu (Fv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth Minn. Lucija Majerle 1882 ceTt. 10651. Društvo šteje 47 udov.
iK društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Ktarina Gregorič 1875 cert. 10650. Društvo šteje 54 udov.
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Zofija Gorenc cert. 9312. Društvo šteje 55 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Bradock, Pa. Barbara Mohovlič cert. 9137, Mary Udovič oert. 9187, Ivana Žust cert. 9028. Druš. šteje 30 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Ana Bosa cert. 10189, Franca Klancax cert. 9125. Društvo šteje 110 udov.
»Iz društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. John Terlep cert. 6827, Anton Kompare oert. 6512, Anton Jurjevič cert. 5586. Vsi v I razredu. Društvo šteje 42 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa Andrej Renko cert. 5270 I razred. Druš. šteje 75 udov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. John Čeme cert. 7382, Frank Papež cert. 6670, Jakob Mlakar cert. 4348, Peter Simoni« cert. 10246, Josip Jakič cert. 5206. Vsi v I razredu. Druš. šteje 54 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Marija Stremfelj eert. 9269. Druš. šteje 57 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 34 v Cleveland, Ohio. Eva Rozman cert. 9412, Ivana Mihelič cert. 9385. Druš. Šteje 80 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Marija Rihtar eert. 9762. Druš. šteje 20 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, Ohio. Ivan Rozman cert. 4052, Frank Mihelič cert. 4701, Ivan Cimperman cert. 4932, Alojz Dumelj cert. 7905 v I razredu. Rudolf Grečar cert. 5705 II razred. Druš. šteje 120 udov.
Iz društva sv Jožefa št. 52 v Mineral, Kana. Florijan Rihtar eert. 3167, Franc Pintar cert. 5531, Franc Karara cert. 7543 v I razredu. John Zumer oert. 3173, Math Praprotnik oert. 6664. Oba v II razredu. Druš. Šteje 62 udov.
v Ely, Minn. Josip Pavec eert. v Ely, Minn. Anna Pavee cert.
Hz društva sv. Jurija Viteza št. 49 v Kansas City, Kans. Franc Božič cert. 3228 H razred. Ivan Anziček cert. 6573, Franc Wišček cert. 5991. Oba v I razredu. Druš. šteje 68 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Matevž Nehoda ©ert. 4695 II razred. Društvo šteje 71 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Nikolaj Bosa cert. 3845, Jožef Klančar cert. 6738, John Routar eert. 2068. Vsi v I razredu. Druš. šteje 183 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Frank Butara cert. 5721, Franc Gorenc cert. 4342, Jožef Benko cert. 7517. Vsi v I razredu. Društvo šteje 175 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 vBraddock, Pa. John Mahovlie cert. 2037, Matija Mužar cert. 6739, Anton Udovič oert. 2097. Vsi v I razredu. Druš. šteje 186 udov.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Lemont Furnace, Pa. Anton Kodrič cert. 4885 I razred. Društvo šteje 45 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 Sparta, Minn. John Domanovski cert. 6658 I razred. Društvo šteje 73 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Ivan Zust cert. 5691 I razred.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver. Colo. Josip Behal cert. 6259. Anton Kovač eert. 2686. Marko Brozich cert. 5892, Leopold Korsič cert. 5036. Jakob Meden cert. 4S32, Frank Jeran cert. 7176. Vsi v I razredu. Društvo šteje 99 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Ivan Sluga cert. 4718, John Geršie ccrt. 7378. Oba v I. razredu. Društvo šteje 34 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Janez Jankovič cert. 1690. John Mam eert. 3246, Anton ilihelič cert. 75S4. Vsi v I razredu. Društvo šteje 146 udov.
Iz društva <=v. Ime Jezu-s št. 25 v Eveleth, Minn. Marija Jankovič čert. 8917. Društvo šteje 45 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Helena Kovač cert. 8S15, Ana Brozich eert. 8799. Društvo šteje 46 udov.
Tz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Marija Gazvoda cert. 8276. Društvo Šteje 123 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda Šl. 9 v Calumeth, Mich. Frane Gazvoda ce.rt. /82 I razred. Društvo šteje 240 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Leopold Bervar cert. 3635, Franc Kalan cert. 264-6. Fritz Rusold eert. 4531. Vsi v I razredu. Društvo šteje 242 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 26 v Pittsburg, Pa. Mihael Stern cert. 3452,
I	razred. Jožef Sajn cert. 1801 H razred. Društvo šteje 57 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Marjeta Renko eert. 8211. Društvo šteje 20 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 4027 I razred. Društvo Šteje 171 udov.
Tz društva sv. Cirila in Metoda št. 8039. Društvo šteje 120 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111., Jožef Kukec cert. 10206, Frank Obstetar cert 7902. Oba v I razredu. John Kerin eert. 6558
II	razred. Društvo šteje 126 utdov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. John Smrke cert. 7568 H razred Druš. šteje 32 udov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 6 v Lorain, O. Jakob Svete cert 10102 I razred. Druš. šteje 39 udov.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. John Šukle cert. 6688 I razred. DruŠ. šteje 46 udov
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Petar Podvratnik eert. 2809, Frank Zacvikovnik cert. 5065. Oba v I razredu. Druš. šteje 63 udov.
Iz društva sv Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. Frank Japelj cert. 7155 II razred. Društvo šteje 54 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Matija Brine cert. 5148 I razred Društvo šteje 37 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Katarina Jurjevič cert. 10054. Druš. šteje 3 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Urša Podvratnik cert. 9644, Marija Zacvikovnik eert. 9654.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Josip Tomljanovič cert. 7799, Frank Zalar eert. 6770 I razred. Društvo šteje 46 udov.
Iz društva sv. Mihael Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Jožef Covž eert. 2387, Evgen Genari cert. 7618, Valentin Šišek eert. 3964, Anton Ucman cert. 998S. Vsi v I razredu. Društvo šteje 93 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Frank Mihelčič cert. 7677 I razred. Društvo šteje 115 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydel, Pa. Jožef Mehle cert. 10254, Jakob Naglic cert. 10075, Janez Skrajnar oert. 6525, Matija Vras cert. 1262. Vsi v I razredu. Društvo šteje 102 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Ivan Štremfelj cert. cert. 1929, Leopold Vatavee eert. 4886. Oba v I razredu. Druš. šteje 145 udov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. Jožef Fatur cert. 6653 I razred. Druš. šteje 98 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Jožef Žibert cert. 5464, H razred, Jožef Videnič eert. 4920 I razred. Druš. šteje 84 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Mihael Malgary cert. 7473 I razred. Druš. šteje 181 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm. Minn. Frank Boje cert. 10166, Frank Papič cert. 7722, Blaž Seme cert. 576, Josip Toni cert 5368, Anton Toni eert. 6871, Frank Zobec cert. 491. Vsi v I razredu. Društvo šteje 141 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Math Burk eort. 5765 I razred. Društvo šteje 35 udov.
Tz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Marija Grbec cert. 8552. Druš. šteje 65 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Marija Milner oert. 9392. Druš. šteje 81 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Ignatz Milner cert. 3129, Josip Horvat cert. 3357, Alojz Rehar oert. 7205. Vsi v I razredu. Društvo šteje 123 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Florijan Pertinac cert. 7186 I razred. Druš. šteje 63 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Marija Začinkovnik cert. 9654. Društvo šteje 30 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. John Domovski eert. 6658 I razred. Društvo šteje 72 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Jožef Zefran cert. 2099 I razred. Društvo šteje 189 udov.
Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberton, O. Rudolf Pucelj cert. 6639
I razred. Društvo šteje 28 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Josip Jakse cert. 5663 I razred. Društvo šteje 39 udov.	•
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Martin Jelnikar cert. 4336 I razred. Društvo šteje 176 udov.
Iz društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Jožef Kagovski oert. 6334 I razred. Društvo šteje 56 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus v Eveleth, Minn. Frane Koloroaer cert. 1694, Jerned Peklenk cert. 5460. Oba v I razredu. Društvo šteje 148 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Marija Koloroser oert. 1694. Društvo šteje 46 udov.
Iz društva sv. Frančiška št. 54 ▼ Hibbing, Minn. John Kosorak eert. 10300. Društvo šteje 32 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. John Junk oert. 5348 I razred. Društvo šteje 243 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, HI. Johana Hribernik cert. 8170, Terezija Jordan cert. 8175. Druš. šteje 39 udov.
Iz društva *v. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Franca Klančar cert. 9125. Društvo šteje 100 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Jernej Brank cert. 4697, Frank Letnax eert. 5264, John Karbar cert. 5263. Vsi v I razredu. Društvo Šteje 69 udov.
Iz društva sv. Srca Jez. št. 2 v Ely, Minn. Jožef Govednik cert. 699, John Marčen čeri. 466, Matija Sekula cert. 7710. Vsi v I razredu. Društvo šteje 128 udov.
Siromašni bogataš.
(Legenda od L. Tolstoja.)
Bogat mož je ležal za smrt bol a«. Vse življenje je bil trd in zelo skop ter nagrabil veliko premoženje.
„Človek ne sme biti drugačen", je večkrat rekel, ako imu je kdo predbacival skopuštvo; „v življenju je denar vse — le'de»ar---"!
Tudi sedaj, ko se je približala njegova poslednja ura si je mislil: „Naj-brže je tudi onem svetu denar — vse. Preskrbeti se moram, da ne bodem na onem svetu trpel pomanjkanja."
Poklical je k sebi svoje otroke, poslovil se od njih in jim zapovedal. da morajo v njegovo krsto dati žakelj ' zlata.
i "Ne hranite." je rekel, "denite , dovolj denarjev notri."
Isto noč je umrl. i Otroci so izvršili povelje očeta in dali v krsto več tisoč rubljev zlata.
Ko je bil pokopan in dospel na drugi svet, so ga pričeli razne stvari iz-praševati in pregledovali so njegovo spise, to je trajalo ves dan.
Bogataš je komaj pričakoval večera. Gladen je bil kakor volk in čutil, da ga žeja popolnoma omaga. Usta je imel suha in jezik se ni več pre.nikal.
"Zgubijen sem," si je mislil.
Hkrati je ugledal jedilnico obloženo z jedili in pijačo. Dozdevalo se mu je kakor bi bila železniška restaura-eija. Vse je bilo tukaj dobiti, celo delikatese in pijačo. Nekaj so celo pekli na malem ognjišču.
"To je prav," si je mislil bogataš. "Kako dobro sem uganol, da je tukaj ravno tako kakor pri nas doli. Kako prav sem naredil, da sem denarje seboj vzel. Sedaj si bodem pa privoščil, dobro jedel in pil."
V Koliko velja to?" je vprašal ka-zaje na kruh obložen s sardinami.
" Ted no kopejko," je odgovoril služabnik.
"To je pa po ceni." si je mislil bogataš. <-To je nemogoče.... moram še jedenkrat vprašati."
"Koliko pa to velja?" je vprašal in s prstom kazal na dobro dišeče paštete."
"Tudi jed no kopejko," je odgovoril smeje služabnik. Strmljenje bogataša ga je razveselilo.
"Ako je temu tako, prosim vas, dajte mi brž na krožnik deset sardin in pet paštet." je rekel bogataš, "in potem še —"
Gledal je poželjivo po okusnih jedilih in se oziral kaj bi še izbral.
Služabnik ira je čul, a ni hitel.
"Pri nas se mora vse vnaprej plačati." rekel je kratko.
"Vnaprej? Prav rad......"
Bogataš je zvlekel iz žepa cekin za pet rubljev.
"Tako, prosim."
Služabnik je cekin ogledoval od vseh strani.
"Ne, to ni prava kopejka," ter dal cekin bogatašu nazaj.
Služabnik je napravil a rokami znamenje in dva čvfsta moža sta prijela bogataša in odvedla iz jedilnice.
Bogataš je bil užaljen in zelo poparjen.
"Ali ni to smolal" je premišljeval. "Videti je. da tukaj »»prejemajo samo kopejke 1'. Kako čudno! Zme-njati bodem moral zlato."
Ne. da bi se dolgo premišljeval, je hitel k svojim sinovom in jim rekel v spanju:
"Vzemite zlato nazaj; ne potrebujem ga. Namesto njega denite mi v krsto vrečo samih kopejk. Če ne poginem."
Prestrašeni otroci so drugo jutro napravili kakor jim je oče ukazal v sanjah; vzeli so iz krste zlato m v njo položili vrečo kopejk.
"Sedaj pa prosim," je klical bo-gataš služabniku. " dajte mi hitro kaj jesti, zelo sem gladen!"
"Pri nas se vnaprej plača," mu je ravno tako resno sedaj odgovoril služabnik kakor preje, j "Tako, prosim!" rekel je bogataš služabniku in mu molil celo perišče novih, svetlih kopejk. "Toda, brzo prosim! *'
Služabnik je ogledoval denar in se smejal.
"Vidim, da ste se vi doli na zemlji zelo malo naučili. Mi ne sprejemamo tukaj one kopejke, ktere vi v rokah držite, ampak one, ktere ste izročili v tuje roke. Premislite: ali ste kedaj dali kakemu siromaku kaj miloščine, ali pa kedaj pomagali siromakom T" Bogataš je pobe sil oči in premišljeval. Nikdar ni komu kaj pomagal, nikdar ni z dobrim namenom dal siromaku uborne kopejke.
Dva krepka moža sta prijela bogataša in ga odtirala iz jedilnice.
Po banketa.
Gogl: "Pojdiva še v ta saloon, da slovesno končava."
Bugl: "Menim, da ne gre, je že pozno (pogleda na uro). Jo j moji sovražniki!"
Gogl: "Vse dobro, stara je že ▼ postelji."
Pomoček zoper spanje pri pridigali.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 t Superior. Wyo. Andrew Susmel cert. 4453, Oiril Dornik eert. 1811. Oba v I razredu. Društvo šteje 14 udov.
la društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. John Mlklič cert. 4466 I razred. Društvo šteje 72 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Ros-lyn, Wash. Josip Radoševič cerfc. ^112 I razred. Društvo šteje 171 udov.
Iz -drštva sv. Alojzija št. 18 v Roek Springs, Wyo. Marko Sikič cert. 4843 II razred. Društvo šteje 242 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, Ul Marko Obennan oert 6766 I razred. Društvo šteje 126 udov.
1» društva sv. Petra in Pavla št. 60 v Thomas, W. Va. Mihael Urhank eert. 5965, Josip Drole oert. 5962, Ivan Lustrik cert. 5945. Vsi v I razredu. Društvo šteje 19 udov.
Is društva sv. Jožefa št. 17 t Aldridge, Mont. Alojz Urbančič cert. 4311 I razred. l>ruštvo šteje 60 udov.
la društva sv. Jožefa St. 29 t Imperial, Pa. John Osterman cert. 6197 I razred. Društvo šteje 59 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Heading, Pa. Martin Težak cert. 6934 I razred. Društvo šteje 36 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge. Mont. Frančiška Urbančič eert. 9902. Društvo šteje 38 udov.
Iz društva -v. Jožefa št. 12 v Pitt>burg, Pa. Frank Ramos cert. 7266 I razred. Društvo šteje 83 udov.
ZOPET SPREJETI.
V	društvo -v. Jurija št. 22 v So. Chicago. III. Luka Čaralk cert. 2971 I razrt d. I»ruštv7>šteje 127 udov.
V	društva -v ISarhare -t. 3 v La Sale. lil. Math Hribernik cert. 572, Loui< Jordan >ert. ">^4. John Hakoše eert.10144. Vsi v I razredu. Društvo šteje 71 udov.
A" društvo -v. Alojzija št. 31 v Braddock. Pa. Jožef Klančar I razred. Društvo šteje 183 udov.
V	društvo -v. d, /.efa -t. 74 v Tvre. Pa Alojz Mali cert. 6590 I razred. Društvo ~ieje udov.
V	društvo sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Goff. Pa. John Klančnik cert. 78">4. Jakob Kom r cert. 7598. Frane Paulaueič eert. 7(501. John Kabič. cert-7856. A->i v 1 razredu. Društvo šteje 24 udov.
V	društvo sv. Jožefa Št. 53 v Little Falls, X. Y. John Keržič oert. 703S I razred. Društvo šteje 55 udov.
V	društvo Petra in Pavla št. 51 v Murray. Utah. Angela Svete cert. 9732 Društvo Šteje 21 ud< v.
V	društvo . Barbare št. 3 v La Salle, 111. Xellv Novak cert. 818S.
Društvo šteje 41 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Josip Svete cert. 3856.Mihael Kraško vi č cert. .1426. Oba v razredu. Društvo šteje 48 udov.
V	društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. Martin Novak oert. 610 I razred. Društvo šteje 72 udov.
V	društvo -v. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge. Pa. Franc Zupančič cert. 6249 I razred. Društvo šteje !>4 udov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown. Pa. Frapk Gerbec cert. 3S<>4 I razred. Društvo šteje 116 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Llodell, Pa. Matija Kubar eert. 2200 I razred. Društvo Šteje 103 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis. Ind. Frank Zacinkovnik oert. 5065 I razred. Društvo šteje 64 udov.
!*»-'.•«■ -a
ODSTOPILI.
Alojz Kljun, oert. 6990, roj. 1890 I iwz. od društva sv. Petra in Pavla, št. 12 Pueblo, Colo., k društvu sv. Janeza Krst. žt. 37, Cleveland, Ohio. Prvo društvo šteje 97, drugo 125 udov.
Jernej Hafner, cert. 7394 roj. 1888 I razed od društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. k društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Prvo društvo šteje 74, drugo 243 udov.
PROŠNJA.
•Novo društvo sv. Andreja, v Forbes, Colo., hoče pristopiti k J. S. K. Jednoti.	*	,
Imena članov:
Johin Perusik r. 1888 cert. 10656, Martin Orekar, 1872 cert. 10657, Joha Romas 1877 cert. 10658, Frank Bele 1876 cert. 10659, Martin Bišia-rich 1888 cert. 10660, Geo Preskar 1878 cert. 10661, Anton Orekar 1887 cert. 10662, Franc Tomšič 1866 eert. 10663, John Orekar 1885 e-rt. 10664, Jos. Pil t aver 1890 cert. 10665, Luka Verhovnik 1876 cert. 10666, Andrej Sabee 1877 cert. 10667, Frane Tomažin 1881 cert. 10668, Franc Uenik 18S6 cert. 10669, Franc Orekar 1S63 cert. 10670, Marija Orekar 1875 oert. 10671. Vsi v I razredu.
i Od društva sv. Alojzija Št. 36 v Conemaugh, Pa. Josip Hočevar cert. 7'212 11 raz red. Društvo šteje 175 udov.
Od društva sv. Alojzija št.20 v Braddock. Pa. Anton Blažič cert. 3946 I razred. Društvo šteje 182 udov.
Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Rudolf Anton cert. 5312 I razred.'Društvo šteje 175 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Lovrenc Flis cert. 1671. Matevž .Tan.-ar eert. 4a3S. Oba v 1 razredu. Društvo šteje 146 udov.
Od društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray. Utah. Ika Galič. Društvo Šteje 20 ulov.
ČRTANI.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conon;augh. Pa. Julija Močnik cert. 8423. Društvo šteje 39 udov.
Iz društvu sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kans. Josip Zupan cert. 3886 I razred, Anton Zupan cert. 1014 H razred. Društvo šteje 66 udov.
Iz društva sv: Petra in Pavla št. 65 v Mainstique, Mich. Josip Mirosla-vič cert. 5501 II razred. Društvo šteje 14 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Marija Brank cert. 8768. Društvo šteje 27 udov.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Ivan Pavlin, eert. 7242. ud dr. sv. Roka, št. 55 v Orient, Pa. umrl 26. sept. 1906. Vzrok smrti: ubit v ru Iniku. Zavarovan je bil za $1000. Dr. šteje 44 udov.
Jakob Plut. cert. 1118. ud društva sv. Jožefa, št. 14 v Crockett, Cal. umrl 20 avg. J 90S. Vzrok smrti: ubit v rudniku. Zavarovan je bil za $500. Društvo .šteje 44 udov.
John Pogorele«, cert. 5329 J-lan društva Srca Jezusa, št. 2 v Ely, Minn. Umrl 30 avg. 1908. Vzrok smrti je padel iz voza. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 131 udov.
Josip Pompe. cert. 5707 ud društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Umrl 16. sept. 390S. Vzrok smrti: ubit pri napadu. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 67 udov.
Ignac Dcželan, cert. 2511, ud društva sv. Jožefa, št. 45 v Indianapolis, Ind. Umrl dne 30. -ept. 1908. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 65 udov.
Anton Babic. eert. 7001 član društva sv. Alojzija, št. 13 v Baggaley, Pa. Umrl 1. sept. 1908 Vzrok smrti: typhoid in pneumonia. Zavarovan je bil za $1000.
Mihael Cerček, član društva Marije Pomagaj, št. 42 v Pueblo, Colo. 3995. Umrl 18 septembra 3908. Vzrok smrti je jetika. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 53 udov.
Frank Raušelj. cert. 3961 član društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, M:nn., umrl v gozdu. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 141 udov.
PREMEMBA RAZREDA,
" Ivar. Šuštaršič, eert. 3078, ud društva sv. Alojzija, št. 31 v Braddock, Pa.,žel i prestopiti iz druzega v prvi razred.
PRESTOPILI.
John Lovšin, eert. 5868, roj. 1863, I raz. od društva sv. Barbare št. 47 Aspen, Colo, k društvu sv. Jožefa, št. 21. Denver, Colo. Prvo društvo šteje 99, drugo 105 udov.
Marija Kosec, cert. 9122 roj. 1867, od društva sv. Alojzija, št. 31 Braddock, Pa. k društvu sv. Petra in Pavla, št. 66 v Joliet, 111. Prvo društvo šteje 109, drugo 4 članice.
Frank Vodopivec, cert. 6279 roj. 1879, 1 raz. od društva <sv. Petra in Pavla, št. 35 v Lloydel, Pa. k društvu sv. Petra, št. 69 v Thomas, W. Va. Prvo društvo šteje 106 udov, drngo 22.
Marija Vašek, cert. 8056, roj. 1882, od društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 9 Calumet, Mieh. Prvo društvo šteje 121, drugo 123 Članic.
Frank Šašek, oert. 335, roj. 1876, Iraz. od druStva sv, Cirila in Metoda, št. 1 v Ely, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 9 v Calumet, Mich. Prvo društvo Šteje 172 udov, drugo 240.
Geo. Pavelič, cert. 6257, roj. 1873, I raz. od društva sv. Jurija, St. 22 60. Chicago, 111. k društvu sv. Petra in Pavla, št. 51 v Murray, Uteh. Prvo društvo Šteje 128, drngo 49 udov.
Imenik uradnikov
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn.
Matija Agnič, predsednik; Ivan Ilabian, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Štefan Banovec, zastopnik. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje v stari cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popoludne.
Društvo sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, "Minn.
Josip Lovšin, predsednik, P, O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. 0. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 95. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale.
Društvo sv. Barbare SteT. 3 t La Salle, HL
John Obrstar, predsednik, 1053 2 M St.; Josip Spelič, tajnik 1058 2nd St.; Ivan <$rieer, blagajnik, 10582'd St.; Josip Hribernik, zastopnik, 228 Crosset St. Vsi v La Salle, I1L
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka
Društvo sv. Barbare štev. 4 ▼ Federal u. Pa.
Fran Starman, predsednik, P. O. Box 38, Burdine, Pa.; Ivaa Guzelj, tajnik, P. O. Box 351, Morgan, Pa.; Ivan Keržišnik, zastopnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-žišnika na Burdine, Pa.
Društvo sv. Barbare štev. 5 v Sou-
danu, wi'tih.
Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Josip Znidaršič, tajnik, Soudan, Minn.; Martin Stukelj, blagajnik, Soudan, Minn.; Anton Ste-phan, zastopnik, P. 0. Box 772, Soudan, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soudanu. Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio.
Fran Krištof, predsednik. 405 llth Avenue; Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Avenue; Josip Mramor, blagajnik, 583 10th Avenue; Mat. Vidrih, zastopnik, 508 10th Ave. Vsi v So. Lorainu, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik, 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v basmentu slov. cerkve na 8th St.
Društvo sv. Štefana št. 11 v Omaki, Nebr.
Pavel Mihalič, predsednik, 1452 So. 18th St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 South 15th St.; Fran Žitnik, blagajnik, 1108 Sonth 22nd SL; Josip Pezdirc, zastopnik, 1655 So. 28th St. Vsi v Omahi, Neb.
"Društvo zboruje vsako drngo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki Soli, 14 Pine St., Omaha, Neb.
Društvo sv. Jožefa itev. 12 v Pitta-bur gu, Pa.
Fran Kres se, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 57 Villa St., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 79 High St., Allegheny, Pa.; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne t dvorani avstr. Neme«v, Cor. High ft Humboldt St. A Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. IS v Bagga-lsj. Pa.
Fran Božič, predsednik, P. O. Box
45; Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 51; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Baggaleyu, Pa.
Društvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, CaL
Marko Dragovan, preds.; Stefan Jakša, tajnik; Fran Velikonja, bla-bajnik; Jakob Judnič, zastopnik. Vsi v Croekettu, Cal.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo •nesMseo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. IS v Pneblu, Colo. Martin Kočevar, predsednik, 1219 Eillers Avenue; Fran Mehle, tajnik, 1208 Bohmen Avenue; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1209 South Santa Fe Avenue. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fe Ave.
Društvo sv, Cirila in Metoda štev. It v Johnstownu. Pa.
Josip Intihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8tb Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastopnik, 1105. Virginia Avenue. Vsi v Johnstownu, Pa.
Društvo sv. Jožefa št. 17 ▼ Aldridge, Mont.
Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobec, tajnik, P. O. Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, P. 0. Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge.
Društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo. Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 383; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastopnik, L. Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop.
Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue; Ivan P. Palčič, tajnik, 502 llth Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 487 13th Avenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor, 10th Avenue & Globe St. Vsi v Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 33th Ave.
Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta*
Minn
Mat. Zadnjik, predsednik, P. 0. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600. Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo.
Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver.
Društvo sv. Jurija it. 22 v Somtk Chicago, 111.
Fran Medoš, predsednik, 9483 Ew-ing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dučič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš, zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vsi v So. Chicagu, 111.
DruStvo zboruje 2. nedeljo ▼ mesecu zvečer v MedoSevi dvorani, 9& ulica in Ewing Ave.
DruStvo sv. Jožefa štev. 23 v Saa Francisco, OaL Ivan Knkar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariha, tajnik, 2000 19th
St.; Matija Vidmar, blagajnik, 097 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franeisen. Društvo zboruje vsako 3. sredo t
DruStvo Sveto Ime Jezus iter. SI v Eveleth, Mina.
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. -726 ; Ivan Škrabee, tajnik ; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. ob V/2 uri popoludne nad First National Banko.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Društvo sv. Štefana št. 26 v Pitts-bur gn, Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill,- Allegheny, Pa.;
Louis Zalar, tajnik. No. 5142 Natron Alley, Pittsburg. Pa.; Anton Skrbeč, blagajnik, 5114 Natron Alley, Pittsburg. Pa.; Louis Zalar, zastopnik, 5142 Natr6n Alley, Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Društvo sv. Mihaela Arh. štev. 27 ▼ Diamondville, Wyo.
Alojzij Penca, predsednik, P. O. B, 15; Fran Perušek, tajnik, P. O. Box 65; Josip Penca, blagajnik, P. O. B. 35.
A nt. Arko, Box 172. Vsi v Diamond-wille, Wyo.
Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Danica št. 28 v Cum-berlandu, Wyo.
Ivan Šefrer, predsednik, P. O. Box
64; Anton Jeran, tajnik, P. O. Box 246, Jurij Jaklovič, blagajnik, P. O. Box 137; Josip Felician, zastopnik, P. O. Box 266. Vsi v Cumber-landu, Wyo.
Društvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa.
Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; Josip Jankel, blagajnik, P. O. Box 152; Anton Tavželj, zastopnik, P. O. Box 62. Vsi v Imperialu, Pa Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chis-holmu, Minn.
Ivan Kočevar, predsednik, P. O Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P. O. Box 566; Fran Ravšel, blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik^ Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu.
Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa.
Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germf, tajnik, Box 57, Braddock, Pa.; Anton Sotler, blagajnik, Box 266, Braddock, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik. Box 154, Linhart, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda štev. 32 ▼ Black Diamondu, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. 1 O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi trije v Black Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob 1. uri »opoldan.
Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.
Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi-, čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Trestle.
Društvo ar. Petra in Pavla štev. 36 v LloydelL Pa.
Anton Bombaž, predsednik, On«-linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik. Box 1; Anton Bombae, blagajnik, Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Boj 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. v
Društvo zboruje vsako 3. nedelje pri Petru Valka ▼ Lloydellu.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa.
Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, John Potokar, tajnik, Box 16; Fr. Sega, blagajnik, Box 19; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vs? v Conemaugh, Pa.
Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Drmštve sv. Janeaa Krstnika št. 37 ▼ Cleveland*. Okie.
Fran Spelko, predsednik, 3564 81
Clair Ave., N. C.; John Ausee, tajnik, 3946 St.Clair Ave. N. E.; Aloj-sij Reeher, blagajnik, 1223 St. Clair Ave., N. E.; Anton O čepek, ft op nik, 1063 E. 61st St., N. E. V« » Clevelandu, O.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St.
DruStve "Sokel" štev. 38 v Pmsble,
Colo.
Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik. 1245 South Santa F6 Ave.; Josip Culig, blagajnik, 1219 South Santa Ff Ave. Sava Radakovič, zastopnik, 170S E. Abriendo Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo sv. Barbare št. 39 v Res-lyn, Wash.
Anton Čop, predsednik, Box 446; Iv. Majnarič, tajnik, Box 409; Tome Majnarič, blagajnik, Box 535; An ton Janeček, zastopnik, Box 188. Vsj v Roslynn, Wash.
Društvo sv. Mihaela Arh. štev. 40 v Claridge, Pa.
Pavel Pušljar, predsednik, Bo* 295; Lovrenc Bitenc, tajnik, Box 435; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jerina, zastopnik, Box 204 Vsi v Claridge, Pa.
Društvo zboruje 2. nedeljo v me--*ecu oh 9. uri dop. v nemški d ani.
Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio.
Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kaj>la, tajnik, Box 60; Fran Goiičič, blagajnik, Box 425; Fran Jurjavčič, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, 0.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo.
Josip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fe Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran lihčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. ari dop. in ob 8. uri zvečer aa South Santa Fe Ave. št. 1207.
Društvo sv. Alojzija št. 43 v East *	Helena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box p 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont.
Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
^
Društvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton, Ohio.
Mat. Kramar, predsednik, Box
223; Frane Tonja, tajnik, Box 234; Ivan Perčič. blagajnik, Box 44»6 Murray, Utah,	Geo Starče-
vie zastopnik Box l/>4 Murray, Utah.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind.
Jernej Stanfel, predsednik, 730 Hough Street; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gaenik, blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianaoolisu, Ind.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St.
Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo.
Josip Eoršuar, predsednik, Box 419; Lotus Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vsi v Aspenu, Colo.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas. Mihael Novak, predsednik, 408 Ferry St.; Marko G-ustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Š pehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas.
Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. A Barnett Avenne, Kansas City.
Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn«, X. Y.
Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Taseotti, zastopnik, 135 Scholes St. Vsi v. Brooklynn, N. Y.	*
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilu* Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St^ Brooklyn.
DrnStve sv. Petra in Pavla št. 61 v 4 Murray, Utah.
Mark Petrič, predsednik, 13 First Ave., Murray, Utah; Jolia Perčič,. tajnik, Box 466, Murray, Utah; Geo Starčevič, blagajnik, Box 104, Murray, Utah; L. Mihelič zastopnik, Box 242, Murray, Utah.
DruStvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jedeu mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller.
Društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kansas.
Martin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran Au-gustin, tajnik. Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; Ign. Gros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas.
Društvo zbornje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Filip Brinerja v East Mineralu.
Društvo sv. Jožefa št. 5 S v Littu Falls, N. Y.
Fran Rožane, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik. 49 German St.; Jakob Ruparšek, 5S5 East Mill St.; Anton Keržič, zastopnik, 39 Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani g. Fran Rožanca.
Društvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bing, Minn.
Peter Strk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan Povše, blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn. ♦ Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop.
Društvo sv. Roka št. 55 v Uniontown Pa.
Anton Korbar, predsednik, Box 54 Brownfield, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Bx 65, Brownfield,Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 56 v Snje-rior, Pa.
Fran Gerčman, predsednik, Box
33;Jos. Použul, tajnik, Box 75, Bre-ceville, Pa., R. F. D. No. 3; Tooraž Mlakar, blagajnik, Box 75; Fr. Gerčman, zastopnik, Box 33.
Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa.
Anton Martinšek, predsednik, Box 125; John Bolka, tajnik, Box 44 Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff.
Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont.
Ivan Kostelc, predsednik. Box 61; J. Luzar, tajnik, Box lf>5; I. Češarek, blagajnik, Box 16; John JanŠkovič, zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka.
Društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn.
Anton Bambič, predsednik, Bo* 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka.
Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa.
Anton Križe, predsednik, 231 Jefferson St.; John Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špehar,blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi
Društvo sv. * Florjana, št. 64 v 80. Range, Mich.
Paul Lukanič, predsednik, B06 141, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, MJch.; Anton Štimae, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range. Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range.
Društvo s v. Petra in Pavla št. 69 v Manistique, Mich.
Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Coetelo.
Društvo rr. Pstra in Pavi« štev. M v Jolietu, HL
Anton K osi Že k, predsednik, 1151
Mihael Variljan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietn. 111.
Društvo sv. Joiefa štev. 67 v Tale, Kansas.
Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Frisian, tajmk, Box 147; Mat. Dernulevec, sastop-nik, Route Ne. 2, Bx. 9' Mulberry, Kans.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo
▼	mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani.
Društvo Isus Prijatelj Malemik štev. 68 v Monessen, Pa.
Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monessen u, Pa. DruŠtvo zboruje vsako 5L nedeljo
▼	meseeu ob L uri pop.
Društvo sv. Petra št. 69 v Tkomaa, W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Tbomasu, W. Va.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo Zvon št. 70 ▼ Chicago, DL
Josip BIič, predsednik, 99. W.22nd Place; Mirko Ciganič, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi ▼ Chicagn, 111.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani na 22nd PL & Lincoln St.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, Ohio.
Jos. Jakoš, predsednik, Box 858; M. Slapnik, tajnik, Bx 694; J. Jevni-kar, blagajnik, Box 192; M. Slapnik, zastopnik. Box 694. Vsi v Collinwoo-du, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravens-dale, Wash.
Pavel Ivoss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastojnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v Fran Led-vifovi dvorani
Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa.
Martin Rihel, predsednik, Box 14, Tyre, Pa.; Leopold Vesel, tajnik, Box 65, Tyre, Pa.; Ferdinand Mes-sner, blagajnik, Tyre, Pa.; Janez Razpet, zastopnik, Box 4, Tyre, Pa.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri pop. v dvorani g. Mihael Lenarta.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 78 v Canonsburg, Pa.
Josip Mravinec, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik, Manifold,
Penna.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca.
Društvo sv. Jožefa št. 76 ▼ Oregea City, Ore.
Josip Smrekar, predsednik, Box
277; Matija Justin, tajnik, Box 104; Mat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi
v Oregon City, Oregon.
Društvo boru je vsako 3 nedeljo v mesecu pri Matev* Polajnarju.
Društvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Goli. Pa.
John Brandstetter, predsednik, Bx 323; Franc Jerič, tajnik, Box 272, Goff, Pa.; J. Koračin, blagajnik,Bx 494; Jos. Progar, zastopnik. Vsi v Goffu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Josipa Progar.
Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo.
Ivan Drobnič, predsednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelie, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 12. ▼ meseeu v dvorani pri rudotopifeieL
Društvo sr. Barbare št. 79 t Hail-wood. Pa.
Martin Šinkovec, ppredsednik, Bx 135;Alojz Kith, tajnik, Box 133; Josip Penič, blagajnik, Box 85.
Andrej Heimbring, zastopnik Društvo zboruje vsako 3. nedeljo
Česnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseeu v Salam Makarou dvorani.
Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Hlimois.
Frank Praprot nik, predsednik, 624 -lurora Ave.; Albin 1 iapi\>tiiut., tajnik, 5SCJ N. Broadway; A ton Rud-n u, blagajnik, 312 So. River St.; J mej Verbič, zastopnik 4 — 1st Ave. Vsi v Aurora, 111.
Se' se še vsako drugo nedeljo v mesecu ob Sh zjutraj v Kolenčovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krst. štev. 82 v Cheboygan, Wis.
Anton Kamin, predsednik, 515 Water St.; Jos. Meznareič, tajnik, 509 X. Water St., J. Versaj, blagajnik, 513 Water St., John Vršaj, zastopnik 513 N. Water St. Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih g. Anton Suša.
Društvo sv. Martina,, štev. 83. v, Superior, Wyo.
Anton Bogataj, predsednik, Anton j Chater, tajnik, John Iiapotnik, blagajnik, John Šilec, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo.
Društvo sv. Andreja, štev. 84. v Forbes, Colo.
Geo. Preskar, predsednik, Anton Celigoj, tajnik, Martin Orekar, blagajnik in zastopnik. Vsi stanujejo v Forbes, Colo.
Društvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v mesecu v dvorani brata Martina Orekarja.
OPOMBA. Ta imenik uradniko krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat, in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročene. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gl. tajnik
Tatica.
Drmitre sr. Petra in Pavla štev. t« t Aquilar, Colo.
Anton Celigci. predsednic,. I\ O. Box 7; Ludlov, Colorado; Jakob
Kriminalna novela.
Sporočil sem Mr Harrisu moj prihod in se dalj časa z njim pogovarjal. Mr. Harris je bil lastnik najboljše londonske detektivne pisarne. Nikakor ga nisem mogel prepričati, da bi bil jaz dober za njegov urad. V najbolj živalnem pogovoru pa ga nekdo pokliče na telefon. Vjel sem njegove besede: "Jutri zvečer naj dva mojih
ljudij pazita v restavrantu----.
Gotovo, jaz sam pridem tja''. In čez nekaj časa zopet: "Savoy — — — dama — -— —. Stvar kmalu razjasnimo".
Kakor blisk mi šine v glavo pogovor, kteremu sem nedavno prisluškoval pri moji šivilji, ko sta se pri njej mudili dve dami. In vedel sem takoj, zakaj je bil vodja detektivov poklican k telefonu.
'' Mr. Harris!'' zakličem, ko zapre telefon. "Pošljite me jutri v hotel ali restavracijo Savoy . Če pridem stvari na dno in na jasno, dobim od vas sto šterlingov. Če ne, ne dobim ničesar. Ste zadovoljni?"
Sel sem torej v Savoy. Za mojo mizo so govorili o Lady Kathleen O'Shaugnessy, o ponosni, toda revni hčerki irskega peerja. V Londonu se mudi že šesto sezono. Konečno je s svojim mamljivim pogledom vendar ujela nekega ameriškega milijonarja, imenom Gliddon, ki jo je hotel že prihodnji mesec poročiti.
Ker že od Božiča nisem bil v Londonu, sem bil prav vesel, ko sem opa-zil naokoli samo znane obraze. V sredini množice sedi Milly Hope, nova zvezda na gledališkem nebu; ne daleč od nje je sedela Lady Kathleen O' Shaugnessy s svojim ženinom in s svojo teto. Ob svoji desnici opazim gospo s francoskimi potezami; toda polagome se vse osebe poizgube v veliko dvorano, kjer jih pozneje opazim okoli kave in likerjev; v dvorani je'igrala godba.
Zdajci pa se treskoma odpro ena steklenih vrat, in v dvorano plane Milly Hope bledega obraza in naježenih obrvij; njej sledi neki gospod in za njima nad toča j. Dama se vsede takoj na svoj prejšni prostor in gleda skoro obupno v tla.
"Nje ni tukaj I" zakliče, "saj sem vedeja. In baš trenotek prej sem jo še imela. Vsi vedo---."
"Gotovo, Miss," zatrjuje nadto-čaj s skrbnim pogledom. "Toda blagovolite vendar stopiti k ravnatelja
H.
Trenutek pozneje se podam k Mr. Harrisu in nisem bil kar nič presenečen, ko dobim pri njem Miss Hope z njenim imenitnim spremljevalcem. Poleg omenjenih dveh oseb, sta obiskali Mr. Harrisa tudi ravnatelj hotela Savoy, oblačilna dama, dva detektiva, preoblečena kot strežaja.
Miss Hope je udarjala z nežno no-žico v tla kot nepotrpežljiv ponny. "Vi morate najti mojo zlato verižico, morate, ali čujete, in sicer takoj!'
"Da, kmalu, čujete!" pomaga njen spremljevalec.
"Molči, Percy, moje zadeve sama preskrbim," ga zavrne Miss Hope, nakar se njen spremljevalec vsede na naslonjač. In proti Mr. Harrisu obrnjena, nadaljuje: "Pravkar sem stala pred ogledalom v toiletni sobi, in hotela odložiti prašek za obraz, ko se s ^vojo obleko dotaknem neke mimoidoče go^pe. Čutila sem roko, da sežem po njej, toda prepozno, ker je že zginila. Ah, moja krasna, fina verižica!" Miss Hope se obriše z robcem pod očmi.
"Ali ste bili sami, ko ste- odkrili zgubo ?'' se drznem vprašati.
Miss Hope za rudi; navidez se je poloti zadrega.
" Poleg mene je bila še neka druga dama," zajeclja počasi.
"Ali ste spoznali Jamo?" vpraša Mr. Harris.
Rudečica na obrazu Miss Hope se še podvoji. Upra.šujoče pogleda Percy Fitzhugha, ki se je pravkar dvi-gnil.
"Pusti vso4 stvar, Milly," reče Percy. Jutri ti kupim drugo verižico."
"Pardon." vmeša se Mr. Harris. "Slučaj je bil izročen meni v preiskavo. Verižico moramo najti na vsak način. Prosim vas, Miss Hope, da mi dragoceno stvar natančno opišete!" j Mr. Harris odpre svojo bilježnico.
"Rila je zlata in v njo so bili vloženi majhni briljanti, rubini in smaragdi." razlaga Miss Hope in se briše s svojim robcem.
"Kdo je bila dama v oblačilni sobi poleg vas?" vprašam jaz nenadno, kot bi o tem še ne govorili.
Percy se takoj obrne, precej presenečen in reče:"
"Miss Hope---eh,---
neče nikogar — — — eh, sumničiti-Tme dame nima nobene važnosti. Eh, pojdi, Milly."
Nismo ju mo^li zadržati. Komaj je Mr. Harris poizvedel še za naslov gospodične in natančnejši opis ukradene verižice. Nato sta pa odšla.
Mr. Harris se vsede. "To se ponavlja že šest tednov I" zakliče. "V hotelu se vedno krade, toda uzmoviča ne moremo izslediti. Ali ste vi videli damo. ki je stala poleg Miss Hope?" vpraša Mr. Harris nadzornico oblačilne sobe.
"Da, Sir, se reče, ne, Sir, hočem reči, ne vem, Sir---"
"Kaj hočete vendar povedati?" vzklikne Mr. Harris nervozno.
"Menim, da mi je ime dame nepoznano. Velika je, zelo lepa in vedno bleda--"
Nato pa zaprosim M Harrisa, da mi o vsej stvari natančno poroča, kar mi gospod rad ustreže.
"Že šest tednov se v hotelu Savoy v nedeljo med obedom z vrši tatvina, pa naj si že bode v oblačilni sobi, v restavraciji, v predhišju ali sploh kje drugje. Vsakovrsten lišp, žepni robci, pahljače, skratka, vse, kar lahko doseže premeteni lopov, zgine kot začarano."
"Torej ste najbrž mnenja, da imamo upraviti s tatico po poklicu, ker krade samo ženske stvari?" vprašam Mr. Harrisa."
Mr. Harris potegne pismo iz žepa. "Berite," reče.
Na listu papirja -vijolične barve čitam sledeče besede:
"Vračam vam več predmetov, ktere sem več nedelj zaporedoma izmaknil pomotoma v hotelu Savoy. U-pam, da mi oprostite in pripišete vse na račun ne vzdržljivi sili, kteri je nekdo podvržen, ki je veliko trpel."
"To pismo," nadaljuje Mr. Harris, "je sprejel ravnatelj hotela z vee svilenimi robci, pahljačami in dru giici predmeti vred."
"Toda pismo ni posebne važnosti," pripomnim in gledam t ravnokar prebrane vrste.
"To je ravno težava," odvrne Mr. Harris. "Tafc je vrnil samo najbolj priproste predmete, ne pa zlatnine in drugega lepotičja."
"Stvari moramo priti na dno. Prosim vas, da mi prepustite pismo do prihodnje nedelje zvečer."
Le z nevoljo ugodi Mr. Harris moji prošnji. Zadovoljen utaknem kuverto v moj žep.
Glasno, mrzlično trkanje prepreči najin nadaljni pogovor. Neki hotelski detektiv plane v sobo. V roki drži dolgo, zlato verižico z mnogimi dragocenimi biseri. Vnjej spoznam takoj lastnino Miss Hope.
"Kje ste dobili te stvari?" vpraša Mr. Harris.
"Neki dami je padla verižica iz žepa, ko je hotela stopiti ▼ avtomobil. Dvignil sem jo in hotel izročiti stvar
dami. "Madama," rečem, "pravkar vam je padla verižica iz žepa vašega površnika." Gospa stegne roko, vendar jo takoj zopet odtegne. "Ne," reče, to ni moje, torej mi mogli pasti iz mojega žepa." Nato
se je odpeljala. Čudno se mi zdi--
»
"Kdo je ta dama?" vpraša ravnatelj hotela, in njegov glas se je tresel razburjenja.
Detektiv mu pošepeče njeno ime v uho.
"Žal mi je," reče ravnatelj, bled kot smrt, "vendar dokler nimamo v rokah dovolj dokazov, ne sme razven Mr. Harrisa nihče zvedeti njenega imena."
Zle volje zapustim sobo. Ko pridem domov, prižgem najboljšo luč in 4>od mikroskopom zelo natančno pre-iščem pisavo Ha vijoličnem papirju. Pod sklepom ovitka, ktere sem potom pare razdelil, dobim ime izdelovalca papirja: "Lorsch, Dunaj."
Ze druzega jutra sem bil na potu na Dunaj. Maud French, hčerka nekega poslanika, je bila moja najboljša prijateljica izza mladinskih let. <'e nameravam na Dunaju poizvedeti kaj važnega, sem imel prosto pot.
Prihodnje sobote* pozno po noči se vrnem v London. Da&i truden in lačen. pokličem takoj Mr. Harrisa k telefonu.
III.
"Naravnost iz Dunaja prihajam." sporočim presenečenemu Mr. II arrisu, "kamor sem se podal, da poizvem za pisatoljico omenjenega pisma."
"No. ali se vam je posrečilo?"
Mesto odgovora izročim Mr. Harrisu zaupano mi pi>mo. Poleg pis-ma pa še kos papirja, ki je bil popolnoma jednak onemu, na kterega je pisala hotelska tatica. Rokopis in vijolično črnilo je bilo na obeh papirjih enako.
"Kdo je to pisal?" vpraša Mr. Harris.
"Povem vam. če mi zaupate, kdo je bila dama v oblačilni sobi poleg ]\tis5 Hope, in Če je identična z ono, ki je zgubila iz svojega žepa ukradeno, zlato verižico."
"Moj dragi gospod, o imenu moram sicer molčati. Bojim se, da do-
v •	C
živimo v kratkem velik škandal."
Mr. Harris je nekaj slutil tudi o Lady Kathleen, torej sem hotel biti popolnoma gotov. "Kaj, če se je detektiv pomotil, in je tat vtaknil verižico v obleko obdolžene gospe?"
'1 In pismo ? Sicer pa se dokazi proti njej vedno bolj množijo. V neki zastavljalnici v Ostendu so odkrili množico lepotičja, ukradenega v hotelu Savoy. V to zastavljalnico navadno ne hodijo -dame, ki se vozijo v avtomobilih. Avtomobil je počakal na vogalu ulice. Dama je bila gosto za^trnjena in se čuvala, da je ne spoznajo. Pred vratmi pa ji je odpadla ta-le vizitnica."
Mr. Harris pokaže za trenutek o-menjeno posetnico, ki jo pa takoj zopet skrije.
"In stvari, ktere vam je tat vrnil?"
"Smo izročili lastnikom; samo en kos še imam, za kterega se ni nihče oglasil.''
Mr. Harris mi pokaže pečat, opremljen z velikim diamantom. Ko si ga dobro pogledam, ga vrnem Mr. Harrisu.
"Ena mojih upljivnih prijateljic na Dunaju, "rečem," mi je pripovedovala sledečo, resnično zgodbo: "Pri zaročitveni slavnosti neke imenitne Angležinje z premožnim Ame-rikaneem — bila je jako potratna slavnost, za ktero je plačal stroške ženin — je pogrešila neka stara dama svoj zlati pečatnik, kterega je nosila na dolgi verižici. Dragoceni predmet ji je vrnil ženin omenjene Angležinje, seveda v duplikatu; pečatnik, ki je bil pred dvema mesecema ukraden na Dunaju, je isti, ki ga imate vi sedaj v rokah.
"Ali ste prepričani?"
"Popolnoma. Ali imate še kaj drugih dokazov proti nesrečni mladi dami, Mr. Harris?"
Detektiv mi ponudi svojo bilježnico, in jaz berem:
''Boljše oblečena, kot ji dovoljuje njeno premoženje. Ima dolgove, dolgove narejen« pri igrah. Pogosto je ni cel dopoldne doma. Ima sobo s posebnim ključem pod imenom B. Do-ran ▼ četrtem natstropjn neke hiše na Bridge St. Tam sprejema nekega sironnaško oblečenega moža, ki ji prinaša zavoje in večkrat tudi odnaša. Sploh se ženska vede jako skrivnostno."
Meni upade pogum: Vaše bliježke so popolnoma uničile moje sumnje, o kterih sem mislil, da so upravičene, pripomnim.
"Nikakor nečem podcenjevati vašega truda," reče Mr. Harris s praznim nasmehom. "Kar ste mi vi povedali, je bilo le potrdilo dejstev, ki smo jih odkrili--—"
"Stojte," ga prekinem "še ni vsega konec. Računati moramo še s Lady Kathleen O' Shaugnessy, in njenim ženinom, nekim Amerikancem. Pomislite vendar."
Mr. Harris zmaje z rameni.
"Počakajte samo en dan, da za-slišim Lady Kathleen!" prosim detektiva.
Mr. Harris premišlja. "Jutri je nedelja," reče koeečno. "Mogoče se mi posreči, da zalotim damo pri tatvini. Dobro torej! V restavrantu jo | bode opazovalo troje mojih ljudij. Vi pa pazite na damo v oblačilni sobi v trenutku, ko gre po svoj površnik. V predvorani vas pričakujem."
IV.
Seveda sem bil skoro prepričan o krivnji Lady Kathleen, ker so govorili vsi dokazi proti njej. V resnici pa nisem bil tega mnenja. Skrbno preiskavanje vijoličnega papirja me je privedlo do čudnega odkritja. Drobnogled mi je pokazal na papirju tenke črtice s svinčnikom. Ali je pisateljica ponaredila pisavo ktere druge osebe, ali pa skrila svojo lastno pisavo, da bi bila vama.
V	nedeljo se napotim v hotelsko restavracijo. V oblečilni sobi nagovorim Lady Kathleen. Poznala me je še iz prejšnjih let. Govoril »m ji o D unaju, o Maud French in njenem bratrancu Percy Fitzhughu.
"Mr. Fitzhugh je bil tu pretečeno nedeljo," rečem. "V restavraciji je nastalo veliko razburjenje.*Neka dama v njegovi družbi je zgubila verižico —--"
"Percy mi je pripovedoval o tem," i prekine Kathleen moj govor. Zdelo1 se mi je, da je zamdela v obraz.
V	tem trenutku se pojavi čudežen slučaj. Stala sva pred ogledalom, j Ladv Kathleen si je popravljala svojo kodre, jaz sem jo pa opazoval. Hipoma pa ugledam v ogledalu par nenavadnih, skrivljenih oči j : opazili sem jih že enkrat prej. Toda očij. iz kterih je prihajal tak smrtni strup Še nisem videl. Takoj se obrnem za njimi, toda že so zginile, in Čul sem samo šum žen.-ke obleke.
"Povejte mi. Lady Kathleen," zakličem. "ali poznate žensko, ki vas fako sovraži, da vam želi največje zlo in gorje?"
"Čudno vprašanje," odvrne Kathleen začudena. "Kaj vendar misli- ' te?"
"V tem restavrantu se gode čudne reči. radi česar vas bodo kmalu zaslišali. Še enkrat ponavljam vprašanje." "Poznate žensko, ki vas smrtno sovraži? Žensko s temnim o-brazom in precepljenimi očmi?"
"Precepijene oči?" ponavlja mehanično. "Ne, nimam vzroka, da bi se bala maščevanja kakšne ženske. Ali mi morete razložiti......
Časa nisem imel več. Odposlanec , Mr. Harrisa stopi v sobo in pošepeta j Lady Kathleen nekaj v uho. Vedel sem, da jo kličejo k obravnavi.
Jaz ji ne sledim. Pogled, poln strupnega sovraštva, kterega sem o-pazil v ogledalu, me ni hotel zapustiti. Vedel sem, da se mudi posestnica teh očij kje v dvorani; takoj poiščem se enega detektiva in skupno odideva, da zalotiva žensko.
Ko pol ure pozneje stopim v go- j vorilnico, stoji sredi sobe Lady Kathleen, kot vtelešena nedotakljivost in j z izrazom ledenega zaničevanja; njena teta stoka na divanu. Mr.Gliddon gleda kot okamenel svojo nevesto, in Mr. Harris je baš končal s zaslišanjem.
"Razloži mi samo eno točko. Kathleen. in zadovoljen sem," reče njen ženin s žarečim pogledom. "Kaj meniš tem, ker si toliko časa stanovala v skrivnostnem stanovanju?"
"Pojdite, in pokazati vam hočem,' odvrne Kathleen s finim najsmehlja-jem. "Znano ti je, da smo revni, kot je Mr. Harris pravkar izjavil. Potrebovala sem denarja. Imela sem dolgove od igranja, že zdavnej prej. Sedaj ne igram več. Moje stanovanje je bilo moja — delavnica. Pisala sem neumne povesti. Založnik je pošiljal svojega moža po rokopis in mi vra^ čal pole, da jih popravim. Kar se tiče drugih obdolžite v---"
"Mr. Harris," jo prekinem jaz v govoru, "pravega tatu čuvajo v hotelu vaši detektivi. Imate prav," rečem obrnjen proti Kathleen, "možje bil, ki je vas sovražil. Zmotila me je njegova lasulja in ženska obleka. Toda sedaj je stvar pojasnena."
Uganko smo razmotali. Mož, neki Francoz, je bil v službi pri Kathleen in njeni teti, in se na smrt zaljubil v mlado gospodično, ktero je nadlegoval s znamenji svoje ljubezni. Ker na ponovne pozive ni miroval, so ga odslovili iz službe.
Maščevalni načrt, kterega se je poprijel in kterega je združil s tatvinami v hotelu Savoy, je bil izmišljen prav na satanski način in bi se mu skoro posrečil.
Posledica te zgodbe je bila, da sem dobil od Mr. Harrisa obljubljeno svoto sto sterligov in obljubil mi je, da mi še večkrat poveri e kako važno nalogo.
POTRES LETA 1895.
Na velikonočno nedeljo (dne 14. aprila) 1895. 1. je zadela vse slovenske dežele, osobito pa nje središče belo Ljubljano, strahovita nesreča, potres, kakeršni se dogajajo v Evropi le malokdaj. Izmed 1400 hiš, ki jih šteje Ljubljana, prizanesel je potre.s le malokateri. Večino hiš je poškodoval tako, da ni bilo varno prebivati v njih. Zato so pobegnili" ljudje pod milo nebo ter več nočij prebdeli po vrteh, v rastlinjakih, kolibah, na po-deh, kozolcih, železniških vozovih, eelo po zelnatih kadeh in sodih. Pa fudi v teh dneh obče nesreče je obdržal Slovenec zdravi humor. Izmed obilice smešnih prizorov in dovtipov priobčujemo tu le enega:
Tiste dni je stanoval tuli ljubljanski meščan B. v takem zelnein sodu ter dišal zelo po kislem želji.
Prišel sem nekega večera k njemu tja, kjer so bili razpostavljeni sodi lepo po vrsti. Ni mi ga bilo treba dolgo iskati. Od desnega krila zelne baterije je prihajalo zateglo hreščanje. Mislil bi, da reže skrhana žaga deske za nove sode.
Toda to niso bile deske, to ni bila žaga, ampak to je bil B. sam. ki je smrčal v posebnem spalnem salonu ob desnem krilu zelne kolonije.
Prijateljsko sem ga dregnil. Nehal je hrkati. vzdramil se pa ni. "Še jedno porcijo!" hohnjal je dremajoč. Pot rese] >em ga drugič. Leno se je zgenil 7. nogami, molečimi iz soda. in zagodrnjal nekaj neumevnega. Spal je zdravo spanje. Začel sem torej bobna t i po njegovem vonjavem kabinetu — B. je skočil po konci, misleč, da je potres.
"Glej ga." pozdravil me je, "vsaj pet minut bi bil prišel pozneje! Veš. odkar prenočujem v tem sodu za kislo zelje, sanja se mi vedno in vedno ven in ven o samih kranjskih klobasah! In prav zdaj-le mi jih je ponujala. čeprav v sanjah, natakarica v "Črni govedini". Take so bile, da se jih kar nisem mogel nagledati, no — pa prideš ti! Take klobase! Kaj pa misliš! Take klobase!"
Popa rjen sem zajecal nekaj v svoje opravičilo, potem pa nadaljeval: "Slišal sem, da se je ljudstvo, zbrano po bližnjih sodih, glasno pritožilo. Govore po Ljubljani, da motiš in kališ javni mir ponoči."
"Ali morda zato, ker preveč smrčim ?" vprašal je mirno.
"Nič morebiti. Da, zato, ker preveč smrčiš! Slišal sem tudi, da organizirajo tvoji sosedje splošno revolucijo, v kateri bodo razdivjani uporniki zvalili tebe ? sodom vred v Gra-daščico, kjer boš —"
"Poginil sredi vode v valovih, morebiti?"
"Ne, ampak kjer boš dobil revma-tizem do hladnega groba."
"O joj! — Pa ni nie res; revolu-cijona ne bo, veš. Zmenil sem se s sosedi, da bom emreal samo podnevi, ponoči pa ne bom spal. Saj bo to trajalo le še nekaj dnij, potem se vrnem v svojo hišo. Doma bom pa smrčal na vse pretege in vsa okna bom odprl!"
Potem sva zažgala svečo in začela na žimnici B.-jevo najljubšo igro, ma-rijaž. Srčni kralj se je bil izgubil; mesto njega sva vzela B.-jevo vizit-nieo, ktero je imel pribito zunaj na sodu. B. je imel nesrečo v igri.
"Pik štirideset!" napovedal je jedenkrat. Kar se je potresla zemlja.
"B., ali si počutil? Zdaj-le je bilo! Zbeži va!"
"Nič! Zdaj, ko si me obral, kaj ne? Ali bi jih rad odnesel? Pa se ne ganeva nikamor, zdaj ko dobivam! Aha! Karo dvajset je šestdeset — le počakaj!''
Cof! Brrrr! B. je v vesel ji od nena-dane sreče udaril z roko ob sod in se zvrnil v stran. Naš kabinet je izgubil ravnovesje in se začel gugati. Sveča je ugasnila. Marijaž je letel na vse strani. Sod pa se je trkljal, začetkoma ■ počasi, potem vedno hitreje z nama tja v nočno temino. Mene je zagnalo na B.-a. Porabil sem to priliko in ga vprašal na uho, kam pa se peljava. Skoro nato pa je ležal B. na meni in mi odgovoril tudi na uho, da nima nobenega pojma! Še nekolikokrat se je zasukal B. okolo mene in jaz okolo njega. Potem se je sod venderle ustavil, in uvažuje, da eo ostale druge kadi mirne, uveril se je B., da sva doživela v najinem sodu le privatne sunke.
Sapo lovi.
SOJ ASI, ITASO&AJTB 88 *A "&LAS NAMD&," WAJTSdJI IF ^AJGENBJtl DHEVKXK!
Še drug pomoček, da se poslušalci vzbude iz spanja.
Če pridigar vidi, da njegovi poslušalci niso pazni ali da celo spe, naj stori tako kakor dr. Alymer, škof ondonski. Ko nekdaj vidi, da večina njegovih poslušalcev spi, začne na glas citati iz hebrejskega Sv. pisma, katero ima pri sebi. Ko so takoj vsi pozorni, reče jim škof: "Kakšni ste vender! Pazno poslušate, Če vam kaj čitam, o čemer ne razumete niti besedice; če pa z vami govorim v materinem jeziku, o rečehf ki se tičejo vaše duševne blaginje, pa — spite."
"Joj. aH je raznaševalee brzejava zblaznel, da tako teče z velikim drogom v roki?"
Deček: "Kaj še} Sapo lovim, ker vsled preslabe plače zadnji dan v tednu ne dobim kaj druzega zastonj v želodec!"
Bodoči umetnik.
Mati kaže risanje slikarju, ki jo je obiskal) r" Jaz upam, da napravite iz Wili j a slikarja-umetnika. Glejte, to je narisal, dasi ni še sedem let star in se nikdar še ni ničesar učil!"
Razžaljenje.
Mr. Hippo: "Zakaj me zaničujete?"
Mr. Lev: "Kako zaničujem?"
Mr. Hippo: "Saj sem eul, ko ste rekli služabniku, da mi naj odkaže prostor za živali."
Čaka dolgo.
Gost: "Pol ure že čakam na kavo, to je slaba postrežba!"
"Natakar: "Jaz pa čakam že pol leta na pet dolarjev, ktere ste mi dolžni o<?tali!"
Vzrok jokanja.
Willv: "Zakaj se joka tvoja sestra
Jimie?"
"Oh. brala je v nekem leposlornem lic=tu, da solze napravijo lepe, Ijubes-njive oči!"
Otročji nazori.
"He Bob, ali vidiš kako se ta dve poljubujeta, da kar cmokata!"
Bob: "Je že prav, to nalašč, češ, da bodem jas oul, ker nedem gledati!"
Ženska v cerkvi nima govoriti!
Župnik je v pridigi žujpljanom lagal evangelij, govoreč o onih dveb mladeničih, ki sta šla v Emavs. Zgodi 3e pa, da kmetico, gredečo v cerkev, srečata dva mesarja. Vprašata jo, ima li kaj telet na prodajo. Žena se vrne ž njima in ko proda teleta, pohiti zopet v cerkev k pridigi, katere pa že precej zamudi. Ravno ko stopi v cerkev, govori župnik o onih dveh svetopisemskih mladeničih ter vpraša: "Kdo sta bila ta dva?" Žena odgovori: "Ej, dva mesarja sta bila, gospod župnik, ki sta šla teleta kupovat." "Kaj," odgovori župnik, "mesarja, buča neumna 1 H-čenca Kristusom sta bila."
»pisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
DRUGA KNJIGA. PG DIVJEM KURDISTAINU,
(Nad aljevan je.)
"Terej vedi, da pridem šele jutri. Med tem ne boš videl nikogar dru-eega kot mojo ženo, ki ti" tudi jesti ne sme izročiti. I>akota te bo spreobrnila. In ker si n,e sunil z noirami. boš moral trpeti tudi žejo."
Vodo izlije iz lonca, in ko se še enkrat namrdne proti meni, odide ▼en. Slišim ga še, kako -e prepira zunaj s svojo ženo in ji nekaj zapoveduje, nato pa zasede konja in odjaba.
Sedaj sem vedel, zakaj so me prijeli. Nedšir-bej bi se rad bojeval s Kurd i, in ker seui bil jaz za mir, se je hotel mene iznebiti; poleg tega je po telit i>otu tudi jm ceni prišel do moje lastnine. Kmalu \>topi Madana.
"Ali te je ta/žalil, gospod?'' me vpraša. "Ne govori o tem!"
*	* Km i r, nikar se ne jezi! Bej mu je zapovedal. in njegovo povelje je moral i niti. Meni je še pox bice naročil, naj ne govoiim nobene besedice - teboj in :iaj 11 ne dam niti brane niti pijače."
"Kdaj se vrne?"
"S«*le jutri. S<> to noč nora namreč v Murgi."
Pridejo Horda med tem drugi možje k meni?" "Ne vrjamem. Samo nekteri vedo, kje se nahajaš. Grdun je zlil vodo iz vrča; takoj jrrem k vodnjaku, da prinesem druge."
Pi-t« !-!!jka rt— odide v<mi. in ko se vrne, prinese s seboj tudi nekaj trsk. da razsvetli koro. krr -e je že pričelo temniti. Komaj je prižgala prvo ti-ko. '.o zar-ii <• 111 zunaj korake. Sreča, da ine Madana še ni odvezala. Toda kaj .:«• t".' To lilaM.no hropenje je prihajalo od psa. ki je po vsej sili hoti-i iui]>|ii" j — kratek, zateirnjen _rl;is — ah, spoznal sem ga. ker sem že toliko krat čul.
"Dojan!" za k licem z veselim glasom.
Glasno la. ruije in r!«»v«*£ki i:la> za^lišim hkrati: nato pa pridrvi pes v velika -^ih -kokiii \ mčh, |xnlere dobro "Peteršiljko" na tla. ter veselja tulri- pla t* na mene. Zajedno pa se prikaže pri vratih grozeča cev puške, in m-ki irlas vpraša:
" Sidi. ali si ti notrif" "l>a. Halef!" "Ali je nevarno *''
*	* NV. Le vstopi l»rez skrbi,"'
Nato pa {h.rine mali hadži najprvo svojo puško, jx>tem svojo šest-kocinasto brado in naj**>led sam sebe v kočo.
"Ilamdulilali. sidi, da sem te dobil! Kako si prišel v to tujo---
mašalah, ujet >i. zvezan? Od teira zmaja? Pojdi v peklo, ti izvržek vse gnhd>e!''
Halef, grozno razjarjen, potegne nož izza pasa.
"Stoj, Halef," zajvovem. "Jaz sem sicer ujet. toda ta žena je moja prijateljica. Ona bi me rešila, tudi če ti nebi prišel." "Tebe? Rešila, sidi?" "I>a. O načrtu sva se že pogovarjala."
"In jaz sem jo hotel umoriti!" — Halef se obrne žarečega obraza proti " Peteršiljki": "Hvala bodi Alahu, ker je ustvaril tebe, ti najlepša izmed ž.en^k v Kurdistanu! Tvoji lasje so kot svila, tvoja koža kot rob jutranje zarje, iu tvoje oči >e svetijo kot zvezde na nebu. Znaj, ti prekrasna: jaz x i had/.i Haiti Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al ; Go.-ara! Ti -i m«ij«*ga prijatel ja in zajxtvetlnika razveseljevala z dobroto | svojega srca. in zato -— — —"
"Stoj. Halef!" preki:;ein. "Ta žen-ka ne razume arabščine; ona govori samo kurdsko."
Nato je pa poiskal Halef \ kurd>ke besede, ktere je ulovil tekom svojega bivanja me 1 Kurdi in zatrjeval sladki "Peteršiljki" svojo Iju-bezen, in da »e more zanesti na njegovo prijateljstvo do konca njenega življenja. Ker iru Madana najbrž ni dosti uniela. mu pomagam jaz iz zadrege in ji rečem:
'•Madana. danes si mi pripovedovala o mojem služabniku, ki je bil z i! > nt j. ko sem ozdravil deklico, v Amadiji. To je oni Halef. Našel je mojo fcled in prišel sem, da me reši,"
"Ah, go-podf kaj storiš sedaj? Ali pobegneš?"
"Bodi brez skrbi! Ničesar ne naredim ne da .bi tebe prej vprašal za svet. Le vsedi se!"
Medtem je ITalef prerezal moje vezi in se vsedel poleg mene. Bil >em rešen in varen, ker s Ilalefoni in mojim psom se nisem nikogar ustrašil.
' "Sidi, pripoveduj!" začne Halef.	j
Povem mu vse. kar se mi je pripetilo, seveda v pretrgan i h stavkih, ker Halef >e j« ves i a- pridušal in jezil na moje napadalce. Konečno j pa re*-e:	I
"Sidi. da >eni jaz paša. bi Madano obdaril in oženil se z Ingšo. Ker pa nisem paša. iu sem že oženjen z liano, ti svetujem: Vzemi ti "Biser-j nico" za ženo! Velika je in močna kot ti!"
"Rom najprvo premislil," odvrnem smeje. "Toda povej mi vendar, kako je v Licanu, in kako si prišel na mojo sled?"
"Ah, sidi. kakšne zmešnjave so nastale! Zgodilo se je, kar si rekel: Nestorijanei -> s<- umaknili za reko in pričakovali tvojega povratku. Toda
ti nisi prišel---—"
"Ali ni dospel v Liean Mohamed Emin?"
Prišel je; toda ko je jahal čez most, bi bil skoro ustreljen; spoznal sem ga še ob pravem času. Pripovedoval je, da so vas med potjo napadli-Njegov konj je zdivjal in pobegnil. Ko ga je pozneje umiril, je jahal nazaj, videl tvojega konja, toda ti si zginil." "Ali ni hitel h Kurdom na pomoč?"
"Nikakor ne. sidi. Menil je. da so vam Kurdje na tihem sledili in vas napadli, ker je bil prepričan, da je gojil njih načelnik kiaja zahrbtne načrte. Mohamed je torej hitel v Lican, da tam dobi pomoč," ^ "In vi ste prišli v zadrego t"
"Jaz ne, sidi, toda drugi. Vedel sem, kaj moram storiti in sem se pozneje tudi prepričal, da sem pravo zadel. Nestorijanci pa so se zbrali k posvetovanju in sklenili, da odpošljejo h Kurdom posebno poslanstvo, ki je imelo nalog zahtevati od njih tebe ali pa tvoje truplo," "llvala Bogu, da tako daleč ni prišlo."
"Gospod, da so oni tebe umorili: — pri Alahu, preje ne bi šel iz te dežele, dokler ne bi vse bervarske Kurde postreljal. Tebi je znano da
te ljubim."
"Vem, moj ljubi Halef. Toda pripoveduj naprej!"
"Kurdi so naše poslance zelo slabo sprejeli---"
"In kdo je opravljal poslansko službo?"
"Mohamed Emin, dva Kurda. ktera so nestorijanci zajedno z bejem ujeli, melekov pisar in neki nestorijanec, ki je znal govoriti arabsko, da je tolmačil Mohamedu. Najprvo Kurdje niso hoteli verjeti, da si bil ti napaden; menili .-o, da jih hoče melek prevarati. Ko so pa videli mrtvara konja, so vrjeli. Nato so pa začeli Kurdje trditi, da so te napadli in umorili nestorijanci, ker jim je bilo znano, da si posrednik miru. Poslanci so hiteli semtertja ter prinašali poročila. Prišel je tudi Nedšir-bej, ki je trdil, da so te bervarski Kurdje ustrelili; videl je sam, kako so te napadli, ker je
stal na drugem bregu reke, in ni mogel na pomoč---"
"Lopov!"
"Da, lopov je, sidi! Toda dobil bo svoje plačilo. Skoro bi prišlo do boja med Kurdi iu nestorijanci, ko se m šel jaz k meleku, ki je bil ravno pri be ju in ga prosil, da sklenejo za toliko časa premirje, dokler te jaz ne poiščem. Rekli so mi, da je to nemogoče, toda ko sem jim pokazal psa, so mi verjeli. Poslali so zadnje poslanstvo h Kurdom, kteremu sem se tudi jaz pridružil. Kurdi so se dali pregovoriti, da odnehajo od boja do dru-zega jutra; ie te do jutra ne dobim, bi se pričel bojni ples." "No in tit"
"Šel sem s psom do mesta, kjer je poginil tvoj konj. Dojan je dobil takoj tvojo sled in me vlekel proti reki. Bilo mi je jasno, da so te prepe-
ljali čez reko. Ker se je že večerilo, sem brez pomisleka slekel obleko in plaval za psom."
"Ali si takoj dobil sled?"
"Da, sidi. Pes me je vlekel naprej, in sedaj sem pri tebi, efendi."
"Halef, tega ti nikdar ne pozabim."
"Molči, gospod! Ravno isto bi ti storil za mene."
"Kaj pravi Anglež?"
"Sicer nihče ne razume njegovega jezika, toda ko je zvedel; da si ujet, je skoro zdivjal in delal obraze kot napadeni lev." '' Ali ve Nedšir-bej, da si me šel iskat s psom ?'' "Ne, ker je že prej odšel."
Pomoček proti spanju.
Pridigar se je nekoč zelo trudil z dobro pridigo. Toda mnogo njegovih poslušalcev je spalo. Pridigar se nekaj časa niti ne meni zanje, temveč pridiguje dalje. Ko pa poslušalci vedno le spe, umolkne ter jih opazuje. Sedaj so vsi radovedni, kaj pomeni ta molk; vzdramijo se, vzbujajo tudi svoje sosede in gledajo prav pozorno na pridigarja. Smeje <se zmaje pridigar z glavo in pravi: "Ali ste pač čudni ljudje; če pridigujem, spite, če pa molčim, tedaj ste pozorni in bi radi poslušali."
NAŠI ZASTOPNIKI,
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drug« v našo stroko spadajoče posle.
San Franciseo, Cal.: Ivan Stariha.
Pueblo, Colo.: Peter Čulig.
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman.
Waukegan, 111.: Fran Petkov&ek.
Chicago, 111.: Mohor Mladič.
South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Salle, IU.: Mat. Komp.
Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. P. Kobe in Pavel Shaltz.
South Range, Mich.: Ivan Barič.
Duluth, Minn.: Josip Scharabon.
Hibbing, Minn.: Ivan Povfte.
Ely, Minn.: Ivan Gouže.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Kansas City, Mo.: Ivan Kovačie in Ivan Rahlja
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek.
Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka.
West Seneea, N. Y.: Jo van Mili6.
Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak.
Oregon City, Ore.: M. Justin.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Canonsburg, Pa: Geo. M. Shultz
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Greensburg, Pa.: Fran Kebe.
Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja.
Forest City, Pa: Josip Zalar.
Pittsburg, Pa: Ignac Podvasnik.
Steelton; Pa.: Marko Kofalt iu Jo-sip A. Pibernik.
Willoek, Pa.: Fran Šeme.
Youngwood, Pa.: Nik. I. Grba.
West Jordan, Utah: Anton Palčič.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.
Thomas, W. Va.: Josip Rus.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta.
Rock Springs, Wyo.: Maks Keržišnik m A. Justin.
NAŠI POTNIKI:
J. A. Pibernik, Damo Vuletič, John Bahorič in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado.
Vsi naši zastopniki so s nami ie dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtoplejc priporočamo.
Upravniitve "Glasa Nar*4a".
Podpisani priporočam vsem potuj* čim rojakom v Chicago, HL, in okoli* svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na iwcpokgo in«a tudi lepo ljiiče. Točim vedno n«k in doto* fleip pivo, jako dobre domače vina rune likerje ter prodajam fino smet k s. Postrežba solidna.
Prodajam tudi im preskrbujem pa robrodne listke za ras prekomor«k* črte po izvirnih cenah. PoUjtB it narje ▼ staro domovine Euealjivb. potom po dnevnem kursu. V mii sem i banko Prask Sakser t Me* Torku. Svoji k svojim!
JOSIP KOMP ABB, (908 Greenbay A v«-, Bo. Chicago, ID
IT AXGLEŽČJHCA v 3. to 6. mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo Pouk se vrši potom dopisovanja. Po jifinil« m dajejo zastonj.
Slevtaika korespondenca iota,
P. 0. Box 181, Sta. B, Cleveland, O
f Ali si spotoma srečal ljudi ?"
'Nikogar. Pes me je vodil po potu, kjer najbrž nihče ne hodL" ' Kje je moj vranec ? "	»
'Na melekovem dvorišču. Izročil sem ga Hadedinu." 'Torej je v dobrih rokah?"
t
(Dalje prihodnjič.)
Kje je ANTON MAZI? Doma je i* Borovnice. Pred desetimi meseei seje nahajal v Rock Springs, Wyo. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Andrew Dolenc, R. F. D. 1, Hopkinton, Iowa.
HVelik dobiček
ima vgakdo, kdor postane držav Ijan Zjedinjenih držav. T zalogi imamo še nekaj stotin važnih knjižic, kjer je natanko popisano kako se naredi skušnja za državljanstvo. Pišite takoj na "Glas Xaroda" in pošljite 5c. v znamkah, in knjižico dobite po pošti. Knjižica je zlata vredna za vsakega Slovenca v Ameriki,—
SLOVENIC PUBLISHING CO., S2 Cortlandt St., New York, N. Y.
HARMONIKE
. =^===== bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem ic
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že Dad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike t« računam po delu kakoršno kdo 1 zahteva brez nadaljnih upraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
CupiBle Generale Iransallanilp
(Francoska parobrodna družba«)
'o
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvato« kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo
Josip Scharabon=a,
m WEST MICHIGAN »T., DULUTH, MIHU., kteri ima svoj
SALOON
prav hBio kolodvora. Vsak rojak jt pri njemu najbolje postrešen.
Z- vsebin- tujiv oglasov ni edgo-no npravnlitvo ne uredništvo.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine »modke.
Rojakom pošiljam denar« J« v staro domovino
hitro in poceni.
Pobiram naročnino xa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veiespoštovanjem
Ivan Govže, Ely, Minn.
ŠIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA IN LJUBUANt
Poštni pamiki so:'
1151 dva vnia*a........................ ton, 30,000 konjskin me?"
I^Savoie" „ „ „ ..................i2,.n*) „ 2.-v„k)
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ' 25JNJ0
,fLa Tourame ' „ „ ..................10,0« W „ 1'2,<K)0 "
'La Bretagn:"............................. 8,inn, 9 )>f,()
^La Gasgognc"................................ 8,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnfki •dplnjejo od sedaj naprej redno ob čotrtkih oh 10. uri iopoludne iz pristanišča št. 42 Jforth Kiver, ob Morton St., H. 1,
*LA SAVOIE »LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA T0URAINE *LA SAVOIE
22. okt. 1908 *LA PROVENCE 29. okt. 1908 *LA LORRAINE 5. nov. 1908. *L A TO URA INE 12. nov. 190S La Bretagne 19. nov. 1908. *LA PROVENCE
26. nov. 1908.
3. dec. 1908. 10. dec. 1908. 17. dec. 1908. 24. dec. 1908.
Ako heceš dobre postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, la imam § p* ▼ zalogi vsakovrstno suho roeeo, namreč:
klobase, rebra, jezike. S!
šunke itd. Govorim v vseh slovan&4.<x>
obilni obisk
POSEBNA PLOVITVA.
H Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. t|	Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux.
Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. olic«.
tiraa drugega razreda io Havre: #»« in viAje.
Tunika '/	^ntmovaa' 'maje k rt •tšj;®:^.
iJ^A« W'c Kozminski, ^eneiam. agen^ t*, .-xii
7l Ueaoorn St., Chlcaico, V
r
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^*
zmodernim kegljiščem
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter urnjskr smodke. Potniki dobe pii meni čedni prenočišče zn nizko ceno.	|
Postrežba točna in izborna. |
Vsem Slovencem in drugim SlovanosK j se toplo priporoča	j
Martin Potokar j
584 So. Center Ave. Chicago,
Bratom Slovencem iir Hrvatom
tC' .
naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina.
ro-
Nižie podoisana Drinoro-čam potojoiiii« S in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hr vatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna _____
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-10° Ireenwich St., New York-
MARKO KOFALT,
249|So. Front St, STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelov-nje kupnih pogodb, pooblastil ali poinomoči (Voli* macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda tem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< Ijše parnike in parobrodnr
nroge ter pošiliam denarje v staro domov *, po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt ,e naj zastopnik za vse pesle g:-AKom toplo priporočamo
FRANK SAKSER CO
\
-i : _

Belokranjci poslužujte se
Za obila naročila ae pnporo&a posestnik rb
Frank Stefanich,
R. F. No. 7,
Box 81,
FRESNO, CAL.
Mestne hranilnice v Črnomlju
katera se nahaja v občinskem uradu (kancliji).
Posojnje na zemljišča po na leto. Vsak dolžnik plača toliko na leto na kapital, da znašajo obresti in odplačilo ravno	Na ta način se ves dolg poplača ravno v 35A letih.
Vsak pa lahko svoj dolg tudi poprej plača kadar hoče.
Vloge obrestuje po 4% in jih poluletno pripisuje h kapitalu. Da je varnost popolna, Bvedoči to, da vlagajo v to hranilnico tndi c. k. sodišča svoj denar za mladoletne otroke in varovance.
Vsak, kdor potrebuje posojilo, naj se zaupljivo obrne do mestne hranilnice v Črnomlju.
Uraduje se vsaki dan, Izplačuje in vplačuje pa vsako sredo in petek od 8. do 12. ure dopolndne in od 1. do 4. nre popoludne.
Brez deležev in uradnih stroškov!


L' 7l- •.v.....'-