Izhaja vsako soboto Zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, poIletna"iTr_520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstT. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel, štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se "plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. V današnji številkie na 6. strani : Poziv KP STO in volilni program za tržaško občino, na 3. in 4. strani: uspehi demokratičneuprave občine Doline in volilni program za dolinsko občino Obnovljena izdaja leto hi. štev. 140 T II N X KOKOTA, 18. A V O II 8 TA 1)1.% I. CENA 25 LIR V zvezi z vprašanjem ^sta smo naprosili tov. 'dalija, naj napiše za naš d članek, ki naj razjasni anjo nesramno igro ti-'Vcev in imperialistov z ^šim Ozemljem. 'Vodciik londonskega «Ti-sd» o tržaškem vprašanju t) ioitrdil to, kar sem pred 11 'tkim povedal na debati tržaških socialdemokratih 0 njihovi poroki, čeprav ® namestniku, s titovstvom. 1 dričam sem, da ne preti-ko zatrjujem, da je _ angleškega konzervativ-3('9 lista izraženo mnenje S rov, dve uri v predsobi Attle-'eja, pričakujoč, da se ministrski predsednik «ponine na njih. De Gasperiju je uspelo iztisniti kakšno zagotovilo; toda ta prvi razgovor prav gotovo ni bil ugoden interesom naše dežele. Italijanski ministrski predsednik je žilavo vztrajal s hribovsko rezkostjo tako, da je v določenem trenutku izrekel celo grožnjo, da bo Italija zapustila atlantsko politiko. Ob odhodu ni zglodalo, da bi bil De Gasperi zelo zadovoljen is svojim londonskim bivanjem». II. internacionali! In govorijo o dvoličnosti! V Beogradu so mnenja da je Daviesov predlog dober, da je pa boljše počakati še nekoliko časa in da je zato boljše ne govoriti o tem vprašanju. Gre za to, da se nudi nekaj časa italijanskim «magnacucchim», ki jih podpirajo socialdemokrati, da uresničijo njihovo delo za ustvaritev ozračja simpatije da' Tita v Italiji. Potem, bo, kar bo. Tako je v Trstu, kjer je mršava skupina «magnacuchijev» velika prijateljica socialistov Julijske ČLANEK TOVARIŠA VITTORIJA VIDALIJA 3 [j jj'em mnenje washington-i l| in pariških vladnih kroji • Bred kratkim je «New i Herald Tribune», vpli-é j glasilo za jugoslovanske i? 5ve in v katerem sta bra-g ^Isopp do skrajnosti pod-[ji’jla nujnost, da se poma-vi “eogirajski kliki, «ker je *' ?slovanska vojska najet "ejša od vseh zahodnih ^ skupaj» in «ker se za ’■ ' V Jugoslaviji naložen pl ^ prejmeta dva», obja-"vodnik Walterja Lipp-;a' Lippman, ki je vedno ! ’ dobro obveščen o tem, se dogaja na državnem j^tvu v Washingtonu in * Zelo poslušajo njegova (tlia in njegove nasvete o 5(1ji politiki, je nakazal, | jfrredstavlja sedanja Ju-it. ia «vmesno država na meji, na kateri se mo-^ dalija bati intervencije j, s°v,ražne invazije» in da ^stavlja Titov upor mano . dalijo in zahodne drža-o1! ' Ce bi bil Lippman do-<(in za to mano se le |)(! ija predati Trst Titu», a; j'1 zaključek popoln. ;ni idvtski tisk s e je omejil K| da je povzel članek, ne ,eell ga na dolgo komenti-jcll Toda v Trstu se more za «mnenje Beogra-Ce se bere «Corriere dl i ,sie», ki je objavil del ijtl ^^sovega» članka z ve- «Stvarna ™ ^atura domenjenega T°ia za Trsit». naslovom: «Aratura kaj Je pravzaprav ^ uvodnik «Timesa»? i»’C11 je: Potrjujoč svoje za-v atlantsko politiko, j,.J Gasperi dejal, da ta pf'ul'da ima dve grbi: Trst ejj ^tovno pogodbo. Tržaško f se da odpraviti s po-iii. ^jem obstoječega sta-' fazdružitve ozemlja na ^J^hi, dodeljujoč Italijani v,CQne B in Slovencem' dtVatom cone A določe-y/ "'donomijo in pravice, ki Sedaj ne uživajo. Toda deluje v korist Ita,-'h 'a i# ' zato De Gasperi za-takojšnjo ureditev. S nemogoč neposredni «. itn med Rimom in S tj^dom, list predlaga ar-OZN ali kakšnega Arbitražo pa bi i takoj izvesti. i3henju «Timesa» je pot n,4' Za podlago služijo v? Sforza v aprilu 1950., Cimi je trdil, da Tri-nota ne sme pred-‘^i «diktata» za Jugo-jj0 in da se tržaško vpra-hiore rešiti z etničnimi ‘^eljiskimi popravki. Da Jl&ravi konec tej «ja-^i anomaliji» — pravi ij6 in v interesu odnosov L 2 njenimi atlanskimi Sj.^ji ter Jugoslavijo, je ft*10 rešiti vprašanje po I^U Sforze o «etnični ’ ki bi bila bolj podo-jjdpki nego meji», zado-i, i Italijo i Jugoisla- -'i'eja ali «čipka» pa ni j^higega kot «Daviesov ij’ ki so ga vpleti v «ge-11 ideje Sforze, t. j. : obalni trak (500 me-^ kvečjemu kilometer) ” in tisti del cone A, li; yečinoma prebivajo ij3i> Italiji z nadalje-% hbglo - ameriške oku-j(_ ' vse ostalo pa Titu. bilo angleško mnenje, marca t. 1. izrazili s^dsperiju ob njegovem i j v Lo-ndonu. In v res-«Corriere dTnforma-!:, julija, sklicujoč se , °bisk, ki so ga pozdra-sCC;t veliko zmago itali-stališča, napisal: i>e Gaisperijevega |>S, ,v Londonu se je ita-1 ministrski predsed-I hašel pred spremenje-(j britanskim stališčem. ^’sPeri je. sprejel manj 0bmejne popravke, a - °dločno zoperstavil Ssi-V'se co|he Jugoslaviji, je dosegla ton ne* 'ist^matičnosti, tako da 1 nekateri britanski l ^ddrji, ki s'o jih skli-\a bi se udeležili itali- sngleških razgovo- Citiral sem znan milanski list, da dokažem, kako je De Gasperi vedel, da je za Angleže cona B že dokončno' prepuščena Titu. In se še drzne objavljati demantije! Je pa še nekaj hujšega. Tokrat bi se moralo priti do uresničenja «Daviesovega načrta», ker zgleda, da se to vprašanje ne more rešiti z neposrednim sporazumom, z arbitražo OZN ali druge ustanove ali države, ki bi napravila (kdo bo divomnii o tem?), kar hočejo angleški laburisti, ki so prejeli od Amerikancev mandat, naj politično ščitijo beograjsko kliko. Razsodniki bi morali prepričati gospoda De Ga-sperija, da je koristno «žrtvovati nekatere doline», da bi imel v bližini vmesno državo, v kateri vlada titovska tolpa, pd atlantičarjev do zob oborožena, in s «silno» vojsko, kot pravijo Truman, Acheson in angleški laburisti. «Daviesov načrt» zadovoljuje vse: De Gasperi bi mogel reči, da bi v najslab-išem primeru rešil večino Italijanov obale cone B; Tito bi mogel izjaviti, da je «rešil» večino Slovencev cone A in se približal za vsaj dva kilometra Trstu, ki ga bi mogel zasesti z malim trudom, ker bi zasedel Škofije, Plavje, Oreh, Dolino, Bol junec, Ricmanje, Opčine, Prosek, Križ, Nabrežino; in Angleži, Amerikanci ter Francozi bi bili srečni, da so rešili vprašanje. . . v duhu tristranske note! Možno je, da se v tem trenutku ne pride d’o arbitraže, da se podaljša obstoječe stanje in tudi da se Tito in De Gasperi zmenita za «zagotovila» Italijanom cone B. Ni pa nobenega dvoma, in dejstva nam to dokazujejo, da bi tudi v tem primeru ostala perspektiva, da bo Tito zasedel Trst v primeru povečanja mednarodne napetosti. Ni treba biti strokovnjak v vojaških vedah, da bi se razumelo da, če mora titovska vojska (najštevilnejša v Evropi) v načrtu takozvane. atlantske obrambe braniti dobršen del ozemlja Bethouar-tovega načrta, v to ozemlje ne spada le Koroška, marveč tudi Trst, Treviso, Videm, Trbiž! Trst mora biti oskrbovalna luka tega področja in prav posebno Jugoslavije. To bi morali razumeti vsi, ki poskakujejo od veselja, ko se govori o napadu na ZSSR in postanejo' tako žalostni, ko se govori o miru v Koreji! * * * To so dejstva. Sredozemski pakt je že odločen. Manjkajo le podpisi. V ta pakt so vključili Grčijo in Turčijo. OZN, t. j. Amerika, je obljubila, da bo «branila» Tita, če bi njegov napad slabo izpadel. Z nedavnim obiskom v Washingtonu in Londonu so izdelali tudi vojaške načrte. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se o Trstu govori kot o že rešenem vprašanju, laburisti in atlantičarji bodo izpolnili to, kar je Churchill obljubil za časa vojne bivšemu kralju. De Gasperi je dejal, da so naše izjave neutemeljene. Ko sta London in Beograd« demantirala», potrjujoč to, kar smo' povedali, je De Gasperi govoril o Trstu, omenjujoč le preteklost in odklanjajoč celo preučitev govorov Barto-leja in Tanasca. Danes je bolj kot kdaj koli prej jasno, da je bila tristranska noia sleparstvo v korist demokristjanskih volilnih mahinacij. Potem so jo razvodeneli z «neposrednim sporazumom» in danes so jo nadomestili z arbitražo in siljevanjem («ako ne sprejmete tega, kar hočemo», pravijo Angleži in Amerikanci, «me bo nič z revizijo Mirovne pogodbe»). Obstaja tudi socialdemokratska diverzija, t. j. plebiscit, ki so ga sprejeli tudi angleški laburisti v Benečije, t. j. oboževalcev Si-loheja, duhovnega očeta Ma-gnanija in Cucchija, nad vse povezana s titovci in. . . . vzdrževana od DC. O tem pa bomo spregovorili drugič, da bi. razložili bralcem, kako stoji za italijanskim in slovenskim nacionalističnim blokom, ki hoče Italijo, odn. STO, in ga podpirajo fašisti, odn. titovci ter takozvani in-dipendentisti, ista blažena, častitljiva in posvečena oseba. Govoril sem o načrtih nasprotnikov. Logično je, da bi morali razumetti, da «neposredni sporazumi» in «arbitraže» ne rešujejo ničesar, če se ne posluša po možnosti tudi mnenje Sovjetske zveze, edine dežele, ki zahteva ustanovitev STO. In «neposredni sporazumi» ter «arbitraže» ne pomenijo nič, ko obstaja neko mnenje, ki je odločno proti barantanjem, «etničnim linijam» in vojaškim okupacijam. Gre za to, da se Slovenci, Hrvati, Italijani cone A in B združijo in zahtevajo, naj se uveljavi Mirovna pogodba, naj o-didejo tuje čete in naj se dejansko ustanovi Svobodno tržaško ozemlje Razdor, nacionalizem protikomunizem in protisovjeti-zem pa služijo le sovrandkom Trsta in slovansko-italijan-skega bratstva. VITTORIO VIDALI Novjetslm zreza so l»o udeležila mirovne Itonferenee v San Franeiseu ZDA hočejo izsiliti podpis mirovne pogodbe z Japonsko »e Im» «lo]»ii*tilii ■imIm‘im» (lisi: m sij 4- o svojem predlogu - Prvi koru!: naprej pri pogajanjih v BSesongu - .Vova barbarslta bombardiranja korejskih mest Sovjetska zveza je zopet enkrat'temeljito prekrižala načrte ameriškim netilcem vojne, ki so hoteli s sklenitvijo separatnega miru z Japonsko obdržati svoja vojaška oporišča v tej deželi, katero hočejo oborožiti in jo uporabiti za napad proti LR Kitajski in Sovjetski zvezi na Daljnjem Vzhodu. Ze pred časom je Trumanov zaupnik John Fo-ster Dulles, oni, ki je pripravil napad na LR Korejo, izdelal osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. Proti temu osnutku so nastopile vse ostale države ki so se bojevale proti Japonski. 1 Na pritisk od vseh prizadetih držav je bil prvotni osnutek nekoliko popravljen, vendar ne v bistvenih točkah. Tako predvideva osnutek, ki ga bodo ZDA predložile na mirovni konferenci, od njih sklicani za 4. september v San Franciscu, Volilne klevete V zadnjem cašu širijo titovci in liparji po Nabrežini in okolici ter pisarijo v svojih listih «Primorskem dnevniku» in «Demokraciji», zlobne in iz trte izvite vesti, ceš da se spneo bližajočih se občinskih volitev komunisti nameravajo združiti z italijansko šovinistično skupino «Torre» Komunistična partija STO za nabrežinski okraj opozarja vse svoje člane ter vse prebivalstvo, da so vse takšne govorice najbolj podla laž in obrekovanje brez vsakršne podlage, kar so vsi pošteni ljudje že sami lahko sprevideli. Takšne in podobne klevete proti naši Partiji in demokratičnemu gibanju spadajo v program volilne borbe titofašistov in lipa-rjev, ki si ne morejo na drug način pridobiti glasov našega ljudstva. Zelo verjetno pa je, da to, kar drugim očitajo, delajo sami. da bo ostala Japonska še naprej zasedena po ameriških četah, da se bo smela zopet oborožiti ter obnoviti svoj napadalni militarizem in celo, da ji ne bo treba plačati nobene vojne odškodnine. Na konferenco so ZDA povabile vseh 49 držav, ki so bile v vojnem stanju z Japonsko, razen LR Kitajske; povabljena pa je bila tudi Japonska. Američani so bili vseskozi prepričani, da bodo lahkio v nekaj dneh zaključili konferenco s sprejetjem njihovega predloga. Trdno so bili namreč prepričani, da na konferenco ne bo prišla Sovjetska zveza. Toda prav pri tem so se bridko ušteli. V ponedeljek je namreč sovjetska vlada izročila veleposlaniku ZDA v Moskvi A. Kirku noto, v kateri sporoča, da se bo udeležila konference po' svojih predstavnikih s pomočnikom zunanjega ministra Gromikom na čelu. Ostali trije sovjetski delegati so veleposlanik v Washingtonu Pa-njuškin, veleposlanik v Londonu Zarubin in Golanski. Ta vest je napravila v.ameriških krogih največji preplah, ker vedo, da jim sovjetska delegacija ne bo dopustila takšne mirovne pogodbe, kot so je želeli ameriški imperialistični krogi, po kateri bi se zopet obnovil japonski militarizem in napadalnost ter bi ZDA mogle spremeniti Japonsko v svoje oporišče za bodočo vojno na Daljnjem Vzhodu. Toda Američani si niso pustili razbiti svojih načrtov za utrditev svoje nadoblasti na Daljnjem Vzhodu. Tako je ameriški veleposlanik Kirk izročil svoji vladi kopijo mirovne pogodbe ter izjavil, da „je vesel, da pride tudi ZSSR na konferenco podpisat pogodbo". Tudi predsednik Truman je na četrtkovi tiskovni konferenci, izjavil, da se o mirovni pogodbi ne bo razpravljalo. * * * Na pogajanjih za premirje v Koreji, ki se vrši v Kesongu, Iz cone B je dospelo prvih 500 podpisov za mir Po vrnitvi iz Berlina bodo mladinci govorili na zborovanjih miru Kot smo že zadnjič poročali, je Tržaški odbor miru določil, da bo od 26. avgusta do 3. septembra «Teden miru», katerega namen je, da poživi, okrepi in utrdi vsestransko delovanje 'organizacij partizanov miru, predvsem pa da pospeši nabiranje podpisov za Berlinski poziv. «Teden miru» je pri nas popolnoma nova stvar, v Franciji, Nemčiji, Italiji pa ga poznajo že iz prejšnjih let. V «Tednu miru» bodo po vseh krajih cone razna zborovanja, sestanki ali predavanja, na katerih bodo zlasti sodelovali mladinci, ki se bodo vrnili iz svetovnega mladinskega festivala v Berlinu. Poleg tega pa bo v Trstu 1. 'Septembra, to je na obletnico izbruha druge svetovne vojne, veliko osrednje zborovanje partizanov miru. «Teden miru» mora biti ena sama veličastna manifestacija za mir, proti sptremeniitvi Trsta v vojno oporišče imperialistov in Tita. Omogočiti mora številnim demokratom dobre volje, da se strnejo v krog velike družine partizanov miru. Prav tako mora omogočiti partizanom miru pri uresničitvi novih raznovrstnih pobud v korist kampanje za nabiranje podpisov za sklenitev pakta miru med vsemi velesilami. Do- sedaj je bilo v Trstu nabranih nad 50 tisoč podpisov za Berlinski poziv. Nabiranje še nadalje uspešno napreduje. Osrednji odbor tržaškega odbora za mir je do sedaj prejel tudi iz cone B nad 500 podpisov. Vsem je namreč znano, da je nabiranje podpisov v coni B, kakor tudi v Jugoslaviji strogo tajno in združeno z velikimi ovirami Titofašistični režim je v tem oziru na ravno isti črti kot falangisti v Španiji. Razveseljivo je dejstvo, da se partizani miru cone B ne ustrašijo niti najhujšega terorja, ko gre za pravično stvar miru. Ti podpisi pomenijo obenem ostro obsodbo proti tamkajšnjemu fašističnemu režimu. Prve ameriške čete v Livornu LIVORNO — Prvi odred 120 ameriških vojakov se je v ponedeljek izkrcal v Livornu, ki naTbi stražili novo vojaško iz-krcevalno bazo ZDA v Italiji. Bo vsej državi je Lilo mnogo protestnih zborovanj proti tej kršitvi teritorialne nedotakljivosti. Italijani kršijo nedotakljivost Albanije TIRANA -- V mesecu juliju so italijanska, letala in ladje desetkrat prekršile nedotakljivost albanskega ozemlja. Albanski zunanji minister je izročil protestno noto italijanskemu predstavniku v Tirani. PARIZ - René Pleven je sestavil novo vlado, v kateri so poleg zunajega ministra Schumana še Mayer, Bidault in Queille. je prišlo v četrtek do prvega stvarnega sklepa med korejsko-kitajSiko delegacijo na eni strani ter predstavniki invazijskih sil. Oboji so se namreč sporazumeli, da 'se ustanovi mešan pododbor z nalogo, da razpravlja in preuči vprašanje poteka demarkacijske črte ter po doseženem sporazumu poroča o zaključkih predstavnikom obeh bojujočih >se strank. Prva seja tega pododbora je bila v petek. Dokler pododbor ne bo končal svojega dela, predstavniki obeh armad ne bodo nadaljevali pogajanj. Vprašanje razmejitvene črte je od vseh problemov pogajanj najtežji, ker Američani vztrajajo na liniji, ki bi odgovarjala sedanji bojni črti. Korejci pa zagovarjajo stališče, da je treba premirje skleniti na 38. vzporedniku, koder poteka meja med Severno in Južno Korejo. Toda ameriškim imperialistom ne gre za pravično razmejitev in prenehanje sovražnosti, temveč predvsem za to, da si utrdijo strateške pozicije za kasnejši napad na LR Kitajsko. To je med drugimi petrdil tudi ameriški vrhovni poveljnik gen. Ridgway na tiskovni konferenci v Tokiu, kjer je potrdil, da bodo Američani vztrajali na strateški razmejitveni črti. Kljub pogajanjem pa Američani prav nič niso spremenili svojega dosedanjega barbarskega načina bojevanja. Tako so v nedeljo zopet strahovito bombardirali Pjongjang, Von-san in bližnje vasi, pri čemer so ubili zopet veliko število civilnega prebivalstva. Pri teh napadih je bilo ubitih 6 ameriških letal, dan prej pa štiri. Prejšnji petek pa je bila potopljena ameriška paitrulna ladja. Jutri, v nedeljo, ob 9. uri bo V KINU OB MORJU VOLILNO ZBOROVANJE s predložitvijo kandidatne liste za tržaški občinski svèt. Govorila bosta tovariša : prot. OM AR FERLAN in RIKO MALALAN Predsedoval bo tovariš VITTORIO VIOAL1 Popoldne od 15. do 24. ure bo v Prosvetnem domu na OPtlAAH ljudska veselica ob prisotnosti županov iz Milj, Doline in Zgonika in tržaških kandidatov. Govorila bosta tovariša Franc Gombač in Marija Casali, predseduje tovariš Giorgio Jaksetich. NAJVEČJA DEMONSTRACIJA PROTI VOJNI IN OBOROŽITVI NEMČIJE Poldrugi milijon mladincev mani fes H ra za mir in bratstvo Veličasten sprevod je trajal osem ur - Udeležili so se ga delegacije mladine iz vsega sveta - AAed manifestanti je bil tudi Anglež, ki je v Koreji zgubil obe nogi Svetovni festival mladine in študentov v Berlinu se nadaljuje. Neštete kulturne, športne in druge prireditve, k'i jih prirejajo delegati in umetniške skupine mladincev iz raznih dežel sveta, so ena sama veličastna manifestacija proti ponovni obrožitvi Nemčije in proti vojni. Zato pa pomeni lesti-, val pravi udarec za imperialiste in njim vdinjane hlapce z vlado v Bonnu na čelu. Znano je, da so zapadne oblasti na vse načine ovirale dohod mladine v Berlin. Zapadnonem-ška vlada je ukazala razporediti na tisoče in tisoče policajev ob demarkacijski črti. Ameriška policija je celo ustavljala vlake, ki so vozili mladince na festival. Toda vse to ni nič pomagajo. Potek festivala samega je najboljši odgovor vsem saboterjem te velike manifestacije miru in bratstva med narodi. V, soboto je bila posebna tiskovna konferenca za novinarje iz vsega sveta. Udeležile so se je tudi številne osebnosti demokratične nemške vlade. Na tej konferenci so razdelili posebno «belo knjigo», ki jo je priredila Narodna fronta in v kateri so zbrani dokumenti, ki dokazujejo, kako anglo-ameri-ški imperialisti poskušajo ponovno oborožiti in militarizi- V petek, 24. avgusta, bo v Nabrežini na prostem ZBOROVANJE z javno debato o vprašanju Kdo brani pravice Slovencev in STO Govorita in vodita debato tovariša: Alojz Markovič Karel Šiškovič V primeru slabega vremena bo zborovanje v dvorani kina. rati Nemčijo, za kar so nakazali oz. potrosili že 56 milijard mark. Toda tej militarizaciji se nemško ljudstvo upira zavedajoč se dejstva, da mu ne more nuditi ničesar drugega kot ponovne ruševine, bedo in žalost. V nedeljo je bila v znanem drevoredu «Unter den Linden» veličastna povorka, katere se je udeležilo poldrugi milijon nemške mladine. Sprevod je trajal osem ur. Na postranem trgu Marksa-Engelsa je bila postavljena slavnostna tribuna, na kateri so manifestante pozdravljali predsednik republike Pieck, predsednik vlade Grotewohl, ministrska podpredsednika Ulbricht in Nusch-ke, predsednik Svetovne zveze dem. mladine Berlinguer, številni visoki gosti, znanstveniki in umetniki ter predstavniki delegacij iz vsega sveta. Povorke, v kateri je korakalo po 70 mladincev v vsaki vrsti, se je udeležilo tudi 30.000 mladincev iz Zapadne Nemčije, ki so večinoma skrivaj prišli v Beri in in 22.000 inozemskih mladincev. Zraven sovjetske mladine, je korakala kitajska in korejska mladina, zraven francoske pa vietnamska mladina. S korejsko delegacijo je prišel na festival tudi en bivši angleški vojak, ki je zgubil v korejski vojni obe nogi. V sprevodu je korakal oprt na dva korejska oficirja. S svojo udeležbo na festivalu je ta bivši vojak obsodil tiste, ki so njega in toliko drugih poslali na Korejo zato, da bi deželo opu-stošili. Veličastna manifestacija je bila neizpodbiten dokaz, ka. ko mladina vsega sveta odgovarja na argumente, ki jih navaja «bela knjiga». Mladina noče vojne, noče uničenja,, temveč hoče mir in srečnejšo bodočnost! Na berlinskem festivalu predstavniki mladine iz vsega sveta skupno s prerojeno nem ško mladino utrjujejo in kon- kretno oblikujejo pravo bratstvo narodov ne glede ne raso, narodnost versko ali strankarsko pripadnost. Na kraju, kjer se je nekoč kovala zarota proti vsem 'svobodoljubnim narodom — in kjer naj bi se po želji imperialistov in drugih netilcev vojne še nadalje kovala • - danes mladina vzklika bratskemu sožitju in prijateljstvu med vsemi narodi sveta. Berlin še ni videl take manifestacije. Zato pa je ta festival trn v peti vsem onim, ki nočejo miru in bratstva med narodi, temveč žele novo prelivanje krvi, nove ruševine, nove solze mater, vdov in sirot. Zato pa ponovno «utrjujejo» tako-imenovamo «železno zaveso». Titofašisti ne nehajo s provokacijami BUDAPEST — Madžarsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek izročilo jugoslovanskemu odpravniku poslov v Budimpešti protestno noto proti neprestanim provokacijam proli madžarskim obmejnim stražam in proti poskusom vtihotapiti preko meje plačane iilo-fašistične špijone in provoka ■ torje. VOJNA POSLEDNJE UPANJE Naše belčke, kot zveste slU' žabnike anglo-ameriških netilcev vojne, silovito draži vsakršna akcija za mir, pa naj bo to mladinski festival v Berlinu ali pa pobiranje podpisov za sklenitev pakta miru med petimi velesilami, ki se z velikim uspehom izvaja sedaj na Tržaškem ozemlju. Beseda mir je za belčke to, kar je za hudiča blagoslovljena voda. Boje se je, čeprav jo sovražijo. Zato pa je postalo eno temeljnih gesel njihovega političnega programa borba proti miru in poveličevanje imperialistične napadalnosti, kar tedensko lahko beremo v «Demokraciji». Toda razni Agneletti in Ježi naj vedo, da njihovi dosedanji pristaši le niso toliko bedasti, da bi šli krvavet na bojne poljane za umazane profite ameriških milijarderjev. Pobožne želje Eisenhowerja in drugih ameriških ljudožrcev, da bo Amerika dala orožje, evropske države pa topovsko hrano, se ne bodo izpolnile, NAPREDNOST PA TAKA . . . Tržaški gaulajter po milosti Titovi Branko Babič postaja iz dneva v dan večji dovtipnež. Tako je na konferenci svoje Spričo bližajočih se volitev je Titov federai Babič zopet potegnil iz svoje politične ropotarnice doslej tako skrbno skrivano «partijo». Kajti sedaj, ko gre za glasove, ni po njegovem pametno šariti s samoslovenskim programom, kot je to delal doslej, temveč je treba tržaški proletariat spomniti, da imajo pravzaprav tudi titovci še neko organizacijo, ki se skriva pod imenom «komunizma». Ze to dejstvo najbolje dokazuje, da so jih njihovi ameriški gospodarji poslali v volilni boj z edinim namenom, odvzeti (po možnosti) Komunistični partiji STO vsaj nekaj glasov. Tudi ves potek te «konference» potrjuje to pobožno željo titofa-šističnih priganjačev, ki so zlili ves svoj onemogli bes proti «ko-minformistom». Posebno se je «odlikoval» v tem njihov tržaški fi-rerček Babič v svojem ogabnem govoru, ki je v idiotizmu in zavestni lažnjivosti presegel vse dosedanje. Po takih gorostas-nih budalostih, s katerimi hočejo jugofašisti pitati svoje pristaše, postaja jasno, zakaj so v njihovih vrstah ostali le še oni, ki so za to mastno plačani. Babič nakazuje v svojem reje- IITOFASISTI IZBIRAJO NOVO KRINKO rata bodočo «linijo» svoje skupinice političnih desperadov, ki je nova edino v razvojni stopnji barantanja. Dosledno se drži novih anglo-titovskih načrtov, katere je razkrinkal tovariš Vidali in ki smo jih objavili v zadnjih dveh številkih našega lista. S tem nam je titofašistični gaulajter nehote napravil veliko uslugo, ker je tudi on s svoje strani potrdil resničnost razkritij, kakor so to napravili pred njim londonski, rimski in beograjski politični krogi. «To vprašanje (STO - op. ur.) — priznava Babič — je še vedno odprto, ker se mirovna pogodba ne izvaja zaradi vseh mogočih špekulacij zunanjih sil, ker je Tržaško ozemlje še vedno predmet mešetarjenj in novih kombinacij velesil na mednarodnem, terenu.» Previdno seveda zamolči, da je pri teh mahinacijah in novih kombinacijah poleg zahodnih velesil glavni mešetar prav Titova klika ameriških špijonov. V sedanjem kočljivem trenutku pred volitvami se skuša otresti vsakršne odgovornosti za vse te špekulacije z našim Ozemljem ip pride celo do nad vse smešne ugotovitve», da titofašisti pravzaprav niso proti STO, katerega pa, žal, ni mogoče uresničiti, ker zaradi velikih razlik med cono A. in B sploh ni mogoče več govoriti o enotnem ozemlju in njuni združitvi. Do te združitve bi moglo priti le v primeru, kadar bi «tudi v coni A ustvarili takšne pogoje, kakršni so v coni B». Ker pa sam Babič ne verjame v možnost takšnega «napredka», se «zaenkrat» odpoveduje tej združitvi, ki bi «oropala prebivalce cone B vseh socialističnih pridobitev» in ker bi predstavljala «nevarnost, da bi bilo jutri celotno TO priključeno Italiji». Njegov centurione Mrak pride celo do sledeče kapitalne beda-stoče: «kadar postavljamo združitve obeh con, poudarjamo stalne nevarnost, da bi bila ta združitev predigra k likvidaciji STU». Zato pa, kdor si želi STO, naj se ne bori za združitev obeh con, kakor to predvideva mirovna pogodba, temveč za njuno ločitev, ker le tako je mogoče ustvariti STO! Titovski dopisnik je pozabil napisati, če je ta «pogruntacija» izzvala med navzočimi splošen krohot ali samo pritajeno muzanje. Te «veleumne ugotovitve» so bile potrebne titovskim prevarantom, da so mogli postaviti svojo «novo linijo» glede STO, ki verno sledi poslednjim anglo-titofašističnim načrtom. Ne Svobodno tržaško s cono B, niti ne več politična in gospodarska neodvisnost cone A, temveč le še «politično-upravna samostojnost Trsta» brez slovenskega podeželja, ki naj bi po navedenih načrtih padlo pod Titov režim. Ta politični program so kot osnovno točko vključili tudi v svojo resolucijo, v kateri stoji: «KP STO (čitaj titofašistična 'partija’) se zato bori za samostojen Trst.» Mi smo titovcem hvaležni za ta priznanja Vidalijevih razkritij ter radevolje seznanimo z njimi tudi slovensko delovno ljudstvo. V ostalem delu svoje dolgovezne klobasarije Babič razčlenja posamezne politične grupacije Kar se tiče italijanskih šovinističnih strank, je Titov ober-šturmfirer za Trst izredno prizanesljiv in dostojen; on že ve, zakaj. Tako popolnoma utaji, da se tudi De Gasperi strinja z novo razdelitvijo STO. S tem večjim besom pa se zato zažene v demokratično gibanje pod vodstvom Komunistične partije, kar samo dokazuje, da je KP edind nevarna zahrbtnim manevrom imperialistov in njihovih bednih podrepnikov — titofašistov. Med naravnost «pikantne» pa spada «ugotovitev», da titopen-dentistične struje in celo liparska skupina Agneletto - Sorli - Tončič, to je liberalci, klerikalci in «neodvisneži» advokata titovcev Tončiča, «predstavljajo v osnovi pozitivne sile». S tem jim je Babič napravil pač lepo «reklamo»; kdor namreč do danes ni vedel, bo vedel vsaj sedaj, da so vse te «v osnovi pozitivne sile» s tito-jašisti na čelu, agenture anglo-ameriških imperialistov in netilcev vojne, katerim morajo Trumanovi miljenčki delati potrebno volilno propagando med slovenskim ljudstvom. S to konferenco so titofašisti hoteli aktivno poseči v predvolilno kampanjo, predvsem v svoji, od imperialistov dodeljeni jim funkciji razbijanja naprednih sil, katere gredo na volitve pod slavno zastavo Komunistične partije STO. Ni še povedal, pod kakšno krinko se nameravajo titofašisti predstaviti tržaškemu ljudstvu na letošnjih občinskih volitvah. Nič več. ne omenja «slavno» pogorele titovske «fronte», temveč le še «partijo», potrebo «sindikalne akcijske enotnosti» in druga podobna slepilna gesla. Pa ne, morda, da bi titofašisti hoteli letos nastopiti pod firmo in gesli «komunizma»? Nekaj podobnega že namreč pripravlja med Italijani znani izdajalec delavskega gibanja in člankar fašističnega «Messaggero Veneto» Ferrucio Pandullo, ki je s titovci v zelo prijateljskih stikih. Robi. «partije» med drugim prištel Sporerjeve in Stoccove «indipendentiste» med «v osnovi pozitivne sile v tržaškem političnem življenju». Pri tem tega vrlega «marksista» prav nič ne moti, da te skupine, kakor pravi sam, «pozabljajo na demokratične pravice Tržačanov in jim je borba za vsakodnevne pravice, tržaškega delovnega ljudstva drugorazredne važnosti ali pa gredo večkrat mimo teh vprašani». Toda to za Babiča ni važno, tem manj, ker ve, da «indipendentisti» znajo «rešiti» socialno vprašanje z znanim receptom dirja Stocca, ki ga je obrazložil v mestnem svetu s temi besedami: «Ce že moramo biti priležnice, je bolje biti vzdrževan iz prve roke (to je od Amerikancev - op. ur.) kot pa iz druge». Za titofaši-ste, ki žive le še od ameriške pomoči, je razumljivo, da so jim tudi njihovi krušni bratje napredni, seveda nekako tako, kot so sami. Gliha skup štriha. PO SEBI ČEVLJE MERI Titofašistični veseljak in minister Regent se je zopet spomnil na Trst ter napisal uvodnik v Primorskem», v katerem skuša soliti pamet vsem, ki ga hočejo poslušati. Med drugim se je poslužil tudi predloga iz Togliattijevega govora, da je KPI pripravljena odnehati s svojo opozicijo vladi pod pogojem, da se vlada odreče atlantskemu zavezništvu in vojni politiki. Ker pa je od tega govora poteklo že več mesecev, si je Regent mislil, da ga že lahko temeljito popači ter popolnoma spremeni smisel predloga. Takole je napisal ta brezvestni titofašistični falzifikator: «Zato je kom in farni istični vo-ditelij v Italiji predlagal De Gasperiju, da so kominformisti pripravljeni napraviti konec gibaju italijaskih delovnih množic v zameno za preorienta-cijo italijanske zunanje politike, se pravi v zameno za to, da bi se italijanska zunanja politika naslonila na Sovjetsko zvezo.» Očividno je Regent pozabil, da «Primorski» še vedno izhaja v Trstu in ne morda v Ljubljani, kjer titofašisti lahko tvezejo laži po mili volji in ljudje ne morejo in ne smejo odgovoriti. Do te zlonarmerne potvorbe je prišel titofašist Regent verjetno iz svoje lastne življenjske izkušnje, ko je skupno s Kraigherjem in Babičem skušal «napraviti konec gibanju slovenskih in italijanskih delovnih množic» pri nas v Trstu in kasneje pod Titovo in Rankovičevo taktirko v Jugoslaviji, le da mu je to v Trstu docela izpodletelo, v Jugoslaviji se bo pa tudi v kratkem mogel o tem prepričati. Tovariš Počekaj pripoveduje o svoji odiseji v coni B po zgodovinski resoluciji IU V PODZEMSKI CELICI 20 minut izven Kopra Nad 11 mesecev v «samici» - Električno žico za zapestja, ušesa, usta, nozdrvi itd. - Brki ostali v rokah titovskih rabljev - Razna druga mučenja - 34 dni zasliševanja in pretepala 3. Zaradi mojih ugovarjanj, ki so spravila v zadrego poglavarja krvnikov, so me hoteli položiti na stolico. Jaz pa sem se usedel. To je titofašistične hierarhe razburilo in so- se z vso silo vrgli name ter me spravili v položaj, ki ,so ga oni hoteli. Nato so pričeli z batinami po hrbtu, ki je bil ves v ranah še od takrat, ko sta bili na -njemu zlomljeni dve leseni palici. V-sako toliko so prenehali, misleč, da bom priznal, da sem po naročilu «Ko-minforma» organizil zločin v coni B. Zaradi neznosnih bolečin, ki so mi jih povzročile batine, sem zdrsnil s stolice, na kateri so me ti podleži držali. Ko so me vzdignili, se mi je približal polkovnik Le-nac ter me prejel za zapestje, da ugotovi, aii je utrip mojega srca normalen. Nato pa je dejal: «Nikdar si tega ne bi misli!». Postavil mi je še nekaj vprašanj glede izvršenega zločina, nato pa so mi hoteli dati eno lekcijo o marksizmu, seveda o tistem «marksizmu», ki ga je izdelal Tito. V kratkem sem povedal, da nimam namena poslušati raznih fraz tistega, ki se še ni niti rodil, ko sem se jaz že boril za delavski razred. Na ta moj odgovor je stisnil zobe ter me z vso silo udaril v obraz in nos, ki mi je zakrvavel zaradi prejšnje, še nezaceljene rane. Povsem miren sem mu dejal: «Velika čast je za oficirja jugoslovanske vojske, da lahko pretepa zapornika, ki se nahaja v krempljih krvnikov». Pogledal me je z drzkim pogledom ter zaloputnil vrata in odšel. V takih zasliševanjih s pretepanjem, ki so trajala po vso noč, sem prestal nič manj kot 35 dni. Ko sem vstopil v celico Pevski zbor «Vesna» iz Križa na radiu. Jutri, v nedeljo 19. t. m. ob 16 uri bo kriški pevski zbor nastopil na radiu Trst II. S tem bo po tolikem času prvi nastop naših pevskih zborov ter pozivamo tudi ostale skupine: pevske zbore, orkestre, dramske skupine itd., naj čimprej skrbno pripravijo svoje sporede ter jih javijo na SHPZ Ponterosso 6, II., da jih čimprej zapovrstno uredimo. * * * Proslava 50-letnice PD «France Prešeren» v Boljuncu. V nedeljo 9. septembra bo PD «France Prešeren» v Boljuncu proslavilo svojo 50-letnico obstoja. Ob tej priliki bodo nastopili poleg domačega pevskega zbora še zbori iz Ricmanj, Lonjerja, Sv. Ivana - Podlo-njerja, Skednja, Elerjev in drugi, ki bodo zaključne točke skupno zapeli: Mešani zbori: Pesem miru in Leninovo zastavo in moški zbori: «Slava delu» in «Moskva». Omenjene pesmi naj pevski zbori vadijo za čim dostoj-nejše izvajanje. ♦ * * «Kriška osmica» pri «Haas» na Vrdeli - Skoljetu. V nedeljo, 19. t. m. bodo na povabilo Vrdelcev gostovali Križani s svojim zanimivim sporedom v krožku «Haas» na Skoljetu na prostem. Poleg pevskega zbora, har- monikarske skupine in dekliškega kvarteta bodo uprizorili tudi spevoigro iz ribiškega življenja c.Kriška osmica». Za to prireditev vlada na Vrdeli precejšnje zanimanje. Začetek ob 18.30. Po prireditvi bo ples. * * * Sagra v Barkovljah. Ob priliki tradicionalne Jagre v Barkovljah bo PD M. Matjašič pripravilo v nedeljo 26. t. m. na svojem društvenem prostoru na prostem kulturno prireditev z veselim sporedom. Gostovali bodo Svetoivanci s svojo zabavno spevoigro v dveh dejanjih «Venček narodnih», ki jo je napisala Morana Bidovec. Sodeloval bo pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer, in domači otroci, ki bodo nastopili z nekaj recitacijami. Začetek ob 20. uri. * * * Manifestacija solidarnosti s PD «Slavko Škamperle». Preteklo nedeljo so se naša prosvetna društva častno odzvala pozivu SHPZ ter se po svojih zastopnikih udeležila velike mani-lestacije Svetoivancev in vsega demokratičnega prebivalstva Trsta zaradi prisilne izpraznitve prostorov, ki grozi PD «Slavko Škamperle». Velika množica ljudi, ki se je zbrala od vsepovsod na obsežnem društvenem vrtu je bila že sama po sebi izraz občutja žalosti in jeze, ki se porajata v srcu slehernega poštenega demokrata spričo novega vala divje gonje proti vsemu, kar je naprednega na tem ozemlju. To sta poudarila v svojem govoru tudi oba govornika, tov. Jaksetich in Gombač, kakor tudi vsi ostali, ki so spregovorili v imenu svojih zastopanih društev, na čelu s predstavnikom SHPZ in Sveta italijanskih kulturnih krožkov. Kazen domačega pevskega zbora Sv. Ivan-Podlonjer je nastopil še pevski zbor CCP «Tomasi», oba toplo nagrajena za lepo petje. Protesti zaradi krivične razsodbe še vedno prihajajo od vseh strani. V poslednjem času so na tukajšnjo VU odposlali protestna pisma že sledeča naša PD: «S. Jenko», «Zvezda», Srečko Kosovel», «Skedenj» in «honjer-Katinara». * * * Openci so gostovali v Stivanu. Prejšnjo nedeljo, 12 t. m. so imeli Stivancl svojo prvo večjo kulturno prireditev in lep obisk je izpričal, da so polagali precejšnjo pažnjo iemu nemajhnemu kulturnemu dogodku. Gostovala je openska dramska družina ter uprizorila Finžgarjevo štiridejan-ko «Naša kri». Številno občinstvo je z navdušenjem sledilo igri ter nagradilo igralce, kakor tudi govornika, ki je prinesel pozdrave v imenu SHPZ, z obilnim ploskanjem. Domačini so vabili igralce na čimprejšnje zopetno svidenje Gostovanje je obenem dokaz, kako SHPZ, kljub velikim potnim stroškom gostov, skrti za to, da prinese tudi v najbolj oddaljeno slovensko vas našega ozemlja košček slovenske kulture in ljudske umetnosti, ki jo predstavljajo naši openski igralci, na katere smo resnično lahko ponosni. * * * Pomagajmo PD «A. Cebulec», ki si postavlja Ljudski dom! Slovensko hrvatska prosvetna zveza poziva vsa tržaška PD, ki jih zastopa, da se udeleže po svojih članih udarniškega dela pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu na prostoru, kjer si PD «A. Cebulec» gradi svoj lasten Ljudski dom. V ta namen smo prosvetarji sklenili, da pridemo na delo vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu v jutranjih urah. To bo najboljši odgovor na krivice, ki nam jih dela oblast, ko nas hoče docela onemogočiti pri našem plemenitem prizadevanju za dvig kulture in napredka, bo odgovor za so mi zavezali roke in če sem se kakšenkrut zaradi onemoglosti usedel na tla, so me pretepli do onemogolosti. 12 dni nisem dobil nobene hrane. Edinole vodo so mi prinašali redno. Po 12 dneh sem dobil po em majhen košček kruha, katerega sem moral, zaradi zvezanih rok na hrbtu, gristi kakor pes. Z zvezanimi očmi in zamašenimi usti some trikrat ponoči peljali z avtomobilom približno 20 minut ven iz Kopra. Ko so mi vzeli obvezo z oči sem videl, da se nahajam v neki podzemski celici. V tej telici so me obesili za roke na dva klina, ki sta bili pribita na stropu ter mi zvezali električno žico za zapestja, ušesa, usta nozdrvi itd. ter spuščali električni tok v krajših presledkih. Ob tistih mukah sem mislil, da mi bo glava počila. Te muke sem prestajal vsakokrat po dve, tri ure. Odnehali so le takrat, ko so me vprašali ali pristanem na izjavo, ki so jo oni želeli. Skušali so izvleči iz mene priznanje tudi s tem, da so mi zagotavljali, da me bodo pustili na svobodo v notranjosti Jugoslavije ter mi tam obetali u-dobno in brezskrbno življenje. Neke noči, ko so me na vse načine mučili, so me med ostalim tudi s tako silo povlekli za brke, da so ostali v rokah enemu izmed rabljev. Neko drugo noč pa so se z vso silo prizadevali, da bi mi vtaknili kos palice, ki je ostal in ki je že prej bila zlomljena na mojem hrbtu, v zadnjico, ter mi na ta način povzročili precejšnjo rano, ki se ni mogla precej časa zaceliti. Več kot 11 mesecev sem bil zaprt sam v celici brez rednega izhajanja na zrak, tako da so celo tisti, ki so izvršili zločin in moji tožitelji mislili, da sem podlegel mučenju. Nekega večera sem slišal, da je Richter obžaloval mojo usodo, najbrže ga je pekla vest zaradi tega, ker je pristal na vlogo, ki so mu jo zadali v «Škamperle», «Montecchi», «Prosek», «Barkovlje» in vsa dejanja, I tako umazani igri, ter priznal ki še morda sledijo. | neki osebi v bližnji celici, da sem popolnoma nedolžen. Kasneje pa sem zvedel, da ni hotel podpisati zapisnika, ki bi moral bdi odposlan javnemu tožilstvu. Ko ga je agent Ozne skušal prisiliti, da podpiše, ga je s.cozi okence udaril in se je slišalo kričati: «Nočem podpisati zato, ker je Počekaj nedolžen». Vsi jetniki celic v tistem nadstropju so slišali to kričanje. Z Morganom pa nisem bil nikdar soočen ter sem pozneje izvedel, da je prestal mučenja zaradi tega, ker ni hotel podpisati obtožbo proti meni. Nekega dne v drugi polovici leta 1949 je prišel k meni javni tožilec vojnega sodišča, nek oficir, ki mi je po mojem pritoževanju zaradi dolgega preganjanja, zagotovil, da je moja stvar že razščiščena ter da se bo v nekaj dneh vse rešilo. V resnici po nekaj dneh so mi ukazali naj «pripravim vse svoje stvari». Ko sem prišel po stopnicah sem se ponovno znašel pred istimi rablji, ki so me aretirali in mučili. Moral sem vstopiti v nek zaprt avto in so me odpeljali v zapor v Buje. Malo časa po mojem prihodu me je javni tožilec tistega okraja obvestil, da bo naslednji dan proces. Obtožen sem bil sabotaže in zlorabljanja uradne oblasti, kar so skušali utemeljevati z nekaterimi brezpomembnimi dejstvi ki so se dogodila že leta 1946. Ta «dejstva» so bila popačena s strani raznih lažnih prič. Te priče so bile nesrečneži, ki so zelo kompromitirani zaradi izvedenih zločinov ali pa zaradi kakšnih drugih stvari in so jih titofašistični hierarhi zaradi tega tesno držali, ker so jim lahko služili v kakršni koli stvari. Proces se je vršil v umetno elektriziranem vzdušju. Tako priče kot «navijači» so predstavljali najslabše elemente iz titovskih organizacij in so bili pod stalno kontrolo Laurenti Evgenija. VITTORIO POCCECAI (Nadaljevanje sledi) V osvežitev spomina titofašističnih sleparjev Na tisoče tržaških in okoliških delavcev, demokratov in komunistov, mož in žena ter mladincev je pomagalo pri gradnji Ljudskega doma pri Sv. Jakobu v Trstu, bodisi s svojimi materialnimi prispevku, kakor tudi s prostovoljnim delom. Danes poskušajo titofašisiti, podprti od tržaškega sodišča, trditi, da je Ljudski dom njihova last. Da lažejo je že znano vsakemu Tržačanu, Slovencu in Italijanu. Da je to laž vedo prav dobro tudi oni Bami. Vseenp pa se poskušajo polastiti ljudske in partijske imovine s pomočjo potvarjanja dejstev. To delajo zato, ker upajo, da bodo na tak način oslabili zdrave, napredne sile, ki sledijo zmagoviti Komu-msitični partiji. S tem poskušajo «reševati» svojo potapljajočo barko, kar pa se jim prav gotovo ne bo posrečilo. (Gornja slika kaže skupimo delavcev, predvsem mladincev na prostovoljnem delu za ljudski dom.) NAŠE NALOGE V ZVEZI Z VOLILNO KAMPANJO IKaša borba za koristi vseh slojev prebivalstva III. Pri organiziranju volilne kampanje moramo paziti, da Partija ne postane nek volilni aparat, kot se to dagaja z vsemi reakcionarnimi in buržoaznimi strankami. Zavedati se moramo, da je vsaka volilna kampanja za Komunistične in delavske partije zelo važna, a nikakor ne odločilna bitka. Volilna kampanja mora predstavljati pregled naših sil, pregled organizacijskih in političnih sposobnosti Partije, njenih organizacij od baze do vrha in množičnih organizacij, v katerih delujejo komunisti. Važno je, da mobiliziro.mo svoje sile na zelo racionalen, organiziran način, t. j., moramo paziti, da vsak član Partije ali simpatizer VLOGA ŽENE PRI REŠEVANJU VAŽNIH OBČINSKIH VPRAŠANJ Žene in občinski problemi Naglo se približujemo upravnim volitvam, ki bodo v tržaški občini 7., v vseh ostalih občinah pa 14. oktobra letos. Od izida volitev je odvisno, kakšni bodo v naslednji poslovni dobi, ki bo to pot trajala štiri leta in ne samo dve kot doslej, novi občinski sveti in novi odbori. Od odločitve volivcev je odvisno, da li bodo občine v rokah ljudstva ali pa v rokah protiljudskih sil, ki bodo — kot imamo najboljši dokaz v tržaški občini v zadnji poslovni dobi — izkoristile svoje položaje samo za ščitenje interesov imovitih slojev. Me žene, ki predstavljamo večino prebivalstva in s tem tudi večino volivcev, prav golovo ne moremo o-stati brezbrižne v tem, za naše ljudstvo tako odločilnem trenutku. V nekaterih krogih je še danes razširjeno mnenje, da za žene ni primerno, da, celo ni «žensko», baviti se neposredno z občinskimi upravami. To mnenje je v nekaterih krajih povzročilo neko vzdušje, ki. je bilo prav gotovo v precejšnjo oviro in veliko škodo volitvam v letu 1949. Ce pogledamo po posameznih občinah, moramo ugotoviti, da je bilo samo v tržaški in miljski občini čutiti vpliv in doprinos žena (komunistke in demokristjanke), katere so bile kot občinske svetovalke neposredno povezane z občinskim upravnim delovanjem. Kot so pokazale izkušnje zadnjih dveh let, je sodelovanje žena v občinskih upravah velike važnosti. Za določena vprašanja so žene mnogo bolj občutljive od moških, tako na primer za delo na področju socialnega skrbstva, za vprašanja zdravstva in za one drobne probleme, ki se v določenem trenutku pokažejo za najvažnejše, kot so: vodnjaki, pralnice, gradnja otroških vrtcev itd. Poleg udeležbe v občinskih svetih pa so dalje tudi občinske delovne komisije, ki jih imenuje občinski svet. V teh komisijah je prisotnost žena ne samo potrebna, temveč nepogrešljiva prav posebno velja to za komisijo ECA (Občinska podporna ustanova). Na žalost pa moramo tudi na tem področju ugotoviti velike pomanjkljivosti glede sodelovanja žena. V podeželskih občinah (razen Milj) zaradi boječnosti ni žena v tej važni panogi občinskega delovanja. V Trstu pa je bila zaradi predsodkov, da je treba smatrati ženski spol kot nekaj nižjega, imenovana, to je postavljena od občinskega odbora nova komisija ECA brez ene same ženske. Ta odločitev je naletela na odpor celo neke demokri-stjanske svetovalke, katerega pa občinski odbor ni upošteval, temveč ga je klerikalna samopašnost zadušila. Samo v miljski občini lahko povemo kaj pozitivnega v tem pogledu. V komisiji ECA v Miljah so žene zastopane s tremi članicami, dvema komunistkama kot predstavnicama občinske večine ter eno demokristjansko, ki zastopa manjšinske skupine. Na vseh sejah te komisije se predsednik vedno obrača predvsem na ženske članice iste. Kajti dobro ve, da prav pri njih dobi močno oporo v vsem delovanju komisije, bodisi pri podporah v obliki paketov, za pravilno poslovanje ljudske kuhinje, za razporeditev šolskih obedov po vaseh občine, za dobro poslovanje Doma počitka kakor tudi v vsem dru- gem delovanju Občinske podporne ustanove. Žene, ki se ustavljajo v prodajalnah ali pa na vasi pridejo v stik z ostalimi ženami imajo priliko da se seznanijo in da na bratski in objektiven način razpravljajo o perečih potrebah prebivalstva občine. Poleg tega imajo kot upravnice svoje lastne družine najtfo-gatejše izkušnje. Prav iz teh razlogov so žene najboljše svetovalke. Prav s tem poslednjim vzgledom skušamo vzpodbuditi žene v onih občinah, v katerih še ne sodelujejo, pri njihovi upravi, naj se zanimajo mnogo bolj za občinske zadeve, tako da bo v listah, ki bodo v kratkem predložene, precej mest pripadlo predstavnicam ženskega spola. Ne smemo nikdar pozabiti, da so na našem Ozemlju občinski sveti kot edini izvoljeni organi oblasti organizmi, v katere ljudstvo gleda z vsem svojim zaupanjem in spoštovanjem; to toliko bolj, ker nimamo parlamenta in morajo zato predstavniki prebivalstva razpravljati poleg upravnih vprašanj občine tudi o bolj splošnih vprašanjih, ki zanimajo volivce in vse prebivalstvo našega Ozemlja, to je o vprašanjih miru, dela in svobode. ROMILDA CHINCHIO članica ECA v Miljah ima določeno mesto in določeno nalogo pri izvrševanju svojih volilnih funkcij. Samo tako bomo mogli priti do vsakega volilca, mu raztolmačiti cilje naše Partije, njen program in njena prizadevanja za dobrobit vsega ljudstva, vseh slojev prebivalstva, vsakega posameznega človeka. Volilne komisije pri sekcijah ali pa v območju volilnih sedežev morajo imeti nalogo, da spoznajo teren, na katerem delujejo in predvsem nagnjenost vsakega volilca posebej. Ko bodo člani volilnih komisij in Partije v celoti v dotičnem kraju spoznali volilce, bodo mogli na uspešnjši način usmeriti svojo propagando in svoje kapilarno delo, ki je za našo Partijo najvažnejše in najučinkovitejše. Samo če bomo spoznali čustva vseh volilcev, bomo mogli uporabljati razlikovano propagando, ki jo bomo imeli na razpolago. Prav tako je zelo važno, da se tisaka sekcija in vsaka celica prepriča o stanju tehničnih pomožnih sredstev, ki nam pomagajo pri izvrševanju propagande. To so n. pr. zvočniki, lestve, Um itd. Zavedati se moremo, da je tudi od teh malenkosti mnogokrat odvi- sna učinkovitost našega dela. Da se o stanju teh sredstev prepričajo, so poklicane propagandne komisije. Jasno je, da naša Partija nima na razpolago bank Beograda, Rima, Washingtona in velekapitalistov, ki bi ji nudili vsestransko finančno pomoč. «Banka» naše Partije je prispevek delovnega človeka. O tem smo si na jasnem. Na jasnem smo si tudi, da bodo vse ostale stranke imele na razpolago stotine milijonov lir, ki jih bodo ukradli italijanskemu, cdn. jugoslovanskemu ljudstvu. Vemo, da bodo demokristjani, ti-tofašisti, tito- in ameropendentisti imeli na razpolago težke milijone, s katerimi bodo skušali pre- plaviti mesto v obliki papirnate propagande. Naši ljudje se morajo zavedati, da so se vse stranke proti nam in da so vsi od italijanskih fašistov do indipendeti-stov, od jugo-fašistov do tako-zvane slovenske narodne liste združili proti nam na skupni protikomunistični in vojnohujskaški podlagi. Z.ato je potrebno, da tudi naša Partija odgovarja tej poplavi papirnate propagande, da odgovori njihovim provokacijam, lažem, klevetam in izmišljotinam. Koga bo vprašala za pomoč, če ne našega zavednega slovenskega in italijanskega delovnega človeka in demokrata? Zato je potrebno, da se vsak demokrat, vsak simpatizer, vsak komunist odzove pozivu Centralne finančne komisije, ki je napovedala zbiranje denarnih prispevkov za kritje stroškov v volilni kampanji. Pri tem nabiranju moramo paziti, da nismo ozki in da uporabimo najrazličnejše pobude. V vsaki dobi naše borbe za izboljšanje političnih, socialnih gospodarskih in kulturnih pogojev delovnega ljudstva je propaganda ena izmed najvažnejših orožij. Shod, konferenca ali pomenek so zelo važno propagadno sredstvo. Moramo paziti, da se bomo v volilni propagandi zelo dobro poslužili teh važnih sredstev in da bodo vsak shod, vsaka konferenca in vsak pomenek zelo’ dobro, natanko pripravljeni in da bomo na njih povedali nekaj konkretnega, s katerim bomo mogli prepričati poslušalce z našimi argumenti. Naši govorniki in propagandisti morajo biti vešči v tem delu morajo imeti vedno iniciativo na svoji strani, morajo kritično pregledati delo sovražnikov na podlagi potreb prebivalstva in razkriti ljudem rak-rane nasprotnikov. • (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TFLRFOiMSKA ŠTEV. 666. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVOONJAII Ponovno so razpravljali o napeljavi elektrike na Vrh Zakaj se občinska uprava ne zavzame za izpraznitev občinske hiše, ki je spremenjena v karabinjersko kasarno? - Popravitev ceste SOVODNJE V soboto je mel sovodenjski občinski svet svojo redno sejo, na kateri je predvsem razpravljal o vprašanjih, ki so zgolj upravnega značaja. Ob tej priliki sta bili imenovani komisiji za občinsko podporno ustanovo in za kontrolo volilnih imenikov. Spretni župan je na seji poskrbel tudi 3ato, da je dobil pooblastilo, da uveljavlja sklepe občinskega odbora še predno bodo ratificirani od občinskega sveta, kar vsekakor ni na mestu, predvsem pa ne tam, ko je opravka z denarjem. Na seji je svet ponovno razpravljal o napeljavi elektrike ■na Vrh. Družba Selveg vpraša za napeljavo 1.400.000 lir. Končno je prišlo na vrsto vprašanje ceste skozi Sovodnje. O tem vprašanju smo že večkrat pisali. Na seji so govorili, da je treba cesto raziširti za pol drugi meter in jo nato asfaltirati. Toda za izvedbo teh del bi se morala občinska uprava zadolžiti. Zato kaže, da bodo So-vodenjci še nekaj časa hodili po slabi, prašni oz. blatni cesti. Na podlagi sklepov te seje bo odslej dalje prejemal župan po 20.000 lir mesečne plače. Tudi o potrebi otroških vrt- cev so spregovorili občinski očetje. Res, skrajni čas je, da se ti ustanovijo po naših vaseh. Zato pa se mora občinska uprava resno zanimati, zato, da karabinjerji čimprej izpraz-njio občinsko hišo v Sovod-njah. Izgleda pa, da občinski upravi ni mar za to. Prav tako je na to verjetno pozabil svetovalec pokrajinskega sveta Bratuž, dasi je obljubil da bo predložil merodajmim oblastem tozadevno spomenico. 50 LET DELOVANJA SKLADATELJA VODOPIVCA Te dni je poteklo 50 let umetniškega ustvarjanja popularnega slovenskega skladatelja, župnika Vinka Vodopivca. Leta 1901 je namreč izšla v Ljubljani njegova prva tiskana skladba. Od tedaj dalje je neumorno ustvarjal vedno nove kompozicije, posebno pesmi za naše pevske zbore, ki so se naglo razširile in postale zelo priljubljene po vsej Sloveniji. Kljub svojim letom je priljubljeni skladatelj še v zadnjih letih zložil več pesmi za zbor, ki jih je poslal Slovensko-hr-vatski prosvetni zvezi. Vsi slovenski prosvetni delavci želijo ob tem izrednem jubileju spoštovanemu kulturnemu delavcu, da bi dočakal še dolgo vrsto let pri najboljšem zdravju in da bi še naprej bogatil s svojimi skladbami slovensko kulturno zakladnico. Zaradi nepremostljivih tehničnih razlogov priobčujemo tokrat goriško kroniko v skrčeni obliki. Prosimo čitate-Ije, da nam to oproste. Uredništvo Gospodarska kriza se stopnjuje tudi na Goriškem Odpusti z dela na dnevnem redu GORICA — Gospodarstvo naše pokrajine vedno bolj hira. Vse umetne injekcije, ki jih poskuša dati Degasperijeva vlada, so brezuspešne. Niti tako imenovana «prosta cona» ne more požaviti industrije in z njo celotnega gospodarstva. Kvečjemu so si s pomočjo krinke «proste cone» nekateri špekulanti in predvsem trgovci na debelo, napravili velike dobičke Industrijska podjetja pa propadajo. Vsem. je znano o usodi tržiiške oljarne. Toda to ni edini primer. Zadnje tedne je prišla na vrsto tudi velika apnenca v Zagraju. V treh ro- Pobegi iz Titovega «socialističnega čaja» Zakaj «Soča» in «Primorski dnevnik» ne poročata o obmejnih pobegih in obmejnih pokoljih GORICA - Pretekli teden sta zbežali Čez mejo pri Mirnu in prosili za zatočišče italijanske obmejne oblasti, dve mladi delavki iz neke tovarne čevljev v Zagrebu. Omenjeni delavki sta namreč prišli na kratek oddih v St. Peter pi i Gorici ter od tu srečno pobegnili preko meje. V ponedeljek je pribežala za možem v Gorico Rada Faganel doma iz Mirna. Z njo sta srečno pribežali tudi dve hčerki. Tako živi zdaj v Gorici vsa družina. Ze večkrat smo vprašali titovsko časopisje, zakaj ne poroča o teh pobegih in zakaj prav za prav beže ljudje iz titovskega «raja?» Do danes nismo prejeli še nobenega odgovora. Do kdaj naj ga čakamo? kih je odpustila z dela 30 delavcev. Na pritisk sindikalnih organizacij je sicer pozneje ponovno sprejela na delo 15 delavcev. Toda kam naj gre onih 15 odpuščenih delavcev? Merodajne oblasti bi se morale zanimati tudi za to moreče vprašanje! Tudi tovarna čevljev Muc-chiut v Gradišiki, v kateri je zaposlenih več slovenskih deklet, grozi z odpusti. Po gotovih vesteh naj bi najprej prišle na vrsto poročene delavke. Zaenkrat je vse delo v tovarni popolnoma ustavljeno. Lastnik, znani «socialist» Muc-chiut opravičuje začasno za-pretje tovarna z izgovorom, da ne more čevljev razprodajati. Vsekakor pa to ne drži, ker bi ako bi vsaj nekoliko znižal cene, nedvomno vso zalogo kaj kmalu razprodal. Mi pa dobro vemo, da bi se dalo to storiti brez vsake izgube. Toda ozadje teh manevrov je drugačno. Tovarnar hoče na ta način s pomočjo groženj z odpusti z dela ustvariti razdor med delavkami. Po vsej goriški pokrajini uspešno napreduje nabiranje podpisov za sklenitev pakta med petimi velesilami. Po dosedanjih podatkih je ta poziv podpisalo že nad 16.990 ljudi iz vseh predelov pokrajine. Ali je tudi tvoj podpis med njimi? Siivanci zahtevajo |ioNtaja lisce na železnici Minulo je že leto dni, od kar smo podpisali resolucijo naslovljeno na Upravo železnic STO, v kateii smo prosili. da bi se delavski vlak, ki vozi iz Trsta proti Tržiču ob 7. zjutraj ustavil tudi v Stivanu. To je zelo potrebno zaradi delavcev, mlekaric in drugih, ki morajo vsak dan v Tržič na deio ali po drugih opravkih. Isto tako naj bi se usta-vil v Stivanu večerni delavski vlak, ki vozi iz Tržiča proti Trstu. Ponovili smo prošnjo pred meseci, a do danes še nismo prejeli od Železniške uprave nobenega odgovora. Delavci iz Stivano in Medjevasi, ki so zaposleni v ladjedelnici in v tovarni mila «Adrija» in drugod ter mlekarice se morajo še vedno in v vsakem vremenu posluževati svojih koles, ali pa pešačiti. Število potnikov,’ ki bi se posluževali omenjenega vlaka, je preko trideset, kar opravičuje pravične zahteve Stivan-cev in Medvejcev. Zato pozivamo merodajne oblasti, naj odgovore na prošnje pozitivno in čimprej, kajti ureditev te zahteve ne predstavlja niikakih tehničnih ali drugih težkoč. Dovolj bi bilo samo dobre volje in razumevanja s strani železniške u-prave do naših ljudi, ki si služijo vsakdanji kruh s trudom in težavo. Mi bomo vztrajali v svoji zahtevi, dokler ne bomo dobiti zadovoljive rešitve! prav tako zelo oddaljeni od i lefona. Od Kačuna do sredici Kolonkovca pa je razdalja prt tako precejšnja. Prebwadci Kačuna in središl* Kolonkovca so mislili, da bo najkrajšem času ugodeno n) hovi prošnji, ker je nesmisl mmmm V petek 10. t. m. je bila pri nas svečana otvoritev novega občinskega sedeža, kateri so prisostvovali predstavniki raznih vojaških in civilnih oblasti ter vsi svetovalci našega občinskega sveta. Po zaslugi naše občinske uprave in posebno tovariša Pirca ima tudi naša občina lep in dostojen sedež, v katerem je prostora za razne občinske urade, občinsko am-bulanco, sejno dvorano in stanovanje za čuvaja. Ko bodo okrog stavbe urejeni dvorišče in vrt ter tik pred stavbo nova široka cesta, ki bo vezala cesto iz Gabrovca in M. Repna, bo naša vas dokaj olepšana, kar bo v ponos naši demokratični občinski upravi in vsem vaščanom. Prostori, v katerih so oili prej občinski uradi, bodo osnaženi in spremenjeni v stanovanje, ki bo dodeljeno eni od najpotrebnejših družin v vasi ali v občini. Prejšnjim občinskim upravam ni bilo na tem, da bi bile poskrbele za tako dostojen občinski dom. Seveda tega ne bodo nikdar napisali razni listi belčkov in titovcev, ki čestokrat poskušajo klevetati sedanjo demokratično upravo. Pa zaslugi župana tov. Pirca je bila nedavno popravljena tudi šola v Zgoniku. Znano je, da so stroške za popravila krili s fondom, ki je bil od nadrejenih oblasti nakazan županu za prevoz z jeepom na svojih službenih potovanjih bodisi občini, kakor tudi izven nje. Seveda se tov. Pirc na teh službenih poteh poslužuje raje svojega. kolesa kot pa avtomobila. Njegov vzgled bi vsekakor lahko posnemali tudi nekateri drugi župani predvsem pa g. Bartoli. no, da se del mesta nahaja bT( telefonske zveze s središče11 mesta. Toda zgleda, da so na mert dajnih mestih ljudje, ki mi1 lijo, da je Kolonkovec skup1 stlačena vasica in da mu zd zadošča le en telefon. Tako ^ napeljali po zaslugi resolucij' ki so jo podpisali prebiva^ Kačuna prišli do svojega telf fona. A prebivalci središča Kolot kovca se upravičeno sprašuješ kam je šla njihova prošnja kako je z zadevo njihovega A lefona. Saj so ga prav tako trebni kot prebivalci Kaču^ Zato ponovno postavljajo ospredje svojo zahtevo, ki jo r občina z urgiranjem pri T£W dolžna uresničiti, ker sredi$ Kolonkovca ne more biti bf(' telefona prav tako kot KaČ^ kolonkovcaN J). rv bc a; Glavna cesta, ki vodi iz ^ brežine v Sempolaj in dalje Proseka, je asfaltirana samo^1 severne nabrežinske železnih, postaje. Vsa popravila na cesti so zaman, ker motor11 vozila in še posebno vojaški $ \ tomobili, razderejo v efi^ dnevu to kar se je naredi 1. ves teden. Poleg tega pom& pri razdiranju tudi voda, ki nalivih dežja napravi na cčsj globoke jarke. Prah, ki je ^ cesti precej visok in doseže nekaterih krajih celo po centimetrov, zapraši stanov&H j V in vso povrtnino na obeestw vrtovih, kar predstavlja neV^ nost za razne bolezni. Prizadeti prebivalci iz M brežina-postaja, tako Slov . kot Italijanu ter iz Sempol0' so te dni podpisovali resolucij s katero pozivajo občinsko pravo v Nabrežini, naj co ne vse potrebno, da se oniedij na cesta asfaltira in preuJ* Tako bo konec večnemu P, pravljanju in ljudje, ki stanujejo stroškom : ob ce$. bodo rešeni nadležnega in 11 zdravnega prahu. Pred par tedni je dopisl>lA «Dela» iz Trebč ponovno <,sl^ žil spomin bivšemu žup011, Mianiju, ki je svoj čas obija j la bo občina poskrbela za peljavo vode na pokopati*j Opomin je vsekakor veljal nijevemu nasledniku Bartol1*! ki se ves čas svojega vanja ni niti zmenil za raz1*11 v naši vasi. B Ne le na pokopališču, te^j tudi v vasi je treba napr^T vodno napeljavo, saj sta z0\ krat za vso vas na razpodi : le dve javni vodni pipi čuda, da je pogostoma ob čaka na v°.,A vrsta ljudi, ki čaka na ‘'•.[j Se najmanj štiri pipe bi 0 ■ treba postaviti in to predV5^, v stranskih ulicah. Zato Pu KOLONKOVEC varno občinsko upravo, da me to v poštev! « Pa še nekaj. Ze nekaj opažamo neke motnje v tričnem toku. To opažajo Pred časom so prebivalci središča Kolonkovca zahtevali pri Telve in občinskem odboru, naj bi se napeljal telefon, ki je. nujno potreben, ker u primeru nesreče, požara ali kaj sličnega morajo Kolcnkovčani k Sv. Soboti, ki je precej oddaljena. Istočasno so slično zahtevo naslovili na Telve in občino tudi prebivalci Kačuna, ki so oni, ki imajo radijske ap8r V zadnjem času so v dveh ralih pregorele cevi, en L ,j| nov aparat pa se je PoicV% In to ase zaradi omenjenih » tenj električnega toka. Zato zivamo podjetje SELVEG’ ^ vzdržuje električno napel* . da takoj ugotovi, kje tičijo f ki omenjenega motenja! ^iSllSlb 18. AVGUSTA 1951. DELO ve leti dela in uspehov demokratične Dolini za dobrobit občanov prave v i^a zadnjih občinskih volitvah ! je prejela deino-fkratiena lista 1466 ‘glasov, to je Lovriha Dušan Dolina 44 župan Vva skrb demokratične l^činske uprave je bila >r‘: Vpeljava elektrike in vode. Žuljan Just Ricmanje 125 | podžupan" Starc Josip Boljunec odbornik Kuret Josip Ricmanje odbornik Zobec Izidor Boljunec 235 odbornik Valentič Josip Log 47 odbornik Kosmač Rudi Boršt 94 odbornik Purger Aleksander Mačkovlje svetovalec Ivančič Josip Domjo 60 svetovalec Sedanja demokratična občinska uprava je napravila v dveh letih več del kot vse prejšnje uprave skupaj 11 izvoljenih resničnih predstavnikov ljudstva, od katerih 6 odbornikov, je z mladim županom na čelu, dokazalo s svojim konkretnim in požrtvovalnim delom, da se ni izneverilo zaupanju občanov. Mihalič Viktor Dolina 103 svetovalec Ota Josip Boljunec 52 svetovalec Za vodovod Dolina, Ricmanje, Log, Boršt se je uporabila vsota 23 milijonov lir,- za Boljunec in Kroglje pa 21 milijonov lir. Strošek za vodovod v Mačkovljah znaša 13.400.000 lir. načrtu je obenem tadnja 2 napajališč ^ 1 pralnice v Mač-^vljah ter 1 pralnice v Borštu. Sedanja uprava je postavila 17 vodnih pip, 1 pralnico in 3 napajališča ter preuredila in pokrila pralnico Dolini. Za pralnico v Boljun-cu je bila izdana vsota v novo 1.129.700 lir 1 in sili, i tialiiii. 1 HiijaliiR 17 nit alg STARO PRALNICO V DOLINI JE OBČINA POPRAVILA IN POKRILA. Od 15. avgusta 1949 do 31. decembra 1950 je demokratična občinska uprava izvedla vrsto del, ki so v korist vsem občanom: Vodovod, luč, 3 nove šole, popravila starih šolskih stavb, občinskih poslopij, popravila in vzdrževanje cest, 2 novi stanovanjski hiši in drugo. Za vsa dela je bilo potrošenih skupno 257.538.810 lir ZA GRADNJO 3 NOVIH ŠOLSKIH POSLOPIJ JE BILA POTROŠENA SKUPNA VSOTA LIR 46.800.000. ZA POPRAVILA STARIH ŠOLSKIH STAVB, OTROŠKEGA VRTCA IN STANOVANJ UČNEGA OSEBJA JE OBČINA IZDALA SKUPNO 3.865.000 lir ^OVE ŠOLE: V DOMJU, NA PESKU (ZA PESEK, GROČANO IN DRAGO) TER Med mačkovljami in prebenegom, ki bo služila za obe vasi. ŠTfiAfi 4 D È L O 18. AVGUSTA 19S1. Volilni program KP STO z a dolinsko občino SE 6 J AIV ‘taia Sa», k 'ukaji bič s •alerai topn Vani. la bi Prebivalstvo dolinske občine je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še vedno težijo nad življenjem našega področja posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla Trstu žalovanja, bedo, korupcijo in ponižanje tuje vojaške okupacije. Nova demokratična uprava se bo morala odločno oprijeti vseh še nerešenih vprašanj v naši občini. Veliko oviro za reševanje mnogih vprašanj so tuje čete, ki še vedno zasedajo naše področje, ker še ni bila uveljavljena mirovna pogodba. Te čete znatno otežujejo sedanjo splošno situacijo s tem, da se vmešujejo v občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni režim, zavirajoč svobodno izvajanje nacionalnih pravic, kar prav posebno občutimo mi Slovenci. OBČINO LJUDSTVU BREGA je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega prebivalstva, da bi se nehala vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne s pričetkom režima svobode in miru. To upanje se more uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t. j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet, izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od te rešitve bo tudi odvisen gospodarski procvit naše občine v sklopu proevita vsega našega Ozemlja, kar okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno povezavo Trsta s srednjeevropskimi deželomi in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve je tudi odvisno, da se bo mogla občina osvoboditi od vmešavanja tujih vojska in da bo postala učinkovito sredstvo za izpolnjevanje vseobčih potreb. Vsi prebivalci, ki ljubijo našo občino in Trst, ne ozirajoč se na njihovo ideološko ali versko prepričanje in narodnost, morajo enotno zahtevati popolno avtonomijo lastne občine, spoštovanje njihovega dostojanstva in svobodo pri reševanju vseh občinskih vprašanj. Komunistična partija si osvaja te želje prebivalstva in se v tej volilni kampanji postavlja na čelo do linskih občanov, da dà občini svobodno upravo, ki naj še nadalje - kot do sedaj - skrbi le za osnovne interese prebivalstva, ne da bi morala prenašati tuje zainteresirano vmešavanje, in ki naj prizna enake pravice vsem prebivalcem STO ter naj ne dopušča narodnih zapostavljanj na škodo Slovencev. Za avtonomno in demokratično občino Občinska uprava more uspešno delovati v korist občanov, le kadar sme tudi v finančnih zadevah sprejemali in izvajati sklepe brez predhodnega nadzorstva višjih oblasti kakršne koli vrste. Zato se bo naša lista borila za polno avtonomijo občinskega sveta. Za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za priznanje narodnih pravic Pod fašistično tiranijo je bilo naše ljudstvo silovito zatirano in še posebno so bile teptane njegove narodne pravice. Tudi danes niso demokratične svoboščine popolnoma spoštovane s strani ZVU in predsedstva cone ter ni priznana pravica našemu ljudstvu, da bi v občinskih zadevah govorilo v svojem jeziku. Komunistična partija se bo zato borila za popolno spoštovanje demokratičnih svoboščin za celotno priznanje narodnih pravic Slovencev, predvsem, kar se tiče rabe jezika. Za kulturni razvoj našega ljudstva Da bi dal stvarno podporo kulturnemu razvoju našega ljudstva, se bo K. P. v občinskem svetu borila za: — zgraditev šol v okviru potreb šolskih otrok kakor tudi za obnovitev opreme obstoječih šol; — zgraditev sodobnih otroških vrtcev in rikrea-torjev; — uvedbo redne zdravniške in zobozdravniške službe za šolarje; — ustanovitev poljedelske strokovne šole in raznovrstnih tehničnih tečajev za mladino; — podporo kulturnim in športnim pobudam ljudskega značaja. Za pravično razdelitev občinskih davščin stalno podporo v denarju ali v naravi; da se ojači in zboljša zdravniška pomoč med drugim tudi z gradnjo novih zdravniških ambula-torijev in z brezplačnim razdeljevanjem potrebnih zdravil. Za razvoj turizma Lepote doline Glinščice privabljajo v vseh letnih časih precejšnje število izletnikov. K. P. bo v občinskem svetu zagovarjala potrebo, da se na vse načine pospešuje ta turističen promet v korist občinskega gospodarstva, podpirajoč tudi morebitne zasebne pobude. Za napredek naše občine Da bi odpravili zaostalost in zanemarjenost, v kateri je pustil fašizem vasi naše občine, bo K. P. predlagala izvedbo sledečih javnih del: — zgraditev novih cest, redno vzdrževanje obstoječih, zboljšanje vaških ulic in poljskih poti; — zgraditev novih hiš z zdravimi in cenenimi stanovanji; — zgraditev občinskega javnega kopališča; — zgraditev občinske klavnice; —■ zgraditev javnih pralnic; — regulacija potokov, ki tečejo skozi občino; -—• razširitev vodovodnega omrežja v vasi, ki so še brez njega, ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja; — razširitev električne napeljave v vasi, ki so še brez nje, ter dovolitev olajšav za napeljavo v zasebna stanovanja. — obnova zvonika cerkve v Dolini. Da bi odpomogli potrebam poljedelcev Sedanji davčni sistem je v svojem bistvu nepravičen, ker najtežje prizadeva najrevnejše sloje našega prebivalstva. Zato K. P. predlaga takšne občinske finance, ki naj se uresničijo po geslu: KDOR IMA VEČ, NAJ VEČ PLAČA, Poleg tega se bo naša lista^ borila za: — znižanje trošarine na vino; — odpravo klavne pristojbine za enega prašiča na vsako družino. Za primerno socialno skrbstvo Da bi opravili nedostatke, ki jih kljub zanimanju občinske uprave še kaže organizacija občinskega skrbstva, si bo K. P. prizadevala: — da bodo potrebni v občini prejemali primerno Da bi vsaj delno olajšali težek položaj, v katerem se nahajajo naši poljedelci, je K. P. mnenja, da bi občina morala posredovati z: — nabavo enega traktorja s plugom, ki bi ga proti nizki najemnini dajala na razpolago poljedelcem v občini; — uvedbo službe poljskih čuvarjev, da bi tako preprečila poškodovanje travnikov, gozdov in obdelane zemlje s strani lovcev in izletnikov; — pomočjo poljedelcem pri vlaganju prošenj za odškodnino za škodo, ki so jih povzročile okupacijske čete. Za učinkovito gasilsko službo K. P. bo predlagala na občinskem svetu, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, naj dobi vsaka vas občine potrebno gasilsko opremo. OScim IjudVilm BREGA ! K.. Po zaslugi demokratične uprave sta v dolinski občini 2 novi stanovanjski hiši s 15 modernimi stanovanji, dočim gradijo v Boljuncu še eno. Izdatek za hiši v Domju in Dolini znaša 20 milijonov lir. Naloge bodoče občinske uprave l(Urm Po podrobni preučitvi stanja in potreb prebivalstva poedinih vasi naše občine postavlja Komunistična partija v svoj volilni program, kot naloge bodoče občinske uprave, naslednje zahteve našega prebivalstva: 1. PREBENEG: 1. Prva in najvažnejša naloga je gradnja vodovoda, ki naj se odcepi od vodovoda v Dolini. Upoštevati je treba, da je vas v poletnih mesecih skoraj popolnoma brez vode. 2. Ker je bila vas od vojne zelo poškodovana, bo morala občina zgraditi in popraviti vsa poslopja, ki niso bila še obnovljena, bodisi da so to stanovanjske hiše, hlevi ali drugo. 3. Urediti definitivno srenjsko hišo, ki je last vaščanov: zunanje stene bo treba ometati in pobeliti. \ notranjosti pa bo treba v pritličju menjati pod. 4. Zgraditi primerno cesto do šolskega poslopja. 2. MAČKOVLJE: 1. Definitivno urediti novo šolsko stavbo z nabavo moderne opreme, napeljavo električne razsvetljave in vode, ureditvijo dvorišča in vrtov, s postavitvijo zidane ograje, v stari šolski stavbi namestiti otroški vrtec. 2. Gradnja ene pokrite javne pralnice in napajališča za živino. 3. Razširiti napeljavo vode na vse vaške ceste ter jo napeljati v stanovanja po primerni ceni. 4. Razširiti električno napeljavo v stanovanjske hiše, ki ga zaradi oddaljenosti iz vasi še niso dobili ter zvišati število žarnic za javno razsvetjavo vasi. 5. Postaviti kanalizacijo, kjer je potrebno. Urediti in razširiti v smeri pokopališča, na križišču ter v smeri šolskega poslopja. 6. Nujna je regulacija gornjega dela potoka Osp, ki teče pod vasjo, ter zgraditi most. 7. Obnoviti in popraviti od vojne poškodovana poslopja. 8. Urediti pokopališče z zasaditvijo dreves ter napeljavo vode. 9. Postaviti v vasi javen telefon. 3. DOLINA: 1. Obnoviti notranjo šolsko opremo. 2. Zgraditi otroški vrtec, ker sedanji ne odgovarja potrebam vaških otrok. 3. Temeljito popraviti pralnico na ccšanci». 4. Posredovati pri U.S.V.S. za ureditev in asfaltiranje ceste iz Doline do križišča. 5. Regulirati potok od «Križca» do Doline ter urediti plot pod «Zastavo». 6. Obnoviti in razširiti cesto od «Broda» preko «Križca» do «Kamenja» z gradnjo mostu pri «Kamenju». Isto velja za cesto od Milj preko mlinov in do «Broda». 7. Ražširiti vodovod ter napeljati vodo v stanovanjske hiše. 8. Napeljati vodo na pokopališče. 9. Za olepšavo vasi obnoviti zvonik. 10. Potrebno je izpopolniti kanalizacijo ter obnoviti razne oporne zidove, ki se podirajo. 4. DOMJO: 1. V Domju je potrebno izkopati kanal ter zgraditi most od Adamiča do hriba Sv. Roka. 2. Napeljati električni tok in vodo v vse stranske hiše. 3. Postaviti v Domju javen telefon. 5. BOLJUNEC: 1. Otvoritev otroškega vrtca z rednim poslovanjem. 2. Ureditev vodnjaka v Zaboljuncu. 3. Ureditev struge potoka, ki teče skozi vas. 4. Obnovitev podirajočega se zida vzdolž polja Kofol Josipa in pred hišo Ivana Ote. 5. Prostor pred pokopališčem je treba ograditi z zi’ dom, da bo tako nedostopen za mimoidoče, ki ga večkrat ponesnažijo. 6. Asfaltirati trg in cesto pri cerkvi. 7. Poskrbeti za izvedbo raznih javnih del v vasi, ' prvi vrsti vzdrževanje cest, predvsem glavne ceste, ter po-staviti znamenje za znižanje brzine vozil, ki drvijo skozi vas s pretirano brzino. 6. BORŠT: 1. Zgraditi zid od Sedmaka v smeri križpota (pr' Samcu). 2. Zgraditi pokrito pralnico na prostoru med šolo i" cerkvijo. J 3. Pokriti kanale in odtočne jarke v vasi. 4. Urediti in popraviti pralnico med Borštom in Z*1' brežcem ter racionalno izrabiti vodo iz bližnjega rezef’ voarja. 5. Popravili zid šolskega dvorišča in vrta. 6. Postaviti v vasi javen telefon. 7. RICMANJE : 1. Gradnja otroškega vrtca in podpornega zidu okrog šolskega dvorišča; ureditev šolskega poslopja. 2. Ureditev ceste od Strnic preko travnikov do Ric' manj. Ureditev te ceste je važna, ker bi se s tem odpravil večji del strmin, ki jih imajo druge poti, ki peljejo v Rh' inanje. 3. Nujno je treba poskrbeti za gradnjo kanalizacijo; ker se vas nahaja na strmini. V deževju pa voda pokvaf' vse glavne in stranske poti ter povzroča poslopjem občutn0 škodo. j 4. Razširitev ceste iz Ricmanj - postaja do Ključa. 5. Gradnja pokrite pralnice v Logu. 6. Razširitev ceste pod šolo pri križu v Ricmanjih, J" se odpravi veliki in nevarni ovinek. 7. Ureditev kanalizacije v Logu. 8. Kot v Logu istetako tudi v Ricmanjih, kjer je pa® potreba, zvišati število cestnih žarnic. 3. DRAGA: 1. Urediti vzdrževanje ceste med Drago in Bazovico’ ki se nahaja, zaradi velikega prometa vojaštva in policij0’ vedno v slabem stanju. 2. V vasi so nujna popravila vaških poti, posebne tiste> ki pelje pod železniškim tirom v njive. 3. Napeljava vodovoda v vasi z gradnjo javne pipe i11 cnejm napajališča za živino. 9. PESEK: W St Ni ^se« ko “Šoto, ‘akrai ^ma, s°vje 'emu 'see», '«di *ie j iz '"ziim "fimi •’0do Ure. to 18. po ‘“s, i 110 trn Nai. ^em '‘ali ji ‘agos >0(1 ra. n l % v '•io. h %o ki a Milini >si tu ; >0|) le ko Ubi "i Je krn rt 'koča ‘W» Prb %ai Pra "Vint vs "feie mo ooa i 'altih ‘km '•li » 'lO _ '«•i «i Kor, m "co. 'asta, H/o Soc !>Jo - 1. Ureditev ceste s Peska do železniške postaje v Drag ]. ‘Č| Boršto"! da skrE Jezera v J aViP 2. Vodovodna napeljava. 10. JEZERO: 1. Trajno in redno vzdrževanje ceste med in Jezerom ter posredovanje pri tržaški občini, za vzdrževanje' svoje ceste, ki pelje iz okolice Bazovico. 2. Postavitev ene ali več električnih žarnic razsvetljavo v vasi. 11. BOTAC: 1. Napeljava električnega toka v Botaču. 2. Čim bolje urediti cesto med Botačem in JezeroP1, 12. GROČANA: 1. Napeljava vodovoda, namestitev javne zgradtiev napajališča za živino. 2. Razširitev ceste, ki obkroža vas. r 1 Sle, H> r Sjarc y n, Na >i0 ‘U r b< i"' ^ “ffS No P1?6 H, N Za popravila in redno vzdrževanje občinskih cest, vaških poti, ureditev stru s Se v %,t |J.V i1' Vi Vi Si V v j’ lis Sr m TAM. SE SAM BABIC NE VE-, kJAME — V nedeljo se je se-*t(da tržaška titofašistična «gan-?a», ki jo je do jeter dolgočasil ^ajšnji gaulaiter Branko Bo-s poročilom, ki so mu ga tokrat ž v naprej sestavili v ^opru ali morda celo v Ljubem. Tako so vsaj prihranili, bi ga morali koprski ober-^rmfirerji zopet demantirati, se jim je pripetilo zadnjič. Ni vredno, da bi zgubljali ^sed o kilometerskem poroči-^ kot takem. Vendar pa smo Motovili, da je Babič izbleknil l°krat, razen običajnih škafov 'Jeniagogije in gnojnice proti ^°vjetski zvezi in demokratič-I 'temu gibanju, še eno, ki je l^eno predebela in ji prav za-'Wi tega tudi sam ne verja-riie. Tržaški gaulajter je nam-eč iznesel «vesti o tajnem spo-t(lzumu med Vidalijem in nekakimi odgovornimi predstavniki r‘0uo fašističnega gibanja MSI». Srez dvoma skušajo titofašisti s lo «senzacijo» vsaj nekoliko Posrednim potom poplahniti ^is, ki so ga napravile na jav-mnenje zadnje izjave tov. i vi^alja o titofašistično-angle-^m načrtu za izročitev Trsta juliji, podeželja in cone B pa ^ioslaviji, da bi prihajali na ^ s takimi ponesrečenimi ^nzacijami», naj bi titofaši-^ ^ rajši povedali kaj več o taj-^ potovanju titovskega geneza Vukmanoviča-Tempa v Ita-^°. kjer je obiskal Milan, Ge-1,015o in Torino in si celo oglasi alpsko obrambno črto v ližini Merana. Zakaj so postali ^ titofašistični listi v pogledu Ì tov tov. Vidalija in naših član-0d pravcati «mutci osojski»? e korajžno na dan z besedo. Uboge KRAVE — Pomislite 1 je to čudno. «Primorski» je 'Qttireč ugotovil, da so začele v "r°čani v zadnjem času «crka-saU» krave. Glej vraga, dokler Prišel na županovo mesto naš !ltodi Lovriha je bilo vse lepo Prav. Odkar pa so na vodstvu ‘^ine Doline «kominformisti» vse narobe in celo krave so ^ele «crkavati». Pa ne, da se Piorda kar nenadoma menja-Voda in celo trava? Se nekaj. I: naj bi nam titofašistično ^Uo povedalo, ali ni v zad-krn času v coni B «crknila» ena krava? DRUGIČ JIH VPRASA-^ — Ze dvakrat smo vpra-«Demokracijo», naj nam odbori, zakaj so v Sesljanu, ki «Plebiscitarno» glasoval za j «o, na vseh trgovinah in '^tilnah samo italijanski na-dočim vidiš lahko v «konformističnem» Križu, ki je ||°souaI za tiste, ki «proda-,1° Trst Italiji», same dvoje-116 napise. Toda «prvoborite-, za narodne pravice Sloven-j*’’ ki se ponoči in podnevi , eBfco trkajo na svoja «slovan-.'l)i Prša, nam do danes še niso tovorili. V radi tega pozivamo liparje, nam preko «Demokracije», /‘flar razložijo njihovo «do-, ^ost» v obrambi naših na-y^ih pravic. Ali bomo nale-j* tudi tokrat na gluha ušesa? bodo tudi liparji molčali t niolči titofašistični minister Krajgher, ki nam je še no dolžan odgovora? Letovalec PA TAK.. . ne boljše kot vsak občin- V n tajnik in pred katerim se skrije vsak, še tako brih-, Uohtar. Pomislite, da vam , jhožakar na zadnji občinski L1 kar na lepem «ugotovil», nikoli priti do dejanske j( seja neveljavna, čeprav t0,rajala že skoro tri ure in Ij "si svetovalci, med njimi !l on, že izglasovali celo vr-i sklepov. Seveda, titovcem i,jl0 takrat «za nohte». Nji-lf Up, da bi titovsko «šporno ',j ^ao», ki se ustanavlja že ^ *e*a prišlo do igrišča v Bo-je splaval po vodi. Za-II 1 tega je njegova «brihtna» ,,'Jica pogrv.ntala poseben za-•::y‘ ki je zaenkrat zapisan sa-ii, l' njegovih možganih in bo \i^ tudi obtičal. Vseeno pa ^gne postati ta svetovalec, ki u «a ne najdeš para, še ne-konkurent celo iznane-•j titovskemu dohtarju J. D. Ul pozna zakone kot berač Je molitvice. dolini imajo titovči sveto- u, ki vam pozna občinske ZAKLJUČKA O K Č I K N K A SEJ A V Z E « K 1 IS U Titovci in da so proti liparji so ponovno dokazali miru in občinskim pridobitvam Občinski svet je odobril uspešno delovanje župana in odbora - Predlagana resolucija za pakt 5 velesil Titovci in liparji so takoj zapustili dvorano - Titovski svetovalec Obad se skuša «prati» V ponedeljek zvečer se je vršila v lepo opremljeni dvorani novega občinskega poslopja, zadnja seja sveta za občino Zgonik. Na seji je prišla na dan dvoličnost titovcev in belčkov ter njihova hlapčevska vloga pred an-glo-ameriškimi vojnihujskači. Predno je tajnik prečital zapisnik zadnje seje so se svetovalci spomnili pokojnega svetovalca Grudna. Za tem je župan Pirc poročal svetu o nalogah ki jih je odbor izvršil od zadnje seje. Nadaljevali so z razpravljanjem o kmetijskem nadzorstvu ter sklenili, naj se slednje pobriga za nadomestitev gosp. Terčona, ki je zapustil službo. Nadalje naj upošteva dvojezičnost v medsebojnem poslovanju ter, da se bodo vršili Kmetijski tečaji y slovenščini. Govorilo se je o slovenskih napisih na javnih stavbah v občini ter na križiščih cest. Zupan je sporočil, da je zadeva že v teku. Glede lovskega združenja je župan povedal, da je občina sklenila z omenjeno ustanovo novo pogodbo in tako povišala najemnino lova na 75,000 lir za prvo leto in 115.000 lir za drugo leto. Po razpravljanju o raznih gospodarskih in socialnih zadevah kakor vodi, luči, zdravniku itd. je svet prešel na odobritev obračuna za leto 1950, iz katerega je razvidno da je imela občina v teku leta 3Ž.057.875 lir dohodkov in 31.552.894 izdatkov, medtem ko je leta 1949 bilo 6.240.238 aktiva in 6.345.163 pasiva. Veliki občinski stro.ki za plačevanje bolnice so zaskrbeli svetovalce. Izvoljena je bila posebna komisija, ki jo sestavljajo Milič Herman, Obad in Ščuka z nalogo, da preuči stanje vsakega, ki se poslužuje bolnice in mu dodeli primerno plačevanje na obroke. Tov. župan je za tem povedal kako je bila razdeljena vsota denarja prejeta od ZVU za izvedbo osmega gospodarskega načrta. Občina je sicer vprašala 45 milijonov, medtem ko ji je bilo dodeljenih samo 20 milijonov, zaradi tega bodo morali načrt prilagoditi. Glede stanovanjske hiše v Gabrovcu je svet sklenil, da o odkupni pogodbi, ki jo more občina napraviti z I.A.C.P., doda postavko, na podlagi katere bi po 10. h letih hiša postala last občine. V nadaljnjem je tov. Pirc poročal o posredovanju pri VU glede vzpostavitve poljskih čuvajev, vzdrževanju cest, telefonu za Gabrovec in druge vasi ter dodelitvi še enega zdravnika. Od ZVU je tudi zahteval pomoč našim kmetom pri napeljavi vode v stanovanja in vrtove ter pri napeljavi električnega toka v oddaljene hiše. Razpravljalo se je o potrebi osnovne šole v Ga- ZA REŠITEV PROBLEMA PRI OREHU Sklicati je treba širši sestanek V ponedeljek je bil na sedežu DZ sestanek predstavnikov raznih političnih strank in sindikalnih zastopnikov glede konkretne podpore borbi, ki jo vodijo že poldrugi mesec delavci pri Orehu. Dočlim ni prišlo na prvem sestanku, ki je bil prejšnji leden, do pozitivnega rezultata, je bil pa ta sestanek vsekakor uspešnejši. Prisotni zastopniki raznih strank in sindikatov so odobrili izjavo, v kateri izražajo svojo solidarnost do delavcev v borbi V izjavi je nadalje navedeno, da bodo zainteresirali svoje občinske svetovalce naj postavijo to vprašanje na dnevni red prihodnje občinske seje. Sicer imajo delavci pri Orehu v poldurgem mesecu težke borbe, dokaj bridke izkušnje, do-bisi s civilnimi kakor tudi vojaško oblastjo. Vse do danes se ni nihče izmed odgovornih forumov resno zavzel, da bi prišlo končno do rešitve obupnega stanja, v katerem se nahaja prizadetih 60 družinskih poglavarjev. Zaradi tega je nujno, da se čimprej skliče skupen sestanek predstavnikov VU, kmetijskega nadzorništiva, občine in občinskega poljedelskega podjetja. Prejšnji teden je bil sestanek za začetek pogajanj glede 28 odpustov v tovarni Gaslini. Sindikalni zastopniki so dokazali prisotnim zastopnikom ravnateljstva podjetja, da so odpusti neupravičeni, ker bi podjetje lahko obdržalo še nadalje na delu sedanje število zaposlene delovne sile. Ker so zastopniki delodajalcev vztrajali na svojem stališču, je bil sestanek preložen na 21. t. m. ZARJAVELE BRITVICE PRODAJAJO Eden izmed plačanih titojaši-stičnih podrepnikov s Proseka si je v zadnjem času še posebno prizadeval pri organiziranju propagandnih izletov v Jugoslavijo. Tako je pred nekaj tedni tekal tudi po Stivanu in se na vse načne trudil, da bi spravil skupaj potrebno število ljudi, Da bi se ga čimprej odkrižala, ga je neka vaščanka med drugim zavrnila češ, da nima potrebnih dinarjev. Toda titofašistični pod- repnik ji je dal takoj dokaj značilen «nasvet», kako se lahko pride do dinarjev. «V Jugoslavijo neseva nekaj parov nogavic, par zarjavelih britvic in dinarjev bomo imeli v izobilju. Jaz se namreč najpravo sam z britvicami obrijem, nato jih vnovič zavijem v ovojčke ter jih take prodam v Jugoslaviji za dragocen denar. Saj ti tam pokupijo vse, kar jim prineseš. Seveda je vaščanka kar ostrmela nad temi Izjavami ter titofaši-stičnega črnoborzijanskega nesramnega špekulanta tudi primerno oštela. Kakor vidimo, se tržaški titofašistični podrepniki iz dneva v dan bolj izpopolnjujejo v svoji zločinski vlogi. Od izdajstva in prevare so prešli torej tudi na črnoborzijansko prekupčevanje celo s starimi in obrabljenimi predmeti, ki jih v Jugoslaviji prodajajó za nove. Seveda jim prisleparjeni dinarji služijo za vsakovrstne orgije in pijančevanje. Z druge strani pa imamo s tem še en dokaz več, da v Jugoslaviji ne dobiš niti skromne britvice za britje. brovcu in v Malem Repnu ter sklenilo takojšnje posredovanje. Zupan je sporočil, da je dodeljenih 5.250.000 lir za gradnjo otroških vrtcev v Zgoniku in Gabrovcu. Svet je odobril vsoto 234 tisoč lir za nakup zemljšča, kjer se bo gradil otroški vrtec v Zgoniku. Vsa poročila o delovanju in prizadevanju župana in odbornikov so vsi svetovalci odobrili. Pri zadnji točki je tov. Pegan govoril c vsem, kar je današnja občinska uprava napravila in na koncu svojega govora pozval vse svetovalce naj dajo svoj delež k obrambi teh pridobitev, svojih družin in sveta pred nevarnostjo tretje svetovne vojne ter jih pozval naj podpišejo ter glasujejo za pakt miru med petimi velesilami. Med govorom so se titovci in liparji nestrpno sukali na stolicah in počasi odšli iz dvorane, ker jih je stvar najbrže spekla. Oglasil se je titovec Obad, ki se je še posebno osmešil z izjavo, da nihče ne more reči, da je proti miru, ker pa ve, da to prihaja od Sovjetske zveze, ki je «kriva» napada na Korejo ter «provokacij» na jugoslovanski meji, ne podpiše. Ščuka pa je rekel, da ne podpiše ker itak je vseeno. Ostali njihovi bratci pa so molčali in sledili prvakom. S tem so dokazali (naj se «Primorski» le skuša izmikati), da kot zvesti hlapci anglo-ameriških vojni hujskačev pod vodstvom kriminalca Tita podpirajo vojne načrte monopolistov Londona in Washingtona. Ljudje bodo znali soditi dejanja titovcev in beič-,kov ter jih obsodili kot pristaše vojne in razdejanja. Titovec Obad in njemu podobni bi brez dvoma z vnemo podpisali resolucijo predlagano od Trumana ali Cankajška in bodo najbrže trdili, da vsakodnevni umori na meji Jugoslavije - STO so tudi «sovjetska provokacija». Toda zaman se hočejo oprati. Ljudstvo jih smatra za izdajalce in vojnohujs-kače in kot take jih bo tudi sodilo. Otvoritev d o m il v Božičih Prebivalstvo Božičev je v nedeljo praznovalo' svoj najlepši dan. Po vsakovrstnih naporih, po požrtvovalnem delu in po navdušenem prispevanju v denarju in materialu je končno prejelo zasluženo nagrado: na tisoče slovenskih in italijanskih demokratov iz Milj in Trsta je prišlo, da si ogleda nov ljudski hram, ki so ga pridni prebivalci Božičev zgradili. Imperialisti in njihovi hlapci skušajo na vsak način, da bi našemu pok re tu odvzeli sedeže in dvorane. Na vso to načrtno rekvizicijsko gonjo demokrati odgovarjajo z zgraditvijo domov, svojih kulturnih, športnih in tudi, zakaj ne, političnih središč ZA VOLILNI SKLAD in demokratični tisk Stopajoč v kampanjo za upra- tesi 1000,. Bidovec 1200, Blažič vne volitve, se KP STO obrača do vseh demokratov, da dajo svoj finančni prispevek za stroške volilne kampanje in utrditev demokratičnega tiska. Meščani, demokrati! Vsak vaš, še tako skromen prispevek, bo korak naprej v borbi za mir, svobodo in delo! * * s« Voditelji Partije in demokratičnih organizacij ter uredniki «Unità», «Dela» in «Lavoratore» so ot-vorili zbirko z zneskom 100.000 lir. Vidah 3000, Laura Weiss 5000, Marija Bernetič 3000, Destradi 2000. Malalan Riko 4000, Gašperini Francesco 3000, Uršič Avrelij 1000, Hrovatin 1000, Franza 1000, Rabar 1200, Svara 1000, Giacomin 1000, Balbi 1000,Bolčina 1000, Campagna 2000, Kovačič 1000, Poslo-gnà 2000, Kocman 1000. Čermelj 1000,Jurman 1000, Leban 1200, Va-1 enti n is 2000, Grgič 2000, Faelli 1500, Seleš 1000, Jaksetich 1500, Pogassi 1000, Blazina 1500, Rezi 1000, Košuta Justo 2000, Košuta Zora 1000, Pertot Danilo 2000, Jelka 1000, Bufon Dušan 1000, Bernetič Karlo 2000, Škrk 2000, Adriana 1500, Roman 1000, Bonaz-za 1000, Malalan 1000, Sajovitz 1000, Pahor 2000, Susič 2000, Bizjak 2000 Kapelj 1200 Kolenc 1500, Zidar 1500, Giraldi 1000, Piemom- 1200, Persoglia 1000, Vusconi 3000, Mitko 2000, Bassi 2000. Tovariši iz tovarne Sv. Marka, prva zbirka 31.264; skupina tovarišev pri Sv. Jakobu 920, Kranjc iz Podlonjerja 500, ACEGAT - nabranih 7.950, ILVA - nabranih 9.570, Sekcija v Miljah nabranih 45.815: celica Cerei 11.935, vas Sv. Rok 20.000, Hrvatini 8.900, tov. Busatto Pietro je nabral med tovariši 8000, Villiam Petronio 200, Mihalič 1000, M.R.B. 500, skupina obiskovalcev bara Frausin 380, skupina tovarišev iz Furlanije 900, tov. Luca Antonio 1200, tov. Mihalič Ivan iz celice Sv. Roka 1000. BALINCANJE SKUPINA A: Bar Sportivo B -Arzenal, igrišče Mario ob 16; Magdalena - Baldon, igrišče Pin ob 16; SKUPINA B: Javna skladišča - Sv. Alojz Sportiva, igrišče Pa-van ob 16; Sv. Alojz Tonda - Riosa, igrišče Pavan ob 16. SKUPINA C: Corsi - Costalunga, igrišče Corsi ob 16; Bar Guglielmo B -Monte Fiascone, igrišče Mezgec ob 16. SKUPINA D: Esso Club - Bar Sportivo A, igrišče Kačiun ob 16; Tirolec - Bellavista, igrišče Tirolec ob 16. Prav zato je prišlo na ta iz-vanredni praznik prebivalcev Božičev toliko ljudstva, zato so pridni prebivalci Božičev prejeli iz rok generalnega sekretarja naše Partije tov. Vidalija rdečo zastavo, ki naj vihra nad novim Ljudskim domom in naj vedno izpričuje, da v Božičih žive napredni, odločni, požrtvovalni, borbeni ljudje. Za svoj dom so prebivalci Božičev prispevali 4947 delovnih ur, poleg tega pa so pomagali tudi v denrju in materialu. Svoj Ljudski dom so začeli graditi v drugi polovici maja in so ga res udarniško zaključili v najbolj vročih poletnih dneh. Na tem velikem prazniku veselja, radosti in borbenosti sta govorila tov. Vidali in Malalan. Godba na pihala je neutrudno igrala, da bi nekako posredno dala duška veselju demokratov. Nastopil je tudi priden pevski zbor iz Elerjev, ki se je, kot vedno, prav dobro odrezal. Skatljo mleka jr.it korejske otroke! Zveza demokratičnih žena STO je prejela in raznih me-s.tnih predelov in okolice že večje število škatelj kondenziranega mleka, ki so namenjene otrokom v Koreji. Zenska organizacija se toplo zahvaljuje vsem darovalcem ter je prepričana, da bo sledilo plemenitemu vzgledu vedno večje število prebivalcev iz mesta in podeželja, ki bo na ta način izkazalo svojo konkretno solidarnost do junaškega korejskega ljudstva. Delavska solidarnost v Sv. Barbari Prebivalci Sv. Barbare so darovali za politične pripornike 4 1 vina, 2 kg jabolk, 2 kg testenin, 23 slaščic in kos torte. V teku praznika miru pa so nabrali 8.370 za italijanske delavce iz tovarn «Reggiane». Iz tehničnih razlogov nam ni bilo mogoče objaviti zadnjih sindikalnih in drugih vesti. OSEM VPRAŠANJ LIPARJEM «In vse liho je bilo...: «In vse tiho je bilo ...» — bi rekel možakar, k‘i je spravil v svojega sobesednika. In pri lipa-rjih je v resnici «postalo vse tiho». Zadnjič smo jih postavili pred nekatera konkretna dejstva in stavke in zgleda, da so se naši dragi liparji prestrašili smeri, ki jo je zavzela naša diskusija o tržaškem vprašanju ter o resničnih in lažnih prijateljih STO. Vsekakor pa se nam zdi, da je našim nadebudnim liparjem zelo umestno postaviti nekatera vprašanja, na katera bi morali odgovoriti: odkritosrčno in ne zavijajoč kot mačke ob spomladnem času. Začnimo: 1. ali je res, da je Agneletto v tržaškem občinskem svetu dejal: «Zahtevati v tem trenutku, naj zavezniške čete odidejo iz Trsta in tega ozemlja, je utopija, nemogoča stvar in ne vem kakšen namen ima in kaj se hoče doseči s podobno resolucijo»? Ali je res, torej, da ste proti umiku jugoslovanskih in anglo-ameriških čet s STO? Ako nočete tega umika, pomeni, da ste proti eni izmed določb mirovne pogodbe, ki je ena izmed najvažnejših, ker brez umika tujih čet ne ustanovitve STO. Zakaj, torej, pravite, da ste za STO? 2. Ali je res ali ni res, da ne- SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Predstavnik "Torre,, izrabil priliko za predvolilno kampanjo Soglasno odobren proračun iz leta 1950 - Svetovalec Marizza je še enkrat poudaril, da morajo biti nabrežinski kamnolomi glavni vir dohodkov občine - Vprašanje higijene po vsej občini V sredo bi moral imeti občinski svet občine Devfn-Nabreži-na svoje zadnje zasedanje. Ker je predstavnik italijanske liste (Torre) zahteval razna pojasnila in zaradi poizne ure se zasedanje in zaključilo. Po prečitanju ter odobritvi zapisnika zadnje seje je župan v kratkem povedal občinskemu svetu, da je to zacedanje zadnje. ker obstoja zakon, ki določa, da občinski svet lahko sklepa do 45 dni pred volitvami. Na ta način preneha občinski svet s svojim delovanjem v soboto. * Predno so pričeli razpravljati o občinskem obračunu za leto 1950. je občinski svetovalec Terčon predlagal nekatere spremembe v tekočem letnem proračunu in sicer glede vzdrževanja občinskih uradov, otroških vrtcev, plačevanja bolniških stroškov itd., za skupni znesek 2,200.000 Ur. Sledilo je razpravljanje o občinskem proračunu za leto 1950. Predstavnik Torre se je pritožil, češ da mu občinska uprava ni pravočasno poslala ■izvleček obračuna in da ga zaradi tega ni mogel preučiti.. Nekateri svetovalci so na pritožbe Bandinija odgovorili tako, da se je slednji znašel že v dokaj nerodnem položaju. Iz potega seje je bilo videti, da se je italijanski svetovalec za slednjo dobro .pripravil ter je skušal, da hi čim bolje prikazal, da se le italijanski nacionalistični svetovalci potegujejo za dobrobit nabrežinskih občanov. Videti je pač bilo, da je svetovalec Bandini skušal izrabiti prav diskusijo o letnem proračunu za svojo volilno propagando. Med čitanjem občinskega letnega proračuna ie v presledski zahteval razna pojasnila, kar pa ni opravičljivo, ker je Bandini bil o obračunu na tekočem in, če ne, je pa imel priliko že mesece prej, da si vse račune tudi osebno pregleda. Neutemeljene pritožbe Bandinija niso nič drugega kot volilni manever v korist italijanske nacionalistične skupine za prihodnje volitve. Svetovalec Marizza je še enkrat poudaril, da kamnoseški industrijoi plačujejo zelo nizke najemnine, kar občinski upravi. Ostre pritožbe s strani svetovalcev so nastale glede higijene po javnih lokalih v vsej občini. Po daljšem razpravljanj je bil občinski obračun v celoti soglasno sprejet. Leta 1950 je imela nabrežinska občina skupno. 99.013.953 lir dohodkov, izdatkov pa 97.275.068. Se ena seja občinskega sveta pa je bila na predvečer zaključka delovanja t. j., včeraj ob 17. uri, o kateri bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Sestanek aktivistk ZDŽ Za mir, detinstvo in družino V torek 7. t. m. je bil v dvorani «Kraljiča» važen sestanek aktivistk Zveze demokratičnih žena STO. Prisotne so bile zastopnice 19 mestnih sekcij ter 7 okoliških vasi. Poročilo je podala predsednica organizacije tov. Marija Casali-Karleta, ki je v poročilu obenem začrtala naloge, ki čakajo naše žene v zvezi z volilno kampanjo. Demokratične žene stopajo v volilno borbo z geslom: «za mir, detinstvo in družino», kar pomeni borbo za obrambo STO, izvedbo mirovne pogodbe ter borbo za zaščito in skrbstvo detinstva. Podrobnemu poročilu so sledile številne intervencije in nasveti za praktično delo na terenu. Pasamezne intervencije so pokazale, da se žene v resnici zanimajo tudi za delovanje občinskih uprav ter da znajo pravilno oceniti izvršeno delo ter konstruktivno kritizirati pomanjkljivosti. Obenem pa je že sam potek sestanka pokazal, da se žene zavedajo ogromnega dela, ki jih čaka v tej volilni borbi, kar pa jim vliva še večjega poguma m požrtvovalnosti. SOŽALJE — V ponedeljek je umrl v tržaški bolnici tov. Karel Vescovo iz Sv. Roka pri Miljah. Težko prizadeti družini izreka sekcijski komite KP v Miljah iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi uredništvo «Dela». kateri vaši vedo o tajni pogodbi med Titom in Angleži za razkosanje STO in za priključitev Trsta k Italiji in dela cone A in B k Jugoslaviji? 3. Zakaj ne protestirate proti ilegalni priključitvi cone B k Jugoslaviji in postajate tako sokrivci razkosanja STO in se s tem na najjasnejši način izrekate proti STO? 4. Ati se res strinjate s Titovo zunanjo politiko in tako tudi z njegovimi mahinacijami proti obstoju STO? 5. Ali se vam prav res zdi, da «se čuti v Trstu že sedaj drugo ozračje, nov duh, večja svoboda . . .»? Ali naj to pomeni, da nočete, kot pravi Agneletto, umika čet in se strinjate s sedanjo politiko okupacijske oblasti, ki jo sestavljajo predstavniki, ki so do sedaj dokazali, da nočejo STO, da ga hočejo razdeliti med Titom in De Gasperijem in ga uporabiti za svoje vojne cilje? 6. Ali je res, da vam je bil duhovni boter pri sestavi tako-zvane slovenske narodne liste sam škof Santin, ki je prav tako duhovni oče demokristjanov, — kar je naravno — ki pa so največji nasprotniki STO in slovenske narodnostne enakopravnosti? Ce to odgovarja resnici, pomeni, da niste ne le za STO, marveč niti za pravice Slovencem. Ste le vatikanska podružnica, ki deluje u interesu Vatikana, ne pa Slovencev. 7. Ali se boste ali se ne boste končno izrekli za «kakšno STO» sle? Ali morda za STO v smislu vaših duhovnih očetov (Trumana, Attleeja in Tita) ali pa za STO, prav tako kot so socializdajalci «Venezie Giulie» za «plebiscit»? 8. Kaj nam. morete reči o hvalnicah, ki vam jih je pel titovski gauleiter Babič na sestanku njegove fašistične stranke? Ali je res, kar se vedno pogosteje šušlja, da sle prav dično zmenjeni s titovci in da ste si razdelili vloge za preslepitev Slovencev, medtem ko je cilj eden in isti? Ali je res, da imajo titovci nekatere svoje agente na vrhu vaše organizacije in na ta način usmerjajo vašo «politiko»? Prosimo lepo, da nam odgovorite na ta vprašanja. Naše ljudstvo pričakuje odgovora. Prav tako ga nestrpno pričakujejo vaši terenski člani, ki jim vaša «politika» ni preveč jasna. . . . ak Pohvala požrtvovalnim ženam Tajništvo Zveze demokratičnih žena STO izraža pohvalo in priznanje vsem ženam, ki so požrtvovalno sodelovale za uspeh nedeljskih veselic in prireditev v Božičih, «Škamperle», Skednju in Rocolu. Zahtevajmo izvedbo načrta za gradnjo stanovanjskih hiš Na žalost prihaja problem stanovanjskih izgonov še vedno na pozorišče mestnega življenja ter spada kot tak med najbolj nujne probleme, ki tarejo naše delovno ljudstvo. To vprašanje zahteva pač nujne rešitve, ker se z nadaljevanjem stanovanjskih izgonov stanovanjska -kriza vedno bolj zaostruje. Ugotoviti moramo pač, da se kljub ukazu, ki ga je izdala VU, s katerim se izgoni podaljšajo za eno leto, še vedno mečejo številne družine na cesto. Tako prihajajo na dan žalostni primeri več članskih družin, med temi tudi takih, ki imajo po več nedoraslih otrok ali celo bolnike, ki so na podlagi sodbe izgnane iz stanovanja. Nadaljevanje tega nečloveškega postopanja pač vzbuja povsem upravičen vtis, da se v takih primerih ne spoštuje zakon ali pa da nudi ta zakon hišnim lastnikom še vedno kak iu-ridični «oprijem», ki se ga lahko poslužijo. Vse izgleda namreč, da imajo hišni lastniki še vedno najširše možnosti, da sodnijsko postopajo proti revežem, ki ne razpolagajo z milijoni, da bi si lahko kupili stanovanje. Odgovorna oblast je pokazala do tega vprašanja popolno brezbrižnost. Civilne oblasti pa so dale dosleden dokaz, da ne na-znaitno škodi meravajo vztrajati za rešitev te- ,;i senčnatem dvorišču pred prvo gostilno ,,f;likem Repnu se je med tem zbrala sku-a vnetih balincarjev ter segla po krog-1 Skoraj vsi gosti so postali pozorni na balincanja. Eni so držali za eno, drucl ^čUgo stranko. Mene pa igra ni mikala, ^'ižal sem se možakarju srednjih let. I?ava zunanjost je kazala, da ga je teža Jenja močno izdelala. Zelo prepričljivo ®°Voril o- tem kar je izkusil v svoji mla-’1*> v časih znane predvojne gospodarske in. fašističnih napadov, kakor tudi za zadnje vojne ter osvobodilne borbe f(,J svoji odiseji v nacističnih taboriščih .:*■ Zanimalo me je njegovo pripovedo-^e’ dasi ga tu podrobneje ne priobču-V Hranim pa ga za drugo priliko. led drugim mi je mož pravil o svoji Sl«i vasi tudi tole: j Zadnjih petdesetih letih se je tudi Ve-Repen zelo spremenil, vendar pa ne ta-bi spremenil svoje prvotno lice. V j. so še vedno ostali kmetje in delavci, i Vsem kamnoseki in klesanji. Drugače j^as ne more biti! Redki, pravim, zelo i«1 kmetje, oz. živinorejci se lahko pre-i . i° brez kakih pootranskih zaslužkov. Kras. Polja so omejena le po doli-L Har ne zažge suša, pobije toča; v zad-času pa so se tema dvema nadlogoma q džilf. še «atlantske kobilice». ^ Pogledate letos naše vinograde in vidite le veliko revščino. Ze trikrat IRIEIPENIAISB0IR jih je toča prokleto naklestila. To se pravi, da bomo pridelali zelo malo terana. Krompirjeva letina je prav tako zelo slaba. Najdebelejši krompir je približno tako debel, kot navadni orehi. Pred par leti smo debelejšega kuhali prašičem. Fižola ne bomo pridelali niti za seme. Pogubonosni fižolar je preveč napadel naše njive! O žitu pa sploh ni govora, saj se ga več ne izplača sejati. Kot vidite, glavni vir našega gospodarstva je živinoreja. Tega se tudi v polni meri zavedajo naši kmetje, ki opuščajo ob- Veliki Repen delovanje polj. Ze mnogo njiv so zasejali z večno deteljo, ki nudi zelo dobro krmo za živino. Ako ne bi bilo toče, bi se izplačalo razviti v večji meri tudi vinogradništvo. Vidite, v tem primeru bi naši «vladarji» lahko priskočili na pomoč prizadetim kmetom. Ali ne bi bilo primernejše, da bi postavili nekaj priprav za odvračanje toče, kot pa da trosijo težke milijarde za nepotrebno oboroževanje in za druge nespametnosti?» Da, mož ima popolnoma prav! Postaja proti toči je mnogo bolj potrebna, kot pa nepotrebno brušenje nožev za novi pokolj narodov. . .! Poslovil sem se od repenskih prijateljev ter jo ubral proti Colu, kjer je ravnokar dograjen nov občinski dom, za katerega so se dolgo časa pripekali obtčinski možje. Blizu novega doma je pritlična zgradba otroškega vrtca. Col je majhna vasica. Njena zunanjost kaže, da je že precej stara. Prebivalci vasi se tožijo, da nimajo dovolj vode. Nove pipe so skoraj popolnoma suhe. Eh, ta kraiški vodovod! Ze koliko je bilo napisano o njem! Pod Col spada tudi današnji Poklon. Kot sem izvedel od Pokloncev samih, se je ta zaselek nekoč imenoval Krepa. Tu je neki Stefan Ozbič, ki je bil doma iz Raše sezidal Prvo hišo in odprl v njej gostilno za vipavske in druge furmane. Zanimal sem se tudi za izvor krajevnega imena ter izvedel, da je ime Poklon nastalo potem, ko so sezidali tam obcestno kapelico, pred katero so se popotniki navadno poklonili. Ko je bilo furmanstvo na višku, je bilo tudi na Poklonu zelo živahno. Tu so namreč prenočevali vsi vipavski, črnovrški. idrijski in drugi furmani, ki so vozili v Trst najrazličnejše stvari, od zaklanih teličkov, prašičev in kokoši, pa do sena, drvi in oglja. Vipavci so vozili tudi sadje in vino ter celo povrtnino. V prejšnjih časih je bila na Colu tudi mitnica, saj je od nje kraj dobil ime. Takrat je bila v Trstu prosta luka in je s furman-stvom cvetelo tihotapstvo, kljub strogosti finančnih stražnikov in carinarjev. Znana ie pripovedka o nekem bradatem financar-ju, ki je presenetil tihotapske furmane v Dolu, toda ti se ga niso bali, temveč so ga zgrabili za brado, ga razorožili in nato zaprli v nek hlev, medtem pa jo odkurili iz vasi proti Štanjelu in Vipavi. Danes seveda ni več furmanov, vendar Pa je na Poklonu dokaj živahno, zlasti poleti, ko prihaja semkaj mnogo Tržačanov na oddih; stari Col pa sanuje v zatišju pod sivimi ostanki nekdanjega slavnega proti-turškega tabra. MILIVOJ DOLANC (Se nadaljuje) ga vprašanja. Zaradi tega se postavlja danes resno vprašanje ustanovitve enotnega in širokega bloka, v katerem morajo biti merodajni činitelji našega mesta, predstavniki brezdomcev ter solidarnost javnega mnenja. Ta velika fronta naj bi postavila pred VU z vso resnostjo in odločnostjo zahtevo za izvedbo štiriletnega načrta za gradnjo stanovanjskih hiš. S tem bi prišli brezdom- ci vsako leto do dvatisoč stanovanj. Predpogoji za uspešno izvedbo akcije pa so, enotnost in strnjenost ter dosledna podpora vsega tiska. Seveda bi imeli pri izvedbi te akcije obe sindikalni organizaciji precej važno vlogo. Smatramo, da je vse to docela izvedljivo in da ne zahtevamo nekaj nemogočega. MESO. Za teden dni Sobota 18 - Helena Nedelja 19 - Janez Ponedeljek 20 - Bernard Torek 21 - Ivana Sreda 22 - Mavricij Četrtek 23 - Filip Petek 24 - Jernej (zadnji krajec). ZGODOVINSKI DNEVI: 20. 1944. se je pričela velika sov- jetska ofenziva proti Besarabiji in proti Balkanu, ki je dovedla do velike in končne zmage nad nacifašiz-mom na jugoslovanskih in slovenskih tleh. 21. 1780. se je rodil v Repnjah za Smarno goro veliki slovenski preroditelj in sloviti jezikoslovec Jernej Kopitar. TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA 13. Šramel kvintet in pevski duet; 18.15 Čajkovski: Koncert št. 1.: 19. Oddaja za namlaj-še - Muc Mic Mac in skriti zaklad. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja; 11.30 Aktualnosti; 12. Od melodije do melodije; 13 Glasba po željah; 16. Koncert pevskega zbora PD «Vesna» iz Sv. Križa. Dirigira Fracko Žerjal; 21. Z domače knjižne police; 21.30 Slovenske pesmi. PONEDELJEK: 18.15 Čajkovski: Koncert št. 1.; 19. Iz filmskega sveta: 21. Folklorna glasba raznih narodov; 22. Beethoven: Simfonija št. 1. TOREK: 13. Glasba po željah; 19. Mamica pripoveduje; 21. Vzori mladini; 21.30 Frank: Simfonične variacije; 23. Rapsodije. SREDA: 18.15 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester; 19. Zdravniški vedež; 20.30 Naša šola; 21. Vokalni kvartet; 22. Brahms: Simfonija št. 2. ČETRTEK: 13. Slovenske narodne poje pevski duet harmoniko spremlja M. Sancin; 18.15 Glasbeno predavanje; 19. Slovenščina za Slovence;’ 20. Slovanske opere; 21. Radijski oder - Heyer-mans: DOBRA NADA, drama v 4 dejanjih. PETEK: 13. Glasba po željah; 19. Pogovor z ženo; 20. Koncert baritonista Marijana Kosa; 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 21. Mojstri besede - John Galsworthy. Romanje v Barbano si bodo zapomnili V nedeljo 12. t. m. je več žena, otrok in tudi nekaj mladine iz raznih podeželskih vasi in iz mesta romalo na božjo pot na Barbano. Na parniku je z romarji potoval tudi tržaški škof Santin skupno s slovenskimi duhovniki okoliških vasi. Parnik pa je bil krog in krog ovečan z italijansko trikoloro in vse je zgledaio, da se gre za kakšno šovinistično manifestacijo. Višek nesramnosti pa je bila, ko je skupina pobalinov začela prepevali fašistično pesem «giovinezza». -Slovenski in drugi verniki so ostali razočarani in so se zgražali nad tako nesramnim izrabljanjem verskih čustev v podle politične in šovinistične namene. Slovenski duhovniki so se s to priliko «izkazali» za «odlične» branitelje slovenstva. Prevarali so naše ljudstvo ter se izkazali kot zagovorniki najhujše italijanske reakcije. Niti besede niso zinili v protest proti zlorabljanju poštenih namenov slovenskih romarjev. Slovensko ljudstvo in posebno nedeljski romarji si bodo to dobro zapomnili, ker so spoznali, da so nekateri duhovniki postali služabniki reakcije in italijanskega šovinizma in bodo zato obrnili hrbet takšnim «dušnim pastirjem» ter zaupali v ljudi, ki se edini bore za resnično bratstvo med narodi in za mir v svetu. Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismondo 14 Dovolienjc A1S AVGUST SOBOTA zadnji d lievi izìedne v t'ujvvini,) čevlji “Š & TRIESTE - LARGO BARRIERA VECCHIA 5 18. AVGUSTA 1951. VOEIENI PROGRAM KP STO ZA TRŽAŠKO O K < ■ V O 0BN< Tržaško ljudstvo je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še vedno težijo nad mestnim življenjem posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla našemu mestu žalovanja, bedo, korupcijo in ponižanje tuje vojaške okupacije. Nova demokratična uprava bo morala odločno kljubovati težkemu stanju, ki teži nad mestom. Sedanja občinska ureditev, ustvarjena od starih vodilnih razredov, omejuje možnost občine pri reševanju težkih vprašanj, ki predstavljajo vir skrbi za naše mesto in ki celo sedaj, šest let po zaključku vojne niso bila v svoji veliki večini niti načeta. Tuje čete, ki še vedno zasedajo naše mesto, ker še ni bila uveljavljena mi- rovna pogodba, zelo otežujejo to situacijo s tem, da se vmešujejo v občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni režim zavirajoč svobodno izražanje narodnostnih pravic našega prebivalstva in prav posebno Slovencev. OBČINO TRŽAŠKEMU LJUDSTVU je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega ljudstva, da bi se nehala vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne z začetkom režima svobode in miru. To upanje se more uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t. j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet, izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od te rešitve bo tudi odvisen gospodarski preporod Trsta, ki ga okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno povezavo Trsta s srednjeevropskimi deželami in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve bo tudi odvisna vzpostavitev občine, ki jo bodo, osvobojeno od vmešavanja tujih vojska, upravljali Tržačani sami in bo postala učinkovito sredstvo za izpolnjevanje vseobčih potreb. Vsi prebivalci, ki ljubijo Trst, ne ozirajoč se na njihovo ideološko ali versko stališče in narodnost, morajo združeno zahtevati uveljavitev mirovne pogodbe, da morejo tako zahtevati popolno avtonomijo Dogo '«tj f “U, i raini pa tore! ir Po< 'in I ..Do k r e svoje občine, spoštovanje svojega dostojanstva it svobodo pri reševanju mestnih vprašanj. Komunistična partija si osvaja te želje prebivalstva in se v tej volilni kampanji postavlja na čelo vsega tržaškega ljudstva, da dà občini svobodno u-pravo, ki naj skrbi le za osnovne koristi prebivalstva, ne da bi se morala podrejati zainteresiraniit ukazom tujih monopolistov, brez ozira na zasebneL' interese peščice privilegirancev, in ki naj priznokt, enakopravnost vseh prebivalcev ter naj ne dopušča i),0 narodnih zapostavljanj. Od ljudstva izvoljenim poverja Komunistično 0{j" ‘ partija uresničenje naslednjih programatičnih ciljev J' Vsaki družini zdravo stanovanje proti zmerni stanarini Občinska uprava bo morala smatrati stanovanje za javno uslugo, ki je na razpolago vsakemu prebivalcu po njegovih potrebah. Da bo vsaka družina imela dostojno stanovanje proti zmerni stanarini, predlaga Komunistična partija vsem prebivalcem, naj se enotno bore, da bi anglo-ameriške čete izpraznile po njih zasedena stanovanja, da se proglasi zapora nad stanarinami in sodnimi izgoni. S svoje strani pa bo morala občinska uprava dati rešitvi stanovanjskega vprašanja značaj največje nujnosti in važnosti s sprejemom naslednjih ukrepov : — zasnovanje načrta, ki ga je uresničiti v štirih letih, za zgraditev najmanj 8000 stanovanj; — dodeljevanje vseh novih stanovanj s strani komisije, ki naj jo sestavljajo predstavniki občine in zainteresiranih kategorij, na podlagi sistema točk; — določitev stanarin na podlagi gospodarske možnosti vsakega najemnika; — sprcmenilev Avtonomnega instituta ljudskih hiš (IACP) v občinsko ustanovo, da se tako postavi uprava stavbnega premoženja IACP pod neposredno občinsko kontrolo. Zagotoviti dostojno podporo vsem potrebnim Za izboljšanje in okrepitev javne podpore bo treba težiti za koordinacijo vseh skrbstvenih pobud pod vodstvom Občinske podporne ustanove (ECA), ki se mora osvoboditi vsakega vpliva tujih ustanov ali oseb. Njena upravna komisija, prav tako kol upravna komisija Združenih bolnic, bo morala odgovarjati sestavi občinskega sveta, da se tako zagotovi demokratična kontrola s strani manjšine. Ukrepi in presoja, ki jih mora sprejeti občinska uprava, bodo morali bili naslednji: — skrbstvo naj bo priznano kot socialna pravica in se mora odpraviti njegov miloščinski značaj, ki se je dosedaj ohranil; — Trst bo moral imeti dovolj prostorne in moderne bolnice za sprejem in zdravljenje prebivalcev, ki bi to potrebovali; Poziv KPSTO volivcem Občani občin Trsta, Milj, Doline, Zgonika, Repentabra, Nabrežine! V drugič, in še vedno ob prisotnosti tuje okupacijske vojaške vlade, ste pozvani na volišče, da izvolite vaše občinske svete za dobo štirih let. Kot na volitvah 1949. leta razsipavajo stranke, ki jih podpirajo rimska in beograjska vlada ter njihovi tuji gospodarji, desetine milijonov lir, da bi spremenili volitve v kampanjo rasističnega in nacionalističnega sovraštva. Vse to z namenom, da bi občani pozabili na: — poslabšanje gospodarskega stanja, stalno brezposelnost in trajne odpuste z dela; — beraške plače, povišanje cen in bedne življenjske pogoje upokojencev; — davčno breme, ki postaja vedno bolj nevzdržno za obrtnike, malo industrijo, obrate, male trgovce in kmete; — obup naše mladine brez perspektiv; — zaskrbljenost vseh zaradi širjenja korupcije, prostitucije in kriminala; Trst, ki je bil svoj čas veliko industrijsko mesto in trgovsko središče, je kočno postal vojaška kolonija, center špijonaže in mednarodnih spletk, strateška baza in sredstvo za izsiljevanja med vladami Tita, De Gasperija in njihovih gospodarjev. Možje in žene! Nevarnost nove vojne, v kateri bi bilo naše Ozemlje kot prvo prizadeto, se je povečala. To mi čutimo na otipljiv način: ni ga dneva, da se ne bi vrstile vojaške vaje, vedno pogostejši so govori kot zadnji, ki ga je imel Tito, ki grozi, da bo spremenil ta evropski sektor v bazo za napad, ker je gotov podpore Anglo-američanov. Slednji končno ne samo, da priznajo Titu odstop cone «B», ki je zatirana od fašističnega terorja, marveč so pripravljeni na razdelitev celo cone «A». To pa s perspektivo, da bi se v primeru še večje napetosti ali vojne, dovolili Titu — pod pretvezo «vojaških potreb» — tudi zasedbo Trsta, ki bi postal na ta način vojna luka ter luka za preskrhovanje titovskih čet. Slovenci, Hrvati in Italijani! Da preprečimo te podle in nesramne načrte, poziva Komunistične Partije vse, brez razlike na narodnost, politično mišljenje in socialno pripadnost, naj se združijo v zahtevi za izvedbo mirovne pogodbe, ki vsebuje: — imenovanje guvernerja; — združitev obeh con; — odhod vseh tujih čet, bodisi anglo-ameriških kot jugoslovanskih; — volitve v ustavodajno skupiščino, ki bi dala STO ljudsko in demokratično vlado ter prijatelsko do vseh narodov. To je edina rešitev, ki lahko prepreči našemu prebivalstvu, da bi moralo plačati z lastnim obstojem in imovino zavojevalne sanje nekaterih blaznežev, ki pripravljajo novo vojno. Slednje podpirajo tukajšnji hlapci, ki izkoriščajo tudi volilno bitko za sejanje sovraštva in razdora med našim prebivalstvom in prezira do bližnjih narodov, ki so pa naši bratje. Delavci, kmetje, uradniki, rokodelci, obrtniki, mali in srednji gospodarski obratovalci, upokojenci! Tudi tokrat namerava Komunistična partija napraviti v vseh občinah cone «A» iz volitev dejanje borbe za mir, bratstvo med narodi, obrambo demokratičnih svoboščin in spoštovanje narodnih pravic vseh in to kljub kampanji klevet in strahovanja, ki je že ve teku. Občinske uprave morajo biti v službi ljudstva ter morajo: — posvetiti vso skrb edino le osnovnim interesom prebivalstva na splošno ter odpraviti privilegije tujih monopolistov in posebnih interesov; — podpirati v okviru občinske avtonomije prijateljske stike z vsemi deželami, od katerih je odvisno gospodarsko blagostanje STO, aktivno posredovati za pojačanje industrije, trgovine, plovbe, luke, kmetijstva in turizma; — v dejanju priznati enakopravnost pravic vsem občanom, ne glede na njihovo prepričanje in ne dopuščati nikakršnega narodnega zapostavljanja. V tem duhu vas Komunistična partija, z obračunom borb in udej-stvitev v teh dveh letih na gospodarskem, političnem, socialnem in občinskem polju, poziva na združitev za zmago lega programa proti klerikalni druščini in njenim hlapcem, italijanskim in slovenskim nacionalistom, proti fašistom in titovcem, proti raznim Sporerjem in Stoccom, ki hlapčujejo pod krinko indipendentizma titovski in imperialistični kliki! jfiii pošteno upravo, prosto vsalsili strankarskih vezi! Obrana ljudstvu, ljudstvo na «»brina»! j£a nair, svobatda» iaa drlo! Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja , "ib J" išl; Bolniška, zdravniška in lekarniška oskrba mora biti urejena tako se je morejo potrebni prebivalci brezplačno poslužiti v primerMa potrebe; posebno pažnjo je posvetiti izboljšanju skrbstva za detinstvo ( jasK Id otroški vrtci, poletne kolonije, ambulante za preventivno zdravljenje); poskrbeti se bo moralo za izboljšanje delovanja in povišanje števil" ^ občinskih ambulant, okrepiti zdravniško in higijensko oskrbo splošno s posebno pažnjo na okoliške vasi, preučiti možnost ustanovitve občinskih lekarn; ve«r »ia r i s 11" if! razširiti in modernizirati bo treba moška in ženska poboljševalni" in istočasno bo treba poskrbeti za ponovno ustanovitev Doma bivši!" gojencev tako, da se bo mogla primerno izpopolniti njihova priprav" t za vstop v življenje in za pošteno ter dostojno delo; urediti bo treba tako, da bodo mogla Mestna ubožnica in javna pre- ii nočišča sprejeti najmanj podvojeno število oseb kot pa sedaj, izboljšujoč njihove pogoje prebivanja. "Dl s toriši Tt Zu k , p Sov nan Ani »žnol itošai ta ki : h co h-ki čri da 'ev , 'itn Vsak prebivalec naj prispeva k občinskim dohodkom sorazmerno s svojim gmotnim stanjetf Demokratična občina bo morala zasnovati svoje davčno delovanje o" zamisli najpopolnejše socialne pravičnosti, ki naj se uresniči z geslom' Kdor več ima, naj več dà! Ukrepi, ki jih bo morala uresničiti občinska uprava, so naslednji: — zmanjšati težo trošarin na predmete široke potrošnje in povečati j0 na luksuzne in nasladne predmete; — spremeniti družinski davek v dajatev, za katero naj bodo oproščen skoraj v celoti delavci in nameščenci ter s katero naj bodo prizade v najmanjši meri mali gospodarski proizvajalci in kmetje; — ojačiti občinski proračun s sklenitvijo posojil po ugodnih pogojih z dosego primernih državnih podpor; — ustanoviti davčne svete, v kateri naj bodo na široko zastopane vs6 socialne kategorije, da se zagotovi pravična davčna obremenitev. ku- Ji o «Ji n S Fo «s Hn ben “Si, k da «reš b : ti ?1: i» 'Sli Za razvoj šole, kulture in športa brez narodnostnih zapostavljanj Demokratična občinska uprava se bo morala zelo resno lotiti rešit'1, težkih vprašanj, ki še vedno obstajajo na tem občutljivem področju občil"' skega življenja. Treba se bo boriti proti vsakemu narodnostnemu zapostavljanju, pra' posebno na škodo slovenskega prebivalstva, in nuditi konkretno pom0 tudi z začasno dodelitvijo občinskih dvoran ljudskim kulturnim pobuda)'1’ Ji; V podrobnosti bo morala občinska uprava ukreniti naslednje: — zgraditi nove občinske šole in občinske otroške vrtce sorazmerno potrebami šolskih upravičencev mestnega središča in okolice ter p°’ praviti obstoječe šole; — ustanoviti nova občinska zabavišča, zgradili telovadnice in šport)"0 igrišča, ki naj bodo na razpolago vsem prebivalcem ne glede na p°^ l ično in narodno pripadnost ; — ustanoviti ljudske knjžniee za obe narodnosti. Moderne in cenene javne usluge Nova demokratična občinska uprava ho morala poskrbeti, da 1. obe""’. ske javne usluge razširijo obseg svojega delovanja in ustrezajo vedno b°!i potrebam modernega mesta in možnostim prebivalcev; 2. se občinski ura0 zboljšajo v svojem delovanju. Upravne komisije občinskih podjetij bodo morale sprejeti predsta' nike manjšine, da se zagotovi demokratična kontrola nad upravljanjem-Občinski svet ho moral upoštevati in rešiti naslednje naloge: izboljšanje in razvoj voznosti cest prav posebno v periferičnih predel"^ občine ter avto-trolej-tramvajskih zvez in vseh občinskih javnih usi*"?' municipalizacija pogrebnih podjetij z velikim znižanjem pristojb"0’. — ustanovitev obratnih svetov v vseh občinskih podjetjih, da se omog0 sodelovanje osobja v interesu skupnosti. Poleg uresničenja teh programskih točk bo morala občinska upr®)' podpreti vsako pobudo, ki teži za okrepitvijo in razvoj tržaške industrij^ trgovine in plovbe, Tržaškega velesejma in Industrijske luke, turizma, 0 se povrne Trstu njegov značaj industrijskega in trgovskega središča. Ljudski svetovalci bodo občasno ^ javno obveščali vse prebivalstvo 0 svojem delovanju v občinski upra^ se "oči o . ‘D JU »"ila h b (pr èei 6 co in “uk, Dre, S 1° 1« Si 0fav St «gi >» k i N "i I ne Jazi Nev . ob, IH S Sv Sij .. *Vl Kg? eme Sb, * *a 0 i%i rit Vo k, ! l * IH, « l"n S, S.