fHH Na Angleškem se mrzlično pripravljajo za obrambo domovine; vsi, prav vsi se morajo seznaniti z orožjem, člani spodnje zbornice, duhovniki in celo gojenci rasnih slovitih angleških kolegijev. Gornja slika nam kaže gojence e tonskega kolegija, kako se, oblečeni v značilne uniforme, vadijo s puškami. Poštnina platana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Leto XII. Ljubljana, 1. avgusta 1940. Štev. 31 (563) Čim više kdo stoji, tem niže more pasti. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKI Ishzja ob četrtkih. Uredalltvo li n p r s v a v Ljubljani, Miklodčeva M/IIL Poltni predal it. StS. Telefon It. 8S-SS. — Račun poitne hranilnice v Ljubljani It. 16.398. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Ea odgovor Je treba prllolitl ta S din znamk. NAROČNINA •li leta M din, «/a leta oli-tično spremembo. Po vrnitvi iz Rima sta Gigurtu in Manoilescu poročala o razgovorih kralju Karolu in ministrskemu svetu. Državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu je imel govor, v katerem je omenil, da mora nastopiti sprememba v notranji ureditvi države. Okrog sto nemških letal je te dni priletelo nad Anglijo. Kakor hitro so letala preletela angleško obalo, jih je obsul topovski ogenj angleških obalnih baterij. Takoj so se dvignila v srak tudi lovska letala in nemške bombnike pregnala. To se Je ponovilo tudi drugič, ko so se bombniki znova pojavili nad Anglijo. Nemški gospodarski minister doktor Funk je dal tujim časnikarjem važno izjavo o gospodarski ureditvi Evrope po vojni. Minister je namreč dobil od maršala Gdringa nalogo, na sestavi načrt za nemško in evropsko gospodarstvo po vojni. Dr. Funk je dejal, da bo nemška marka vodilna valuta v Evropi, zlato pa ne bo več osnovna valuta. Narodnosocialistična gospodarska politika se je zmerom ravnala po metodah, ki ustrezajo trenutnemu položaju. Tako bo tudi v bodoče. Nemčija in Italijq bosta najože sodelovali in združili vse svoje gospodarske sile. Tajno sejo je imela angleška spodnja zbornica te dni Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker so pričakovali, močjo dnevnika skrivnostno smrt mladega trgovčevega sina. Vendar še zmerom ni jasno vse, ker je Dezider-Jev tovariš pobegnil, najbrže iz strahu, da bi ga utegnili na policiji zasliševati glede Adlesteinove smrti. Njegovi starši so kajpak v hudih skrbeh, saj Se ne vedo, ali je sploh še živ in ali ni v duševni zmedenosti storil spet kakšne lahkomiselnosti... Takšne zgodbe kažejo, da pogosto hodi današnja mladina po težkih potih, prav zato, ker se ne zaupa svojim staršem niti svojim vzgojiteljem. V dvajseti pomladi pač vsak mladenič še ni dovolj zrel, da bi spoznal prave vrednote življenja, in če ni nikogar, ki bi ga poučil o njih, prav lahko spodrsne, V današnjih dneh preživlja mladina hudo stisko prav zato, ker se zaradi preobilice drugih perečih vprašanj starši pogosto premalo b-vijo z njo. In vendar bi morala vsaka mati in vsak oče poučiti svoje otroke, da je življenje predragoceno, da bi ga ponosen človek vrgel že ob prvi preizkušnji proč kot staro rokavico. da bo Churchill ob tej priložnosti definitivno odgovoril na Hitlerjev mirovni apel. Spodnja zbornica je pa po uvodni seji izglasovala tajno sejo. Churchill in zunanji minister Hali-fax sta govorila o angleški zunanji politiki. Neposredna pogajanja med prizadetimi podunavskimi državami glede revizije meja pričakujejo v kratkem. Pri tem gre pred vsem za Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Madžarski politični krogi pričakujejo, da bodo z Romunijo mimo uredili svoje politično razmerje in s tem zagotovili trajen mir med seboj. Agencija United Press poroča iz Bukarešte, da je dala Nemčija Romuniji rok do 15. septembra za ureditev teritorialnih sporov z Madžarsko in Bolgarijo. Po tem času bo pa sama posegla vmes. Društvo prijateljev Sovjetske zveze *a dravsko banovino je predložilo kr. banski upravi svoja pravila. Pripravljalni odbor sestavljajo bivši senator Ivan Hribar, vseučiliška profesorja dr. Franc Šturm in dr. France Kidrič in docent dr. Fran Zwitter, skladatelja Slavko Osterc in Lucijan M. Škerjanc, književnika Franc Albreht in Vladimir Levstik, dramaturg Narodnega gledaliSea Jože Vidmar in mnogo drugih intelektualcev. S 1. avgustom je poštno ministrstvo podražilo pristojbine za brzojavke v notranjem prometu. Za vsako navadno brzojavko velja zdaj beseda 1 din, najmanjši znesek za brzojavko je pa 10 din. Pristojbina za nujno brzojavko je dvojna in stane vsaka beseda 2 din, najmanjši znesek je pa 20 din. Za odgovor je treba plačati za besedo po 1 din, za nujni odgovor pa po 2 din. Otvorili so novo zračno zvezo na progi Dubrovnik—Bar—Podgorica. Ta proga bo imela zvezo z Beogradom, Sarajevom in Zagrebom. Promet na njej je otvoril pilot Striievski. Okrog 12 milijonov bo stala zgradba nove moderne bolnišnice, ki jo gradi krajevna bratovska skladnica na Jesenicah. Bolnišnica bo imela 190 postelj in bo najmodemeje opremljena. Temeljni kamen so ie blagoslovili. 2,500.000 din je stal defji dom, ki ga je dravska banovina sezidala v Ka-štelih pri Splitu. V ta dom bodo prihajali na počitnice siromašni otroci iz vseh delov Slovenije. Že zdaj je v domu 150 otrok. Kov umetniški paviljon gradi v Splitu Hrvatsko društvo umetnosti. Paviljon bo stal na zemljišču ob banski palači. Umetniki bodo razstavljali svoja dela v času letoviške sezone, da bodo svoja dela lahko prodajali tudi inozemskim obiskovalcem. Paviljon bo pa stal banovino okrog 3 milijone din. Nov Meštrovičev spomenik bo dobilo mesto Zagreb, in sicer krasno sluilp-turno delo »Mati in dete«. To delo je poklonil Meštrovič Higienskemu zavodu, ki ga je na svoje stroške dal vliti v bron. Spomenik stoji pred poslopjem Higienskega zavoda in je 4 m visok. Moderno radiotelefonsko centralo dobi otok Vis, kamor so že pripeljali stroje za novo avtomatsko telefonsko centralo. Otok Vis bo odslej po radio-telefonski postaji na ultrakratke valove zvezan s celino. Centrala bo imela dve podcentrali; ena bo v Komiži, tako da bodo vsi kraji na otoku Visu vezani na to centralo. Nova centrala bo ena izmed najmodernejših central na Jadranu. Zidali bodo 90 velikih žitnih skladišč po vsej naši državi in je v ta namen odpotovalo po državi sedem komisij z nalogo, da izberejo in nakupijo zemljišča. Poslopja bodo zidana iz opeke in kamna, tako da bodo v vsakem kraju uporabljali tisto gradivo, ki je v tem kraju najcenejše. Računajo, da bodo ta dela končali že koncem septembra, tako da bodo lahko v ta skladišča spravili že letošnje pridelke. VIL obrtno razstavo je v nedeljo »tvorilo Društvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu. Pokrovitelj razstave je bil ban gospod dr. Marko Natlačen, ki so ga predsedniki raznih organizacij in šentviški župan prisrčno pozdravili. Nato si je dr. Natlačen ogledal razstavo, po kateri ga je vodil predsednik Društva slovenskih obrtnikov, gospod Vrhovec. Po ogledu je bilo v »Ljudski kuhinji« slovesno kosilo. Ta razstava spet kaže, da je sloves, ki ga imajo naši šentviški mizarji, upravičen, ker so mizarski izdelki šentviških obrtnikov vsako leto bolj dovršeni. Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARADENTIN kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana Poslopje za visoko komercialno šolo bodo začeli graditi v Zagrebu. Za zemljišče so dali dva milijona dinarjev, stavba sama bo pa stala osem milijonov dinarjev. Po potrebi bodo potem zgradili še druga poslopja v ta namen. Na Stolu se je nevarno ponesrečil 141etnf Miro Mohar. Plezal je v skale in tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in dobil tudi hude notranje poškodbe. Policija je prepovedala hazardiranjo v vrbaski banovini, kjer je zaradi ha-zardiranja obubožalo ie nešteto družin. Kogar bodo zasačili pri igri, bo najstrože kaznovan. Vse gostilne in kavarne, v katerih bodo ljudje ha*ar-dirali, bo policija zaprla in lastnikom trajno odvzela obrtno pravico. VBak mestni uslužbenec, ki bo hazardiral, bo takoj odpuščen iz službe. S takšnimi in podobnimi strogimi ukrepi bo policija skušala odpraviti hazardiranje in bo mnogo družin obvarovala nesreče. Umrl je po vsem Sremu znan bogat cigan, 601etni Triva Nikolič iz Lačarka pri Sremski Mitroviči. Bil je znan in spoštovan trgovec s konji, ki si je znal pridobiti lepo premoženje. Svoji ženi in otrokom je zapustil eno izmed največjih in najlepših hiš daleč naokrog, polne hleve in kašče, 60 oralov zemlje in polno denarja. Poleg tega je pa zapustil tudi mnogo menic, ker je kmetom posojal velike zneske denarja. Triva Nikolič je bil pač izjema med cigani, ki si je s pametjo in pridnostjo prihranil tako lepo premoženje. Listek „Prgilnskega tednika** Če bi imel 21 let Napita) VILLIiN S. IMUDSEM Ce bi imel ena in dvajset let, bi postal mehanik. Skušal bi dobiti delo v mehanični delavnici. Če se mi to ne bi posrečilo, bi se potrudil za delo pri črpalki ali za učno mesto pri elcktriku ali za delo pri kleparju ali z* trgovskega pomočnika ali tekača. Skratka: skušal bi si najti mesto, kjer bi moral delati z lastnimi rokami. Od svojega šestnajstega leta sem več ali manj mehanik. Najprej sem delal v tovarni koles, ob večerih sem pa obiskoval tehnične tečaje. Preteklo poletje sem se precej podrobno zanimal za študente, ki so bili tik pred vseučiliškim končnim izpitom. Zdelo se je, da si belijo glavo, katero pot naj ubero. Svetoval sem jim, naj si izbero delo, pri katerem bodo morali delati z rokami; Črpalko, tovarno, trgovine, mehanske delavnice. Bili so na moč začudeni in so mislili, da se šalim. Bili so vendar akademi-kii Ročno delo bi pomenilo (na ne- kakšen zame nerazumljiv način) izgubo na ugledu. Pri tem so bili to popolnoma pošteni, povprečni, dostojni in inteligentni mladi Američani. Dejstvo, da so se bali delati z rokami dokazuje, da z našim vzgojnim sistemom nekaj ni v redu. Od sto tisočev mladih mož, ki vsako leto zapuščajo vseučilišča, ima večina očitno samo eno častihlepje: sedeti za pisalno mizo s telefonom. Ce ima ta pisalna miza povrh še električni gumb in če pritisk na ta gumb prikliče tajnico, je to že »zelo na veliko«! Na tem idealu se mi nekaj ne zdi v redu. Poklic mehanika sploh nima na sebi nečesa »poniževalnega«. Kljub vsej naši nezaposlenosti je prvovrstni izurjeni mehanik še zmerom najpogosteje iskani in najneodvisnejši mož, ki ga utegnete najti. Današnje stanje Amerike in njen življenjski standard sta bolj odvisna od spretnosti naših mehanikov kakor pa od dela katerega koli drugega poklica ali od drugih činiteljev. Moč Amerike je njeno delo in visok odstotek naših ustvarjajočih podjetij vodijo možje, ki so sami izšli iz delavnic. Nočem zapostavljati izobrazbe, temveč hočem samo poudariti, da je človek, vzgojen samo po knjigah, samo napol izobražen. Tu je še neka vrsta praktičnega znanja in zdravega človeškega razuma, ki utegne samo z uporabo rok preiti v možgane. Mlademu človeku lahko dopoveste, kaj je črpalka, če pa dobi v roke cev in s pomočjo zamaška, pritrjenega na bat, potegne skozi to cev vodo, zares razume, kaj je črpalka. Toda vzemimo, da bo postal vaš sin učitelj 'ali duhovnik, zdravnik ali odvetnik, ali se bo potem moral tudi baviti z rokodelsko izobrazbo? Vse-kako. Po mojem mnenju je izurjenje rok bistveni del izobrazbe duha Vaš duhovnik ali učitelj, zdravnik ali odvetnik, bo imel več praktičnega razumevanja, že je užival tudi to izobrazbo; prepričan sera, da bo prav storil če se bo vse svoje življenje bavil s kakršnim koli ročnim delom kot svojim zasebnim »konjičkom«. Dober mehanik mora biti mislec. Pogosto utegne biti počasnejši mislec kakor mladi mož, ki je sijajno prestal vseučiliške izpite, toda najboljši mož Je tisti, ki knjižno učenost združi z znanjem, ki ustreza ročnemu delu. Neka moja zelo dobra znanka ima sina, ki se zanj zanimam. Čudovit dečko je in ima pogoje za spretnega mehanika. 2e nekaj Časa na moč priporočam, da bi postal klepar. Njegova mati pa noče verjeti, da resno mislim. Kaji Njen ljubljenec, njen nadarjeni dečko naj bi postal klepar? Najboljšo vseučiliško izobrazbo mora dobiti I Todh jaz mislim popolnoma resno. Prav zato, ker od dečka veliko pričakujem, mislim, da bi postal iz- vrsten klepar. To pa ne pomeni, da mora ostati vse svoje življenje klepar. Pozneje naj bi pogledal tudi h kurilniški ali industriji za klimatične naprave. Postal bi lahko podjetnik ali pa prišel na kakšno vodilno mesto v industriji, ko se v Ameriki poraja velika konjunktura stanovanjskih hiš. Toda vzemimo, da bi ostal klepar? Če bi bil res dober klepar, ne bi bilo treba ne njemu ne njegovi materi nikoli .trpeti pomanjkanja. Mož, ki je bil kdaj mehanik, ima prednost v umetnosti občevanja * ljudmi. Sam je delal skupaj s takšnimi ljudmi. Pozna njihove sposobnosti in njihove meje Njemu samemu so ukazovali in zato dobro ve. kaj naredi dobrega in kaj slabega predstojnika. Očitno sem obrtniško izobrazbo zato tako poudaril, ker sem bil sam mehanik in sem ponosen na to. Seveda pa ne bom trdil, da naj se vsakdo loti te vrste zaposlitve. V vsaki stroki in v vsakem poklicu potrebujem0 poštenih moči. Obsojam pa ponarejeno odličnost, ki marsikaterega mladega človeka ovira, da ne sledi svojim naravni«1 nagnjenjem. Pospraviti hočem z nazorom, da je katera koli poštena *a' poslitev poštenejša kakor druga. P°' šteno je vsako delo, ki ga pošteno opraviš. »The American Magazine*. Newy°r^' VSAK TEDEN DRUGI m »Ljubljano« so pred kratkim dvignili iz morja in jo te dni prepeljali v Boko Kotorsko. Na tem potu jo je spremljalo nekaj naših ladij, vlekla jo je pa ladja »Spasilac«. Prvi hrvatski zvočni film bodo kmalu predvajali v Zagrebu; dolg bo 3000 metrov. Film se imenuje »Pobjednik«; vsebino pa tvori življenje hrvatskega kmeta. Poleg tega bodo predvajali tudi proslavo dr. Mačka. Ves film bo v srbohrvaščini, glavne vloge imajo najboljši hrvatski komiki Tkalec, Rutic, Jovanovič in drugi. Film bo stal več ko milijon dinarjev in ga bodo že oktobra meseca predvajali. Režijo bo vodil znani režiser Gjorgjevič. Dve kili peska je pojedel za stavo delavec Jano Kombig v Pančevu. Spočetka je Jano mirno požiral pesek, pozneje je pa moral popiti nekaj vode, da je lahko pesek do konca pojedel. Kombig je pesek pojedel za stavo desetih dinarjev. V Srbiji raste boljši čaj kakor je kitajski, in bo najbrže v bližnji prihodnosti dobil tudi v tujini veliko veljavo. Kmetje ga imenujejo kačani-&ki ali šarplaninski ali celo ljuboten-ski čaj. To je preprosta planinska rastlina, ki pa skuhana daje posebno krepčilno pijačo. Ko so se zanjo pozanimali tudi naravoslovci in ziravniki, so ugotovili, da je kemični sestav te rastline našemu organizmu veliko koristnejši kakor tujezemski čaji. Če bo kačaniški čaj dobil tudi po svetu veljavo, bo to za siromašne kraje na na-Šein jugu velike važnosti. Otroka z dvema glavama je rodila 201etna kmetica Ljubica Floričeva v Grljanu blizu Zaječara. Otrok je živel samo ‘24 ur in zbujal veliko zanimanje po vsej okolici. Za zdravnike je to pravi fenomen. I* Save so potegnili pri Beogradu truplo moškega, ki je imel okrog vratu privezan 30 kil težak kamen. V utopljenčevi obleki so našli listine, ki se glase na ime Ljubisava Kreziča, 271etnega posestnika iz Ostružnice. Ker je Krezič pred nekaj dnevi izginil od doma, gre najbrže za umor. 1,200.000 dinarjev bo stal nov rastlinjak, ki ga bo gradila zagrebška poljedelska fakulteta. Senat zagrebške ■Univerze bo od zneska 21 milijonov dinarjev, ki jih je dobila za ureditev Potrebnih vseučiliških zgradb, potrošil 2 in pol milijona za potrebe poljedelske šumarske fakultete. Od tega bo fakulteta 1,300.000 dinarjev uporabila za dovršitev tretje fakultetne zgradbe, 1*200.000 dinarjev pa za zgradbo velikega modernega rastlinjaka. Z vrelo črno kavo se je poparila «yeletna posestnikova hči Marija Jazbinškova na Grubnem pri Pilštajnu. Poklica se je hudo poparila po hrbtu {n je takoj po prevozu v bolnišnico že ^dihnila. Za vse žene in dekleta! Zakaj ku-Pnjete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkuš-njah? Razne juhe, navadne in pikantno omake, od navadne pečenke do **ajfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne li-■*erje in barske pijače ter razne dru-8® domače in tuje specialitete lahko kuha po tej knjigi okusno vsaka žena n dekle! to vam jamči pisateljica '^'ge, ki je kuhala v prvovrstnih reparacijah in hotelih in ki je prebro-,*e,P°1 sveta Kuhajte po teh re-, Ptih in vaša družina bo z vašo ku-zaverea<. Dom narodnega zdravja v Mostarju in njegovi zdravniki imajo že dalj časa opravka s to svojevrstno boleznijo, katere glavni znaki so strah in slabo duševno razpoloženje. Menda je bila ta bolezen že pred nekaj leti razširjena med muslimani, potem je pa spet prenehala. Zdaj se je spet pojavila in se nevarno širi. Mostarski zdravnik dr. Huša je izjavil, da zbole muslimani zato za vereo, ker preveč kade in pijejo preveč vina in kave. Prosimo Vas, poravnajte naročnino! Bliža se čas velikih žrebanj Državne razredne loterije. Od 9. avgusta pa do 7. septembra bo izplačanih 56 milijonov 946 tisoč dinarjev srečnim igralcem. Srečke so Vam na razpolago tudi še med žrebanjem. Vsak, ki kupuje srečke pri Vrelcu sreče, naj vsaki dan posluša radio, ki bo prvi objavil Vaše dobitke, to je še isti dan, drugo jutro pa bo v »Jutru« in »Slovencu«. Vsi igralci, ki zadenejo, so tudi takoj obveščeni pismeno ali brzojavno. Prav velike dobitke ali premije pa Vam lastnik kolekture Vrelec sreče pripelje z avtomobilom na dom. — Priporoča se Vam Vaša domača glavna pooblaščena kolektura Državne razredne loterije Vrelec sreče Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14, v palači zavarovalnice »Dunav«. Električni tok je ubil 421etnega delavca Franja Črnca, ki je bil zaposlen v rudniku Pekleuici pri Varaždinu. Ko se je spuščal v jamo, se je po nesreči dotaknil električnega voda in je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in dvoje otrok. Strela je udarila v zvonik na Šmarni gori, nato je švignila v stojnico in tam premetala vse deske, potem je pa planila skozi okno v gostilniško sobo in oplazila nekaj ljudi. Najhuje je strela oplazila neki zakonski par ob steni, potem je strela švignila v naspi ot-ui konec sobe in oplazila nekaj deklet. Ljudje so preživeli nekaj trenutkov groze in bili sprva prepričani, da je strela nekatere ubila. Na srečo so bili pa vsi samo omamljeni iu sta si celo zakonca, ki ju je strela najbolj oplazila, s pomočjo masaže prav kmalu opomogla. Strašna nevihta je divjala v bjelovarskem, djurdjevskem in viroviti-škem srezu. Nevihta je napravila velikansko škodo: v bližini Kloštra je voda na štirih mestih razdejala železniško progo. Tudi v Medjimurju in Prekmurju je nevihta napravila veliko škode na sadovnjakih in v vinogradih. V Čakovcu je bil zaradi poplave celo nekaj časa promet ustavljen. Tudi telefonska zveze z Mariborom, Mursko Soboto in Varaždinom so bile pretr- viljonu. Ta dom bo mestna občina zidala na Bokalcah. Mestna občina hoče na Bokalcali zgraditi dom, ki bo zatočišče 1000 onemoglim. To zgradbo bo pa zid:.la v treh delih. Najprej bodo sezidali zgradbo za 350, nato za 700, šele potem pa dom za 1000 oskrbovancev. Za uresničenje tega dela bo mestna občina potrebovala okrog 10 milijonov dinarjev. Denar za zidavo je že na razpolago, podarila ga je Mestna hranilnica ljubljanska v proslavo svojega jubileja. Električne ure z zagrebških cest in trgov je sklenila mestna občina od J straniti, ker so bile v zadnjih letih J stalno pokvarjene. Popravila bi stala j občino okrog 700.000 din, vzdrževanje f bi pa veljalo na leto po 40.000 din. J Ker pa občina zaradi drugih važnejših J izdatkov ne zmore izdatkov za popra- ♦ vila zagrebških ur. je sklenila, da jih« bo na dražbi prodala trgovinam za| reklamne namene. Za pet let je lov na srne prepovedala dunavska banovina, ker so lov-* ska društva mnenja, da se zaradi hu-J de zime in mnogih poplav divjačina ni teko zaplodila kakor druga leta. Da bi preprečila iztrebljenje, je banska uprava izdala prepoved lova na srne* do konca leta 1944. Oblast bo dovolila neke izjeme, zanje bo pa treba vložiti obrazloženo prošnjo. Patrona je raimesarila lOletnega posestnikovega sina Maksa Majoraca iz Štor. Doma v kuhinji se je igral s pa-trono, ki je nenadno eksplodirala in: ’ dečka strašno razmesarila. Raztrgala mu je levo stran prsi do pljuč in mu odtrgala levo roko v zapestju. Deček je že med prevozom v bolnišnico izdihnil. Okrog 80.000 dinarjev škode je napravil ogenj posestniku Antleju pri Sv. Vidu pri Grobelnem. Vnel se je kozolec, v katerem je bilo nad 100 stotov sena, mnogo žita, gospodarskega orodja in nekaj voz. Ker je medtem, ko so drugi gasili ogenj, nekdo posestniku iz hiše ukradel zlato uro in okrog 5.000 dinarjev gotovine, sumijo, da je bil požar podtaknjen in je bil požigalec in tat eden in isti. Zlato poroko sta praznovala v ljubljanskem zavetišču za onemogle bivSi krojaški mojster Mihael K reč in njegova družica Elizabeta. V nedeljo dopoldne so se zbrali pred zavetiščem povabljeni svatje, ki so slavljenca spremili v cerkev sv. Petra, kjer sta še enkrat, prav tako kakor pred pet-; Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejie od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki ie obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci Prospekt« in rse potrebna navodili pošlje Bratit in z Uprava zdravilnega kopaliiia SLATINA RADENCI Na Balkanu ne bo sprememb, dokler se vojna ne konča Nadaljevan/e s 1. stroni pomemben govor, ki v svetu ni ostal neopažen. Dejal je, da je sovjetska mornarica danes tako močna, da je gospodar na Vzhodnem morju. V primeri z lanskim letom se je pomnožila za polovico, po tonaži pa zaradi novih velikih vojnih ladij celo za več ko 221%. Se bolj se je povečalo podmorniško brodovje, ki je v primeri z lanskim letom naraslo za 300 odstotkov. Isto velja za letalstvo vojne mornarice, ki se pa mora še bolj povečati. Kuznecov je svoj govor končal z besedami, da mnoge države nevoščljivo opazujejo okrepitev sovjetske mornarice, da pa povečanja še ni konec, ker sedanje stanje nikakor ne zadošča. »Popolo d'Italia« je priobčil dopis svojega posebnega poročevalca, ki je obiskal po Nemcih zasedeno ozemlje. Člankar pravi, da zbira Nemčija na vsem ozemlju od Narvika do Bresta velikanske množine vojaštva. Letal je toliko pripravljenih, da se njih število ne da niti približno oceniti. Vse prometne točke in cestna križišča so najstrožje zastražena. Nekateri predeli so zasebnikom sploh prepovedani. Telefonske zveze so na razpolago edino vojaštvu, pač pa se sme civilno prebivalstvo posluževati brzojava, ki je podvržen strogi cenzuri. Premikanje vojaštva se Izvršuje le ponoči, vse vojaške ukrepe pa čuvajo v največji tajnosti. Po ameriških vesteh se nemška vojska zbira mžd Dunquerquom in Brestom. Cenijo jo na okoli 600.000 mož. Isto poročilo govori tudi o angleških pripravah in pravi, da Angleži računajo predvsem na svojo mornarico in letalstvo. Slednje se je izredno pomnožilo. Samo iz Združenih držav je v poslednjih dneh prispelo več ko 3000 bombnikov in lovcev. Vseamerlška konferenca je sprejela vrsto prav pomembnih sklepov. Glede evropske posesti in kolonij v Ameriki so sklenili, da bodo vsi otoki prišli pod upravo ameriških držav, če »bi postali predmet zamenjave teritorijev in suverenitete«. Ako bi bilo izvajanje tega sklepa potrebno še pred uveljavljenjem tega dogovora, ima vsaka posamezna ameriška država pravico ukreniti vse potrebno, kar smatra, da je v korist ameriške celine. j.ngenieur-^Schu!e (HTL) Mitt\veida (Deutschland) STROJEGRADBA, ELEKTROTEHNIKA Tiskovine brezplačno gane. Vihar je bil tako silen, da je ruval drevje in trgal strehe s hiš. Vlak je povozil mladega posestnika Martina Stropnika iz Šoštanja, ko je v soteski v Penku vozil les. V trenutku, ko je Stropnik vozil čez železniško progo, je privozil tovorni vlak iz Šoštanja in Stropnika potegnil pod kolesje. Eden izmed konj se je utrgal in zbežal, drugi konj in Stropnik sta pa zašla pod kolesje, ki ju je smrtno poškodovalo. Stropniku je počila lobanja, da je že po nekaj minutah izdihnil, konju je pa vlak polomil vse noge. Pokojni Martin Stropnik zapušča ženo iu štiri otročiče. Okrog 800.000 dinarjev bo stala nova avtobusna postaja, ki jo bodo zgradili v Zagrebu. To bo odhodna postaja za vse avtobuse, ki vozijo med Zagrebom in drugimi, mesti banovine Hrvatske. Avtobusno postajo bodo zgradili na zemljišču za zgradbo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Medvedje napadajo te dni vasi po srednji Bosni. V vasi Nemili so medvedje raztrgali 8 volov in enega konja. Kmetje se sami branijo proti medvedom, vendar so pa poklicali tudi oblasti na pomoč. Huda nesreča se je zgodila preteklo soboto v premogovniku v Aleksincu, ki je zahtevala življenje 11 rudarjev. Nesreča je nastala zaradi eksplozije metana v enem izmed rovov. Rudnik, ki je oddaljen od Aleksinca le 3 km, je last delniške družbe. Ravnatelj je izjavil, da se je nesreča pripetila v Aleksandrovem rovu, ki je 283 m globok. V rovu se je nabiral metan in zaradi nespretnega ravnanja g svetilko je nastala eksplozija. V rovu je bilo zaposlenih 35 ljudi. Šele po dolgem in napornem reševanju se jim je posrečilo rešiti rudarje, izmed katerih jih je bilo 11 mrtvih, med njimi tudi eu Slovenec, 221etni Anton Harinski. Reševalna dela so bila zaradi gostega dima v rovu in močnega vetra na površju zelo težavna. Polovično voznino plačajo obiskovalci obrtne razstave v St. Vidu, in sicer od 20. julija do 4. avgusta za vožnjo v Št. Vid in od 28. julija do 6. avgusta za povratek iz Št. Vida. Na odhodni postaji kupi popotnik vozni listek do St. Vida in obrazec, ki velja s potrdilom o obisku razstave za brezplačni povratek. Drava spet nevarno narašča, ker so bili v zadnjem času hudi nalivi. Po nekaterih krajih na Dravskem polju je že prestopila bregove in poplavila rodovitna polja. Za dom onemoglih je razstavljenih , več idejuih načrtov v Jakopičevem pa- desetimi leti prisostvovala poroki. Po poroki so jih odpeljali na Grad, kamor je slavljenec tako rad vsak dan zahajal. Z avtomobili so jih peljali tudi po mstu, odtod pa so šli nazaj v zavetišče, kjer so zlatoporočenca že čakali ujuui tovariši. Slavljenca, ki sta živela lepo dobo skupnega življenja z roko v roki, sta pač zaslužila, da »se je mestna občina tudi njunega jubileja spomnila in ga na tako lep način proslavila. Strogi pasji zapor je odredilo mestno poglavarstvo v Mariboru. Neki stekel pes je ugriznil več oseb, mačk in psov in zato se morajo obgrizenci takoj prijaviti mestnemu poglavarstvu, mačke in psi pa morajo biti varno zaprti, na cesti morajo imeti psi nagobčnike in gospodarji jih morajo voditi na \ vci. Prepovedano je tudi pse voditi v lokale, trgovine in sploh vse javne orostore. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g. France Cepuder, profesor, ln gdč. Vida: Suhadolnikova. V Rajhenburgu; g. Ernest Ivančič, uradnik tovarne; »Celuloze« v Vidmu, in gdč. Vida Kle-: Sinova. V Mariboru: g. Alojzij šu-: •nan, preglednik finančne kontrole, in gdč. Marica Godničeva, učiteljica ročnih del. V Moravčah: g. Kopač, vodja pisarne celjskega avtobusnega podjetja, in gdč. Vrečarjeva. N a Brezjah: g. Viktor Malovrh, slušatelj prava, in gdč. Marija Zavra-škova. Pri 8v. Lenartu pri Veliki Nedelji: g. Egon Mihelčič, učitelj, in gdč. Prida Klethoferjeva, učiteljica. Bilo srečno! UmrH so: V Ljubljani: Matej Zagorc, činovnik državnih železnic v pokoju; Maruša Jankovičeva. V Celju: 621etni Martin Drugovlč, pod-nadzomik celjskih policijskih agentov v pokoju: 581etni Josip Lenko, inženir in posestnik v St. Petru v Savinjski dolini; 761etni Vincenc HSlzl, podurad-nik v pokoju; 691etnl Josip Stante, dninar; 91etni Josip Jazbec; 541etna Juljana Frecetova. V Mariboru: Ivan Stanič, zasebnik; 661etna Helena Medvedova, zasebnica; 681etna Marija Zorletova; 591etna Marija Trobiševa. V Sevnici: Jožefa Lipovškova. V Ptuju: 821etni Jakob Cinglak, zlato-mašnik. V Škofji Loki: 181etna Angelca Karlinova. V Pari: Ivana Modičeva, posestnica in gostilničarka. V Skocijan u p.ri Mokronogu: Alojzija Zupetova. VZagorju: Martin Pink, rudniški nameščenec v pokoju. V ž a 1 c u : Adela Kvedrova. Naše sožalje! naiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Nujno vprašanje Mnogokrat se je že pisalo o danaii nji draginji, toda zdaj se je ie prav malo ukrenilo proti njej. Vse se ja podraiilo in povišalo, samo plače državnih uradnikov ne. Ravno zdaj ja olje po 40 din, prej je bilo pa po 16 din. Moka je še enkrat draija, drva so po 150 din. Pa kaj bi naštevala. Ni je skoraj stvari, ki se ne bi bila podražila. Kako pa naj živi državni uradnik, če še prej ni mogel. Spet se pojavlja vprašanje dolgov državnih uslužbencev, vendar ni tistega, ki bi to vprašanje pravilno rešil. Ne samo državni wadnikif temveč tudi privatni nameščenci gledajo z velikim strahom v bodočnost. Zato bi bilo zelo potrebno, da se to vprašanje čim prej uredi. S. Neusmiljena moderna mati Pri svoji prijateljici sem bila na obisku. Nervozno je letala iz sobe v sobo, pripovedujoč mi, da pričakuje visoke in odlične goste, a da se ravno zdaj njena štirimesečna prvorojenka tako joče in da nikakor noče utihniti. Svetovala sem ji, naj otroka pre-vije in nahrani, ako je čas novega obroka hrane. Odgovorila mi je: »Seveda je čas, pol ure je že preteklo, toda da bi me gosti dobili, da previjam in hranim otroka, tega pa že ne. S tem bi kršila pravila o sprejemanju gostov; rekli bi mi, da Bem neizobražena, in tudi nočem, da bi vedeli, da sama dojim in previjam otroka!« Trdo je stopila do košarice, v kateri je ležal njen otrok, in začela otročička tako neusmiljeno tepsti po majhnih nožicah in licih, da je ubogi otrok od lakote in udarcev klonil in zaspal. No, da bi bila pa pravila o sprejemanju gostov tako stroga, da mora trpeti zaradi tega nedolžni nebogljenček, in da bi bilo sramotno in nemoderno, če mati doji svoje dete, to je pa že malo preveč. Saj so vendar vsi gostje, ki prihajajo k nam in odhajajo od nas, bili tudi sami nekoč otroci, se sami jokali in neštetokrat videli nešteto jokajočih in lačnih otrok. A. P. Nadutost Po končanem šolskem letu gredo dijaki navadno na počitnice. Ker so pa časi, v katerih živimo, težki, sem si skupaj s svojim sošolcem poiskal delo, da si zaslužim za knjige. Zadnjič sem srečal nekega svojega sošolca. Bil sem seveda umazan od dela, tako po obrazu kakor po obleki: »Zdravo, B.!« sem mu zaklical. On se ozre, me pogleda, se obme in brez odzdrava nadaljuje pot. še enkrat sem mu zaklical, a tudi takrat nisem dobil odgovora. Torej zato, ker sem ; bil od dela umazan, ker sem se za dva ; mesca spremenil iz študenta v umazanega delavca, me moj sošolec ni ; hotel spoznati. Dijak. Vsaka glava — svoj svet : Zelo sem se začudila, ko sem brala ;v »Zrcalu naših dni«, da se ne spo-;dobi, da hodijo gospodične po gorah v ; kratkih hlačkah, da so bolj mikavne. : Moje mnenje je, da na gorah ni ; promenada, zato vsaka gleda, da je : bolj praktično, ne pa mikavno obleče-: na. Gotovo tisti še ni hodil po gorah : in ne ve, kako nepraktično je, če se ; pri hoji opleta krilo. Tudi kopalnih ! oblek nimamo zaradi mikavnosti, ; temveč zaradi zdravja in praktično-: sti. ! Kakor vidite ima vsaka obleka svo-; jo slabo in svojo dobro stran. : Turistka. Ičatnen spotike Nemci so odstranili iz compiegnskega gozda znameniti vagon, kjer so morali leta 1918. sprejeti francoske mirovne pogoje. Leva slika nam kaže, kako podirajo zid muzeja, ki je v njem stal ta vagon. Na desni sliki p« že vidimo, kako vlečejo vagon s traktorjem po oesti proti železniški po«taji. velikih porodnišnicah se kaj lahko )di, da novorojenčke zamešajo. Da to preprečili, so jih začeli v neka-rih velemestnih porodnišnicah sta' gala. Nekega dne se je pa tudi mož Javanski duh plcmin Fantastični duh, hi vlada pvebivalcem Jave Spomini raziskovalca K. Gutjahra Tokio, julija. V srednjem delu otoka Jave, v Holandski Indiji, so domačini še zelo praznoverni in se zato holandske oblasti že dolgo zaman trudijo proti raznim nemogočim in fantastičnim običajem teh ljudi. V te kraje le počasi in z veliko težavo prodira evropska civilizacija; zdravniki, ki se bore proti raznim nalezljivim boleznim, in raziskovalci pa nimajo skoro nobenega uspeha. V naselbini okrog vulkana Tjere-maija, ki je visok 3070 metrov, živi med ljudmi še nešteto čarovnikov, ki jim domačini brezpogojno zaupajo. Ti pojava nekakšnega nadzemskega velikanskega bitja. Ob pogledu na to prikazen so se domačini tresoč se razbežali in pustili raziskovalca samega. Tudi raziskovalcu samemu je postalo tesno pri srcu. Prizor je postajal zmerom grozotnejši, ker ga je spremljalo votlo grmenje. Vse to je videl neustrašeni raziskovalec Gutjahr, ki je vso to strašno noč prespal na ohlajeni lavi ognjenika. Pri vsem tem je hladno in premišljeno opazoval naravni pojav, ki je uboge domačine tako zmedel, da so tisočletja verovali, da bivajo v njihovih planinah zli duhovi. Sele drugo Z žepnima robcema, zavezanima na vrv, so zaznamenovali ob sklenitvi premirja mejo med Francijo in Italijo, in sicer na cesti, ki drži ob sinji obali od Mentona do Nice. Na sliki vidimo francoske orožnike, ki pazijo, da se evakuiranci, ki so pribežali z vojnega področja, ne bi predčasno vrnili. ljudje slepo verujejo, da žive v njihovih gorah razini dobri In hudobni duhovi, ki so gospodarji njihovih duš in teles. Čeprav so se razni raziskovalci in holandske oblasti doslej na vso moč trudile, da bi ljudem dopovedali, da si je te duhove uotvarila samo njihova bujna fantazija, je bilo doslej vse prizadevanje zaman. Ljudje zmerom še trde, da so na svoje oči videli na robu vulkana duha njihovih planin. Vulkan Tjeremai sicer že 40 let ni bruhal, vendar je dostop do njega silno težak in smrtno nevaren, ker drži pot skozi pragozdove, v katerih poleg drugih divjih živali žive velikanske strupene kače, ki se jih Javanci najbolj boje. ; Kljub tem težkočam se je pa pred! nekaj leti raziskovalec Gutjahr, ki je; bil več let preživel med domačini sred-njega dela otoka Jave, odločil, da bo: prišel tem govoricam o duhovih do: dna in bo ljudem dokazal, da njiho-: vega duha v resnici sploh ni. Sestavil: je ekspedicijo nekaterih najhrabrejših: domačinov, vzel nekaj dobrih vodnikov: ln odšel v deželo duhov. Po osemurni: naporni hoji Je ekspedicija prišla iz pragozda. Tu so zagledali čuden skalnat svet. Velikanske skale najbolj fantastičnih oblik so imeli domačini za ■veto prebival' ie njihovih duhov. Od tu pa do vrha vulkana Tjeremaija so Imeli še deset ur naporne hoje po samih skalah. Po raznih težkočah in nevarnostih je končno raziskovalec srečno prispel na vrh, visok 3070 metrov. Tu se mu je pa nudil kaj čuden razgled. Ce je pogledal navzdol v dolino, je videl sam pragozd in nepredirne planine. Na levi je vulkan mogočno metal svojo senco. Bližal se je večer In domačini, ki so spremljali ekspedicijo, so trdili, da se ravno ob teh večernih urah lahko vidijo planinski duhovi. Bes niso dolgo čakali, ko se je vsem pokazal prav čuden pojav. Daleč na vzhodu so se zbirali oblaki in na enem se je čudovito razločno pokazala velika mavrica, čim bliže so prihajali oblaki, tem groznejši so bili videti. Ko so se približali vulkanu in je njegova senca padla tudi na oblak, Ge je na njem pokazala čudno skažena jutro se je raziskovalcu posrečilo najti svoje ljudi in jim razložiti, da je vse to bila samo mogočna igra narave, ki je s svojimi sencami, grmenjem in bliskanjem ustvarila v človeški domišljiji oblike duhov. Potem je raziskovalec ostal ob vznožju vulkana še deset dni in fil-m?l senco vulkana in druge sestavne dele gorskih duhov. Zdaj skušajo oblasti sestaviti iz teh zanimivih podatkov film, ki bo ljudem nazorno pokazal, da v njihovih gorah ni zlobnih duhov. Tako bodo skušali ljudi rešiti iz rok raznim čarovnijam ih jim vliti poguma. Mlad slon je odkril zločinca San Frančiško, julija. V nekem majhnem mestecu v bližini Milwaukeeja v ameriški državici Wisconsinu je slon Aladin, ki je prišel v mestece s potujočim cirkusom, po naključju odkril zločinca, ki ga oblasti že šest mesecev niso mogle najti. V mestecu Perwillu je pred šestimi meseci izginil pismonoša Oliver Smith, in to takrat, ko bi moral odposlati po pošti 100.000 dolarjev (5 milijonov dinarjev). Takoj so ga nekateri obsodili, da je z denarjem vred pobegnil. Drugi pa, ki so ga osebno poznali, so trdili, da ga je nekdo umoril in mu vzel denar, čeprav so se pa oblasti z vnemo trudile, niso mogle za pismonošo najti niti najmanjšega sledu. Nekega dne je pa prišel v mestece cirkus. 2e takoj pri prvi predstavi so bili ljudje najbolj navdušeni za mladega slona Aladina. Ker je cirkus žel tako velik uspeh, so se zvečer po predstavi vsi cirkuški uslužbenci posladkali s sladko kapljico in so innalu sladko zaspali. V navalu veselja so pozabili zapreti malega Aladina, ki je tako postal prost. Ko je tako hodil po cirkuških prostorih, je tudi on zavohal alkohol, odprl steklenico in se ga pošteno napil. Potem je kakor omamljen odšel v mestece in v nekem drevoredu od samega zadovoljstva poru-val vse mlado drevje, šele drugo jutro se je spet vrnil domov. Ko je nekaj ur na to prišla v drevored komisija, da bi ocenila, koliko škode je napravil pijani slonček, se jim je nudil grozen prizor. Med koreninami enega izmed dreves je ležal že naspol razpadel pismonoša Oliver Smith. Ko so potem natančneje pogledali slončka, ki je utrujen spal, so v njegovem rilcu našli košček blaga, ki se je pa razlikoval od pismonoševe obleke. Takoj so sumili, da je morda to kos morilčeve obleke, ki si jo je zločinec pri svojem delu raztrgal in ga je skupaj s svojo žrtvijo pokopal. In res oblastem ni bilo treba dolgo iskati. Ze drugi dan so našli nekega delavca, ki Je nosil isto ohleko in je ob pogledu na truplo svoje žrtve zločin tudi priznal. Nov ameriški klub, ki se bori proti pidzami Newyork, avgusta. Pred kratkim so v Ameriki ustanovili klub, ki se bori proti »nemoralni« pidžami in hoče doseči za vsako ceno, da bi ljudje spet spali v ipalnih srajcah. Pristaši tega zanimivega pokreta so sami mladi književniki in novinarji;) njihov vodja je dr. Davis, urednik nekega čikaškega lista. Urednik je mnenja, da pidžama slabo vpliva na moške. Poleg tega trdi, da so vsi veliki možje preteklih stoletij nosili spalne srajce. Tako sta nosila spalno srajco Washington in Lincoln, ki sta bila oba najboljša predsednika Amerike. Čeprav je ta klub za naše evropske pojme popolnoma nemogoč, dobiva v Ameriki, deželi samih klubov in statistik, zmerom več pristašev in nevarno širi svoje mišljenje. Ločitev zakona zaradi barvanja las Newyork, Julija. Pri newyorškem sodišču je te dni vložil Henrik Wilson tožbo za ločitev zakona. Za vzrok ločitve je navedel nenavadno ženino nagnjenje do barvanja las. Njegova žena Mira si je namreč reci in piši 13krat prebarvala svoje lase. Čeprav jo je njen mož rotil in prosil, naj si nikar ne barva las, ker mu najbolj ugaja naravna barva njenih las. ga žena ni ubo- Nemci so si te dni ogledali prve izvirne filme o bojih na zapadni fronti. Filmski operaterji pogosto prodirajo hkrati s prvimi četami in skušajo ujeti na film vse zanimive, pa tudi grozotne trenutke današnje vojne. Gornja slika nam kaže, kako si je izbral neki operater primerno mesto na strehi avtomobila; od tod filma prizor, ko nemške čete korakajo v mesto. naveličal ženine navade in je vložil tožbo za ločitev zakona. Zdaj Je sodišče zakon ločilo po ženini krivdi, tako da je tudi ubogi mož dobil zadoščenje. zgodi, da novorojenčke bi to terih znamenovati. i»kuj po pvruuu jmiv-žijo otroka pod višinsko sonce, na hrbet mu pa dado papirnat mono-gram, skozi katerega žarki ne prodro. To znamenje sicer ni večno, toda toliko časa le ostane, dokler mati he zapusti bolnišnice. V dunajski porodnišnici pa uporabljajo drugačen 'način. Na kos papirja odtisnejo palec materine roke, zraven pa otrokovo stopalo. Ba„ ’ se je tudi ta način zaznamovanja (na zgornji sliki) dobro obneseL Nehvaležnost — plačilo ’ tega sveta Atene, ulija. Pred kratkim se je neko grško sodišče bavilo z nenavadno tožbo. Neka mlada šivilja je namreč tožila mladeniča, ki jo je rešil sigurne smrti. Ta ženska se je hotela kopati v reki v bližini svojega doma. Izbrala si je osamljeno mesto, obraslo z gostim grmovjem. Neki mladenič, že dolgo zaljubljen V mlado dekle, jo je na skrivaj opazoval. To res ni bilo lepo, toda bilo Je koristno, kar se je šele pozneje izkazalo. Ko je dekle zaplavalo, jo je kmalu objel velik val in izginila je v vodi. Mladenič je kmalu zaslišal njen krik. Niti za trenutek ni okleval, temveč je kar oblečen planil za njo V vodo in jo s težavo privlekel na površje. Bila je v nezavesti in moral jo je z umetnim dihanjem spraviti k sebi1. In ravno v tem je bila vsa nesreča. Ni znano, ali je mladenič tako odločno mahal z njenimi rokami, boječ še, da ne bi izdihnila, ali je imela pa dekle prešibke kosti; dejstvo je, da se je zavedela in občutila ostro bolečino V svoji roki. Pozneje je zdravnik ugotovil, da je njena roka zlomljena. : Najbolj čudno se je pa vsem zdelo, ko je mlado dekle tožilo sodišču svo-) :jega velikodušnega rešitelja. Zahtevala ; :Je od njega odškodnino, ker z njo ni dovolj nežno ravnal. Potrebovala je namreč štirideset dni, da se ji je roka zacelila. In ker v tem času ni mogla delati, je zahtevala od rešitelja od" škodnino. Lahko si mislite, da se je še sodnik znašel v veliki zadregi, ne vedoč, kako naj razsodi. Sodba še ni znana, vse-kako se je pa požrtvovalni mladenič lahko prepričal, da je nehvaležnost Se zmerom plačilo tega sveta. Čudni zenitovanjski običaji Madrid, julija. V južni Španiji imajo kaj čudne že-nitovanjske običaje. Posebno ženinom morajo nevestini starši na tradicionalen način pokazati, ali imajo radi, da pride v njihovo hišo ali ne. To napravijo približno takole: Mladenič, ki prosi za dekličino roko, mora trikrat zaporedoma priti v hišo njenih staršev. Ko tretjič odhaja iz nevestine hiše, mora pri njenih starših »pozabiti« svojo palico. Ce nevestini starši potem še isti dan n“ vnejo palice, je to znak, da ga ima" jo radi in da mu bodo dovolili por®" ko z njihovo hčerko. Ljudje so nepoboljšljivi Bernard Shaw o bodočnosti človeštva Genialni Irec trdi, da se mentalnost ljudi nikoli ne menja London, julija. Pred kratkim so angleški listi pisali, da so prišli iz Pariza na Angleško nekateri francoski pisatelji in umetniki svetovnega slovesa, da bi do konca vojne uživali gostoljubnost Anglije. Med njimi so francoski pisatelji, ki so po imenu tudi nam dobro znani: Henry Bernstein, Andre Maurois. xto-ger Martin, Frangois Mauriac in_ mnogi drugi. Angleški književniki, ki se z ozirom na vojne dogodke mudijo skoraj vsi brez izjeme v Londonu, so priredili svojim uglednim tovarišem iz sosednje države prisrčen sprejem. Temu sprejemu je prisostvoval tudi slavni angleški romanopisec in dramatik Bernard George Shaw. Bernard Shaw že od začetka vojne ni zapustil Londona in živi v svoji hiši na Adelphy-Terrassu. Povabil je svojega starega prijatelja Henryja Bernsteina, in ko ga je obiskal francoski književnik v njegovi sobi, ga je našel vedrega, zgovornega in kakor zmerom razpoloženega za ironijo in satiro. Med pogovorom med tema dvema velikima književnikoma sta načela tudi pogovor o bodočnosti človeštva. Bernstein, kakor je znano, je velik pristaš evolucije in tudi slepo veruje vanjo. Med drugim je vprašal Shawa: »Ali vi ne verujete v evolucijo človeštva?« Na to vprašanje se je stari angleški književnik jedko, ironično nasmehnil, zamahnil z roko in zmajal z glavo, češ ne strinjam se s tem, in odgovoril: »Iskreno vam moram priznati, da nikakor ne morem verovati v to čudo. Po mojem mnenju je človeštvo nepopravljivo: nikakor se ne spreminja in najmanj na boljše.« »Toda, morda vendar... v bodočnosti,« mu je segel v besedo Bernstein. »Ne, nikakor ne! To je popolnoma izključeno! človeštvo se ne bo popravilo, vse dotlej se njegove prirojene prirodne lastnosti temeljito ne bodo spremenile, dokler ne bo uspelo, da v sebi razvije kak povsem nov občutek ali kak čutni organ, človeška mentalnost se nikakor ne menja in ljudi še dalje vladajo sami nizki instinkti, kakor je to bilo tudi v dobi pračloveka.« Henry Bernstein je skušal prepričati velikega angleškega pisatelja z dokazom, da se bo značaj ljudi s časom vendar popravil zaradi novih, prav dobrih duševnih vplivov. To trditev je pa Shaw odločno zavrnil, rekoč: »Dogodki v življenju ljudi, milijoni slučajnosti utegnejo samo trenutno in zelo slabo učinkovati na človekovo naravo. Zakon nastanka ljudi je večen in nespremenljiv.« Svatje na kolesih Amsterdam, julija. Zaradi vojne, ki divja po Evropi, tudi na Holandskem primanjkuje bencina. Tako zdaj lahko na holandskih ulicah namesto številnih avtomobilov vidite za vse mogoče priložnosti kolesarje. Tudi svatje, ki so se prej vozili z avtomobili, se zdaj vozijo navadno kar na kolesih v cerkev. Prav te dni so prebivalci Amsterdama lahko opazovali takšen slavnosten svatben sprevod. Na čelu sprevoda sta se na dvosedežnem kolesu peljala boter in starešina v fraku, za njima sta se pa v prikolici motocikla, ki je bila privezana k dvosedežnemu kolesu, peljala ženin in nevesta, oba v slavnostnih oblekah. Za njima so se spet na dvosedežnih kolesih peljali starši obeh mladih ljudi. Poleg tega so bili na kolesih še prijatelji in znanci ženina in neveste, tako da je bil sprevod zelo pester in je zbujal mnogo pozornosti. Brki so spet v modi Hollywood, julija. Čas, ko so bili moški gladko obriti, je menda zdaj minil. Vsaj v Holly-woodu so postali brki spet moderni, in kar je moderno v Hollywoodu, to je moderno po vsej Ameriki in po Evropi. Prav zaradi tega bodo najbrže prav kmalu tudi v Evropi moški spet začeli nositi brke. Ker so Američani tako silno navezam na svoje statistike, so tudi v tem primeru takoj ugotovili, da bo v teku enega leta kar milijon pravih Američanov spet nosilo ozke brčice pod nosom. Kar se ženskega spola tiče, menda v glavnem ne nasprotujejo brkom. Nekatere filmske igralke se zanje še celo navdušujejo in trde, da prav brki napravijo moški obraz energičen in možat. Druge so spet to novost milostno sprejele in pravijo, da v času, ko ženske nosijo tako nemogoče klobuke, pač ni nič čudnega, če so tudi moški poskrbeli za okras svojega obraza. Zdaj je glavno, kakšen bo prav za prav model brkov v letu 1S40. Holly-woodski strokovnjaki so se menda glede tega že zedinili in so določili, da morajo biti brki modernega moškega ozki in ne smejo biti preveč podobni ščitki za zobe. Šestkrat je umrl in je zato dobil 10 milijonov dinarjev Newyork, julija. Na newyorškem sodišču so imeli te dni prav zanimivo razpravo. Obsodili so Jožefa Gereza, ki je bil tako prebrisan, da si je celo s svojo smrtjo zaslužil lepe denarje. Leta 1930. je v Newyorku umrl neki Jožef Gerez. Njegova žena je smrt svojega moža takoj javila neki zavarovalnici, pri kateri je bil njen mož zavarovan za visok znesek. Uradnik te zavarovalnice se je o smrti tega zavarovanca prepričal, šel je celo za njegovim pogrebom, potem je pa mlada vdova dobila veliko denarja. Takoj čez nekaj dni je že odpotovala iz New- yorka, češ da ne more več živeti v kraju, kjer je tako mlada ovdovela. Leta 1932. je v San Frančišku spet umrl neki Jožef Gerez. Njegova žena je dobila od zavarovalnice mnogo denarja, potem je pa zapustila mesto, češ da pojde v samostan. Tako je v teku let v raznih mestih Združenih držav Jožef Gerez kar šestkrat umrl in vsakokrat je njegova žena za to prejela visoko zavarovalnino. Morda bi spretna zakonca še dalje živela od zavarovalnic, da ju ni nekega dne uradnik zavarovalnice, ki so ga bili slučajno premestili iz Newyorka v čikago, spoznal in naznanil. šele na sodišču so ugotovili, na kako nenavaden način si je Jožef Gerez služil denar. Poleg tega, da je šestkrat umrl, si je pri raznih prometnih nezgodah 27krat zlomil rebra in 18krat nogo. Seveda je za vsako takšno nesrečo potem dobil precej odškodnine in si tako prislužil kar 10 milijonov dinarjev. Število umrlih v Indiji Kalkutta, julija. Te dni so objavili statistiko ljudi, ki so lani v Britski Indiji umrli za nalezljivimi boleznimi, število teh je bilo neverjetno veliko. V Indiji je lani umrlo za nalezljivimi boleznimi 6,400.000 ljudi, to je 23 oseb na 1000 prebivalcev. Izmed njih je umrlo 160.000 za kolero, 150.000 za kozami, 13.000 za kugo, 208.000 za krvavo grižo, za pegavim in trebušnim legarjem je pomrlo kar 3,600.000 ljudi, ostali so pa umrli za difterijo, Škrlatico in drugimi nalezljivimi boleznimi. Poleg tega je zaradi nesnaž-nosti in raznih nalezljivih bolezni lani oslepelo kar 601.000 ljudi. Kobilice in poplave na Kitajskem Peking, julija. V poedinih delih Kitajske so se v zadnjih časih zgodile razne nezgode. V pekinški okolici so kobilice naredile veliko škodo na žitnih poljih. V tientsinskem okrožju so pa strahoviti nalivi in deževja povzročili velikanske poplave. Kakor vse kaže, bodo te poplave prav tolikšne, kakršne so bile pred nekaj leti. Šest milijonov kamel v službi človeštva London, julija. Kamela je že od nekdaj ena izmed najkoristnejših živali. V puščavah bi si človek sploh ne mogel izbrati boljšega nosača, kakor je kamela. Danes »» DRUŽINSKI TEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO! ZAHTEVAJTEŽIMp/SflMO ZiZAŠClTNO PLOMBO a USA. rfn> ‘STERILIZIRAN-1 ZADRU2NA TOVARNA ZIME NAŠR ŽIMR JE HIGIOENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRnNR Nfl PRRI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. živi na svetu prav malo divjih kamel; skoraj vse so že ukročene. Divje žive v majhnem številu samo še v pustinjah Arabije in v nekaterih predelih severne Afrike. Čeprav se kamele zelo lahko udo-mače in so sploh mirne in ubogljive živali, se vendar včasih spomnijo, da so se rodile v svobodi, in zbeže iz svojih staj. V tem primeru mora njihov lastnik s svojimi ubeglimi kamelami prav spretno ravnati, če jih hoče spet dobiti nazaj. Takoj mora odjezditi na drugi kameli za njimi v pustinjo, kjer se mu bodo takoj pridružile in odšle za njim spet domov. Pri tem je važno samo to, da jih ne pelje domov po isti poti, po kateri so pobegnile v pustinjo. Najnovejše statistike so pokazale, da je zdaj po svetu ukročenih kar 6 milijonov kamel, ki vse z velikim uspehom služijo ljudem in jim nadomeščajo konje. Labod je napadel mlado športnico Sensbnrg, julija. V mestu Sensburgu na Pruskem se je neka mlada športnica vozila s svojim čolnom po jezeru. V njeni bližini so mimo plavali labodi. V trenutku se ji je pa eden izmed labodov približal in je hotel prevrniti njen čoln. Pri tem je postal divji, prhutal s svojimi ogromnimi perutnicami in divje kričal, da se je športnica zelo prestrašila. Hotela ga je udariti z veslom, pa se ji tudi to ni posrečilo, ker se ji je spretno izmikal. Boj med njima je postajal zmerom resnejši, labod se je divje zaganjal v čoln, športnica je pa zaman uravnavala čoln in lovila ravnotežje. Kmalu so ji pošle moči, čoln se je prevrnil, sama je pa padla v vodo. Vso bitko je na srečo opazil neki vrtnar, ki je delala v bližini jezera. Videl je, da je labod še potem, ko je dekle že padlo v vodo, prhutal okrog nje, tako da je popila mnogo vode ia se začela potapljati. V zadnjem trenutku je prišel na pomoč, skočil v vodo in z velikim naporom rešil dekle, podivjanega laboda pa ukrotil. Zakaj so meščani sitni in nervozni Berlin, julija. Ljudje, ki stalno žive po mestih, so veliko bolj sitni in nervozni kakor oni v predmestjih in na deželi, ki so stalno na svežem zraku. Navadno pa tudi že po enem samem tednu počitka na deželi spet ožive, postanejo mirni ir se dobro počutijo. Ljudje v tem primeru trde, da je nervoznosti in sitnosti vzrok samo mestni hrup in napor ra življenjski obstoj vsakega meščana. V resnici je pa še mnogo drugih malenkosti, ki vplivajo na človekovo razpoloženje. Vsako mesto je bolj ali manj pokrito z dimom, soparo in prahom. Ta zmes nas ovira pri dihanju, poleg rega pa ne prepušča vseh sončnih žarkov na mestne ulice. Izmed teh so ultravijoličasti žarki najkoristnejši za naše telo, pa jih na žalost v nobenem mestu ne moremo najti. Prav zato si nekateri bogatejši meščani kupujejo umetna višinska sonca, s katerimi se sončijo. Ker torej mestni prah prepušča samo rdečo in rumeno svetlobo, ki na človeka razdražljivo vpliva, je razumljivo, da morajo biti meščani zmerom razdraženi. Na deželi, kjer je pa dosti modrih, zelenih in ultra-vijoličastili žarkov, ki človeka mirijo, se pa vsak počuti zadovoljnega in zdravega. Novela »Družinskega tednika** Eddvja Markhama prva ljubezen Napisal F. Freksa Eddy Markham je bil okrogel, živahen dečko z veliko plešo, čez katero je česal ostanke svojih svetlih las kakor kakšuo zaveso, s sinjimi navihauimi očmi, polnimi otroškimi usli in šepavo samozavestjo. V klubu je bil zelo priljubljen, ker se je vedel neprisiljeno in sigurno, kakor da bi bil gentleman, visok najmanj 1,85, v resnici je pa meril komaj 1,60. Toda imel se je za velikega; nobena ženska se ni mogla upreti njegovi privlačnosti. Vendar je imel pa navado reči: »Resen trgovec lie sme pustiti, da bi mu ženske čas kradle!« Imel je namreč lepo bombažno podjetje, ki ga je bil prevzel od svojega očeta in ga je spretno vodil. Ko se je nekoč peljal čez veliko lužo v Newyork, je imel dejstvo, da je najljubkejša dama na palubi, ma-dame Belmartinova, ljubimkala z njim, *a tako samo po sebi razumljivo ka-kor kakšen paša. Zdelo se je, da je želo zadovoljna, kadar je sedel na rob njenega ležalnika na palubi in jo Zabaval; kajpak z vsem, kar je bil v življenju pametnega in lepega storil. Potlej ga je pogledala z velikimi, nedolžnimi, rjavimi srnjimi očmi. Kadar Jih je pa zaprla, je bil njen obraz, obdan s svetlokostanjevimi lasmi, podoben obličju gotske madone. Eddy je začel ponoči sanjati o njej. Podnevi si je pa dejal: »Ne, ne smeš ženskam dati za nos voditi!« In leta Helena se je na lepem pojavila Pred njegovimi duševnimi očmi v vsej Syoji markhamski obilnosti. Z lornjo-?°m ga je merila in mu dejala, kadar j® .konec tedna preživel pri njej v “rightonu: »To si zapomni, Eddy: zmerom ohrani hladno kril Kdor v zakonu ali med zaroko bolj ljubi, tisti je podložnik!« In prišlo je jutro, ko je bilo z ladijske palube videti obrise Newyorka. Redka megla je ležala nad vodno površino, nad njo so pa štrleli kakor prikazni vrhovi ogromnih stavb na Manbattanu. Godba je igrala, pilot je prišel na palubo, vlačilci so se pri-pregli. Pregledovanje prtljage se je bilo začelo že poprej med potjo. Eddy Markham je bil eden prvih, ki so ga izpustili na kopno. Takrat se je pririnila k njemu madame Belmartinova in mu zašepetala: »Držite mi, prosim, moj ročni kovčeg; hitro moram še enkrat nazaj v kabino, pozabila sem svoje zrcalo.« Sidro je zaječalo. Popotniki so se trli pri mostičku. V zadregi je Eddy Markham stal tam z majhnim, črnim, pološčenim popotnim kovčegom lepe dame; kovčeg namreč še ni bil zaznamovan od carinarjev. Toda tok ljudi ga je potegnil za seboj. Carinar mu je prijazno pokimal. Tako je prišel preko pristajalnega mostička z drugimi vred v pristanišče in kmalu se je znašel sredi hotelskih uslužbencev, vodnikov in nosačev. Eddy je obstal, da bi počakal gospo Belmartinovo. Po dogovoru bi morala oba izstopiti pri Frimanovem hotelu. Ko se je oziral po njej, je na lepem začutil močan sunek v levico. Neki mlad paglavec je zgrabil popotni kovčeg gospe Belmartinove in zdirjal: »Držite ga!« je vzkliknil Markham, planil za njim in jeza in ljubezen sta .malega debeluharja gnali kakor kak-fšno nogometno žogo. Nekaj ljudi je postalo pozornih na mladega nepridiprava. Ta je postavil, ko so mu prekrižali pot, kovčeg kratko in malo v neki hotelski omnibus. Markham je samo še slišal, kako se je mladenič opravičeval: »Hotel sem gospoda samo pridobiti za hotel ,01ympic‘!c »Lepo vedenje,« se je jezil Markham in odšel s kovčegom nazaj k svoji prtljagi. Neki avto je pripeljal mimo in šofer ga je vprašal, ali hoče vstopiti. Seveda je Markham hoteL Avto je odpeljal, toda Markham je kmalu opazil, da ni vozil po najkrajših cestah. Potrkal je na stekleno okence. Šofer je pa še pospešil hitrost To je Eddyja tako zjezilo, da je na cestnem križišču, kjer je ravno stal stražnik, pri-solil šoferju pošteno okrog ušes. Avto se je začel sukati. Takoj je prihitel stražnik. Markham je pojasnil, da ga šofer nalašč pelje v drugo smer; on hoče k Frimanu, zato je izstopil. Stražnik si je zapisal številko avtomobila in Markhamov naslov. Neki drug avto je sprejel Eddyja in ga odložil pri Frimanu. Izčrpan se je napotil v svojo sobo; poprej je prosil, naj gospo Belmartinovo takoj ob prihodu obveste, da je z njenim ročnim kovčegom že v hotelu. Ko se je preoblekel in se nekoliko poživil s cigareto, je vratar povedal: »Madame je telefonirala, da se je ustavila pri svojih prijateljih na 45. cisti in bo nekoga poslala po kovčeg.« Oho, si je mislil Markham, to je tretji poskus, da bi dobili v roke kovčeg gospe Belmartinove. Morebiti je v njem njen nakit in kakšna gangstr-ska drhal bi si ga rada prisvojila! Takrat je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je eleganten mlad gospod, ki ga je zelo veselilo spoznati gospoda Markhama. Izjavil je, da mu je naročeno kovčeg prinesti h gospe Bel-rnartinovi. »Dobro,« je dejal Eddy, »sam bom šel z vami in madarni kovčeg osebno izročil.« Mladi mož se je še nekaj izgovarjal zaradi okoliščin in tako dalje, toda Eddy si je poveznil svoj trdi klobuk na svojo debelo glavo, zgrabil kovčeg in svojo palico ia odšel v hotelsko vežo. »Prosim,« mu je dejal mladi gospod, »trenutek; nekam bi rad telefoniral.« Eddy ni imel ničesar proti temu. Vratar mu je priskrbel avto in v njem je počakal mladega gospoda. Bilo mu je strašno tesno pri srcu zaradi kovčega. Zato je slugi dejal, že ko je njegov spremljevalec sedel poleg njega, kolikor mogoče glasno: »Peljem se na 45. cesto št. 48. če bi kdo vprašal po meni — v pol ure bom nazaj!« Vitek, mračen gospod, oblečen v temno sivino, ki je poslušal razgovor, je stopil k avtomobilu. Eddy je spoznal v njem hotelskega detektiva, ki mu je tiho dejal: »Čez pol ure bi rad govoril z vami!« Pri tem je z enim očesom pomežiknil. Eddy je prikimal. »Zanesljivo čez pol ure! Zdaj bom samo gospe Belmartiuovi izročil tale kovčeg z njenim nakitom. Očitno se je premislila, da bi se nastanila tu v hotelu!« _ »0,< je dejal veliki m ra ene ž, »to bi nam gospa lahko že poprej sporočila!« Potlej si je ogledal Eddyjevega spremljevalca, ki je pobešal glavo. Eddy je slutil nesrečo, toda zmagala je njegova samozavest. Peljala sta se na 45. cesto. Ko sta prestopila .prag št. 48, sta ju v veži srečala dva gospoda. Eddyju sta dejala: »Kriminalna policija. Pojdite za nama!« Vzela sta ga v sredo. Neki črn avtomobil je peljal mimo. »Vstopite!« sta zapovedala gospoda V tistem trenutku je zdirjalo mimo motorno kolo z dvema detektivoma. Nekaj strojnih samokresov se je naperilo proti vstopajočim. Grozeče je počil strel. »Roke kvišku!« je zakričal eden izmed detektivov; razorožil je šoferja, potlej pa Edd.vjevega spremljevalca, oba lažna kriminalista in preiskal Eddyja. Potlej je vsem ukazal, naj stopijo v črni avto, ter sedel k šoferju s strojnim samokresom v roki. Motorno kolo je dirjalo vštric. Na policiji so vse zaslišali. Poleg službujočega stražnika se je pojavil elegantno oblečeni gospod. Odpel je kovčeg in dejal: »Vse je jasno! Ena tolpa je hotela drugi ukrasti strup!« Štiri in dvajset ur je Eddy Markham potreboval, da je s pomočjo ladijskega kapitana in brzojavljenja v London dokazal, da je nedolžen. Njegova nesreča je bila, da jo je gospa popihala, in njegova sreča, da jo je na palubi nekoč skrivaj fotografiral. Na carinami so takoj vedeli, v kateri službi je. To je bilo za Eddyja veliko razočaranje, močan sunek v njegovo samozavest. Ali je moglo biti res, da ga je gospa Belmartinova zlorabila? še zmerom je sanjal o njej in videl jo je kot ubogo žrtev zločinske tolpe. Njegova naloga je, si je dejal, ko je popil nekaj cocktailov, da jo reši iz klešč teh malopridnežev! In nekoč, ko so ga njegovi prijatelji odpeljali v neko plesno restavracijo, da bi spoznal nočni Newyork, jo je spet videl. Po ameriškem običaju jo je med nekim slow-foxom prevzel plesalcu, ji pogledal v oči in ji dejal: »Madame Belmartinova, ali vam lahko pomagam? Ali vas smem rešiti teh gangstrov in peljati v Evropo?« Oči lepe dame so bile ko kamnitne. Hladno mu je odgovorila: »Motite se, dragi gospod! Se nikoli vas nisem videla!« in zaplesala je z drugim gospodom. Osupel je Eddjr obstal sredi dvorane. »Da,« je dejal, »moja teta je imela prav: kdor bolj ljubi, podleže!« Toda njegova samozavest ni bila zlomljena. Zdaj pridiga svojim prijateljem glasno in razločno: »Vse ženske so kače!« Veliki, prostorni žepi, nabran pas, ozek ,ruski* vratnik in tričetrtinski rokavi so zanimive značilnosti te preproste dopoldanske obleke iz lahkega frotirja. Prav primerna je za počitnice, tako ob morju kakor v gorah. UGANKE'?] KRIŽANKA 1 234 5 6789 Pomen besed Vodoravno: 1. veznik; vas v srezu Maribor desni breg. 2. del posode; frankovski kralj (855—869). 3. mesto v Sremu; je zlato. 4. gora v Julijskih alpah. 5. števnik; zver; zlato (francosko). 6. vežbališče pri Beogradu. 7. predlog; števnik. 8. votla mera; žensko ime. 9. južno sadje; arabski konj. Navpično: 1. pripadnik velike jezikovne skupine; nota. 2. mohamedansko sv. pismo; dejanje. 3. boder; grška črka. 4. mrčes. 5. veznik; prislov; egiptovski bog. 6. mesto v Sloveniji. 7. oče (srbohrvatsko); žensko ime. 8. raste na glavi; red. 9. kemijski znak za erbij; poldrag kamen. * POSETNICA ' < ’ Tine Trohe Klek Kaj je ta oseba? ČAROBNI KVADRAT 1. a a a a a 2. a a a k k 3. m n n o o 4. r r r s s 5. t u u v v Pomen besed, vodoravno in navpično: 1. takšen (srbohrvatsko), 2. zdravilišče v Švici, 3. oziralni zaimek, 4. mesto v Egiptu, 5. mesto na Bolgarskem. * PREMIKA LNICA VIPAVA 2 E L E Z E N L A R S S O N T E T U A N S A N T A F E , Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, ki pomenijo slovanska božanstva. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h)=x a = letni čas b = spanje c = občina v škofjeloškem srezu d — afganistanska utežna mera e = poljsko orodje f = veznik g = železniška postaja pri Sisku h = pelje čezenj pot na Triglav x = gorovje na Gorenjskem. ČAROBNI LIK Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. pregrinjalo, 2. števnik 3. gora v Klmniških planinah, 4. tekstilna tvornica v banovini Hrvat-ski, 5. kleč. Rešitve ugank iz prejšnje številke Rešitev križanke. Vodoravno po vr^th 1 pb capraiz, 2. rin k rek«. 3 anio, est. 4 solčava ra 5 kin, edo, fo. 6. a, dvajset. 7. ali, erna. 8 ukana, dol. 9. Donava, la. Rešitev kvadrata: j. dolina, 2 posoda, 3. kanton 4. preb**g, 6. prepad, 6. prevoz — Donbaz. Rešitev premikalnice: opij, koča, adut. Sa ra. 1 rit?, Nina Rešitev čarobnega kvadrata: i. Mohač, 2. otava, 3. tiarač, 4. Avala, 5. Cafak, Rešitev posetnice: strojni ključavničar. Rešitev stopnic: 1. i, 2 il. 3. Lira, 4. milo, 6. Milno, 6, limona. He atcak! Ta ali ona mali se bo nasmehnila, beroč ta naslov češ: ko smo bili mi mladi, smo morali mnogo več delati kakor današnja mladina, razen tega se nam pa še sanjalo ni o današnjih zabavah. Ta trditev je samo delno resnična. Polovica tistih mater, ki danes tako trdijo in goje ambciozne želje o izobrazbi svojih otrok, je zrasla na deželi. Otroška leta na deželi so pa čisto drugačna od detin-stva v mestu. Naši starši so morali v otroških letih res več delati kakor mi, toda predvsem so delali z rokami, ne pa z glavo. Poznam matere, ki njih otroci zdaj hodijo v gimnazijo, medtem ko so same v teh letih še pasle krave na gmajni. Nočem s tem reči, da zato ne smejo priganjati otrok k učenju vseh mogočih postranskih predmetov, temveč hočem samo pokazati, kako neskrbno so še one preživljale tista leta, ki nalagajo zdaj njihovim otrokom že mnogotere skrbi. V ,tistih dobrih, zlatih časih‘ je moralo biti le marsikaj boljšega kakor zdaj, sicer se jih ne bi vsi tako hvaležno spominjali. Predvsem tedaj niso zahtevali malone od slehernega človeka srednješolske izobrazbe. Dekleta so hodila v osnovno in pozneje v meščansko šolo, potlej so nekatere naredile še trgovski tečaj in dovolj so že storile za izobrazbo. Ce je bilo dekle količkaj premožno, se je še učilo kuhati in šivati, potlej je pa mati že gledala, da je hčer bolj ali manj dobro »oddala«. Fantje so prav tako po osnovni šoli šli v trgovski tečaj in v službo ali se pa izučili kakšne obrti. Le izvoljenci so smeli študirati »na visokih šolah«. In ko so doštudirali, jim borba za vsakdanji kruh ni meglila nevih obzorij. Gotovo je, da je bilo življenje tiste dni bolj preprosto kakor danes, bolj preprosto je bilo delo, bolj enostavna, nedolžna so bila razvedrila. Mati mi je dejala, da ob nedeljah prodajalci njega dni niso imeli ves dan prosto kakor dandanes, šele pozneje so uvedli nov delovni čas. Popoldne so se pa zbrali znanci v večje ali manjše družbe in so odšli na izlete v bližnjo okolico, kjer so potlej posedeli v kakšni gostilni ali pa plesali. Nihče ob nedeljah ni šel v kino, ker kina sploh ni bilo. Nihče ni sedel tih in samoten v temi med toliko tihimi in samotnimi ljudmi. Preživeli so prosti čas v družbi in pod milim nebom. Sodeč po orumenelih loto-gralijah, kjer oče in mati v družbi svojih znancev stojita med skalami s pravimi »fižolovkami« v rokah, so morali pa biti v tistih časih tudi takšni prazniki, ko so lahko mladi ljudje zn več dni odrinili v hribe. Današnja mladina, že današnji otroci ne žive več tako naravno. Način življenja se je zelo izpremenil. Malone vsa današnja dekleta hrepene po srednješolski izobrazbi, mnoge izmed njih gredo še na univerzo. Dela z glavo torej dovolj! Prav tako je s lanti. In prav zato, ker mladi ljudje dandanes vse več študirajo, ker je študij daljši, prav zato bi bila dolžnost matere, da otrokom najnežnejše de-tinstvo kolikor mogoče razbremeni. Ta ali ona mati meri zmožnost svojega otroka po zmožnostih njegovih tovarišev. »Če Mirko to zmore, boš tudi ti,« pravi in da učiti otroka francoščine že v tretjem razredu ljudske šole. Deklicam pa vsiljuje učenje klavirja ali vijoline, ker je prišlo že v modo, da zna vsako ,boljše‘ dekle igrati kakšno glasbilo. Razen tega da imajo otroci že tako dovolj dela s šolo, se morajo še od najnežnejših let učili raznih tujih jezikov, češ da si jih bodo bolj zapomnili, če se jih bodo učili mladi. Narobe, čisto narobe! Precenjujete zmožnosti otrok, če jim razen šole nalagate še toliko duševnega balasta. Prav nepotrebno je, da zna petletni otrok ,perfektno francoski'. Dovolj je, če zna govoriti v lepi ma- terinščini in da ima rdeča lica, da je zdiav. Dovolj je, če dobro posluša v šoli in v redu dela svoj razred in ni nič drugega kakor zdrav, navihan ' otrok. Poglejmo nekatere ambiciozne ma-! /e/e, kaj vse zahtevajo od svojih ; otrok: osemleten fantič hodi v šolo, ; rožen tega se pa še uči angleščine, ; vijoline in mladinske glasbene teori-; je. Skoraj vsako popoldne ima kak-',šcn tak ,poseben predmet', tako da ; nikoli ni popolnoma prost. 2ivčki ; takšnega otroka morajo vzdržati več, \kckor je potrebno, v poznejših letih ;se pa to bridko maščuje. V detin-•,stvu preobremenjeni otroci se razvi-l/e/o v čudake, če jih naravni nagon ; ne prisili, da zanemarjajo eno ali ; drugo ■ šolo ali pa .posebne predmete ! Do male mature naj bi se otroci učili samo tistega, kar je potrebno za šolo. Sicer naj bi pa rajši gojili kekšen šport, in sicer takšnega, da bi prišli v družbo z otroki istih let. O počitnicah naj bi pa počivali. In če se že morajo učiti glasbe, naj se uče harmonike S harmoniko si bodo utrli pot v družbo svojih tovarišev, se i hudo vrstnikom priliubili, izgubili bo- do plahost in morebiti občutek manjvrednosti. Čutili se bodo enakovredne tistim, ki morda v šoli bolje znajo, pa ne znajo igrati na harmoniko. Ko pa stopijo v drugo polovico srednješolskega študija, v ,višjo‘, naj sami odločijo, česa se bodo razen šolskih predmetov še učili. Le tako bodo otroci ostali zdravi, krepki in bodo imeli toliko duševne in telesne sile, da se ne bodo bali borbe v poznejšem življenju. Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Stročji fižol v solati, trdokuhana jajca. Petek: Prežganka, sirov zavitek. Zvečer: Mlečen sok. Sobota: Goveja juha, pražen krompir, solata. Zvečer: Obloženi kruhki, kava ali čaj. Nedelja: Goveja juha, telečja pečenka, solata. Zvečer: Polpeti, solata. Ponedeljek: Golaževa juha, pražen riž. Zvečer: Zabeljen, stročji fižol. Torek: Kolerabice, pražen krompir, solata. Zvečer: Polenta z mlekom. Sreda: Zelenjavna juha, vodni ptički, solata. Zvečer: Praženec. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Krompirjeva juha, zabeljen stročji fižol, ocvrti »deževniki«1. Zvečer: Palačinke, kompot. Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont zobna pasta Petek: Paradižnikova juha, krompirjevi zrezki, kumarice v solati. Zvečer: Stročji fižol v solati. Sobota: Goveja juha, dunajski zrezki, pečen krompir, kumarična omaka2, solata. Zvečer: Polpeti, solata. Nedelja: Kruhova juha, kokoš s čebulo3, špageti, solata, domača torta4, ledena kava. Zvečer: Nadevana paprika, solata, socvrta jajčka«.5 Ponedeljek: Goveji zrezki, buče na dalmatinski način,® pražen krompir, jabolčni zavitek. Zvečer: Makaronova potica, solata. Torek: Golaževa juha, telečji zrezki, ocvrte buče, solata. Zvečer: Močnati narastek, cvetačna solata. Sreda: Zelenjavna juha, kruhov narastek s sirom, solata, sadje. Zvečer: Rižota, grah v solati. Pojasnila: ‘Ocvrti deževniki: Potrebujete četrt litra moke, sladkor, nekoliko vina ali mošta, tri rumenjake. Iz teh dodatkov napravite redko testo, primešajte mu Aparten poletni kostum n enobarvnega črnega krila in črtaste črno b«le jopice. Blago za jopico je lahko volneno, lahko pa tudi iz težke svile, kakor na gornji sliki. K takšnemu kostumu se zelo podasta širok, črn klobuk z vozlano mrežico za lase in srebrna lisica. sneg treh beljakov in skozi lijak vlivajte prav počasi v razbeljeno mast. Opecite zlatorumeno. Na debelo jih potresite s sladkorjem in jih dajte na mizo s kompotom, neoslajene ali pa s solato. Podajo se tudi h kavi ali čaju. •Kumarična omaka: 25 dek kumaric zrežite v tri do štiri centimetre dolge rezine in jih dušite z deko presnega masla, soli, čajno žličko parmskega ali kakšnega drugega sira in prav malo vode. Dušite do mehkega. Naposled dodajte nekoliko smetane in limonovega soka, seveda po okusu. 3Kokoš s čebulo: Za jed potrebujete kokoš, 10 dek slanine, 12 majhnih glavic sveže čebule, nekoliko juhe ali vode, korenja in zelene. V kozo de-nite slanino, da se ocvre, in ko je raztopljena, ocvirke odstranite in denite vanjo kokoš, jo zalijte z vodo ali juho. Dodajte očiščen in na koleščke zrezan koren in zeleno, in osolite. Pokrijte in postavite na šibek ogenj, da se duši dve do tri ure. Dobro uro preden postavite jed na mizo, prepražite čebulo, ki ste ji dodali košček sladkorja. Ko je kokoš pečena, jo dajte na pladenj, okrog polijte nekoliko smetane ali presnega masla, obložite jo s čebulo in polijte z omako. ih' kjer je izkrcanje mo-Vede’ 80 mala pristanišča, ki so se-Turif voiaško primerno zavarovana. U . 8everni predeli cornwallske oba-n»so drugačni. Italijanski tisk nikakor ne podcenjuje težav pri izkrcavanju, čeprav se ne strinja s Churchillovim nazira-njem, da bo vojna trajala nekaj let, ampak pravi, da se bo odločila v nekaj dneh in urah. Druge vesti govore o nekem novem tajnem orožju, ki ga bo Nemčija uporabila. Tega ni pričakovati. Tudi doslej ni Nemčija nastopila z nobenim tajnim orožjem. Magnetična mina je ravno tako znana kakor tanki ali strmoglavci. Nemška prodorna sila ni obstajala v tajnih pripomočkih, marveč v izredni vojaški sposobnosti tistih, ki so vojne pripomočke uporabljali. To je bila zelo spretna in posrečena kombinacija sodobnih sredstev, uporabljenih v novi borbeni taktiki. Izkrcavalni manevri spadajo zmerom k najtežjim podjetjem. V našem du, kritični momenti so pa le ostali isti. Tudi če se posreči pripeljati transportne ladje na obalo in izkrcati moštvo, je to za strateški uspeh še zmerom premalo. Dosedanja vojaška podjetja med Nemčijo in Anglijo ne dopuščajo sklepov, kakšen bo odločilni udar. Obe stranki medsebojno mečeta bombe na industrijske in pristaniške naprave ter skušata uničiti letališča in onesposobiti promet. Uspehov, ki so bili v tem pogledu doseženi, sploh m mogoče oceniti. Nobena izmed obeh strank pač noče poročati o svojih izgubah, ker bi se nasprotnik pri svojih naslednjih napadih s temi poročili okoristil. Lahko samo smatramo, da je na obeh straneh precej porušenega. Ta razdejanja pa pri državah s tako oborožitvijo in zmog- Skica kaže Južno angleško obalo, najbližji verjetni cilj nemškega pohoda. Male črtice predstavljajo strmo skalnato obalo, kjer je izkrcanje skoraj nemogoče. Ozemlje, ki je zaznamovano s »C P«, je pokrajina, kjer se je 1.1066. izkrcal vojvoda Viljem Osvajalec. primeru nikakor ne moremo primerjati nemškega ali angleškega izkrcanja na Norveškem. Položaj je bil tam izreden. Pač pa naj pokličemo v spomin veliki izkrcavalni manever zaveznikov v svetovni vojni na polotoku Galipoliju. Tudi tam turška 5. armada, ki je polotok branila, ni vedela, kje se bo sovražnik izkrcal. Razen tega ni imela turška vojska nobenega letala in je imel nasprotnik tudi veliko premoč v topništvu. Izkrcanje je na več mestih uspelo, a je kljub temu doživelo polom, ker se zaradi žilave obrambi zaveznikom ni posrečilo, da 6i 'zasedli strategične točke. Polotok je namreč želo ozek. Od 25. aprila 1915. do 8. januarja 1916. se čete niso mogle premakniti z mesta, kjer so se bile izkrcale. Turki so se tako trdovratno branili, da je samo 5. turška annada zabeležila 218.000 mož izgub, med njimi 66.000 mrtvih. Turki so sčasoma zbra- li 22 divizij, da bi preprečili zavzetje Carigrada. V noči od 8. na 9. januar 1916, to se morali zavezniki umakniti nazaj na ladje. Res je danes položaj precej drugačen. Tehnika nudi zdaj popolnoma drugačne možnosti obrambi in napa- ljivostjo pač ne morejo biti odločilna. Važno je le tisto, kar ostane in kaT se lahko uporabi na primernem kraju. Že danes pa lahko rečemo, da bo ta borba nekaj izrednega. Ce izvzamemo iz Churchillovega in Halifaxo-vega govora vse, kar je retoričnega, ostane nedvomno še zmerom volja vsega, zelo žilavega in trdovratnega naroda, žrtvovati vse, da na rodno grudo ne bi stopila tuja noga. Na drugi strani je nezlomljiva vojaška volja, ki noče opustiti poslednje odločitve o usodi Evrope, marveč hoče izvojevati zmago ali poraz. Čim trdnejša, in čim bolj nepopustljiva je obojestranska volja, tolikotbolj oddaljena je odločitev. Vojna zgodovina nam pove, da je prišlo do naglih in velikih odločitev samo zaradi zloma odporne volje ene stranke. Kakor danes poznamo Nemčijo, ne moremo računati, da bi pri nemški vladi popustila volja, in le dotični, ki Angleške ne pozna, more kaj takega pričakovati od angleškega naroda. Potrebne bodo torej prav velike bistvene izgube na eni ali drugi strani, preden bomo mogli govoriti o kakem pojemanju volje pri eni izmed obeh strank. Kaj namerava Japonska? Temni oblaki na vzhodu Japonska odkrito kaže osvajalne namene na račun nearijskih držav Velik del Kvrope j* y vojni. Položaj Je danes tak, da nihče rok ne sme držati križem, ako noče, da bi ga presenetili. Napetost se je pomaknila tudi na drugo stran zemeljske oble, na vzhod. Dežela vzhajajočega sonca ne skriva več cvojih namenov. Azija Azijatom, pravijo Japonci, ki menijo, da so poklicani prevzeti v tem delu sveta vodilno vlogo. Hudo jih moti, da so tam razne koncesije neazijskih držav, ki 'Jim preprečujejo, da bi se njihov vpliv ie bolj povečal. Japonci so prepričani, da Je zdaj prišel njihov čas. Evropa je tako zaposlena sama, s seboj, da se nikakor ne utegne ukvarjati ie z azijskimi zadevami. Francoska Indokina, nizozemska Indija, razne posesti na Kitajskem, vse to so danes vprašanja, ki Japonsko izredno zanimajo. To so silno bogate pokrajine, polne prirodnega bogastva, ki bi ga Japonska kaj rada videla v svoji posesti. Kar pa najbolj mika Japonski imperializem, je to, da so te dežele tik njih. Bamo * roko M bilo treba poseči, pa bi se Japonska Izredno obogatila. Zadeva vendarle ni tako enostavna. Čeprav je Angleška prezaposlena v Evropi, Ima na Daljnem Vzhodu ie zmerom močna oporišča z močno mornarico, ki budno pazi, da se status quo ne bi spremenil. Tu je razen tega Se Rusija, ki Ji tudi ne more biti vseeno, če bi se tu kdor koli preveč raz-košatil. S tem še ni konec milih prijateljev, ki jim Japonske skomine niso pogodu. Se ena mogočna država ima v Aziji življenjske Interese. In ravno ta država, ki razpolaga s prav tako močnim brodovjem, kakor ga Ima Angleška, Je Japonski največji ma 2 in pol milijarde dinarjev, njeno vzdrževanje pa požre vsako leto 120 milijonov dinarjev. Vojna mornarica Združenih držav Ameriško vojno brodovje je po kakovosti prav gotovo najboljše na svetu. Vse to je predvsem zasluga Rooseveltova, ki je takoj 1.1933., ko je postal predsednik, opozoril na važnost in pomen najsodobneje zgrajenega vojnega bro-dovja. Od tega leta je ameriška mornarica, ki jo je japonska že prekosila, pokazala silen napredek. Poznavalci danes zatrjujejo, da je mornarica USA po kakovosti in količini vsekako izmed najboljših, če ne najboljša. Zaradi svojega položaja potrebuje predvsem velike, izdržljive in izredno močne ladje. In zares predstavljajo jedro ameriške mornarice težke vojne ladje, težke križarke in nosilke letal. V Ameriki so Izdelali točen spored graditve. Po njem naj bi bil višek dosežen 1. 1942. Medtem se je že vse izpremnllo. Pred kratkim je namreč ameriški senat izglasoval nove milijardne kredite, ki postavljajo vse na glavo. Zato se je treba pri sličnih pregledih držati nekega datuma, ker;; je sicer nemogoče ugotoviti točno sta-;; nje. V našem primeru navajamo stanje na dan 1. septembra 1939. Ta dan je imela ameriška mornarica: 12 velikih oklepnjač s sKupaj 384.200 t 5 nosilk letal „ 120.300 t 18 težkih križark „ 171.200 t 18 lahkih križark „ 150.500 t 67 rušilcev ,, 106.850 t 28 podmornic „ 42.540 t ■ trn v peti. Združene države so že ponovno povedale, da ne bodo dovolile, da bi se kdor koli na račun trenotnega položaja okoristil. Ameriški mornariški manevri na Tihem oceanu trajajo že vse predolgo, da Japonska ne bi razumela tega migljaja. Kaj pa, če bodo Japonci kljub vsemu skušali uresničiti svoje težnje? Lok je že tako napet, da utegne že danes ali Jutri spustiti puščico, ki bo tudi v tem delu sveta zanetila požar. V takih okoliščinah ne more škodovati, ako pogledamo, kako so tam daleč na vzhodu razdeljene moči. .Kakšno je stanje v obeh najmočnej-ših taborih, v mornaricah Združenih držav in Japonske? Podatke, ki jih bomo navedli, smo posneli iz A. Stoj-kovičeve knjige »Svet pod oružjem«. Preden bomo naše čitatelje seznanili s stanjem obeh mornaric, moramo povedati nekaj uv#dnih besed. Kmalu po svetovni vojni se je med velesilami začelo naravnost strahotno’ tekmovanje v povečevanju vojnih mornaric. Stvar je šla tako daleč, da se Je bilo bati hudih posledic v gospodarskem življenju teh držav. Zato Je prišlo do sestanka v Washingtonu, kjer so določili medsebojno razmerje mornaric. Angleški in Ameriki so priznali enaki tonaži, Japonski tri petine angleške tonaže, Franciji in Italiji pa po eno tretjino. Nemčija se je morala držati versajskega dogovora, da sme graditi ladje, ki izpodrivajo največ 10.000 ton. Washingtonska konferenca seveda ni prišla v poštev za male države. Te nln^jo sredstev, da bi gradile mogočne ladje, ki stanejo milijarde. Saj stane za primer ameriška matična ladja za letala »Saratoga« sa- skupaj 975.590 t K temu je treba dodati še za 180 tisoč ton starejših rušilcev in za 45.000 ton podmornic, ki so jih Združene države zaradi napetega položaja spet ’ reaktivirale. Po najnovejših načrtih,' ki predvidevajo nove gradnje, bodo Združene države imele že 1. 1946. brodovje z več ko dvema milijonoma ton. V kratkem bosta dogotovljeni dve veliki vojni ladji po 45.000 ton. Amerika ima tudi veliko število pomorskih letal. Trenutno razpolaga s 3000 prvovrstnimi letali, ki so razvrščena po raznih pomorskih oporiščih ali so pa na ladjah. Razen matičnih ladij imajo tudi vse večje vojne ladje po več letal, oklepnjače po 3, križarke večinoma celo po štiri. Največji ameriški vojni ladji sta »New Mexiko« in »Aidahot s po 33.400 tonami, a tudi ostale imajo več ko 30.000 ton. Posebnost teh ladij je izredno močna oborožitev. Najmočneje je oborožena admiralska ladja »West Virginia«, ki razpolaga z 8 topovi po 40‘6 cm, ostale pa imajo po 10 do 12 topov kalibra 356 cm. Največja posebnost ameriške mornarice so izredno hitre matične ladje za letala. Po hitrosti prekašajo razen torpedovk in rušilcev prav vse ostale ladje. Ameriški nosilki letal »Lexington« in »Saratoga« sta s svojimi 34*5 morskimi miljami (skoraj 64 km) na uro na le najhitrejši, marveč s po 33.000 tonami tudi največji vojni ladji te vrste na svetu. Na krovu imata po 90 letal. Japonsko vojno brodovje Japonska je po washingtonski konferenci prevzela razne obveznosti, ki jih pa ni izpolnjevala. Zlasti velja to glede graditve pomorskih oporišč. Tako je Japonska utrdila v Južnem Arhipelu skoraj vse bivše nemške oto- _ ke pred Avstralijo, ki ji služijo kot opo-;; rišča za podmornice, s čimer ograža skoraj ves južni del Tihega oceana. Washingtonski dogovor bi se moral obnoviti 1. 1936. V Londonu se pa niso mogli sporazumeti in tako Japonska ni imela nobenih obveznosti več •: ter je začela na debelo graditi vojne ladje. Prav kmalu je postala tretja najmočnejša mornariška država sveta. Pomen njenega brodovja je tem večji, ker je zbrano večinoma doma. Pomor-; ska oporišča drugih držav so tako oddaljena od japonskih otokov, da je; napad nanje skoraj nemogoč. Japon-; ska pa more resno ogražati države, ki; bi na Tihem oceanu tvegale napad.! Japonsko brodovje je dobro oprem-' ► ljeno in najsodobnejše. Največja njegova odlika so nenavadno močne in .velike vojne ladje, ki lahko sprejmejo bitko tudi z najmočnejšim nasprotnikom. Japonske križarke se odlikujejo po znatni hitrosti. Prvovrstni so tudi rušilci, ki Imajo vsi velike tonaže. Skupna tonaža Japonske mornarice znaša nekaj nad 900.000 ton, a Je danes že dosegla milijonsko številko. Japonski mornarji so izvrstni in sijajno izvežbani, kar so dokazali že v rusko-japonski vojni In tudi zdaj v vojni s Kitajsko. Japonska je imela 1. septembra 1939. devet velikih oklepnjač, ki so enako oborožene kakor ameriške, a' znatno hitrejše. Admiralska ladja je »Mutu« z 32.720 tonami in s hitrostjo več ko 42 km na uro. Ima dve taki ladji. Nosilk letal Je Sest. Največji sta »Akagi« in »Kaga« s po 26.000 tonami. Prva ima 60, druga 80 letal, po hitrosti pa precej zaostajata za ameriškimi matičnimi ladjami za letala. Japonska ima dalje 12 težkih križark s hitrostjo po 61 km na uro, 5 obalnih oklepnjač z manjšo tonažo in hitrostjo, a precej močno oborožitvijo in 26 lahkih križark, vse s hitrostjo 61 km na uro. število rušilcev ni točno znano, po morskih letal je pa okoli 1500. 1914-1939 MED DVEMA VOJNAMA ali: 25 let svetovne zgodovine (Gl. štev. 19. In naslednje) Kralj Aleksander in Barthou Umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthouja v Marseillu. " rtttte •»*-' *»' ~v a . i'- * * 1. * it 6 * i m ..n ;,. „ . Belgijski kralj Albert Kralj Albert Kralj Leopold se ubije na plezalni turi; na prestol stopi prestolonaslednik Leopold. Hitler obišče Mussolinija v Benetkah w i . . «... in .* J- 1 ** i i c- ' " ul » . i Umor av- strijskega kanclerja Dollfussa. Hinr Mm- Pogreb maršala Hindenburga denburg umre; na njegovo mesto pride Hitler. Sprejem sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Dalje prihodnjič Radii v Kanadi V severni Kanadi, v neposredni bližini ledenega pasu, že prav v območju tečajnika, so našli nova rudninska ležišča, ki vsebujejo radij. Nekoč so bile Združene ameriške države glavne proizvajalke dragocenega radija, pred leti se je pa kosal z njimi za prvenstvo Belgijski Kongo, kjer so bili odkrili velika najdišča. Toda že od leta 1933. ni več kaj prida čuti o’ pridobivanju te rudnine v teh krajih. Delo v Kanadi, v pokrajini, kjer prebivajo Indijanci, je na vso moč e-žavno. Jezero, ki morajo čezenj, Je šest mesecev na leto pokrito z debelo ledeno skorjo, najdišča radija so pa onstran jezera*v globini 1200 metrov. Pustolovci, ki hodijo tja iskat dragoceno rudo, dobivajo hrano z letali, ladje pa lahko plujejo po tem jezeru samo dva meseca na leto. Nova najdišča radija bodo dvignila svetovno proizvodnjo za 30 gramov na leto; zato se bo nemara cena za to redko kovino znižala za tretjino. Kljub temu bo ostal radij najdražja kovina, zakaj leta 1939. je bil še zmerom dvajset tisočkrat dražji ko zlato. »puj, tovariš,« sta dejala, nama »čuj, tovariš,« sta dejala, > Hočeš z nama na pot, če se ti ! do nekega drugega barja; tam same gospodične in kako čedno srečo, čeprav si tako grd.« Gramofoni, radijski aparati, namizni prti, steklenice likerja, naslanjači itd., posebno pa zlati in srebrni predmeti; vse to je »šlo« z njimi. Posebno so jih mikale ure. Ambicija slehernega japonskega žandarja je, da si med službovanjem na Mandžurskem nagrabi kar se da mnogo plena. Vse te »spomine« vzamejo potem s seboj aa Večkrat sem opazoval japonske vojake, ko so se v Dairenu vkrcavali nazaj na Japonsko. Skoraj ni bilo vojaka, ki ne bi bil ebložen s plenom: vsepovsod sem videl stenske ure, radijske aparate, gramofone. Gorje, ki so ga Rusom in Kitajcem, posebno pa ženskam, prizadeli japonski ronini, orožniki in »svetovalci«, presega vse meje domišljije. Po okrutnosti in zverinstvu se japonski vpad v Mandžurijo ne da primerjati z nobenim vpadom divjaških tolp v zgodovini. Barbari starih časov so zgolj Pif, paf! je tedaj odjeknilo prav blizu in otaa divja racaka sta padla mrtva v rogoz j e — in voda se je krvavordeče pobarvala. Pift paf! je odjeknilo znova in cela krdela divjih rac so vzletela iz rogozja. Pif, paf! je pokalo ko za stavo. Skrivnost japonskega vohuna ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ H. C. ANDERSEN: O grdi rački S. nadaljevanje , Dan za dnem so prihajale japonske čete in začele so se širiti čudne govorice. Ljudstvo je bilo zbegano in prestrašeno. Skrivaj in šepetaje je govorilo o stotinah in stotinah usmrtitev in tisočih nasilij nad Kitajci in Rusi. 10. februarja 1932. zjutraj sem videl nekaj korakov od japonske konjiške vojašnice trupli dveh mladih kitajskih deklet, ki so ju ponoči oskrunili in zadavili. Neki kitajski gospod, ge je opogumil, šel na policijo in javil, da je videi, kako so japonski vojaki ponočili vlačili dvoje mladih deklet; od tistih dob ga ni nihče več videl. Isti večer so štirje japonski vojaki napadli Rusinjo gospo Salimenovo in jo na cesti slekli do nagega. Dan na dan so se dogajala podobna barbarstva; o njih se je sukal glavni pogovor v vseh družbah. Zavladala je doba terorja. Sleherni se je bal za svojo varnost in sleherni je mislil na to, da bi zapustil Mandžurijo. Kar se mene samega tiče, se mi ni bilo bati ničesar. V dolgih letih svojega tajnega delovanja za kitajsko vlado sem večkrat prišel v stik z japonskimi vojaškimi oblastmi in vselej so ravnale z menoj nad vse spoštljivo. Tako sem vsaj mislil. Zakaj, sem se vprašal, naj bi se zdaj balt Mar nisem bil predstavljen generalu grofu Teraučiju, šefu japonskega štaba v Mandžuriji, ki je pozneje postal japonski vojni minister, takrat je bil pa poveljnik japonske armade na severnem Kitajskem? In generalu Suzukiju, takrat šefu japonske tajne službe v Mandžuriji — in mnogim drugim odličnim Japoncem? Mar nisem bil zelo dober prijatelj polkovnika Tanake, šefa japonske tajne službe v Tientsinu, ki mi je dal mnogo priporočilnih pisem za visoke japonske uradnike? Imel sem celo lepo priporočilno pismo japonskega rimskega veleposlanika ... Zakaj naj bi se torej trapil z mislijo o svoji osebni varnosti? Japonci so vselej ravnali spodobno z menoj in sklepal sem, da bo tako ostalo tudi vnaprej. Ničesar nisem videl ali slišal, kaj bi mi dajalo povod za bojazen pred Japonci. In res sem se pri Kitajcih marsikdaj zavzemal zanje. A tudi jaz sem se varal. In ni dolgo trajalo, ko sem se zdramil iz svojih prijetnih sanj. 5. POGLAVJE GOBJE KITAJCEM! Večina Kitajcev, ki je bila v službi mandžurske vlade, je morala ostati na svojih mestih in dalje opravljati svoje posle. To je bil del načrta japonskih zavojevalcevi ves svet z Zvezo narodov vred je treba prepričati, da je ustanovitev države Man-dtukuo sad revolucije mandžurskega ljudstva, revolucije, s katero nimajo Japonci nikakršnega opravka in zatorej tudi zanje odgovorni ne morejo biti. 150.000 japonskih vojakov, 18.000 japonskih orožnikov in 4000 detektivov, ki so prišli v Mandžurijo, so to storili na prošnjo mandžurske vlade, da obvarujejo ljudstvo pred napadi kitajskega kuomlnzanga, pred boljše-viki in razbojniki. Japonci to si torej samo zato prisvojili nadzorstvo nad celotno državno upravo in oblast nad vsem in vsakomer, da vzamejo ljudstvo v varstvo pred tako mnogoštevilnimi sovražniki. Uradno so prišli na Man-džursko samo kot »svetovalci« in takih »svetovalcev« ja bilo v Man-džukuu 100.000. Nobenega urada ni bilo, ne oddelka, ne uslužbenca, nad katerim ne bi bdel japonski »svetovalec«, ki je pazil na vse in vsakogar in počel natanko to, kar se je njemu zdelo. Kdo so bili ti »svetovalci«? Odgovor je docela negotov. Komaj so japonsk# čete stopile na mandžurska tla, je postal »svetovalec« sleherni Japonec, naj je bil še tako neznaten, da je le znal izjecljati hekaj ruskih ali kitajskih besed. Zvečine so bili to kriminalni tipi; sleparji in pustolovci, tihotapci, trgovci z mamili, lastniki javnih hiš. Ta podzemeljska svojad je sestavljala 95% mandžurskih Japoncev. Pod varstvom svoje zastave in eksteritorialnostnih pravic so bili izven območja kitajskih zakonov. Kitajske oblasti so se hotele za vsako ceno izogniti raznim »incidentom«, zato so naročile policiji, naj zatisne oči pred vsem, kar se dogaja. Takšna je bila torej bratovščina, ki je tvorila prvo skupino japonskih »svetovalcev«, dodeljenih mandžurski vladi. Tako so se tisti, ki so bili Se včeraj izmeček družbe, zaničevani in pre- zirani od vsakogar, znašli na čelu upravnih uradov. V njihovih rokah je bila vsa oblast; odločali so celo o življenju in smrti Kitajcev in Rusov, ki so jim bili izročeni na milost in nemilost. Niti ganiti se nisi mogel, ne da bi jim plačal svoj davek. Ce bi mogli, bi te obdavčili še zato, da smeš dihati zrak. Sele nekaj dni so bili na konju in že je »svetovalec« harbinske policije izdal nalog za aretacijo premožnih Rusov in Kitajcev, da bi dobil težko odkupnino. Bili so »svetovalci« pri sodiščih, razsojali so pravde in delili pravico in krivico v tožbah. Seveda je zmagala stranka, ki je več plačala; siromak je pravdo vedno izgubil. Da si bralec ustvari jasnejšo podobo o režimu japonskih »svetovalcev« na Mandžurskem, se mi zdi potrebno orisati kratek življenjepis enega izmed njih — življenjepis, ki je značilen za vso to nečedno zvrst. Konstantin Ivanovič Nakamura je bil Japonec, ki je, kakor razodeva že njegovo ime, prestopil v rusko pravoslavno cerkev. To mu ni branilo, da ne bi bil še večji Japonec kakor prej. Živel je na Koreji in v Mandžuriji več ko dvajset let. Po poklicu je bil brivec in je imel svoj lokal v Nahaloiki, harbinskem. predmestju, ki je bilo takrat najslabše zapisano pri policiji. Toda Nakamura ni bil kaj navdušen za škarje in britev. Njegova brivnica je bila samo pesek v oči. Njegovo pravo delo je bila kupčija z morfijem, heroinom, opijem in javna hiša nekaj korakov vstran od njegovega brivskega lokala. Kitajske oblasti so zaradi ljubega miru izpregledale japonsko trgovanje z mamili in kupčevanje z belim blagom, kadar je pa kdo šel le predaleč, niso mogle stati ob strani. To tudi pojasnjuje, zakaj je ime Nakamura trikrat zabeleženo v harbinskih policijskih seznamih. Leta 1923. se je Nakamura nelegitimno zvezal z neko Rusinjo, vdovo, ki je imela enajst let staro hčerko. Čez nekaj mescev je deklico posilil. Mati ga je ovadila policiji, ki ga je aretirala in izročila japonskemu konzulu. Japonsko sodišče ni našlo v njegovem ravnanju ničesar slabega, ker je po japonskih zakonih z materjo vrfed »kupil« tudi hčer. Deklica je zatorej postala njegova zasebna last. Tako se je stvar končala. Leta 1926. je policija spet imela opravka z Nakamuro. Nekega Rusa, ki je prišel v njegovo brivnico, so omamili in mu uropali 500 dolarjev. Ko se je zbudil in ugotovil, da mu manjka denar, je šel na policijo in stvar prijavil. Kakor prej, je tudi tokrat posegel vmes japonski konzul in ugotovil, da ni Rusa nihče umetno uspaval, ampak da je bil le do nezavesti pijan. In Nakamuri se spet ni nič zgodilo. Leta 1928. so Nakamuro v tretje »vadili japonskemu konzulu, ker je as tvoio zloglasno hišo najel neko dvanajstletno deklico. In spet se je pokazalo, da je mož popolnoma nedolžen. To so dejstva, ki jih lahko s prisego potrdim. Danes je Nakamura vrhovni »svetovalec« japonskega orožništva, vrhovni »svetovalec« ruskega emigrantskega urada, inšpektor ruskih šol, honorarni podpredsednik Univerze sv. Vladimirja, lažnega vseučilišča brez fakultet, ki so ga za Ruse ustanovili Japonci. Toda čaša grenkosti, ki jo je moralo popiti mandžursko ljudstvo, še ni bila polna. Ni bilo dovolj, da ga je pritiskala k tlom železna peta vsepovsod pričujočih »svetovalcev« i doživeti je imelo še drugo nesrečo. Tisoči do mozga pokvarjenih zločincev — med njimi je bilo bržkone mnogo takšnih, ki jih je rešila lz ječe splošna cesarska amnestija na Japonskem — so navalili na Mandžurijo kakor krdela vampirjev, žejnih krvi, zmožnih slehernega zločina proti Bogu, človeku in naravi, ki si ga lahko zamisli domišljija. Ulice glavnih mandžurskih mest niso bile več varne ponoči in tudi ne podnevi. O belem dnevu so tolpe tako imenovanih roninov (japonskih hrustov) pretepale in izropavale kitajske trgovce, ne da bi policija le skušala poseči vmes. Belke niso bile varne nikjer. Nemalo so jih slekli do nagega in posilili ti Japonci, ki se hvalijo, da so »sinovi bogov«i pred njimi je vse trepetalo. Na) izmed tisočev navedem samo en primeri - 27. februarja 1932. je Sla po Tor-govski cesti gospa S. K. s svojo šestnajstletno hčerko. Napadla ju je tolpa japonskih roninov in ju odvedla s seboj v neko majhno japon- sko hišo; najprej so posilili mater, nato so jo pa primorali, da je gledala, kako štirje hrusti onečaščajo njenega otroka. Ko sta bili spet svobodni, sta odšli na japonsko konzularno orožniško postajo in povedali svojo strašno zgodbo nekemu podoficirju, ki je bil takrat v službi z dvema orožnikoma in tolmačem. »Kje imate dokaze, da so vašo hčer 3 posilili?« je sarkastično vprašal pod-3 oficir. »Pokažem vam hišo. Hčer pa lahko zdravnik pregleda.« »Dobro! Naj jo takoj pregleda. Izvolite v tole sobo.« Ubogali sta in odšli v sosednjo sobo. Orožnika sta zgrabila mater, medtem sta pa oficir in tolmač (takisto Japonec) posilila nesrečno dekle. Nato so ju aretirali in vtaknili v kitajsko ječo — zaradi prostituiranja brez knjižice. Sele mesec dni zatem je nesrečni oče po kitajskih agentih izvedel o usodi svoje hčerke in svoje žene. Da ju je rešil, je moral plačati 500 dolarjev. Denar so spravili Japonci. Pet dni nato, 28. marca, je japonska vojaška misija pozvala očeta k sebi in mu dala na znanje, da bo ustreljen, če izusti še kakšno besedo proti Japoncem. Kadar koli so ruski časniki v Har-binu prinesli poročila o takšnih in podobnih dogodkih, so vojaške oblasti zagrozile, da bo prepovedan vsak časopis, ki bi uporabljal besedo »Japonec« z namenom, da označi nekoga, ki je zagrešil zločin. Kadar koli bodo kaj takšnega pisali, morajo rabiti besedo »tujec«. In tako so odslej vse zločine, ki so jih zagrešili Japonci, naprtili »tujcem«. Vsem lastnikom kavarn, restoranov in barov so bili japonski ronini neprestana mora. Podnevi in ponoči, ob vseh mogočih urah, so hrupno vdrli v lokal, ki je bil last kakega Kitajca ali Rusa, in prisilili natakarje, da so pustili vse drugo in stregli samo njim z ogromnimi količinami jedi in pijače. Nato so odšli, ne da bi kaj plačali. V tem načinu ropanja so bili zelo rutinirani tudi japonski orožniki, tako častniki kakor navadni možje. Bili so celo hujši od roninov; kajti niso samo silili kavamarjev, da jih zastonj krmijo, ampak so celo našali iz lokalov vse, kar bi biti v okras njihovim Gramofoni, radijski aparati, prti, steklenice likerja, posebno pa zlati in vse to je »šlo« z grabi kar se da mnogo plena, »spomine« vzamejo Japonsko. Večkrat sem vojake, ko so se v ure, posebno pa skl ronini, presega vse meje nosti in zverinstvu v Mandžurijo ne benim vpadom dovini. Barbari ubijali, mesarili in napravili kratek proces — ti japonski divjaki pa delajo počasi, po malem, metodično. Žrtvi izsesajo kri, nato jo puste, da se založi z novo, svežo krvjo — in potem iznova in iznova ponavljajo svojo operacijo. In vendar; naj je to, kar se je dogajalo v mestih, še tako strahotno in pošastno, se ne more niti primerjati s pustošenjem in zverinstvom japonskih vojakov na kmetih. Kamor je stopila njihova noga, sta ostala le še smrt in pepel. Mesarili so, pobijali in uničevali. Vsa mlada dekleta so postala njihova žrtev. 'M.t n ih <1 »la,« it: ‘m .«»•**•." ’ I *-4*1 v * / .'il mj'> N;. ■ • 'V- o« i *»'•*''*i. M»r J>’u, .n. < i, V i. r 'i f jiit Sele takrat, ko se bo Japonska otresla svojih barbarskih ustanov in obračunala s svojo nečloveško militaristično kliko od cesarja pa do zadnjega vojaka — šele takrat bo imela pravico, zavzeti svoje mesto med civiliziranimi narodi. Strahotno je gledati te barbarske tolpe, oborožene z najmodernejšimi uničevalnimi sredstvi, kako divjajo in ubijajo miroljubno ljudstvo, izročeno jim na milost in nemilost, Nadaljevanie na 12. »tiant race. Tako je priracal prav do velikega barja, kjer so prebivale divje Tam se je zleknil in je dremal vso noč, zakaj bil je utrujen do smrti. In še žalost ga je trla. Navsezgodaj so vzletele divje race — in stegovaje bleščeče vratove so si radovedno ogledovale novega tovariša. »Kdo si pa ti?« so začele spraševati. Nekazno rače je pa v zadregi samo obračalo svojo debelo glavico in pozdravljalo na vse strani, kakor je pač moglo in znalo. »Hu, kako grd si!« so krikale divje race vsevprek. »Sicer nam je pa to le malo mar, če se ne nameravaš ženiti v naši družini!« Ubožcu še na um ni prišlo, da bi se tukajle ženil. Da bi le smel ostati malce in se pokrepčati s hladno barsko vodo. Tako je ležal v zatišju dolga dva dneva. Tedaj sta prileteli dve divji raci ali pravilneje povedano: priletela sta dva divja racaka, ki sta šele pred kratkim izlezla iz jajc. Zato sta pa bila tako podjetna in predrzna. »tako si grd, da si nama kar všeč. ljubi postati ptica selivka? Ni daleč so ti prav ljubeznive divje goske, znajo reči ,rap‘. Tam utegneš najti racaka sta Bil je velik lov. Lovci so ležali krog In krog močvirja, nekateri so se bili skrili celo na bližnjih drevesih v vejevju, raztezajočem se daleč nad rogozje. Sinji dim se je vlekel med temnim drevjem in plaval nad vodo. Po močvirju so se pripodili lovski psi: čof, čof! Trstje se je upogibalo na vse plati. Hu, to je bila groza! Malo račč je stegovalo glavo zdaj sem, zdaj tja, najrajši bi jo pa bilo skrilo pod poganjke perutnic. Toda v tiste«; hipu je že stal pred njim strahotno velik pes. Jezik mu je visel daleč iz gobca in oči so mu strašno žarele. Kar naravnost proti nebogljenčku je stegnil svoje žrelo, pokazal ostre zobe, povohljal... zdajci pa: čof. čof!... in odčofal je dalje, ne da bi zagrabil svoj plen. roman s prerij ameri £rc ŠKEGAZAHODA SPISAL ZAKE GREY • PREVEDEL Z. P. 22. nadaljevanje »Ne. Tulla ni bilo na vasi; še pred večerom ga pričakujejo. Lassiter bo moral pobrati šila in kopita, preden se vme Tuli s svojimi jezdeci. To bi pomenilo zanj gotovo smrt! Za vas, missWither-steenova, pa še kaj hujšega. Ko se bo vrnil Tuli, bo huje ko v peklu!« »Odjezdila bom z Lassitrom. Vse mi povejte, Judkims, vse! Vse, kar ste videli in slišali.« Spoznala je, ne da bi se čudila, kako je Jud-kinsov »seveda« kot potrdilo Dyer-Jeve smrti, dokončno spremenil njene misli, da se je prelevila mimo bolesti in stroge in okrutne sile v novega človeka, čutila je, da je mirna. Sicer malce hladna, vendar pa močna, tako močna, kakor ni bila več, odkar jo je oplazila senca njene strašne usode. »Skoraj vse sem videl na svoje oči, miss Withersteenova — in rad vam povem to zgodbo, samo če boste potrpežljivi z menoj,« je resno povzel Judkins. »Malo sem še sicer razburjen, in morda bom čvekal vmes kakšne bedarije, toda temu se ne bo dalo ogniti. »Bil sem v zborovalnici, kjer je Dyer izvrševal sodno oblast. Saj veste, da se gre zmerom sodnika, kadar Tulla ni doma. Obtožba se je tikala mojih mladih jezdecev, tiste peščice, ki je še ostala zvesta in mi je bila pomagala, da smo zadržali poslednje krdelce vaše živine; očitali so jim kopico zlaganih pregreškov, ki jih nikoli zagrešili niso. No, tega so fantje že vajeni in Ijd se bili dali kar brez besede za nekaj časa zapreti. Zakaj vedeti morate, da sem zlato, ki ste mi ga bili dali, razdelil med vse; fantje so ga poskrili in se zde samim sebi na moč bogati. Toda naj bo že^ kakor hoče, razprava se je preložila, še preden je sodnik utegnil izreči obsodbo. »Da, mata, razpravo so morali preložiti, pa na tako čuden in nagel način, ko da bi bila sama strela udarila v zborovalno dvorano. »Sodnik Dyer je bil pravkar tvezel Willyju Kernu, enemu izmed mojih najboljših fantov, strahotno in pošastno roparsko zgodbico, češ da je nekje ob njegovem posestvu kopal nekakšen jarek in da še trohice pravice ni imel za to... In tedaj je šinil njegov pogled vzdolž dvorane. — Ako se je le kdaj kakšen človek spremenil v kamni-ten kip, naš dobri škof Dyer se je takrat prav gotovo. »Seveda sem se tudi jaz ozrl, ker sem bil radoveden, kakšna muha je neki tako nepričakovano Pičila tega našega pravičnega sodnika. In glej, tam sredi dvorane, na širokem hodniku med vrstami klopi, je stal Lassiter! Bled obraz, črna postava... ko živ peklenšček Je bil videti. »Dyerju se je bržčas posvetilo, *aj ga čaka, čeprav se je zdela meni vsa zadeva še na moč skrivnostna. Naš veliki pravičnež je *dajci res in resnično telebnil s svojega stola na tla. »Tedaj je skočilo pet jezdecev Pokonci, Dyerjevi osebni stražniki, Jn dva izmed njiju — pozneje sem ■tevedel, da sta bila tujca iz Stone-"ridgea — sta na vrat na nos skočila skozi okno, tako naglo, da skoraj videti ni bilo, kdaj. Ni dvoma, da ta dva tiča nista bila mormona. »Jengessen, Carter in Wright, drugi trije nepridipravi, so zapičili svoje oči v Lassitra — kvečjemu kakšno sekundo — a človeku se je fdelo, da je minila cela ura — in Mii so vsi trije bledi ko smrt in °areveneli. živci jim pa vendarle hiso zbezljali, »Lassitra sem s svojega prostora Prav imenitno videl. Stal je v togi drzi, malce naprej nagnjen, oslo-®enih rok; prsti so mu bili skrivljeni ko kraguljevi kremplji. O njegovem pogledu — ni da bi go-^°ril. Ker sem neprestano bolščal :a®j, seveda nisem mogel videti, kako so oni trije nepridipravi segli P° revolver ji’-. In čeprav sem brez Prenehanja gledal vanj, da so me r® oči sklelele, pa vendar še opazil +v®®m, kdaj je Lassiter sam po-i®Suil svoje orožje. Bliskoviteje je 3 kakor oko dojame — to je (tat? Utegnil sem ravno še vi-v?"i rdeče zublje iz njegovih revol-’ čul sem strele. — Toda že gfkbndo pozneje so odjeknili tudi st« - Jezdecev. Ko sem se obrnil, Zernr*' ležala Wright in Carter na 1 m‘li, Jengessen pa. žilav ko bik, r-.Pravkar s tresočim se prstom niJal petelina na svojem revol- verju. Bilo je pa očitno, da ga je Lassitrova krogla pogodila. Zdajci je telebnil na tla z velikim ropotom in njegova pištola je zarožljala po deskah. »Nato je nastala grobna tišina. Nihče ni več dihal. Zase lahko prisežem, da mi je dih zastal. Potlej sem videl, kako je Lassiter kadeči se revolver zataknil za pas. Opazil sem pa tudi, da svojih velikih, črnih samokresov še ni bil rabil. To se mi je zdelo seveda na moč čudno, a vse je šlo tako bliskovito, da si še misliti ne morete, kako. »Cul sem teptanje po lesenih tleh — in Dyer je vstal, v obraz posivel ko svinec. Segel je po revolverju, počasi ko pijanec — in tedaj se je šele začelo pravo streljanje. Najprej se mu je zapičila Lassitrova krogla v levico, potlej v desnico, dokler ni tolsti poštenjak padel na kolena. Krčevito se je oklepal življenja, ko da bi ne bilo na vsem svetu nič dragocenejšega ko njegovo življenje. S poslednjo močjo je sprožil svojo pištolo. Strahotno ga je bilo videti. »In s tem strelom je končal ta čednostni sodnik svojo poslednjo razpravo.« Judkins je obmolknil, zakaj sapa mu je jela zastajati in s čela mu je lil pot v potokih. »To bi bilo tako na grobo vse,« je meni! potlej. »Lassiter je odšel iz zbornice, jaz sem pa hitel za njim, da ga dohitim. Krvavel je iz treh ran; vse so lahke in nič kaj nerodne. Naravnost semkaj sva jo mahnila. Ko sem prišel v vežo, ste ležali nezavestni na tleh — in pošteno sem se moral truditi, preden sem vas spravil na noge...« In Jane Wlthers tee no v a se ni zatekla z molitvijo k Vsegamogoč-nemu, da bi bil milostljiv Dyerjevi duši. V veži je odjeknil Lassitrov korak — dobro znani, lahni, srebrno-žvenketajoči korak — in Jane je prisluhnila tem stopinjam z blaženim novim občutkom, ki sta se v njem še tepla strah pred njim in divja radost. Vrata so se odprla in uzrla je starega Lassitra, umerjenega, premišljenega, krotkega in hladnega; in vendar ni bil več Lassiter iz prejšnjih dni... Vstala je, za hip se je skalil njen pogled in v očeh so se ji zaiskrile solze. »Ali res ni nič... hudega?« je vprašala z drhtečim glasom. »Rekel bi, da je vse v redu.« »Odjezdila bom z vami, Lassiter. Spravite me na varno, dokler ne bo nevarnost mimo, dokler naju ne bodo pozabili — in potlej me odpeljite, kamor vas bo volja. Vaši ljudje naj bodo moji — in vaš Bog naj postane moj!« Poljubil ji je roko z občudovanja *’u<^ njegov glas delne torbe Blackstaru ob bok in odpeljal dirkača na dvorišče. »Odjezdite z Jano v kaduljo, Judkins. Ako bi se bližali jezdeci, zakličite dvakrat! In, Jane, nikar se ne ozrite! Oez nekaj minut bom za vama. Se pred polnočjo bomo v tesni, ki drži do sedla; tam počakamo jutra, potlej pa na pot navzdol.« Blackstar Je upognil svoj vitki vrat in sklonil plemenito glavo; njegova pleča so se sploščila ko je pokleknil, da sprejme svojo gospodarico v sedlo. Jane je ob boku Judkinsovega konja odjezdila iz dvorišča skozi gozdič, čez široko cesto med ka-duljno grmičje. Vedela je, da se za zmerom poslavlja od svoje rodne hiše — in niti enkrat se ni ozrla. Čudežen, sanjav mir je objel njeno dušo. Usoda se je dopolnila. In namesto da bi se ji življenje zdelo življenja nevredno, ji je postalo zdajci dvakrat tako pomembno, lepo in tako skrivnostno ko ka-duljne rebri, prelivajoče se v svitu zahajajočega sonca v senčnat škr-lat. Začutila je, da se je Judkinso-va roka rahko dotaknila njene; slišala je njegov hripavi »zbogom«. Tedaj je planila na Bellsovo mesto sajastočma, drzna, plemenita glava hitrega Nighta — in zavedela se Je, da jezdi Lassiter ob njeni strani. »Nikar se ne ozrite!« je dejal — hripav. e!« je < je bil vredno milino in vljudnostjo, ki mu je bila svojska v nekaterih trenutkih. »Blackstar in Night sta osedlana,« je . preprosto dejal. Njegove skope besede so silile Jano, da se je hlastno podvizala. Pohitela je v svojo sobo, zamenjala Obleko za jezdni kostim, pograbila dragocenosti in ostanek zlata in stlačila vse v sedelne torbe. Kolikor je bilo še prostora v njih, ga je izpolnila s toaletnimi potrebščinami, potlej se je pa naglo vrnila v vežo. Blackstar je topotal s kovanimi kopiti, vrgel glavo vznak jn si jo ogledoval z radovednimi Očmi. »Judkins, Bellsa vzemite vi; podarim vam ga,« je dejala Jane. »Upam, da ga boste obdržali do konca in da boste dobri z njim.« Judkins je zamrmral zahvalo, zakaj gladka beseda mu ni šla z jezika. Od ganjenosti so se mu za-blisnile oči. Lassiter je privezal Janine se- jane je gledala strmo predse; videla je samo valujočo, senčnato kaduljo. Iztegnila je roko in začutila, kako jo je oklenilo pet jeklenih prstov. Tako je jezdila dalje, ne da bi privoščila en sam pogled prelepemu cottonwoodskemu gozdičku. Zdelo se je, da ne misli več na preteklost, na to, kar je za zmerom izgubila, temveč samo še na skrivnostno divjino poti, držeče k Slepilnemu sedlu, k sedlu bodoč-nosti. Opazovala je čedalje se daljšajoče sence na rebrih; čutila je, kako ji v hrbet brije zahodni veter; in čudila se je nizkim, rumenim oblakom, bežečim z neugnano naglico nad njeno glavo. »Nikar se ne ozrite!« je spet povzel Lassiter. Debele, sajaste plasti dima so plule z vetrom in zaudarjalo je po gorečem lesu: Lassiter je bil zažgal hišo Withersteenov. Toda Jane se ni ozrla. Motna megla je zatemnila njen jasni, oprezujoči pogled, ki je brez DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Žrebanje V. glavnega in zadnjega tekočega 40. kola bo po loterijskem načrta od 9. avgusta do vštetega 7. septembra 11., in sicer: v Beograd«: ISU 13., 14.. 1«., 17., 19., 20. in 21. »ggita, v Hiiu; 2