GLAS NkRODA Iistslovenskih delavcev t Ameriki. TKLJEFOH; CHslssa j~j87t Entered m Second 01— Matter September 21, lgoaT t tfa« Fort OfRem at Mew York, H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870_ TELEFOH: CHelsea 3—3878 NO 279. — SYEV. 270. __NEW YORK, MONDAY, NOVEMBBB 28,1932. — PONPELJEK, 28. WOYBMBRA 1932 ^VOLUME -^LZTyik XlJ GARNERJEVA RESOLUCUA ZA PREKIJC PROHIBICIJE V POSLANSKI ZBORNICI BO ZADEVA KMALU REŠENA, TODA ' SENAT BO DELAL PREGLAVICE Takoj ko se bo sestal kongres k zaključnemu zasedanju, bo predložil speaker Garner resolucijo, naj državne zakonodaje glasujejo glede črtanja osemnajstega amendmenta. — Californija upa, da bo dovoljeno prodajati vino, ki bo imelo dva* najst odstotkov alkohola. Pogodba med Francijo in Sovjetsko Unijo POLJSKA SE ODTUJUJE FRANCIJI Sedanja poljska vlada želi ožjih stikov z Nemčijo. — Francija je začela zanemarjati svojo zaveznico. MULR00NEY CALLESOVA PRI PAPEŽU! ŽENA UMRLA RUSIJA NE BO VRŠILA V ' FRANCIJI PROPAGANDE Obiskal je tudi Mussoli- 2ena bivšega mehikan-nija, ki mv^je rekel, da se. skega predsednika je u- mrla vsled operacije.— Bila je stara 27 let. čudi ameriški politiki. Ne razume spora med Rooseveltom in Walker-jem. WASHINGTON, D. C., 27. novembra. — Republikanski in demokratski člani poslanske zbornice so dobili od svojih voditeljev naročilo, naj bodo ^ Italija ni(V,.nibni ob otvoritvi zaključnega kongresnega zasedanja Varšava, Poljska, 27 novembra. Poiieij«ki komisar iz .\>w Yorka, na svojih mestih, ker se bo že koj prvi dan vršilo predno odpotoval novi poljski Edward p. Muirooney, in njego-1 • * ... • • minister polkovnik .Josip Bevk v va družina so bili .sprejeti pri pa- glasovanje o resoluciji speakerja Garnerja, naj za- ž(wvo ^ pfwJal namest. piju x, NVkaj lir konodaje vseh držav glasujejo, če so za črtanje rika grofa Szembeka v glavna osemnajstega amendmenta ali ne. ■ evropska mosta, da razloži novo Speaker Garner, bodoči podpredsednik, upa, da se bo tudi v senatu pravočasno vršilo slično glasovanje, vsled česar bo mogoče zakonodajam posameznih držav, ki se bodo sestale leta 1933, zavzeti stališče napram temu vprašanju. Ako bo kongres naglo ravnal, bodo že po preteku nekaj mesecev zakonodaje vseh držav razprav- vedno izogibali vsakega .sestanka ljale o tem. Za črtanje osemnajstega amendmenta z ^mžkimi diplomati. Kadarkoli / . je dosedanji zunanji minister An je potrebna tricetrtinska vecma. politiko Poljske in pripravi zvezo z vodilnimi zastopniki vlad za svojega predstojnika. (irof Szembek je bil v Parizu. Londonu in Bruselju. Nekaj dni se je ustavil tudi v Berlinu in je bil v ra25govo.ru z baronom Xcurat h. I)o sedaj so -e poljski diplomati bil Mulrooney v avdijenci pri ministrskem predsedniku Mussolini-jn. ki mu je rekel, da ne more razumeti, zakaj sta se novo izvoljeni preds^nliiik Franklin D. Roosevelt in bivši ne\vyorški župan James J. Walkler preprirala, ke oba pripadata isti franki. Mexico City, Mehika, 27. nov. Senora Leonor Lorente de Calle.s, — j žena generala Plut area Elliasa — t CaHesa. prejšnjega mehiškega predsednika, je umrla ob dveh popoldne v Ca!lesovi bilši. Senora Calles je imela mozol na mož- Rusija zavezuje, da ne bo delala ganili, ki se je pojavil nekako revolueijoname propagande v pred enim letom. V juniju je šla Franciji. Francija pa s«- je obve-v IJoston. kjer jo je operiral dr. zala, da .se ne bo pridružila kaki Ilarvev Gushing. Ko se je po pr- mednarodni pogodbi, po kateri bi vem izboljšanju vrnila v Mehiko, bila Rusija gospodarsko ovirana, se je njeno stanje pričelo slabša- <>be državi potrjujeta Kellog-ti in pred enim tednom -o zdrav- govo prost ovojno pogodbo in se niki izgubili upanje, da bi še mo- zavezujeta, da se ne bosta poslu- gla ozdravetoi. Zadnja dva dri so žili orožja za rešitev medsebojnih i Mulroonev jo rekel, da se je s ki>ikom vzdržavali pri živ- sporov ter tudi ne bosta podpira- papež zelo zanimal za organizaci- Ijenju. li tretje države, ki bi mogoče pri- , jo newyorske policije in ga je iz- Senora Ca lies je bila stara 27 čela vojno s kako državo. Pogod- praševal o številu policistov in k* ter je bila 2f) let mlajša orl ba je dopolnjena s posredovalnim njihovih dolžnostih. Papež je po- svojega moža. Poročena sta bila delil svoj blagoslov celi Mulroo- 2. avgusta 1930 in sta imela dva nevevi družini in pripomnil, da sina, Plutarco, ki je star 22 me- pomeni ta blagoslov za vse prebi- seeev in Leonardo, 9 mesecev, valce Xew Yorka. * Ko je bila naznanjena smrt, so Tekom dvajsetih minut trsja- v vseh uradih prenehali z delom, jočega razgovora z Mussolini jem Državna zbornica je bila odgode- bo, ki se je ravnokar pričela. S Do sedaj ni še nič znanega, ako Mussolini v-prašal Mulrooneva na za tri dni. to pogodbo pa so končana dolgo- PARIZ, Francija, 27. novembra. — V nekaj dneh boste Francija in sovjetska Rusija podpisali v palači Quai d'Orsay nenapadalno pogodbo, v kateri so vključene vojaške, gospodarske in politične določbe. Besedilo pogodbe, katero je sestavil ministrski predsednik Herriot, je bilo predloženo mitt, strskemu zboru, ki je pogodbo odobril. Po posebni točki v pogodbi se ' ŽENSKO DELO V SOVJ. RUSIJI Ruske ženske opravljajo dela, ki so jih prej o-pravljali izključno 1 e moški. — Značilna Leninova izjava. jrust Zalf-ski potoval v Pariz ali t,----- — nikdar ustavil v se VI i • • ~ . Ženevo, se ni senatu je ze resolucija, ki priporoča črtanje p>criillu da bi ^ ^^ osemnajstega amendmenta. Predložil jo je senator nemškimi diplomati. Glass, in bo v najkrajšem času izročena justičnemu odseku. Ako bo šlo vse po sreči, bo zadeva v parlamentarnem oziru rešena do 20. decembra. Demokratski senator Walsh iz Massachusetts je rekel, da bo pospešil sprejem predloge, ki bi dovo- n as vete o rarmerah med obema državama. Ta nenapadalna pogodba ni v ni kak i xvezi s trgo%insko pogod- bo novi poljski minister obiskal Walkerju. če gar osebnost se mu nemško zunanja ministrstvo, toda zdi simpatična. zatrjuje se. da sedanja poljska Z^lo se je tudi zanimal glede vlada želi priti v ožje zveze z n^m- odprave prohibicije v Združenih ško vlado. I državah. — V Italiji imamo vpe- _ . j ljano zmernost. — je rekel Mus- \ ilna Slovo v .svojem u-fw>Hni _ Jn to ^ na>boljga re5i. Senora Calles je bila zadnje le- trajna pogajanja za nenapadalno List vodnem članku pravi, da bodo I (tev te.ga vprašanja. jevala izdelovanje in prodajo piva, katero bi imelo ^osaji med Poljsko in Francijo, Xa Mul-roonvevo vprašanje glo-. .. 1..1 ii i i mnogo bol jši. ako Poljska izboljša t________,_ „ • m tri in tričetrt odstotka alkohola. mnogo boljši, ako Poljska izboljša odnošaje z Nemčijo. Članek pra- Kongresnik Collier, ki je predsednik odseka za *\F™ocija ™ i-iaga poseb- & lil i i i 1 n<* važnosti na zvezo s Poljsko, pota in sredstva v poslanski zbornici, je rekel, da in četudi je dosedanji zunanji mi- so ga naprosili zastopniki pivovarnarjev in vinorej- • nister Zaleski vedno deloval vspo- • 1 • i vi m • i »i -i • i razumu s Francijo, vendar Fran- cev ter zastopniki mokraskih in suhaskih zvez, naj I cija ai vpra5ala Po!jBke ^ ra_ zorožitve in nenapa'dalne pogodbe. to vedno bolehna. V februarju se ji je po porodu njenega sina stanje zelo poslabšajo. Bolela jo je glava in je bila splošno zelo slaba. Xjen mož. general Plutarco Elias Calles jo je spremil preko •New Yorka v Boston, kjer jo je Kot izgled^ je zunanji minister Zaieski ravno iz toh raz'ogov od- kot zunuiji minister vedno zahteval, da '►stam* v veljavi versaillska fHtgodba in j«* bil v zvezi s Francijo in Romiuisko vedno nasproten XVnu'iji. Zato se tudi Poljska ni hotela razorožiti, brez jamščlne za -svojo varnost. jim da priliko, da bodo zaslišani pred odsekom. Tozrdevno parlamentarno zaslišanje se bo začelo dne.7. decembra ter bo trajalo kakih pet dni. Takoj zatem se bo začelo v poslanski zbornici posveto-1 stoPil- »»ncija i«' zanemarjala »i. i \ / i . j . Pojsko in ni nič čudno, ako Polj- vanje glede izpremembe Volsteadove postave. „ka isr.e dniKe nove prijateije. Kongresniki si niso na jasnem, če bo predsedniki Zaimki j Hoover predlogo, ki bo določala dobro pivo, podpisal ali če jo bo vetiral. Načrtov za omiljenje Volsteadove postave je dosti, toda med njimi jih le malo, ki so v popolnem soglasju z ustavo. Oni, ki se zavzemajo za modifikacijo, pravijo, da ie stvar kongresa določiti, katera pijača je opojna in katera ne. Volsteadova postava pravi, da je opojno vse, kar ima več kot pol odstotka alkohola, do-čim kongres lahko izjavi, daje opojna pijača, ki ima nad štiri oziroma nad pet odstotkov alkohola. Ako bi se to zgodilo, bi tozadevna predloga sploh ne potrebovala predsednikovega podpisa, da bi postala zakon. S AN FRANCISCO, Cal., 27. novembra. — Ca-lifornijska Grape Grower's League je objavila iz javo republikanske kongresnice Mrs. Florence P. Kahn, ki bo jutri odpotovala v Washington. Mrs. Kahn je rekla, da je vse polno načinov, kako bi bilo mogoče potom izpremembe Volsteadove postave legalizirati prodajo naravnega vina, ki bi imelo do dvanajst odstotkov alkohola. TRIDESETURNI DELOVNI TEDEN Cincinnati, Ohio, 27. novembra. Konvencija Ameriške Delavske brezposelnosti v Italiji je Mus- Oushing operiral 23. junija, skušala priti do sporazuma z Ru-solini odgovoril, da je v deželi o- Operacija je navidezno uspela, jn sijo na ta narun. da bi Ru-ija obkoli enega milijona brezposelnih, julija zopet odpotovala v ljubila, da ima mirovn" namene .. I j proti Romunski, kar bi ji za d ost o- da pa so med temi nekatero samo Mehiko. začasno brez dela in da v sploš-1 Navzlic temu, da so vsi upali. valo. mesto da izjavi, da ji pri-nem ne trpe pomanjkanja. j •so ji bo zdravje zopet vrnilo, znava pravico do I*esarabij*». --je bila .skoro ves čas v postelji v i Francija in Rusija bosta še ta ARMADA LAČNIH l'1'** sv°jmočni-ce, sprevodnice na železnieah. vojaki in policist in je. Velik«« šte- pogodbo s s^«sedi Rusije. Največ spora med pogajanji je bilo z Romunsko zaradi Be-a rabijo. Ker Rusija ni hotela priznati Romunski pravice do Resarabije, poljski državni zbor ni hotel potrditi pogodbe z Rusijo. Romunska je s posredovanjem Francije lja_ . seljem pozdravlja novo nenapa- Callesova prva ž«-.na je bila Se-jdalno ]>ogoho z Rusijo, ker t<» p«i-n«»ra Natalia Chacon iz Nogales vi meni jamš«'ino za evror>ski mir. Francija pa tudi vsle. . decembra. b«Klo predložili ]»rr«šnjo za pomoč brezposelnim, T "sta vili i-e b«»d«. v Hammond. Doylestown, Pa., 27. novembrr. Jud.. Gan- in Michigan City. Mi- Charlie Amwine. ki je bil v me-, ehigan. |stu jK)Zna>Jl ja osvojil marši-1 : I T7 l v. . Skupini sta se v Chicago pri- katero žensko, je po dolgem za-|Je pripravljena izročiti družili dve bolniški strežnici, in f K!iSanju priznal, da je nstrelH 151 zadevo Mandžurije pO- lahkozivec umoril dekle JAPONSKA SE JE PREMISLILA I vil. Na enem trueku vozijo tudi Federacije se bo jutri zopet ba-| živež za slučaj potrebe, vila z vprašanjem, kakšno stališče na truck so tudi djali zaboj zdra-' stan> Frances Rempfer. Nje-| no truplo je bilo najdeno v nede-» 1 jo blizu njenega doma. I — Med potom jemo. kar najde- Armvine je star 27 let in je bil naj zavzame organizacija u*pram mo na polju, tam pa bomo morali | že dvakr,t por«>t'-en. V zaporu se delovne,m, Najbrze se bo ,z- skrbeti za živež. _ je rekel Fred IUlha ia žo 0(1 22. novembra. Re- rekla za trideset ur trajajoči de- Loclmer. ki vodi chicaško skupi lovni teden. no. Prostovoljni odbor odvetnikov, ki se zavzema za reformo prohibicije, je podal včeraj časopisju izjavo, da je za legaliziranje piva, ne pa za legaliziran je lahkih vin. Vino naj ne pride na vrsto, dokler bo v veljavi osemnajsti amendment. Odbor je prepričan, da bi imela vlada od davkov sebnemu odboru.— Glasovala bo pri vseh odločitvah. Tokio, Japonska, 27. novembra, kel je. da sta se dogovorila, da Japonski zastopnik pri Ligi naro-najprej ustreli njo. nato pa še sa- d°v Yosuke Matsuoka. ki zago-mega sebe. toda ni imel pogum-?. | varja japonsko stališče glede | za armado. Nek bankir je na vpra- jih pravijo, da se žensk»» mnog;> prej privadijo na -ravno ima gospa Kolontai med vsemi pre13 je bilo v industri i zaposlenih 635.000 ž« nsk. leta 1931 pa 1.44f).0^H). Drugih žensk v letu 1931. izvzmeši v p<»ljedeLstvu, je bilo zaposlenih 5.839,000. Iz t«'-ga je razvidno, da je bilo leta 1931 izven poljedet-kih del zaposlenih 7.308.000 žensk, kar y> ena t retina števila delavcev, katero znaša 18.000.000. raza časopisje velijo začudenje, ker vlada ni znižaila proračuna. Dasiravno časopisju kritiziranje vladnih zadev ni dovoljeno, vendar bankirji izražajo ^voje nezadovoljstvo nad velikimi izdatki Po umoru jo je odpeljal v gozd, Mandžurije, bo izpremenil svojo jo še poljubil in jo nato položil v grmovje. PADEREWSKI PRI PAPEŽU Vatikan, 25. novembra. — Papež Pij XI. je imel prijetno uro v pogovoru s svojim prijateljem klavirskim virtuozom Ignacijem Tako vino. ki se ga pije večinoma pri jedi, naj na dobro pivo vsako leto najmanj tristo milijonov i I dolarjev dohodkov. bi spadalo v vrsto zdravilnih in masnih vin. tzza časa. ko je bil papežev nuncij na Poljskem. taktiko, katero je do sedaj zašle doval. Mesto da bi se zdržal gla.sova-■ nja kot Kenkichi Yoshizavra. bo zagovarjal in branil svojo stvar do zadnje točke m bo arlasova;! proti vsakemu predlogu, ki ne bo v prilog Japonske. Brezpogojno pa bo Matsuoka ostal pri zahtevi svoje vlade za priznanje Mančukuo države. Glede državnega proračuna iz- šanje glede bodočnosti jena kratko odffovoril: — Vprašajte generala Arakija. List "Asa h i" pravi, da nik do zanikuje, da so sedanji izdatki potrebni, da pa je vlada napravila veliko napako, da je postavila tako visok proračun, ne da bi bila izboljšala svoje politično stališče. Izraža upanje, da bo japonska vlada s svojim zdravim poslovanjem rešila deželo slik posledic. ......«■- Najr«£ji slovanski dnevnik ▼ Združenih driarah V«V» u ne leto ... $6.00 Z* pot leta.....13.00 Za N#ai York cslo leto • $7.00 Zrn inozemstvo celo leto |7.00 Tke largest Slovenian Da3y to the United Statei. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«, VKW YORK, MOTOAY, WOVE MBEB 28. 1932 ^mmm *mmmmrnmmm^————mim THE LARGEST gLOVPfB PAH.T t» U. B. A. II—M— II _jLJILi—L MGUs Naroda" 1 OVMd and Published by 8L0VEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pmak Sakaer, PraaMeat L Bcaedik, Tieu. <* Mmm of da corporation and ftddresaes ot abor« oncers: Hi W. Itth Bar—gh al Manhattan._New i'wt Cilr. N. Y. "6118 NARODA" (▼aiaa at tfct Pmpki)_ I—»r—7 Pay T^xcept sandaya aim Holiday« Ka cmla tata vaOa aa 4—rffco «n Ka New York u odo leto......$7.00 Kanado......................BOO Za pol leta....................$3.50 fa pol lota..........-..........$3.00 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 la ftotrt teta ..........*.......$1 50 Za pol leta....................$3.5l odstotka. Nad dva milijona ierauov se je že' poslužiJo te ugodnosti. Pa tudi če bi veteranom sedaj ixpla<-ali ves bonus, bi] najbrž ne bili zadovoljni. Venomer 1»i >tavljali nove za-litevc. , Vsakemu naj bodo v spominu svarila, ki >»» jih naslovili na javnost newyorska senatorja Wagner in Copeland ter Walsh in Coolidge iz Massachusetts. Oe bi bil sedaj bonus izplačan, bi naMala >tiahovita| finančna zmeda. Kredit bi bil ogrožen, hijjotckam. zavarovalnicam in hranilnicam bi pretila resna nevarnost. N<-zaposlenost bi se povečala, in stiska bi bila neizmerno hujša kot je sedaj. — Zvezna zakladnica jc t lino upanje trpečega naroda. Edinole nanjo se moramo zanašati, ko vse drugo od]x>ve.1 Edtno le zvezna zakladnica za m ore v skrajnem slučaju dbvarovati naroči pred lakoto. Ako bi izplačali veteranom bonus, bi bil kredit naroda ogrožen, depresija bi neskončno dolgo trajala, naše finance in jKilitičiie ustanove bi pa utrpele nenadomestljivo škodo. i .Udobno Hitro Poceni Lakko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West f 6th Street v: New.york.N-y_____ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO n v ITALIJO Dto »0----------- $ 350 Lir 100____________$ 5.70 Din MO---------------- % 5.00 Lir 200 _____________$11.20 DIH 400 ----------------- $ 6.75 j Lir 300 _______________$16-40 Din 500----------$ 8-25 Ur 400 _____________$21.75 Dta 1000 ----------$16.25 It Lir 900 _______________$26.75 Dtn 5000 ------------------ $79j00ilUr 1000 __________________________________$52.50 w«ia im^iv Mt Mwi«M. MU « MnarJIh ali 0r«h tfovoljujsm« ft« beije p«v*j«. IZTLACILA V AMERIŠKIH DOLARJIH * Za lsplačtto $ SjOO morate podati_S " » «10 00 > > » _$10 JO " •• tlOSO " » _ $15.90 •• " $^0J)0 " " _ $2100 •» " 04OSO » " _ $41-10 . " " $50.00 " " _ $51J0 Prejemnik dobi ▼ staram kraju Izplačilo ▼ dolarjih. M«j«a »jfcirt* M CABLM LETTS* U »HMJMM $1. . METROPOLITAN TRAVEL BFREAF . . (FRANK 8AM8EB) M WSST Wfe ITMKT JplKW YORK. N. V. Predsedniška volilna borba je 1 'odvrnila »ireo porornost od prosla- \ ve v Philadelpiiiji {»ovodom 250-' t obletnice i>rihoda William Pena-a a v to deželo. Pa ve udari o ta oblet- & niča je vcilkan&kega .'.godoviu&kcga 1 interesa. Kajti delovanje Penn-a, "i ustanovitelja IVnnavlvanije in pri- « pevedovatelja državljanskih in ver-| > .skih svobod. j«> ozko zvezano z ra- ] no zgodovino priseljevanja v A me- ( riko. !: Dandanes ,s<* nam zji š«- J vediu« razsajali p'» Evropi. Celo « njegovo plemen it aško pokol jenje' r in njegova popularnost na dvoru j unglt^skega kralja Karla II ga ni j r<-šila v«*čkratnega ■^ajxfra. I»i! j** v , j**«"i. k»» pi.-al .%vojo knji?«- —'j "Cireat (W uf Lil>erty of Con- j — in predložil >vetn je-1 dn<-stavno kr»'anstvo Kvakerja.^ j K va ker j i *o bili zatirani v mnojrih' j >ležcl«h in vhled id»-je. da bi jim . ' preskrbe I 8vo)xk1ik» domovino, je ^ Peuii sklenil ustanoviti kc>lonij'» v Ameriki. P«Kledoval je tirjatev na-j pram angb-tki Kroni v vreln'>ti| 16.000 angleških funtov in v p!a-' ( čilo te tir jat ve ^a je krwlj Caries!" II. imenoval lastnikom in jruver-} ! nerjem obširnega ozemlja ob obeh obalih reke Delaware. K<» >«■ je William Penn izkrcal '■ tam. kjer danes sto i Chester, v . i ( oktobru 1. ItifcJ. našel je tam pri-i bližno 2 družin prUeljenih na- ' »»eljeueev. Švedov. Fincev in Xem-eev. ki s<» bili prišli desetletja pred Penn-om. Že Peter Minuit je bil tja j»riš<"I 1. 10-J7 z nekoliko Švedi in Finci, kupil zemljo («1 Indijancev in zgradil trdnjavico blizu seda- | njega Wiliiigtona. L. UN2 dve vojni ladiji sta bili prijieljali o4 dru- i žin iz Pomeranske. Najprej to bili ; jkmI švedskim govemerjem. [w>t*m pa za-sedeni otl Nizozemcev. Ta ko-• lonija je bila pnnlana William | Peiiu in je tvorila j«*dro nove ' Peniusvlvanije. i " K va ker j i iz raznih dežel so -se 'od/.vali i>ordvu Pennovmiu. da .se ustanovi "svet eksperiment" k\a- kerške |M>krajiue, ki bodi neoboro- žena. uda na državljanski in verski svobodi in načelu ueupornosti. L. j 168.'i je prišel nemški kvaker Fraji- ; eis Daniel Pastorju-, ustanovitelj f j Geruiautoivna in kasneje prvi a-meriški zagovornik odprave suženj-' stva. Menoniti. ki so bili zatirani in jpregatijeni sk«. ri vso Evropo, so' ' prišli pod vodstvom William Rit- : itinghuvsena. Christopher Sauer je , privedel s s»'b<»j j Dunker-je. Moravani .so tudi pri;Hi ' j in eden izmed njih voditeljev grof , ^inzendorf s<* je odpov^lal ob pri-i hodu svojemu plemstvu. Pennovi nasprotniki na AnjHe-1 ' škem. so trdili, re- j možeuje. ne bo us|»el, češ. da na-! wlbina ljudi, ki ne verujejo v voj-1 no pobijanje in oljoroženje. s«, >1-' jrurno "aklana od Indijancev. Ali nič kaj takega se ni zgodilo. Po V dvanajstih letih prve naselbine je , bilo v novi }>okrajkii kakih 20.(X)01 liHokožcev ]>oleg H(KX) Indijancev , in ravnotoliko črncev. Penn ni u-dejatvoval s-vojih načel strpljivostil in pravičnosti le med kolonisti.j. marveč tudi napram Indijancem.!; OBLETNICA PENNSYLVAN1 JE E5il je prepričan, da poštenobt in pravičnost napram domorodcem je < »dini način za pridobivanje njiho- J ► ih simpatij. In zares, dočim so ua-( ; »eljenci v drugih kolonijah vodilih crvavo Ixxrfco napram Indijancem;' m tudi trpeli radi njihovih napa- • lov, je Penn in njegova kolonija živela v miru in prijateljstvu z I ndijanci. Ali Penovi sovražniki na angleškem dvoru niso mirovali. Olitoži-li so William Penna. da noče braniti angleške interese nap rami 'francoskim morskim roparjem** in) kralj je imenoval drugega "last-j uika" kolonije. Wiliam Penn se je i moral vrniti na Angleško, da odbije te napade. Cmrl ji- na Angleškem tekom drugega poseta. precej' razočaran, ker Pennsylvanija s<- ni razvijala v ono kvakersko kolonijo, ki jr> je bil on zamislil. Obvhwloval ira j<* tudi .strah osta-la "kvakerska republika'* Penno-vHi sauj. Ostane pa kot sponu nik; Pennovi vizije mirovne jK»krajine. ki^r prevladuje verska svolMsla. Priseljevanje v P» nnsv Ivani jo jej nadaljevalo tekom Pen >ve*»a živ-j Ijenja in po njem. V samem letu; 1749 se je 12.000 Nemcev izkrcalo v Philadefphiji. ob izbruhu anu-r. [ revolucije je Pennsylvania im»»la prebivalstvo kakih 300.000. Jienja-uiin Hranklin. kije l*il sam iz Penn-' svlvanije. je eenil. da prebivalstvo! je tedaj obstojalo od tretine K\a-kerjev. tretine Nemcev in tretine1 rajnih. <>d šestih tl-kam v koloniji 1. 17-K? dve sta bili ]>ovsein nem-ki. dve )k>Iu nemški (h»1ii angle-' ški. in dve |w»v.-em angleški. Oil dveh časopisov ed»-n j«» bil m-mški in 0 "Pennsylvania Dutch", kot še danes naziva jo stare nemške naseljence, prevladovali v političnem življenju. HIMALAJSKE VODNE SILE i V vsej tišini so dokončali v jm>-krajiui ltadšah .M a ud i ob južnih pob««"jih Himalaje orjaške naprave. kjer .se bodo izrabljale nelaner-ne vodne sile s Himalaje. Zgradb-so IIII izproto\ljene ipcsto-Ijubui. mračni gorjami. a hkrati je priroda divjii. Saj so morali n. pr. skozi goro izvrtati 5 km dolg predor. kjer je bilo tza|»oslenih nič manj k^>t l.V) inžetijerjev in :J0CKJ domačinov. Kamen je povzročal poleg mraza največ težav. Kot 4'mrtva proga*" je označena pot. proti kateri so se liorili 4 mesece, a je dol^a le (i metrov. In takih )>oti je bilo več. Poleg vse delo -aino po sebi cilj in drv bodo i I razmere tem ujrodnejše. čini ve." ' I jra bo. Krnenji' strojev na naraš- 1 ča. kakor v po~meh temu nazi- 1 ran ju. | 1 Nedavno je objavila skupina 1 ameriških inženirjev v tedniku t "New English Weekly'* '»>čn»* in 1 sJcoro astronomične številke o 110- ; v-m napredku v tehniki. Po teh i podatkih gre za devet milijon- ; 1 lorat ve^-jo tehnično enerjrijo. ka- f ' kor je bila v obratu ves T-as. kar ] ' obstoja svet. V New Jerseyn >0 : j ustanovili pralnico, ki bo obrat o-' j vala p*»lnih 24 ur n t dan. ne da J ! bi bile |»otrebne človeške moči.' Drugod zopet izdela UM) mož v; j petih prijetjih toliko >peke. ko-» likor so izdelali v 2370 opekar- -1 11 ah If-ta lf»2f*. In zopet drugod izdela delavec, ki je izdelal prej 1 i 500 do WX> cigaret na uro. zdaj 2000 do 3000. ] \ Vidimo tor»-j. da j«' tehnika na zm:t*govitem pohodu razvoja in da , je nobena sila ne bo moprla usta- . viti. Da j«* geslo "delo vsem lju-; (.leni na zemlji*" v bod«M"nostt neizvedljivo. vidi avtor dokaz tudi v primeru iz|M>poliutve in razvoja strojne proizvodnje v Lancashiru. kjer delavstvo neprestano izub-' ljd delo. ker izpodriva io stroji vedno ve«- e.l o reških moči. Strojna proizvodnja bo odsh-j vedno prekašala ]K>vpraševanje na trži-. š'**ih. S tem s«' na eni strani kupi'*! bogastvo, ki je prlavni vzr»»k siromaštva nižjih in srednjih slo-, je v na dru*ri strani. Ta probb*m | treba rešiti. Gre. za problem di-' st ribuci j*-. ' Sfteijalizem ima po Hrowno- j vem mnenju še vedno zastarale | pogine vrednosti in pomenu i|c-: ila. češ. kdor ne dela. naj tudi ne j j«'*. To stališč«- ji- jx»»ledica iki- j pačitcga pojmovanja sveta, ki v j 1 nj*»m uničeni producenti pre.-tra-j seno zro na polna skladišča, ali ; pa v nerazumljivi zmedi mečejo svoje blairo v morje. V bodoče m 1 moramo biti na jasnem, da pro-' dukthiio delo ni niti dolžnost, ni- | ti slava, temveč *rola funkcija. J • * k! vršna od kupne nu»či konzu- , - mentov. Človek, ki preplavlja s\«-t " z ne]>otrebniiii blagom, j' svetu' ' enako v breme, kakor oni. ki po|-I ni ulice j kopico otrok, ki tudi f niso potrebni. Včasih r4ori človek • svetu uslugo s tem. da noče neče- J 1 sa proizvajat i. Ce pa gre na- i prej in oznanja v takih primerih , - ustavitev ilela. je filozof. Toda u-► stavitev dela bi uu^rala iti po na-' črtu in biti i>odvTŽena kontroli. Tu anarhiji ni me-ta. In čeprav! 1 politiki vseh strank te^a zdaj 11" • uvklevajo. bodo vendar morali vi--,deti v brez]M>selnosti blagoslov, t ki «ra je pa treba pravilno razde- . Ihi in organizirati. To se bo zgo- , - dilo morda še ]>rej. pretbio pri- - *čak ujemo. . i , « • BREZPOSELNOST - BLAGOSLOV? Urezposelnost pa* seveda ne sme biti brezdelje ali lenoba, temceč samo osvoboditev od določenega dela. Vojaki, mornarji, umetniki, duhovniki, kralji, plemiči in dru- i gi ne opravljajo navadnega dela. j so pa koristni drugače. Ti sloji so j znali uveljaviti naziranje. »la ni} koristen samo ti-,t i človek, ki pol-j ni svetovje s to ali ono gmoto, temveč da jo važno tudi najti in pokazati ljudem pravilen način življenja. I11 mnogi izmed njih I bodo koristni pri novi razdelitvi} in organizaciji brezposelnosti.' ■kajti t:i problem bo kaj kmalu i stal v ospredju vseh drusrili vpra- J sanj. Nazori angleškega modirj^ua I ubirajo kaj čudna pota in- da bi J nasčeli jedro perečega vprašanja • brezposeJiitKti. Ne gre namreč za ! to. ali je delo J»*po ali prijetno, temveč za to. kako preskrbeti' milijonom bn-zpost'lnih po v-seiii svetu. To naj bi [x»vedal angleški modrijan, ki najbrž na svoji ko-! žr še ni občutil, kaj se pravi o-j stati brez dela in loti navezan na miloščino. PROZORNA LOBANIA ! 1 * Na zacbij*"lii Z-..S«- taliju čelto-slovaškili zdravnikov-r'"«:itff»-ni»I«t-gov in radiologov v 1'ragi j«* imel dr. Meller. oficijalni zastopnik Komiinij**. zanimivo prerlavanj- o r»~ntgenol«»šsk«'tji r»d:»-fn»-ni po.tajanj;! e*-ntralne^ra živčevja ]h> sVo-ji n vet odi. Poskusnim živalim in; eira ko-loidno tekočiiu» 1 torij in likvor». nakar .s" možgani oziroma nj it površina pokaže v r-"nt?enski sliki iznilno jasna in do najmanjših podrobnosti. Tako bi otipi llo dosedanje mučno iskanj- oteklin v možganih itd., kajti vsaka najmanjša sprt m-mba na površini takoj dož»*!ie po Mell»*rj«'vi 111« to-di. t "lovek ima pri ^l^danju tak-šiidi r" 111zen.skill ^'ik vtis. di o-, pazuje mozga m- sko/i prozorno j lobanjo. Vendar pa š»- ni točno j znano, kolikšen potie-n bo innda nova ne-toda za prakso, ki-r jio-Jskusov ua Ijud"h ni bilo. J_____________ Peter Zgaga Narodi, ki se vojskujejo, so slični I'.golinii. o katerem pravi neka ifalijans-ka pripovedka, da so ga zaprli v strašno ječo. Ž njim vrrd so zaprli tudi njegove štrri sinove. Pa jim ni>o dali ne piti ne jesti, ne kruha ue vode. I11 kaj je napravil stari Ugoli- no Vse štiri sinove je podavil in pojedel. Na vprašanje, zakaj j*1 to storil. jr odvrnil : — Oh. >rr»iim otrokom sem hotel ohraniti očeta. Vsak narod, ki >e vojskuje, je sličen staremu Cgolinu. * Ljubezen navdušuj** za velika dejanja — in ovira, da s,* ne izvršijo. * <> razmerju sanja nio^. ki j«-prost — in o prostosti mož. ki je v razmerju. * Zakonski mož j«* dolgoča-na knjiga / lepim predgovorom * Nerodno je. i kam iia kosilo povabljen. i>a nisi lačen. Stokrat b*j!.j nerxxlno je pa. če si lačfii. pa nisi nikamor povab-ljeli. * Pravijo, tla tlenir n«- ustvari sreče v zakonu. Toda če .><• zakon nesrečen, pri- j de denar salanvnsko prav. * Evropa najbrž 11 ■ bo pia>-ala vojnega dolga. K »j bo storila Amerika v tein -iučaju.' — Ali bo šla z orožjem t"r.:at ' svoj dol z.' Ce bi sr za to odločila, bi ameriški vojaki že vsaj vedeli, za kaj gredo prelivat svoju kri. Pred petnajstimi leti tega niso vedeli. Demokracija je namreč demokracija. denar j • pa denar. * * So ljudje, ki nimajo »*1 svojega imetja nič drugega nego -trah. c da «_»a izgubijo. * J tlvajs^'tih nas. jih govori devetnajst le slabe stvari, in dva.ivta. ki govori o dobrih stvareh, govori slabo. H- Neumnež pra\"i žen-ki. tla ima lep« zobe. liustrouiunež jo pa .spravi v smeh. * ' Neka krivogl«xla dama je vprašala Talleyrand«. kak-» 'zredo posli. — Kakor vidite. — j-- dejal Talleyrand. * — Dragee, ali veš. da je najine ljubezni konec.' Moj mož j" zredi da >e sestajava. — I11 kaj nameravaš storiti.' t — PoL-kati so rnorrmi dri»gejj;i inoža. * lio^ak .Matt Bombach mi poroča z Willarda. Wis., tla je po pevskih vajah oblekel rekelc. pa 11111 je nekam čuden 0,11 fcRATKA DNEVNA ZGODBA MIH AIL lOiiC t S KO: DROBTINE XESREČNI 2EPAKJ1 V uaiih ča*ih m? malopridneži vobce. ieparji |»a ie posebno pritožujejo. Slati. zHo >labi <"a.si >o im-i*»"*ili tudi umu. pravijo. — Naj-L«ljc bi bilo opustiti ta |hw1. saj •h* (M.I tega ue da živeti. Tako se -otidarno pritožujejo ieparji, kakor tudi vm drugi. v*tev. h1 ba tulite. V tew (»ogledu no složni. In |»o»vejte. |ir«MBi va»: Kaj pa da Miniti v teh težkih «'*»Mh ' In k j«- um j I o ve k kaj Mline! IWa-Imw'v pri na«* nimamo. Nas wivjrt->ki režim j 11» .sploh ue trpi. A uaae dobro kuietsko ljud»t\ <• kmalu ae konj ue Im> ia*4o. A v »eMu — k*r 'i ki mu v žep, tovariš< »tipal bo« kvivjeiuu luknjo. K« nekateri Ijudj** *\elnjejo: Vsaj suknjo »un«*š r h »veku. Toda I udi ta |Misei > lie jn* — Suknje .Ml \ t»*h tej&ib časrh mru-ljcne. xakrpan**. N*i vndu«*. da bi >e človek t rtu lil. Skratka: nikomur dandaner lie jrodi dobro, inakiprklnržaiii pa ir |HM>btw »e. Js."i kaj krasti iu W IHT br-rdi. S«*v«*ia. sr> najd<*j.-i (brki. ki ■»i tu |»a tam inui.-li.io kaj pTinu t enega. On j dnu .»uit. rita I i v listih to-b* KJTimIIh« . *'Tafrtma tnthm, Na Pef royrra*k«-ai iMbre^jv u-kradli u« /nam lopovi pnrlni—n" njim innojm \e4ikik betonskih pk«** |n iprM\ Ij' inli lam km tlakovane I« dnika. Prečkava dognala, da manjka nnn»[i»1ifcaW C- kradla jih je %ski pne*(«rkt in jih prodali |ii» r b pjk.' Zdaj pa mi-litr, kaj » mura-jo ponujati » teh trikih •-■Mi« naši p »klim. ž)-*«arji. P« prsmi mi ti I udje ua jrla*u kot Mpretni in |«mI- DRAGA ZNAMKA T«* dni j*' bila profane n*ka ptHnatrena znamka r% T« visoki m(t»«nt pa j.- dobila na s|ed**»*i nabiti : I'tiifni upravnik v lUHhiHini |rt» 1 «»4"» natikat na |k' in aiatun znamko ta* lil centov. ker n< itn *l ti-ti hip nobeie* /itMiik* jwt roki Pa«* ni Motil mož. da Imi rat |.-t fcaw»r> rodita t m / ii-iii it j* bi In pisna«« mi m--»i »itd, j^ kuvert«* prodal nekemu aiitfletJi--HlU *kofll. V**?ikelttll ljubitelju mmik. Ph n jezovi smrti ;m je v situ pmlfikinl nj«-«or ne,"-»k i* Kanade. ki je / ljubeznijo rnval jrbrr-ko K«I ir h im ii**k>aVM iln** m bilo doma. je nj*» sprrjel t^OOO Nekdo i mM t mli v tej ir<>"k|MHlarski kruti i*e ninoyo denarja DRUŠTVA D NAIDtAVATE PRIREDITI VESELICE, ZAfeAVE I—■! MIH v OGLAŠUJTE "QLAS NABODA'' m ČHm iupg Tik ikiHtm, p^ptni Slovand ▼ rail okoHd. t f" - » »i i. i tmuocuasoanm ! jelni dečki, xdaj uaj ae pa ukvarjajo z nakladanj« m težkih betcu.->kih plow'-. Pa prištejte temu pas.omn delu »e m režij<»: za irpokojene tovorne axtomobih*. ker *»«• deli izku-pieek s aofVrji. in kaj vein kaj še \s«\ A koliko dobili /,a \.so to rolto skupaj Ilorili •'»."» ali W rub-Ijev. No in kaj opraviš s tem zdaj. ko je vm* tako dra«*u Slalii ea.si v« napiN-ili našim že-' par j eni. ; IMM IMtoTI ALKimIoLIZMI' S«*v»*da j»* .»istematieen Inij proti alkobtrliTinu eno najva/.tu-jaili vpn:š<«nj na.š«-^a «-a.sa. Kaj bi ^ »volili o trm iim dol^o in široko.' To jr vprašanjr napreilka. vprašanj«* -. hmlf^a pijaiira s., ta I •«j^ prav ni - .i«* prim«*. Nji'ira to pr«*-j^tirt. malo brijra. Keri*'i««. iIm si tit' pa tam zaprl kakšno tori'tiien. piia-J n«i* ir najde drujr«> za uajbliž imi viqraloui. V ta namen .-r tnn j»* tr**-| ha samo š.- t* liko držati na nojrah.j da jirikolovraTi il«» iijr in pa ' 'h držjvljn- m*. za državljanr br«*T \«»1 »- za pijani— začetnike. Zm t * j«- pn»l»h dna. Saj m* kljub \-s-nt oviram vendarlr U«ca*že na-v.a-lo\anjr konznma alk *ho|nih pi-ja«- — l.ak «r *'-iTam<» v nminah. Cepra*'. kak«i to (Mivedal. da Im prav .' Včasih ><• morda dfcieže nazadovati r. veasih* pa lutli ne. V ni«*-1u Priluku, kolikor mi je zna-ii". o«- more biti o imzadovanju uiti govora, t ital .snu namreč ne-iIm iio % uiobskuv.-ki " 1'ravdi". da tam uprava državne lekarne sama t -'-i pivo. Ne razumem, da tovariš S.-maško kot ljudski komika' narodn< ga »dravja malo ne Pa tudi ureiluištvu ** Pravf4 merim «la je tako .suhof '.»rMtko zabeležilo to zadevo. jo im r«-s I«-jmi informiranje javnosti! t 'e z«* jioro-aj » v novinah. ila to-»"■ij«» tam i*i tam v lekarni pivo. bi KKH-idi |«ivnlati. Mli z* t- <'-i.i.» .samo \ finalu ali 111« 11 uliro; in jra točijo v lokabi. hi bilo dobro vedeti. k*kš*-ti prirri*»-k s.- dobi k piti Ita In ti m-dali reritin kak-nih pilnl. «1« bi «"^«ive'sa na z»«I nj«* s /-»'ni lir z^triipill v taki Wurni. kj«*r t«»'i «• )«i\»» Ali ,l»i .l«li odj'-Hial-iuih^ii j.slil *if|vaja!n» »r>il- Im mmm trpH l > I bal*. II lb > ai I Mi«a«l Mjadi tm f I«Mllr»i mmmL je VM hair^M U|KIi. I'lin-Fipdrr J* MjlMliŠi mr4 vsemi.** Uck*'«!. ?«. V. IWIMIIIaaHll, stvo. Meni osebno bi bile ljubše race. in če jih v tUti lekarui prodaja-jo. bi moralo biti v novinah tudi }M.vedano. koliko stane par. In če točijo pivo tudi čez ulico, I h za pijačo navdušeno občiiwtvo jrotovo tudi :^auimalo. če je tolčenje .svoltodno. brez vsake obveznosti. — Saj hi s<* utejrurlo zirmliti. da bi moral človek obenem s steklenico piva kii]»iti tudi zavojček ziiravrl-nejra zeližča. To bi .se lejn» zahvalil. .. V tem |Mvledu imamo že bogate iz-kušiij«'. Ze vidim, da se l»om moral ua-|M»titi v t-« sri*T-iHi m«*>to Priluk. da v>e to ugotovim. Drugače je pa i", tistr i*a-<»pLs|i«- vesti ja>uo razvidno, da v v l»orlu proti alkoholizmu pri nics n«* post*»pa |>ov>otl enako POZIV I ■> NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane Jim opomine prosimo, da po motnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Grlas Naroda" m^rn^m^mmmmmm^mmmimmmmmmt energično. En-» mesto životari .skoraj brez alkohola, v a <*-a.st. Sluga I pouiaeu in na ^koi a jšnj" idenje! Iz Slovenije. Dva pokara blizu 8eniča. Te dni j*- v Kalil pri štrekljev-j cu nastal |»užar v kleti iHi.se>.tui-I er Katarine ogo-• rela klet. Kakor lani je bi! tudi letos ogenj o«* i vidno poiltakn jt-u. Po lanskem požiiru si jr iiolobi-reva s težkim trudom postavila . novo klet. ki j«* biia šele ivred in*-seeem dograjena in z opeko kri-, ta. A zločinska rok i ni prizanašala. Lastniea j«- tembolj ^iškodo-vana. ker ni bila jn-av nič zavarovana. — Pred kratkim, baš opoldne, j pa je nastal požar v Nestoplji vasi pri i>o-. f-tniku Ivana Jekšetu. Goreti je začelo ua poslresju. j menda so se vnele sa je. Srečno! nakljnčje je hotelo, da je plamen! .švignil pokonci ob belem dnevu, i ke«- * , zgodilo ponoči, bi -a vas. < >genj ; »vanjsko hi- ■ esili giiKilei ,w>edje. Ker s.-i za kuhanje žga- nja in se to po veeini vrši v vežah. ki so nizko obokane iu |x»l-ne saj. ki se kaj rade vnamejo, dočim so strehe krite s .slamo, priporočljivo bi bilo. da se ue dovoli kuhanja žganja v takih pro-1 -.torih. k»*r lahko j»ožar ustvari; srorji* za rrle vasi. V preiskavi tako. na razpravi drugače Pred iu >^iui kazriiskim senatom. 1 ki mu jr jiT'-ds-dovaI prfiiovno zagovarjal j»«.-srwTjiikitv sin Vinko Simonrir iz i Lskitvv*. «*btožrn n»|w in v«s'- po- ■ *UT««V Prva >odua ra/prava proti njemu j*- bila oktobra preložeua. ijt*daj kot priča, pa i je jnxI jn-isitro iz|>ovedal. da je 5 njegov sin Vinko bil doma in se i ravno *»la«"*il. da bi š»-T s.pat. ko je, - - I ... • ""l prič«* i o 'j-on-ti pri Framcctu Simon«- rč n Me«I govoroma nanm-tnika rlr /avnega tožilca Kovač« in zagovornika dr. Tro-ta. ;e obtož'*ne«-neprestano iht**!. C«z n kaj minut ( .;r nato siKlišč-* proslavilo razso<|-bo. po kateri — Vinko SinioneH* obsoja b* zaradi malomarnega >,. grožanja varnosti javne«ra pro-' m««ta na cesti v Kr.šk«-ni. ko j.-dirjal s konjem v galopu, na m**-see dni zapoi~#. rine i in s». gl-^fb* »•-stale ol tožb" « požiga in ropa o-prošča zaradi |smian.;kanja dokazov. Držami tožilec. j»* takoj pri-' javil revizijo procesa, pris-tal }»a j«*, fla se obtoženec lahko izpusti na svobodo. t Mišje gnezdo iz raztrganih bankovcev. Kako brezskrbni in neprevidni so š? nekateri ljudje, kaze na-! slednji primer: « KnieOika zakonska dvojica v le-j pi kamniški okolici -«* nikdar ni ' zlagala v denarnih vrašanjih. ki i v,» v zv«*zt z ri-šcvanj^m kriz«*. ' Mož je bi! drugačnega uiueuja j kot njegova boljša polovica. !*•►-inla^jal ji*, da mora denar ven v pnuu»-T. <|a .m-pnvtano kroži mr.| Ijuilmi Ziitii pri ne«»bh■ »dno po- ! • trebnlh vsakdanjih -tviireh in-smemo pis.'vei* varčevati, da pri-' : dejo t.tidr obrtniki do pr.*poTr« !»-; ue^a zaslužka Žena. k; je pr--ilobro vrdrla. «la mož mis,li > t«*m • priliv—-m »rirstUni.-arje. jr hot«*!a ; jm*«'«1 njim skriti nekaj denarja. ! ki naj bo nekaka žr-b-ziia r-zerva za skra.?up metuljev in kovačev, ki so predstavljali vrednost skoro »-e-U»gM jurja. Ko j** čez par dni zopet obiskala svoj skriti zaklad, j«* s strahom ugotovila, ila fsl metuljev in kovarev ni ostalo dru«rr-ga kot drobni koščki barvanega papirja, iz katerega so .si mišk«1 naravile toplo žn mehko gnea^le-ee. Žena. je zdaj morala priznati, da bi bilo vendar bolje, če bi mož j spra-vil denar v ''promet"* čeprav | bi se zaradi tega najbrž parkrat ' tyrU.__- -■ ■. ^ Zahvala Podpisani iff ob priliki nrpričakocane smrti svoje nepo- ' zabnr soprogr ker nojtoplrje zahvaljujem rsein onim j>rija-ja tel j* tu in- tnemcfm. ki n«. kakrgenkujti način dali izrazu trojega soeusirotHtnja moji družini v teh trikih urah. Posebno zohttalo pa m eni dglian pevcem Stor. -per. dr. "Moron" ztr njihoro k rax no iu ganljivo petje ob krsti nate najdražje pokojnict. V*» imejte zwext. da *te n am r znatni meri olajšali liko fforjr. Art*/era nam je prinexUt kruta in neizprosno -ijejo. «»r-i*t-je, ki jim delajo zapravljivi sinovi preglavice, rodbine, ki lii rade poznale navadi* t. t;a ali onega svojega člana, skratka vsi, ki čutijo potrebo podrobnega iskanja, se lahko obrnejo s |m>mim zaupanjem na I. Perpignaiia, čigar opazovalne sposobnosti so splošno znane in čigar poštenost je vzvišena na I vsak dvom. — — S To okrožnico jc naznanil Perpignan u-stauovitev ene onih zakotnih zasebnih policijskih pisarn, ki so že oil nekdaj služile nepoštenim namenom. Kmalu je postal strokovnjak na tem lK»lju. postal je previdnost ljubosumnih »ikonskih mož. Toda igral je dvojno igro. IV mu je bilo naročeno opazo. vati nezvesto ženo. jo je navadno poiskal in nagovoril takole: — Obljubljeno mi bilo toliko in toliko, če vas zasačim in povem vašemu možu. da ^a varate; koliko mi daste, «"-e povem vašemu nrižu samo to kar mi boste sami narekovali ! Pri vohunstvu te vrste sv je pripetilo, da so Perpignauovi ljudje opetovano naleteli na Mascarotove agente. Premeteni posredovalec je pa kmalu spoznal Perpignanove naklepe. — biiauii* ga v rokah. — je modroval modri očka Tantaim-. gredoe za Masear jtoin. — In to je za nas velika sreča. Perpigiiau je nevaren lopov, ki se ne da kar tako u-gnati toda strah pred ječo ga že ukroti. In če j* v najslabšem primeru Catatiar kaj šklepetal. «kIrežemo Pei*pignanu košček kolača. ki si ga bomo delili. Stari sodni eksekutor je potrkal na vrata bivšega kuharja. Odprla mu je dcbeluha-sta ženska. — Je gospod Perpignan doma i — Ne, odšel je. — Kdaj se vrne : — Ne vem, če s- vrne pred večerom. — To mi je znano. Ker pa moram govoriti z njim. bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi izvolili povedali, kdaj bi ga mogel ujeti doma. — Ni mi povedal, kam jc namenjen. Toda če prihaja gosjjod po infomiaejje. Kodri starec se je pomembno nasmehnil in odgovoril: —- Ali ni morda odšel v tovarno.* Debeluhasta ženska se je pri tem vprašanju zdrznila iu stopila korak nazaj. — Kaj! — je vzkliknila. — Vi veste.'... — Seveda vem.. . Govorite z menoj brez ovinkov. Je v tovarni I — Mislim, da je. — Hvala! Sam stopim tja. Po svoji stan navadi je dokaj nespoštljiv vo pozdravil debeluluisto žensko in odšel svojo J)Ot. Ni šel, temveč tekel tako hitro, da bi človek glede na njegove suhe noge kaj takega nikoli ne prieakoval. Krenil je na rue des Peuillantines. potem pa me Mouffetard in končni izginil v ozko uliea med tovarno gobelinov in bohii<*o Louraine. Iz te je krenil v zakotno ulieo des Reeuletts, slednjič je pa zavil na due du Champ — de PAlouette in zadovoljno oddahnil. — Tu je. Stal je pred trinadstropno, aelo veliko hišo. kamor se je prišlo eez dvorišče, ograjeno z lesenim, napol prfcperelim plotom. Hiša je bila zapuseeftia. kraj strahoteu. Stari sodni eksekutor je krenil po kratkem o-klevanju če« dvorišč*, na katerem je privezana koza mulila travo in stopil je pogumun v hišo, čije notranjost ni prav nič zaostajala za zimaniostJo. i^/^/Z^jfJ Spisal EMILE GABOBIAU !j | EZjji VELEMESTA V pritličju sta bili samo dve izbi. V prvi je bila na debelo nastlana slama, na kateri so se valjale raztrgane obleke in klobuki. Druga izba je bila izpreim njena v kuhinj i in sredi nje je stala miza. na vsaki strani mize pa dolga klop. Pred ognjiščem te kuhinje je stala grozna ženščina. obraz rdeč in zabuhel od alkohola, umazana, oborožena z lesenim 1«>]>arjeni: pazila je na kotel, v katerem se je kuhalo, kar se sploh ne da opisati. Blizu peči. na oguljeni železni postelji, na raztrgani in zamazani žiiimi«-i. ji* stokal,in šklepetal z zobmi desetletni deček. < i lava mu je počivala na raztrganem in strašno zamazanem vzglavju. njegov obraz je bil mrtvaško bled. ročice je imel strahotno suhe in «H-i so mu žarele v vročici. Tu pa tam je ot«»-kanje. V prvem nadstropju je Taiitaine obstal pred preperelimi vrati, visečimi samo na enem tečaju. Odprl jih je in stopil v veliko dvorano, ki je bila v očeh >rdite starke kon-serva torij. Bila je ogromna dvorana, v kateri je stal namesto vsega pohištva polomljen stol. ua njem pa je ležal korobač. NADALJEVANJE SLEDI | Ljubiteljem | j leposlovja i U Cenik knjig vsebuje mnogo le- )) f/ pih romanov slovenskih in tu- )1 | jih pisateljev. Preglejte cenik )l )) in v njem boste naili Irajigo, ki i i) vat bo zanimala. Cene so zelo 11 zmerne. 1 f I Knjigarna | I "Glas Naroda" | r ■ fT** . - V. row YOBI, MONDAY, NOVEMBER 28, 1932 m L1XOK8T SLOVENE DAILY to U. ft. VSAKDANJI KRUH j mm——m—m*0UAM iz fivuBrjifiSBanaKE j Za Glas Naroda priredil L H. \ 6*3 (Nadaljevanje.) Uežekorka je postala tako glasna, da je Režek pomolil glavo •»kozi vrata. — F**t, bolj tiho! To razburja Greto! —■ Niti v svoji hiši ne «ne človek govoriti! — pravi Reže-kovka. Postalo je malo mirnejsie. Ljudje niso-ve«** prihajali; noeilo jse je že. Ke^ek ?«edi sam pri bolni hčeri. Prime jo za velo roko. skloni se k njej naočnike potisne na čelo ter skuaa pri slabi svetlobi opazovati njen obraz. Tedaj ga Greta pogleda. — Oče. — daline .slabotno. — Trudi! — in prien« jokati. In stari, resni mož prične jokati; sam ni vedel, zakaj; nabrito liee položi na blazino in jok.: ter vzdihuje: — Trudi! znm METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^aillllHIrllUlfl'ii'nr iniiuiiiiiiiiiiniiiniiiiim..miniiiMmira Se nikdar ni Mina toliko govorila, kot tedaj, ko je pri gospodični Kaaci hvalila Herto kot služkinjo. — Ne bojte se zaradi nje; je tam doma. kot jaz. Pa. četudi nima IJerta tako dobrih izpričevad. tembolj se bo držala službe. In Berta je povesila oči. ko jo je Mina predstavila; in lase je imela rope* taiko giaodko ]>oče*ane. kot takrat, ko je prišla z dežele prvič v mesto. Prebrisana je bila lierta in izgledala je ponižna. Njena zunanjost in MinLno zagotavljanje je pregnalo gospodični Kašei vso bojazen, da mora zopet novo služkinjo vpeljati v svoje gospodijstvo. Po dolgem obotavljanju vdinja Iterto. Toda več kot petinpetde*t • tinarjev ji na noben način ni hotela dati. — Dekletu s tako hJabi-ini izpričevali pa se večjo plačo? — Pogajala se je zjt vsak gro«. Več kot )»etinpeitdeset gospodična Kašca ni hotela obljubiti ui če ji je Mina ie tako pr i go va rja la. kot trmasti kozi. Iterta stoji poleg in ne reče besede; neprestano ima trepalnice t »ovešene. Mina je biLa vesela, da t-e je o«Lkrizala Uerte. ki pa ni ka-zala i»o»ebne*ra veselja, da bi prevzela >lužbo. Pa se bo že privadila, sa] •\ašea m tako zlobna, s#mo ravnati mora znati ž njo. Mina seveda lierti ui povedala, da jo veseli, ker je ni treba več preživljati, toda Tem bolj natančno ji je povedala Kežekova mati. Tedaj sta se jk»-šteno -*prli in ©d tedaj naprej sta si bili smrtni »ovaržniei. Mpo.Vtka j*» bila lierta prijazna in n^lužna v svoji novi službi. Vedela je. da s*- daj ne sme tako naglo preineniti službe. Stara sa-luiea je tudi ni posebno naganjala k delu; nemoteno jo je pustila v k h h mji. sama pa je sedela v svoji sobi pri veliki okovani omari z mnogimi predali. V eelem stanovanju ni bilo nikakeg» šuma. iiobene bese«le; niiuo tikanje stenske ure je motilo tišino. Po bornih službenih časih, ko je komaj ithela kako minuto sa-na za sebe. je ta tišina lierti dobro dela. Njene nagle kretnje so I »h postale mirnejše; ujeni ž i Vri. ki v» bili vsled nočnega čujenja in prisiljenega smejanja zelo napeti, so se pomirili. Toda ne dolgo in mir njene okoliee. ki je spočetka tako bla-^od»*jn<» vplival na njo. je postal za lierto mučen. Toliko se lierti eefcem življenju ie ni ztlehalo kot v tej kuhinji. V resnici bi mo-•aJ lažje prenašati, kot pa bi noč za nočjo bila pokonci do poznega jutra. Na njo je legla mora dolgočasja. Dan za dnevom j« bolj mučno občutila ta mir. Ako bi t>aj mo-•rla večkrat na prosto! Toda gospodična Kašca je navadno vse h a SHIPPING NEWS KDO JE BILA DEVICA ORLEANSKA kat s sledečo vsebino: "Dokaz za kakovost mojih izdelkov! Neki moški je tvegal življenje in svobodo, da si js pridobil obleko iz moje trgovine. Danes ima vsak kupec pri meni 20 odst. popusta!" Učinek plakata je bil nepričakovano uspešen. Vse se je ustavljalo pred trgovino, drlo v prodajalno in kupovalo obleko s popustom. Policija pa je mislila, da je trgovec nalašč int^eeniral to reč, zato je uvedla preiskavo, pri kateri pa se. je pokazalo, da stvar imel trgovce le veliko prisotnost duha. m« kupovala. l*rott večeru je s svojo obnošeno torbico kot meto ;»ir hodila pa ulicah in gledala, kje bi kaj poor m kupila. ZHo priprosto in pičlo je kuhala. Soeetka se je Berta. ki je bi-a v sled veetedenskega bivanja pri Mini in vsled pomanjkanja denarja izstradana, skušal* nasititi s pičlo hrano; ki pa je dobila prvo meneč no plačo, je »tresla jed v posodo za kuhinjske odpadke ler jo pokrila a pepelom. Gnjusilo se ji je, ko je stara samica marala kruh .s surovim maslom, pri tem pa se dotikala kruha in masla s svojimi suhimi prsti. Za zabojem za kurivo v kuhinji si je napravila svojo jedilno shrambo, v kateri je imela čokolado, bonbone, torte itd. Tudi ste-kleniea sladkega likerja je bila tam spravljena. PIJANI PRAŠIČI Izročilo trdi. da je bila preprosta pastiriea in je tudi izvirala od ubožnih staršev. V smislu te legende jo ol^ravnavajo vsi veliki pesniki, kakor Schiller in Bernard Shaw. Voltaire in Anatole France, ki sta raziskovala čudež z ostrim razumom, bi bila seveda bolj zadovoljna z novo hipotezo, ki jo je postavil te dni Jaeobv v časoplsu "Mercure de France". Jaeobv tudi z mnogo učenimi dokazi, da je bila .Jeana nezakonska hči vojvode Orleanskega in Izabele. torej polsestra in sestrič-na kralja Karla VIF. liLstven del njegovih dokazovanj za to trdi- v Švicarkem kantonu Aargauu tev zavzema negativno dokazova- J i<* Pr,"cl nekaj dnevi trčil avto. ki nje. da ni mogla biti pa-stirica,! ** v I prašire. ki se hočeš-nočeš nLso mo-drugi strani pa je 'čudno", da sob-'1' ubraniti vinskeea soka. Ker ji Izkazovali knežje Tasti, še pre-j i«1 bilo vozilo s prašiči spodaj in den je storila kaj v slavo franco-1 ob strani tesno zaprto.se je v njih *kega orožja. pridobila si je po- avto na-teklo precej mošta, ki >o sebne pravice in je imela s kraljevskim grboin označeno orožje ni namerno inscenirana in da je Tam.so še danes cvetoči vinski —■ to bi dokazovalo, da se je .sama zavedala svojega porekla. t'u-dežna legenda okoli njene osebe je bila le spretna politična intriga. O Jacobyjevih trditvah se ta čas na Francoskem vneto prepirajo. 'ga prašiči srebali z nepopisno naslado. V prašičjem vozilu je nastal pravcati bakanal. katerega je bilo konec šele tedaj, ko so zadnjega ščetin ca prijeli za vse štiri in ga odnesli v korito, kjer so ga umili. potem pa mu porinili nož za vrat. IZNAJDLJIVI TRGOVEC V neki prometni ulici Ivonske-ga predmestja se jP te dni primeril dogodek, ki je zbudil splošno pozorno-t meščanov. Pr^d izložbenim oknom neke trgovine z oblekami se je ustavil potepuh ter naglo udaril s kamnom v šipo. tla se je razsula. Uplenil j<* o-b!»-ko t«-r zbežal z njo neznano kam. Trgovee. ne bodi len. je iz- Wčeri so bi 11 tako >amotni. Ob osmih je gospodična Kašca sa y^-*™1*^™ iS* ™dn\im JJ*\OUL * * potonila ! nbil t"a dogodek za reklamo. N>- (kaj minut potem, ko je potepuh razbil šipo ni ukradel obleko, se /aj>ah nato ]« odnesla ključe v svojo .sobo. Da bi se zvečer ukrad .4 r« stanovanja, da bi ldepetaAa pred hišnimi vrati, na to ni bilo IIit t mislki. lierti > zdelo, kot bi bila ujetnica. Tihepra. stalnega nn-nejra dela se je že davno odvadila; pa a tem se sploh ni uikdar t veseljem ukvarjala. Zdaj )>a tudi njeni pisti že niso bili več za tn. Tako sedi brez vsakega dela pri kuhinjski mizi. 3>oFgočasno. o j bi ponorrla ! Samo, <1* je bdo še nekaj "sladkega". Kozarček in *** — t«Uj jo j*- nekaj dvignilo in odne-lo iz vsa-kdanjonti. Nič ni bdo Martnr tišine, nič več sMBiote — kot pajč<»lan je pad- 0 nekaj laibkega eea njene misli; rdeče cvetke so evetele na njenih lirih in njene ustnice se smejejo. Nekega dne pride Mina za mailo rasa. — No. punca. — pravi očitajoče. — zakaj |m se nič ne prik-i- I iejf MUiUa veni ie. da si bolna, ali pa da si jezna na me. It<*ta. ki je samo malo odprla vrata, ravno toliko, da je mo ' ifl* Mina skozi, zategne obraz. — Stara. — pravi jezno. — saj me ne pistil Ko bi bila to ve dela! Zaprta, zakopana pri živem telesu —. — Berta! — zakliče iz nobe stari glas gospodične Kašreve. — S k«*m pa govorite* * IWta tiho in hitro zapre wata. — Jaz* Sama s seboj govorim. Zunaj je bila pomlad. Gospodična Kašca je poslala vsako n«>-deljo popoldne svojo služkinjo v cerkev, toda kar je Berti koristi- J •a ta ura? Poslušati zaspano pridigo, to ji ni šlo v glavo. Da bi sa-ji •h« hodila po ulicah, tudi ni bilo za njo nikako veselje; zdeJa se je : zapuščena in zavržena Vse dekle so šle s svojimi ljubi-k i <>lo Mine ni dobila doma; z I teže k o vim i je bila »prta — kam naj gre? j Zopet u bo morala najti kakega ljubimca. Pa tudi t«-ji ne bi, nič pomagalo, kajti ob prontih nedeljah bi morala biti pred de^^j iimi aveeer doma; to ne mu pa ne bi izplačalo. j V veliki jezi stisne lierta pesti in trdo ndari z nogo ob tla. Od- j 1 *» reda t i službo! e je bala česa novega. Not* služba, nove navade! Tukaj je saj nemoteno mogla lUati »roje slaščice in piti liker. In pila je požir< k za poAirkom. e priredila družba, ki »i * vi je v izložbenem oknu pojavil pla- DOMOVINA RASTLIN ( a j je na Kitajskem doma. kjer so ga že v prastarih časih uživali; od tu pa so ga že v 9. stoletju prevzeli Japonci. Evropejci so se seznanili z njim v sredini 17. stoletja in sicer ]K> posredovanju nizozemske vzhodno-indijske družbe. V običaj pa je prišlo pitje čaia celih 10 let pozneje. I "živanje čajaJhe je potem hitro razširilo vendar pa ni nikdar doseglo ti>to;•» je trta na široko razpasla tudi po Avstraliji. Najmanj dvoma vlada nad ržjo. kje ji je '4zibelka tekla". Prav gotovo je bila že v najstarejših časih po vsej Srednji Evropi poznana. Ze v stavbah na koleh so našli rže-na zrna. Torej je že človek iz kamene dobe užival nad pogledom zo-' ^^STl^Bremen rečih polj. Vendar ga klasična li -teratura Grkov in Rimljanov ne pozna v«? do čaftov nastopajočega krščanstva. Plinij omenja rž kot kulturno rastlino Tavrijcev v Alpah. Je torej rž doma v zapadnem delu Srednje Evrope, a je danes razširjena po vsej srednji, severni in vzhodni Evropi kot eminentno žito. PA&NIK "CONTE DI SAVOIA" SE JE DOBRO OBNE8EL NA POSKUSNIH VOŽNJAH. V JUGOSLAVIJO Pratco Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnitu PARIS 9. DECEMBRA 20. Januarja — lit. Februar j f CHAMPLAIN lil. Decembra— //. Januarja LAFAYETTE 5. Januarja — i'-. Januarju NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VIJE Za pojasnita in potn« liste vpra-ftajt« nji« pooblaščene agente cJreaeK J&ns 19 STATE STREET. NEW YORK Xewyorski urad Italijan Line J je dobil iz glamega družbinega I urada v Genovi poročilo, da j novi parnik "Conte di Savoia". ki ima 48.500 ton ter je prosta bili-z i ran. v vseh ozlrih popolnoma za-J dovoljiv. j Poskusne vožnje so se izborno obnesle, t "got o vi jen o je bilo. da bo vozil parnik z najrlieo 27 vozlj< v na uro. toda na dva dni trajajoči poskusni vožnji (wak diiji je vo-isil po devet uri. je dosege-l brzino 29.4 vozljev. I'radnLki Italian Lnie pra\-ij<>. ' da ne bo wtremel po rekordu, navzlic temu pa prevladuje mnenje, da sp bo zamori ta novi parnik Italian Line meriti glede naglice z ' v.sakim drugim parnikom na sve- j tu. I <4CV>nt-e di Savoia" ima štiri , skupine tnrbin, ki proizvajajo j 120.000 konjskih sil. Novi parnik MRex". ki je lact iste družbe, proizvaja 125,000 konjskih sil. Par-1 nik "Conte di Savoia" je približno 3000 ton lažji nego "Rex'\ kateri ima 51.500 ton. "Conte di Saivoia" ima tri gyro-1 stabilizatorje, kojih vsak ima ko-lo 13 čevljev v premeru in težko ' 108 ton. To je prvi parnik na sve- i tu. hi je tako opremljen. Gvro-stabilizacijska naprava na "Con-' te di Savoia" je trikrart večja kot' so si ione naprave na drugih par- / nitih. Parnik "Conte di Savoia" se bo podal na deviško vožnjo proti New YoAu. 30. novembra. Onega | dne popoldne bo odplul iz Genove ter bo dospel v New York dne 7. decembra -zjutraj. Ustavil se bo v Niči m G-ibradtarju tfer vzel nase potnike. Med odličnimi potniki se bodo nahajali na krovu: znani karto-nist Robert 'Beiieve-it-or-not' Ripley. newyoriki polict jaki komisar Ed\v&rd P. Mulrooney in J. P. McEvoy, pisatelj in dramatik. CENA DR. KERNOYECA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Scrilo (ENGLISH SLOVENE KEA4U) $2.— Naročite ga Prt KNJIGARNI GLAS NARODA tit West IStta Streti Hmm kart^tt Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroski. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. if miA9 M A IO D A" : je nadela nalogo ob nedeljah popoldnee zbirati v svojem krogu samska dekleta in jim prirejati zabave. Ravno to je bilo primerno za staro samico. Berta se glasno zasmeje, da je odmevalo od sten. Popolnoma sama! V hiši ni bilo niti tiča, niti mačke, niti psa. Plaho pogleda okrog; nato pa skoči k oknu in se datleč spne. Pa kaj je videla na tesnem dvorišču?! Nič drugega kot bele stesv , agora j pa malo modrega neba. Nobenega človeka ni bilo na dvorišču; pri nobenem kuhinjskem oknu «e ni prikazal človeški obraz. Vsi so bili zunaj in so uživali nedeljo. Ko bi saj mogla videti na ulico. Pa gospodična je sobe na ulico zaprla. Niti tega ne! In dan je bil tako lep! O. še nikdar ni imela takega poželjenja. po svobodnem zraku, po veselju in zabavi! Kot divja teče iz kuhinje v sobo in iz sobe zopet v kuhinjo. Roke si vije nad glavo in zakriči — hotela se je veseliti! Samo da bi nekaj slišala in če je tudi samo njen glas! Toda svojega glasu .se je Ustrašila. Obmolkne in se zlelpie na stol v kotu pri peči. Tam sedi dolgo, nepremično, kakor bi spala kot zajec z odprtimi očmi. Prične se ji zdehati. skoči na noge in prične hoditi. Gleda sem •n tja. Mnogo ni bilo videti in spoznala je že davno vse. Toda glej. gospodična Kašca je pozabila ključ v predalu zaokrožene omare. J (Dalje prihodnjič.) f Krompir je bil do začetka 17. stoletja tuj v Evropi in zanimiva so potaT po katerih je prišel k nam s hladnih, meglenih obal Tihega oceana, nasproti Robinzonove-ga otoka. Araukanci ga tam imenujejo "papa" in ga cenijo prav tako visoko kakor Irci, ki v Evropi relativno največ krompirja pojedo. -Krasne legende pripovedujejo, kako je skromni krompir v sijaju in spoštovanju nastopil evropsko pot.' Raje ga je sir Francis Drake pri-' peljal v letu 1581. na neko ladjo, ki je imela svilena jadra, iz Južne Amerike; in pri veliki pojedini ga je kraljica Elizabeta prva poskusila. Drakeju so baje zato* postavili spomenik. Toda jedilni lb>t s te jk>-! jedine je še ohranjen, a krompir f ni med jedili. V splošnem ni nič gotovega, kdo je krompir prvi pri-, peljal iz Peruja v Evropo. 2 Drugače je z vinom, ki ga ljudje na vseh kontinentih sveta ljubijo; to je bilo v Evropi doma malo pred 1 ledeno dobo. Sledove so našli v dolini reke Schelde še i-z kamene dobe s in iz tega lahko sklepamo, da je kot divja trta doma vsaj na evropskem ; jugu. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so v okolici Neapola še j da nes divje trte.. Raziskovalci pa I >.o kljub temu dognali, da je pri- ; šla plemenita trta po dolgi joti razvoja iz bujnih gozdov ob Črnem morju, iz Perzije in iz Kav- 1 9. novembra: Bremen v Bremen 10. novembra: New Ynrk v Cherbourv Manhattan v Havre Statendam v Boulogne »ur M »r I. decembra: Stuttgart v Bremen decembra: Olympic v Cherbourg J. decembra: Rex v Genua t. decembra: Saturnia v Trst r. decembra: Huropa v Bremen Pres. Roosevelt v Havre i. decembra: Berlin v Bremen ). decembra: PA HIS f BOŽIČNI IZLET) Havr« •Albert Ballin v Cht-rbourg Majestic v Cherbourg 10. decembra: Roma v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: M.-ijestic v Cherbourg Bering«ria v Cherbourg Cunte di Savoia. v (Jen u* f5.Vdecembra: Bremen Leviathan v Cherbourg •*» Crm«, 21. decembra: Chntnp'ain v Havre Pre« Hording v Havre L'eutscnla.-id v Cherbourg 72. decembra: br«.«len v Bremen 21 Jecembra: Ul> nipic v Cherbourg 27. decembra: Eurofia v Bremen 28. decembra: Ktw York v Cherliourg Manhattan v Havre 30. decembra: Olympic v Cherbourg 4. januarja: Majestic v Cherbourg Albert Ballin v Cherbourg 5. januarja: Bremen v Bremen 6. Januarja: Hex v Onoa 7. Januarja: Lafayette v Havre 11. januarja: Leviathan v Cherbourg Ai-quftania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 14. januarja Cliampiairi v Havre Kuropa v Bremen Culite di Savoia v Genoa 18- januarja: Pre«. Harding v Havre Deutschland, Cherbourg 29. januarja: Olympic v Chedbourg 21. januarja: Bremen v Bremen Saturnia v Trst i'ar is v Havre Veedam v Boulogne sur X!er 25. Januarja: Manhattan v Havre New York v Cherbourg 26. Januarja: Berengarla v Cherbourg 28. Januarja: Lafayette v llavie 31. januarja: Kur pa v Bremm 7dni do JUGOSLAVIJE : : PRIPRAVNO : : Snžirnn (@bpluti? z najhitrejšima pamikoma na svetu EUROPA BREMEN 8. DECEMBRA 16. DECEMBRA Poseben vlak ob parnikn v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze tudi iz Cherbourga ■ Tudi redna tedenska odplutja z dobro znanimi LLOYDOVIMI KABIN&KIMI A PARNIKI j£ BERLIN STUTTOAET ■JSBtf GEN. von STEUBEN DRESDEN Rfflj Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokal ^■^P*^ nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORK