St. 97 hm orati b* UjkW m- Uhaja, izvsemii pondeljek. vsrf ^ffggjPffi*™' *V' FfinK5ka Asiikegi It 20, L nadstropje. 'u ikirMi platna se ne sprejemajo, rokopisi «ajalelj in ^igo radnik Anton Oerbec. - Lastnik tiskarne tiskarne Edinost. Nirobiiaa znaia za mesec L 7.-. 3 raeaece L r ^-|*Tets L 32 - In celo leto L to.-* Za inozemstvo mesečno 4 lire več. - Telefon uredništva in uprave it 11*7- V Trstu, ¥ sredo aprila 1923. EDINOST Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVIII Posamezne Številke v Tratu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov rim po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L St. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poitljajo izključno upravi E^^stl. v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon ur^ffittva In uprave 11-57. Kralj je v prisrčnem pogovoru ž njimi ka-AIllkAMAIVia III%PSIIA Izal izredno zanimanje za politična, gospo- Uiunonema ll|#rciwa Idarska m socialna! vprašanja Poljske ter M X 1 • 1- J X 1 4 _tin;pmu nc daieUf>oznal tudi med časnikarji prvega orgam- da pri gluhonemih telesni ljudstvu, ker temu e Uatorja poljskih legi, v Italiji, poslanca Za- - m kake ver^marveč vi^ki£— m^Ž^odpotujejo poljski novi- i__•______narti v Genovo, Milan, Benetke in Trst, Znano je, — „— . nedostatek često neugodno vpliva tudi na njihov- duševni ustroj. Gluhonemec vidi, kako se ljudje okoli njega razgovarjajo, gestikuliralo, se razburjajo, ali šalijo ki se smejejo. Ker pa ne sliši in ne ve, kaj in o čem govorijo ljudje, sumi. da govorijo o njem, da se radi njega razburjajo, ali da se njemu posmehujejo. To ga ozlovolja. In ker tudi govoriti nc more in ne more dati odduška svojemu razpoloženju — mu to še bolj greni čustva. Zato je giuhonemec često mračen, nezaupljiv, nestrpen, ako ne celo hudoben .— v pravo nadlego svoji okolici. Nekak tak gluhonemec je tudi naša javna uprava v Julijski Krajini napram našemu narodu. Naj osvetlimo trditev s par zgLedi. Upravo tvori osobje, ki je v njeni službi: višji in nižji uradniki in drugo podrejeno in izvrševalno osobje, ki mora biti v stikih z ljudstvom, ker drugače sploh ne more vršiti svoje naloge. Vzemimo na pr. varnostne" organe! Na vasi stoji družba veselili fantov. Razgovarjajo se, šalijo, smejejo. Mimo prihaja orožnik. Očesa fantov se morda' uprejo vanj. Ker je revež tujec med ljudstvom, si takoj domišlja, da se njemu smejejo, da ga zasmehujejo. Pristopi k njim jezno in jih zove na odgovor, v jeziku, ki ga oni ne poznajo. Će bi razumel njihov jezik, bi se stvar takoj povoljno pojasnila in ne bi bilo nikakih neprijetnih posledic, ne za ljudstvo, ne zanj samega. Ker pa je gluhonemec v vasi, to je, gluh za jezik ljudi, da ne sliši, kaj oni govorijo; in pa nem, to je. ker jim ne more govoriti, da bi ga prav razumeli: naslajajo nesporazumljenja. In če so fantje na vasi nekoliko bolj živahne naravi v razgovoru, si tolmači on to kot nasprotstvo ali celo kot upornost ter sluti sovražne namene. V svoji službeni gorečnosti smatra potem za svojo dolžnost, da stori, kakor mu za take slučaje velevajo njegovi predpisi. Sledijo ovadbe, ali aretacije, ki imajo često svoj žalostni epilog celo v sodni dvorani. Nešteto takih primerov bi mogli navesti iz teh štirih let od zasedbe sem: ko so naši ljudje brez vsakega res upravičenega razloga prišli v nesrečo in tuui varnostni organ sam često v neprijetnosti. V največ slučajih vsega tega ne bi bilo, če ne bi bil varnostni organ gluhonem, to je: če bi razumel jezik ljudstva in če bi to razumelo njega. V tem slučaju bi tudi ne bil tako nezaupljiv in ne bi krivo sodil ljudstva. Nadaljna huda posledica pa je v tem, da kaka taka afera ni odpravljena z obsodbo kakega posameznika, marveč postaja vsa uprava nezaupljiva napram svojemu .--------- _, . . ,, kakor rečeno - sam krivo pr«K>ja narp v dogodke in njih vzroke. Na podlagi tak*]kjer se jim pripravljajo poročil si ustvarja uprava krivo sodbo o | jemi. našem ljudstvu, o njegovem razpoloženju slavnostni spre Razpustitev iaaja ▼ Arezzu njem s< ^ ___ ___^ ^ ^ ______________ ^ sprejeta reso- napram Našemu* ljudstvu." Ta ne'zaupljivost I lucij^Ia morebitno preosnovoaretinskega uprave napram ljudstvu in iz nje izvirajoči fašja v samostojno udruženje, ki bi pa i v _ -__- _X__• covarto »rAzimlo-L.j.i^ »c+oUv v elitžhi Mussohnna in naseut iiuusku, « ■ --—r , • ____. , , in njegovih nakanah. In tej krivi sodbi AREZZO, 24. Na včerajšnjem sestanku primerno ureja vse svoje postopanje | hikajšnjih fašfetov^ je bik) ^„»i* rPsr>. ce podpolkovnik Gjurić in zastopnik ministra trgovine in industrije Bosanac. Sejo je o tvoril njega predsednik g. Ratkovič. Otvoritvi je prisostvoval tudi konzularni zbor, v katerega, imenu je pozdravil sejem dekan, čehoskrvaški konzul Oton Para. Ker je bilo krasno vreme, je bila prvi dan dneh ponavljajo glasovi o čehoslovaško-poljskem sporazumu. Na političnih shodih se povsod ponavlja potreba tega sporazuma, ki bo edino omogočil Poljski, da bo lahko kljubovala morebitnim napadom Nemčije. Nič manjšega pomena je tudi spri- • »m 1 « 1 1 1 . __ _ Z__ .A — • r> n, a 4 M IV« pz uiiu vicmc, jk i/ih pivi UUll ' ' - .. . . i, ' udeležba zelo velikanska. Prostor za letošnji i jaznjertje Poljske z Rustjo m je v zadnji* "časih tudi poljska vlada obrnila svojo pozornost temu vprašanju. zgrešeni ukrepi izzivijajo seveda «razpotlo-1 nadalje ----------a ženja», ki tako silno ozlovoljajo isto e klub razpravljal razna gospodarska in svoje naloge. socijalna vprašanja, bala je živahra debata o prehrani pasivnih krajev. Na popoldanski seji, « • n.aii __-* pimin rsrrdnvnrp T. dcniO- sejem se je nekoliko razširi L Korporativno so sejem posetili belgradski Člani Udruženja iz-vozničarjev kraljevine SHS. Na sejmu je svoje izdelke izložilo 720 tvrdk, lansko leto 650. Od inoziemcev imajo Francozi 100 izložb, Avstrija 50, ČehoslovaŠka 26, Nemčija 20, dve švedski tvrd,ki, 2 italijanski, 5 angleških, 1 romunska in 1 ameriška. _ Cehoslovaška Prisiljena likvidacija banke «Bohemia» PRAGA, 24. Upravni svet banke «Bo-hemia.» je prejel od finančnega ministrstva nalog, da skliče občni zbor 'delničarjev, ki bo imel izvoliti likvidatorje banke. Če ta nalog niet bo izvršen, bo ministrstvo samo izvedlo likvidacijo. (Op. ur. Kakor znano, je omenjena banka pred kratkim zaprosila za moratorij. Finaročno ministrstvo je uvedlo strogo preiskavo; posledica te preiskave je gornji nalog; razen tega se bo proti predsediiiku upravnega svefca, >osl. Kubiček-u. kazensko postopalo. Iz neuradnega vira smo zvedeli, da znaša primanjkljaj banke približno 130 miljonov. Konec čehoslovaške potrpežljivosti napram Ogrski PRAGA, 24. «Češke Slovo* poroča: Nepretrgani napadi ogrske finančne straže na čehotslovaško, ki so zahtevali v zadnjih 16 mesecih devet človeških žrtev, čehoslova-ških stražnikov ubitih od ogrske straže, so povzročili ostre protiukrepe s strani čeho-slovaške vlade. Po umoru finančnega stražnika Sedlačeka je napravila praška vlada primerne korake v Budimpešti, da doseže zadoščenje*. Ogrska vlada pa je v odgovor na to razširila vest po svetu, da so bili Čehoslovaki napadalci. Ker potemtakem, praška vlada ni naletela v Budimpešti na niti najmanjšo dobro voljo, je izdala ukaz, da mora tekom 24 ur zapustiti čehoslova-ško ozemlje 64 najbogatejših ogrskih magnatov. Tisk pozdravlja to rešitev z zadoščenjem izjavljajoč, da se z Ogrsko že ne morei drugače postopati. Italija Mu s solini odklanja sodelovanje z ljudsko Stranko — Začenja se odprt boj RIM, 24. Sklep kongresa ljudske stranke v Turinu je naredil jez med fašizmom in ljudsko stranko, oziroma med Musso-lini-jem in don Sturzom še bolj visokega, nego je bil doslej. Don Sturzo se je pokazal moža, ki se Mussoiinija boji, a mu vsa njegova minulost in ugled, ki ga uživa v javnem življenju ne dovoljujeta., da hi se mu vdal brezpogojno. Poizkušal je rešiti neljubo zadevo s kompromisom: fašistovska in ljudska stranka naj bi si razdelili vlado v Italiji. Don Sturzo je hotel krotko izvleči svojo stranko iz «ovčjaka», kamor jo je zaprl Mussolim z ostalimi ustavnimi strankami vred. Toda zadel je ob odpor. Komaj je bila sprejeta znana resolucija v Turinu, s katero se ljudska stranka izjavlja pripravljeno sodelovati s fašisti, zahteva pa gotovo avtonomijo, to je pravico do lastne sodbe, so že ministri ljudske stranke, ki so v Mussolinijevi vladi, dobili od Mussolinija poziv, da se odkrito izrazijo, ali se strinjajo s turinskimi sklepi. Sklicana je bila nato parlamentarna skupina ljudske stranke, katere so se udeležili tudi minister. Cavazzoni in podtajnika Milani in Gronchi, in ki je po dolgi razpravi sprejela to-le resolucijo, predloženo od1 vodstva ljudske stranke: «Parlamentarna skupina ljudske stranke je proučila poročilo o kongresu v Turinu in o političnem položaju in poudarja, da odobritev sodelovanja ljudske stranke v sedanji vladi vključuje odobritev delovanja vlade, posebno v kolikor gre za njene smernice z ozirom na duševne vrednote naroda, ki so v neločljivi vezi s krščansko moralo in tradicijo, in v kolikor gre za vladhe izdatne napore, da osmeri državo nasproti obnovitvi, po kateri hrepeni večina Italijanov. Parlamentarna skupina ljudske stranke ugotavlja nadalje, da se bo morala država boriti še z izrednimi težkočami, ki bodo tim lažje premagane, čim bolj bo obnovilno delo vladnega predsednika podprto od vseh zdravih moči, ki bodo znale postaviti nad strankarske koristi državne potrebe. S tega stališča namerava parlamentarna skupina ljudske stranke presojati tudi jvprašanje voJilne reforme in je spraviti v sklad z višjimi potrebami države. Parlamentarna skupina ljudske stranke izraža ponovno vladi zaupanje, katero mu je izrazila z glasovanjem za potttomoč, tako da bo sodelovanje ljudske stranke z vlado, kakor doslej, navdahnjeno s popolno lojalnostjo nasproti predsedniku vlade jo zvestobo nasproti stranki v skladu z nje- Bolgarska Volilna zmaga zemljoradnik ov SOFIJA, 24. Včeraj so se izvršile volitve v državni zbor. Po triumfalnih volilnih shodih na deželi se je Stambulinski povrnil v Sofijo. Po prvih poročilih se lahko sklepa, da je vlada na volitvah izvojevala sijajno zmago, ko je bilo od 246 poslancev izvoljenih nad 200 kandidatov kmetske stranke. Komunisti in opozicija sploh so v glavnem mestu popolnoma propadli. Francija Pokrajinski zbori za energično politiko v ruhrski kotlini PARIZ, 24. Po vsej Franciji so se otvorila zasedanja pokrajinskih zborov. Sprejete so bile resolucije, ki izrekajo vladi popolno zaupanje, odobravajo njeno zunanjo politiko ter izrekajo splotsno željo za energično politiko Francije v ruhrski kotlini, dokler ne bo Nemčija plćičalla škode, ki jo je sama povzročila. Konferenca v Lausanni Začetek konference v Lnnsanni po treh mesecih odmora — Amerika prizadeta na poteku pogajanj — Rusija odsotna LAUSANNE, 24. Po treh mesecih so se zopet zbrali v Lausanni zastopniki zavezniških držav in nove Turčije. Konferenca se je bila prekinila dne 4. februarja v taki napetosti, da se je zdelo, da bo vsak hio zopet izbruhnil pežar na bližnjem vzhodu. Govorilo se je že o turškem pohodu na Balkan, o ruskih divizijah ob romunski meji, o — novi evropski vojni, ki bo vzplamtela še strašnejše, še bolj krvava nego je bila zadnja, ki je spravila Evropo na rob prepada. Število angleških vojnih ladij pred Carigradom se je pomnožilo kar črez noč, balkanske države so avig- - - - . . - . ^ L.UI! ko je Pašič naznanil svoje razgovore z demo- nuni cilji m zavedajoč se svojega katoli- j^'. ^ zcmjj(>ra to bi značilo velik politični uspeh. , Po končani debati je radikalni klub dal g. Pašiču pooblastilo, da lahko še nadalfe vodi bila lahko resolucija, ki jo je sprejela Tvoja skupina, na kak način zaidovoljila. Danes ne, in Ti laihko razumeš, zakaj. Smatram, da se mi ne izplača pripravljati na naporno delo tolmačenja resolucije, za katero so glasovali najbolj vneti elementi levice. Zahtevali sem pojasmio, nahajam se pa pred precej zavito listino, ki ne iz-preminja podlage turinskega kongresa, ki je po pričanju poslancev ljudske stranke, kateri so se ga udeležili, bistveno proti-fašistovska. Zahvaljujem se Tebi in Tvojim kolegom za Vaše dosedanje delovanje in solidarnost, ki ste mi jo do danes izkazovali in sprejemam Tvojo in njihovo demisijo. Prisrčno pozdravljen. Podpisan: Mussolim.» Spor med fašistovsko in ljudsko stranko je prišel torej v odločilno stopnjo. Don Sturzu se je dostej posrečilo preprečiti, da bi Mussolim zabil klin v ljudsko stranko, ker ima pač «fašistovska* ljudska stranka, takozvana «Narodna katoliška stranka* doslej premalo pristašev, da bi mogla uspešno povzročiti razkol v stari ljudski stranki, toda, kakor se zdi, odslej bo ljudska stranka, tudi s silo, potisnjena* v ozadje. , - - • i Poljaki nornarji pri kralj« RIM, 24. Davi ob 9. uri so bili poljski novinarji sprejeti od kralja v Kviridiaka. Rusija Komunistični kongres v Moskvi — Večina za Trockega proti Krasinu MOSKVA, 24. V svojem sklepnem govoru na komunističnem kongresu je Zinovjev ugotovil soglasnost vseh delegatov v mednarodni politika. Povdarjal je, dai se je gospodarski položaj izboljšal in se izjavil proti predlogu Krasina, naj bi se postavili tehnični elementi proti političnim elementom v stranki. V resoluciji, ki je bila odobrena soglasno, se jemlje na znanje in oddbrava delovanje centralnega odbora, se določa neizpremenlBjivcst monopola vnanje trgovine; povdarja potreba izvažanja žita. Razen tega se zahtevajo strnite v zveze med kmeti in delavci, večja pozornost za gospodarska vprašanja in reorganizacija inspektorata delavcev in; kmetov na podlagi najtesnejšega sodelovanja strankinimi organi. V resoluciji se tudi zahteva ojačenje rdeče vojske, ker nevarnost posredovanja z orožjem da ni še končana. Kongres je odobril brez pripomb Buha-rinovo poročilo o tretji internacionali. Na Krasinove pripombe glede udeležbe tujega kapitala pri ruskem državnem življenju je Trocki izjavil, da sicer ne zanika važnosti tega faktorja, da pa Rusija lahko čaka bolj primernega časa, ko se bo lažje pogajati s kapitalisti. Trockijevo izvajanje je bilo odobreno soglasno. Eden največjih belgijskih industrijalcev v Ukrajini MOSKVA, 24. V Harkov je prispel eden največjih belgijskih industrijalcev, da bi vzpostavil redne trgovske lodnošaje med Belgijo in Ukrajino. V misiji, ki spremlja belgijskega industrijalca, se nahaja tudi francoska skupina. Kovanje srebrnega denarja v Rusiji MOSKVA, 24. Komisar za finance je ukrenil potrebno za kovanje srebrnega denarja. Kovali se bodo rublji in novci po 20, 15 in 10 kopejk. Poljska Neresnične nemške vesli o Paskih vojnih namenih proti Nemčiji VARŠAVA, 24. Nemško časopisje je razgovore s parlamentarnim L skupinami, toda ----- . i i l ...-.LI^ Prečno pravico, da razgo- j zadnjem času ponovno govorilo o nevar- sam definitivno; nesti, da Poljska začne z vojaško akcijo >___j- xt_„ n™-rt« Prt nekaterih klub si je pridržat izrecno vore z demokrati končno odobri ■ Radikalna struia |e prepričana, da Pasic ne bo mogel obnoviti koalicije, na !car bo primoran kroni vrniti mandat ter kralja zaprositi za mandat v svrho sestave homogene radikclne vlade. Tako računajo radikalni krogi, slične upe goje tudi revizifonisti Kakor je videti, parlamentarna1 kriza: ne bo Se tako hitro rešena. Otvoritev zagrebškega rzorohega sejma. ZAGREB, 23. Včeraj ob 10. dopoldne je bH ob mnogoštevifcii udeležbi otvorjen drugi spomladanski vzorčni sejem v Zagrebu. Oficijelni otvoritvi so prisostvovali zastopniki centralne vlade, pokrajinske vlade, zastopniki trgovskih korporacij, iz Slovenije, med drugimi predsednik ljubljanskega veksejma g. Fran Bcnač, dalje zastopniki trgovskih kocporacij in organizacij iz Hrvadske in iz Srbije ter ostalih pokrajin. Med drugimi so bik pri otvoritvi navzoči pokrajinski namestnik dr/*Čknič v zastopstvu poljedelskega ministra vope in mornari- proti Nemčiji v Gornji Šleziji. Po nekaterih nemških listih se ta akcija pričakuje vsak hip in nekoliko bivših gornješlezijskih vsta-šev da je že napadlo nemške obmejne oddelke. Po o&cioanih poljskih izjavah so vesti o teh incidentih povsem izmišljene. V Gornji Šleziji vlada popoln mir. Prebivalstvo obeh narodnosti se je lotilo mirnega dela. Tudi vest o sodelovanju Poljske s Francijo zaradi pritiska na Nemčijo z ozirom na ruhr-sko visrašanje je povsem neutemeljena. Poljska m ČehoslovaSca — Poljaki tisk za sporazum z Rusijo VARŠAVA, 24. Po določitvi vzhodnih mej Poljske se tisk zelo obširno bavi s smernicami poljske zunanje politike in zahteva tudS za Poljsko prostor v francosko-romunski zvezi. Pogostoma se oa v teh nile pozorno glavo, Francija se je začela pripravljati za vsak slučaj. Minuli pa so skoraj trije meseci, in namesto nove vojne imamo novo konferenco — brez Rusije. Toda Turčija se nahaja- vkljub okrepitvi Grčije in vkljub odsotnosti Rusije vendar v vsaj tako ugodnem položaju kakor pred tremi meseci, katere je porabila za notranjo organizacijo in za reorganizacijo svoje vojske. Brez dvoma je, d'a bo Turčija začela v primernem času zopet roži jati z mečem, kateremu bo skušala dati še večji povdarek Rusija, toda tega rožljanja ne bo vzel nihče tako resno, kakor rožljanje ... z denarjem. Franciji in Angliji ne bo šlo na tej novi konferenci v prvi vrsti za teritorialna vprašanja, katera so več ali manj že rešena po volji Anglije, ki si je, vsaj začasno, zagotovila možnest neoviranega prehoda v Črno morje. Ententa je izjavila, da smatra teritorialna vprašanja za rešena in da se bo razpravljalo na novi konferenci smo o gospodarskih in juridičnih vprašanjih, in Turčija je nato pristala, predvidevajoč, da bo že prišel čas, ko bo lahko izsilila tudi razpravo o vprašanjih, ki niso na dnevnem redm In upravičeno, kajti prinesla je s seboj v Lausanno' «adut», ki se imenuje — «koncesije Chester». To je «adut», katerega se Anglija in Francija najbolj bojita in ki jih združuje v njunem sedanjem boju za gospodarsko nadvlado v Turčiji. Kaj je ta «konces«ija Chester»? Gre za pogodbo, že odobreno v angorski narodni skupščini, s katero Turčija dovoljuje ameriški družbi, katere zastopniki so Chester, Clayton in Komedy, vse same «težke <► osebe, zgradbo 4.385 km železniške proge v Anatoliji in zgradbo pristanišč v Jurum-taliku in Samsunsu. Z delom, ki bi se moralo končati v 18 letih, bi se moralo začeti že tekom 6 mesecev. Ameriška družba bi razen tega imela pravico do izkoriščanja rudnikov v zoni 20 km na levo in na desno nove železniške proge. Železniška proga bi prišla v Črno morje v Trapezuntu in Samsunsu in bi zvezala Angoro tudi z Erze-runom in Mosul direktno s Črnim morjem. Končno bi tudi ta ameriška družba izpre-menila Angoro v velemesto. Sklenitev te pogodbe je, seveda, povzročila v Franciji in Angliji silno razburjenje, ki je imelo za posledice odločne proteste, posebno s strani \Francije, katera trdi, da ima ona pravico do te koncesije na podlagi dogovorov iz 1. 1914. in da je Turčija dobila na ta račun že 460 miljonov frankov. Turčija pa trdi, da je vojna razveljavila vse prejšnje dogovore. Spričo takega položaja niso predvidevam nja glede poteka konference prav nič optimistična. Gotovo je, da bo hotela Amerika tudi izpregovoriti svojo besedo na te| konferenci, negotovo pa je, kaj poreče Rusija. Turčija je na vsak način indirektno dobila na svojo stran Ameriko. Prvi koraki na novem zasedanja lausannske konference LONDON, 24. V soboto zvečer je prispela v Lausanno turška delegacija. V nedeljo so odšli še angleški in francoski zastopniki. Po privatnih pogovorih med zavezniškimi delegacijami m glavnih dele- gat o v z Izmet pašo je bila davi obdržarat uradna splošna seja, katere so se udeležili tudi zastopniki Amerike, Grčije, Jugoslavije in Romunije. Tu se je določil načrt za delovanje konfer&^£ in so se ustanovili tri odseki, prvi «^^>lošna politična vprašanja in kapitulacije, drugi za finančne in tretji za gospodarske zadeve. Danska Sklenitev dansko - ruske pogodbe KOPENHAGEN, 24. Včeraj je bila pod. pisana začasna pogodba med Rusijo in Dansko, ki urejuje dejansko že obstoječe odnošaje med obema državama. Tudi bodo smeli na podlagi te pogodbe danski državljani prevzemati industrijska podjetja v Rusiji, ne da bi bili pri tem izpostavljeni nasilnim razlastitvam njihovih premoženj « strani sovjetske vlade. Vprašanje o izročitvi zaplenjenih premoženj Dancev v Rusiji se je skrbno proučevalo, a se ni prišlo tozadevno do nikakih sklepov. Neinciia Nova nemška protestna nota — Vtisek Poincarejevega govora BERLIN, 24. Nemška vlada je poslala vladam v Londonu, Parizu in Bruxellesu noto, v kateri protestira preti odpravi državnega komisariata za Porenje, zasedeno po m-edzaveznlški komisiji za Porenje. Nota pravi nadalje, da prebivalstvo, ero-panot svojih pravic, prisiljeno vsled odprave tiska in svobodne ga sestajanja na molk in pritisnjeno od brezprimernega terorja. dviga svoj bolni klic proti samolastnoets in naeilstvom okupacijske vojske in francoskih oblastev. V odgovor na Poincarejev govor ugotavlja medtem Wolfova agencija, da se Poincarćjev govor malo razlikuje od njegovega zadnjega govora. Navajajo se v njem navadne obtožbe in netočnosti. Glede Poincarejevili trditev z ozirom nai nemško policijo' ugotavlja Wolfova agencija, da doslej ni še prispela v Berlin navedena zavezniška zahteva po odpravi vojaških formacij policije. TurCiia Turčija pripravljena na novo vojno ANGORA, 24. Volilno gibanje je vrhuncu. Kemal paša je izdal na proglas, kjer izraža svoje prepričanje, da bo turška vojska izpolnila svojo dolžnost, če ne bo na lausannski konferenci dosežen zadovoljiv mir. Reka Ravnatelj reške delniške družbe «Credito Generale« aretiran REKA, 24. Ravnatelj reške delniške družbe «Credito Generale* Julij Reti je bil aretiran, ker je oblastvo ugotovilo nered-nosti v upravi banke. Razmejitev med) Čehosiovaško in Ogrsko pred svetom Zveze narodov ŽENEVA, 24. Na svoji včerajšnji seji je svet Zveze narodov določil mejo med Čehoslovaško in Ogrsko. na vojsko DNEVNE VESTI , asr^vrsa- rs^Ka^^es&fegs 1923 št. 601, kateri vsebuje sedeče spremeni- 2. sedn; okr : Mestm okra,, ! (St. (Štabe tičoče se sodnijskih okrožij: Kasacijski £ meslo) \ I (St ~ ~ , —,------------ dvori v Firencah. Neapolju, Palermu in Turi- Z^.Sv- M/ ™gd. Zg., K^din Kocol Irst stv^ ^ sq bm pccchiar in ^ ^tali člaiu nu so odpravljeni. Kasacijski dvor v Rimu bo sodni okr^s Davrae obone: SIced-MJ^. t , Braicf> oWožeaiL oofciia trditev izvrševal vse posle odpravljenih kasacijskih' M. Ma*d. spodn,a Lo^er, Pafece, Gropada, dvorov ter se bo imenoval kasaciiski dvor Bazovica, občim: Dolina m Milje. — kraljevine (Corte di cassazione del Ragno). j Glasovi o izmenjavi zadmzmskega denarja. gneči mu je nekdo izmaknit liateico, v kateri se je nahajalo 110 lir. Okradenec je tatvino im potica jak em koaaUaršartu v ulici. M. R. Imbriani, — Neznani zlikovci so vilrli pred sinoćnjim v trgovfao * jesvinami, nahajajočo se v uho Manzoni št. 21, ter ukiadK eno kolo v vrednosti 400 lir. Tatvina je bila naznanjena orožnikom na policijskem konrisariatu v ulici Guido Brunner. - V spanju je mnrl. Včeraj zjutraj so uslužbenci ljudskega prenočišča v ulici Pondares, kakor navadno, budili goste, ki so spali v prostornih spalnih sobah tega zavoda. Gostje so drug za drugim vstali, le optih Emilij Weiss, star 49 let, je oKtal nepremično na svoji postelji. Edini izmed uslužbencev je stopil k njemu ter ga pozval, naj vstane. Toda mož se ni zganil. Ko se je uslužbenec nagnil bliže .k njemu, je zapazil, da ne diha več. Tedaj je uslužbenec presenečen stopil k telefonu ter obvestil o dogodku zdravnika rešilne postaje. Zdravnik, ki je kmalu nate prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je optik mrtev; smrt je nastopila pred kakimi dvemj urami, vsled srčne kapi. Truplo Weissa so prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Porotno sodište Proces proti tolovajski tolpi Braico v odločilnem stadija Tekom predvčerajšnje popoldanske razprave sta govorila zastopnik oškodovane stranke in državni prav dni k. Prvi je dobil besedo zastopnik oškodovane " stranke, odv, Giannini. Ta je podrobno razpravljal c okolščinah, ki kažejo na krivdo šoferja Pecchiarja glede udeležit ve tega pri zločinu v ulici Dante. Posebno je pobijal šoferjevo trditev, da je gluh. Će gluhi Pecchiar ni slišal povelj kraljevega stražnika Cacca-vale, kako je mogel slišati besede, ki sta jih govorila zločinca, tekom vožnje v avtomobilu? Govornik je nato opozoril porotnike, da je bil Pecchiar oborožen; torej je vedel, da gre za roparski napad, pri katerem bi se v slučaju ovir rabilo orožje. Dej- do obsegale sledeče preture: Koper: Bistrica, Kakor smo že gori rekli, se deluje s polno Buje, Koper, Motovun, Piran, Volosko-Opa- paro za rešitev tega problema. Če se temu ah tija. Gorica: Ajdovščina, Kanal, Čcrvinjan, Komen, Kormin. Gorica, Gradiška, Idrija, Bo-\ec, Trbiž, Tolmin. Pula: Labin, Čres, Vod-Poreč, Buzet, Pazin, Pula 1, Pula onemu piše v greh, ker stvar ni še ugodno •rešena, je krivično, ko vemo, da se o tem vsi trudijo z vsemi svojimi silami. Ali mošnjiček držijo drugi. In plačati ;e vsejkdar neprijetna stvar. Vendar je^nade, da se v doglednem času izmenjajo našo krone». Članke, ki jih je svoječasne priobčil v «Slov. Naro-du o tem vprašanju dr. Janko Hacin, član jugoslovenske delegacije, in ki se sklicuje nanje tudi dr. Wilfan, označa rečeni ljubljanski list kot dokumeatarične, ki so vsa ta težavna vprašanja izčrpno c svetili in pojasnili". Ljubljanski list naglasa, da dr. Wilfan in drugi skrbe za kar najboljšo, najpravičnejšo likvidacijo vseh teh težkih vprašanj. V gospodarskih stvareh, zlasti pa vseh onih; ki se tičejo sedanje Julijske Krajine, je treba dvojne, trojne previdnosti. «Brez vseh teh polen, ki se jim mečejo pod no£e, utegnejo izvojevati ravno od italijanske uvidevnosti in pravičnosti pravično v zmislu dotičnih kraljevih ukazov opravičeno rešitev teh valutnih operacij in izmenjav. So to težki problemi, ,ki jih treba pač izvesti z vsem stvarnim prevdarkom, ker od škode posameznika vendar tudi država: nima, ne more imeti in ne sme iskati ni kake koristi. Za nas ostaja meroda-no stališče priznanega voditelja primorskih Slovencev^. Iz vseh teh razlogov apelira Slovenski narod* v najboljšem namenu na vse slovensko časnikarstvo extra et „mtra, naj oprosti vsako nadaljnje nestvarno orica, Ločnik, Miren, Dom-' i azmotrivanje o poglavju izmenjave. Pripcro- Ča mu tudi, «naj si z vso pazljivostjo prečita in tudi uvažuje zaključke v Wilfanovem članku v tej težavni zadevi!» njan, 2, Rovinj, Trst: Trst 1, Trsi 2, Trst 3, Trst me-ste-, Tržič, Postojna, Senožeče, Sežana. Zader: Zader, Lastovc. Posamezne preture, ki zanimajo naše čitatelje, bodo obsegale sledeče občine: Bistrica: Brdo, Bistrica, Jablanica, Matu-lji, Kilovče, Prem, Ratečevo, Zagorje, Smrje, Podgrad, Celje, Jelšane, Knežak, Materija, Trnovo. Buje: Buje, Cittancva, Grožn;;an, Umag, Brtonigla, Koper: Koper, Herpelje-Ko-zina, Marezige, Pomjan, Dekani, Motovun: Motovun, Oprtalj, Vižnjan, Vižinada, Piran: Izola, Piran, Veloske-Opatija: Veprinac, Ber-šec, Lovran, Mcšćenice, Volof.ko-Opaiija. Ajdovščine: Ajdovščina, Budanje, Kamire, Čer-niče, Do!. Otlica, Erzeli, Gabrije, Gojače, Go-čo, Lokavcc, Lože, Vrabce, Planina, Podkraj, Podraga, Rihembcrk, Velike Zabije, Šmarje, Sv. Križ, Št. Vid, Skrilje, Slap, Štur je, Ustje, Vrhpoiie, Vrtovin, Vipava Col. Kanal: Ajba, Anhovo, Avče, Bate, Kal, Kanal. Deskle, I o-kavica, Ročinj, Sv. Duli-Bajnšica. Komen: Brje, Brestovica, Kobljeglava, Kcmen, Veliki Dol, Gabrovica, Gorjansko, Pliskovica, Štanjel, Škrbina, Selo, Temnica, Vojšica. Kormin: Bi-IJana, Brazdano, Capriva, Chiopris, Kormin, Kožbana, Dolenje, Medana, Medea, Moraro, Mossa, San Lorenzo- di Mossa. Gorica: JBiljc, Cepovan, Grgar, G berg, Opat'eselo, Osek, Oseljan, Podpora, Pr-vačina, Renče, Solkan, Šcmpas, Števcrjan, Kc.jsko, ŠL Peter, Šlandrež, Sovcdnje, Trnovo, Tribuša, Vrtojba, Siaragcra. Idrija: Cerkno, DoIe(?} Godovič, Idrija, Spvcdnja Idrija, Ledine, Črnivrh. Šentviška G-ora, Šebrelje, Vojsko, ter občina, ki fo uradni list imenuje Ceconico in Dr&sltvene vaški »Charlejeva. tetka« pri Sv, Jakobu. Dramatični odsek M. D. P. Sv. Jakob priredi v neka" ere slovensko ime ne moremo niti uganiti, j deljo 29. t. m. ob 19.30 v dvorani D. K. D. pri Bovec; Bovec, Čczscča, 7. aga, Srpenica, Soča,; Sv. Jakobu to velezabavno angleško veselo-Trenša, Log. Tolmin: Kobarid, Kred. Dreženca, j igro. — Režijo vodi g. Gornbač Fran, kateri Grahovo, Ider"4c«.>, Ijubušina, Livek, Ponikve,'/>o nastopil obenem v glavni ulogi Baberleja, Sv. Lucija, Trnovo. Tolmin, Volče, Brcginj, | ki se prijateljem na Ljubo v kritičnem mom en-Sedlo. Lablnj: Labinj, Plomin, Čres: Čres. Vod-j tu prele\rt v pravcato bogato amerikansko — njan: Barban. Vodnjan, Sv. Vir.čenat. Lošinj: teto. — Odveč bi bilo Še nadalje pisati o igri, Mali in Vel. Lošinj, Osor. Poreč: Vrsar, Poreč. Buzet: Buzet, Reč, Slurn. Pazin: Tinjan, Boljun, praguč, Žminj. Pazin in občina imenovana Val-darsa. Rovinj: Karfanar, Rcvinj, Rovinjsko Selo. Tržič: Nabrežina, (Auršsina?), Doberdo, Devin, Fogiiano, Gradež, Mavhinje, Tržič, Rc-ii-.i. £-'.oci:an ob Soči, Šempolaj, Št. Peter, Slivje, Turiv.k, Staranzano. Postojna: Bukovje,' lenega mosta. Naenkrat je starec padel v ome Kačjavas, Košana, Po-slojna, Šraihel, Št. Peter dlevico, zgubil ravnotežje ter štrbunknil v vo- iki ima že itak svetoven sloves. Iz trialkega ihrllenia Neprijetna kopeL Čevljar Alojzij Martellazzi, star 62 lel, stanujoč v ulici della Sanita št. 8, je pred sinočnjim hodil cb kanalu v bližini ze- tolpe Braico oborcaeni, pobija braniteljev, da je šlo za navadno, oziroma kvalificirano tatvino z neznatno škodo. Govornik je končno1 priporočal porotnikom, naj že bodo usmiljeni kolikor hočejo, toda naj se ne up ognje jo zvijačnežu in zločincu. Ko je zastopnik oškodovane stranke končal svoj govor, je dobil besedo državni pravdhik dr. Marinaz, kateri je močno pobijal tezo braniteljev glede krivde posa-meiznih obtožencev, z ozirom na dejstvo, da branitelji zvračato vso krivdo pri krvavem zločinu na pok. Braica. če bi se sprejela njihova teza, bi se morali vsi obtoženci oprostiti. Govornik je prepričan o krivdi obtožencev Belcija, Gherdola, Bra-dasehie, Razma in Pecchiarja, zato zahteva, da porotniki pritrdijo na vsa vprašanja, ki jim bodo stavljena glede krivdle teh obtožencev. V začetku včerajšnje predpoldanske razprave je govoril odv. Contreras, zagovornik Mihaela Bradaschie. Govornik je ponovno pobijal argumentacije državnega pravdnika, ter razpravljal o kakovosti delovanja Bradiaschie pri zločinu in o njegovi juri dični odgovornosti. Zahteva pritrditev na vprašanje glede delne duševne šibkosti, Zahteva pritrditev na vprašanje glede delne duševne šibkosti, olajševalne okolščine in zahteva, naj se zanikajo vprašanja glede soudeležbe pri umoru. DrugI je govoril odv. Vincenc Bologna, ki je tudi pobijal trditve državnega pravdnika, rekoč, da vztraja pri svoji juridični tezi. Koočno je zahteval za svojfa varovanca Gherdola in Belcija razne olajšave z ozirom na njihov® krivdo. Po kratkem odmoru je predsednik dal besedo odv. Padoa, zagovorniku obtoženca Razma. Ta branitelj je razpravljal juridično tezo ziočino, ki se pripisujejo njegovemu varovancu. Povdarjal je, da ne more biti Razem obdolžen soudeležbe umora' bankirja Bolaffia in kraljevega stražnika Grazianija. Dalje je zahteval, naj se Razinu prizna delna duševna abnormalnost. Govornik je zaključil svo^ govor, proseč porotnike, naj ne pokopljejo Razma v dosmrtno ječo, ker je še upanje, da se bo kedaj poboljšal. rta Krasu. Slavina. Sežana: Avber, Kopriva, Lokev, Dutovlje, Naklo, Pcvir, Rodik, Vel. Repen. Štjok. Skopo, Sežana, Zgonik, Štorje, Toma;. Senožeče: Gonre Vreme, Hrenovica, J-amle, Laze, Senadol, Senožeče, Dolenjavas. Trst t. sodni ekraj (mandajn-entoj: Mestni c«kraji III (novo mesto), IV (nova mitnica), V do. Nekateri Ljudje, ki so zapazili dogodek, so ponesrečenca rešili iz neprijetne kopeli ter ga spremili na rešilno postajo. Tam je zdravnik podal starcu malo ekrepčilo ter ga dal nato prepeljati na njegov dom. Iz tatinskega dnevnika. Pred sinočnjim se je nahajal v gledališču «Fenice» neki Nikolaj (stara mitnica), davčne občine: Kolonja, Vrdela Menigo, star.u.joč v ulici Valdirivo št. 22. V Zahvaljujem se Vam vnaprej za prio-čitev teh vrst, ter ostajam z odličnim spoštovanjem K. Baudaž, predsednik Ž up. Zveze, Pripomba uredništva. Besedo ima naš poročevalec. Is Ajdovščine. «Dramatični Krožek v Ajdovščini) zaključi svojo letošnjo sezono na vne-bofaod, dne 10. maja t. 1., ob kateri priliki uprizori Avg. Strindbergovo dramo v treh dej. #Pelikan», ki ije eno najznamenitejših svetovnih dramatskih dei Ta predstava bo obenem slavnostna jubilejna, ker bo to petdeseta predstava, ki jo je «Dr. Kr.» dal na svojem odru cd svojega postanka sem, t. j. od leta 1919. Opozarjamo vsled tega že danes vsa prosvetna društva in posameznike v okolišu na to slavnostno predstavo našega «D. K.», kateri je po vojni — v najtežjih raizimerah — prvi v Julijski Krajini dal pobudo za obnovitev ki nadaljevanje prosvetnega dela. Borzna oorofila, Tečaii: Trst, 24. aprila 1923 Costilleh ..................322 Dflllnatil • . .........................3of> Gerolimich • ...................1225 Ubera Trietfin*............ . . . 425 LJojd...................1405 Lusslno ..................£40 Martinolich........ . • . ......123 Oceani* . . . V. . . • . ......... 317 Premuda..................295 TrlpcovScb 131 Ampelea ^ Cement Dalmatia 335 Ctmtsl Sptlato -53 Valuta na tnašk«m trga. Trst, 24. aprila 1923 ogrske kron« 0.40 0.45 avstrijske kron*..................0.0-280 0.03 češkoslovaške krone..............60.—.— 60.40 dinarji..........................20.50.— 21.— Ie j i..............................9.50.— 10.— marke« ••••••••••••• 0.0685 0.0735 dolarji....................20.10 20.20 i nncoskJ franki..................134 50.—135 — švicarski franki......... 365.50.—367.50 angleški fanti papirnati............93.95.— 94.15 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. HIŠA v Borštu, v lepi legi, s Šestimi pcD8lorfc se ceno proda. Pojasnila: Kosina it. 10 < MM POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zdU> ie po najvišph cenah plačuje edini gradit Belleli — --- --- Vita, via Madonnina 10, I. » PRSNI SIRUP, najboljSe sredstvo pr^ti ka$ijuf prehlajenfu, influenci. Lekarna v IL Bistaici/ 78yf> KRONE IN GOLDINARJE plačujem veuaa dve stotinki dražje, nego drugi kupci Via Pondares St. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 Hali oilosi v „Edinosti" imajo najboljši uspeh. t S potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 23. t. m. mol nadvse ljubljeni brat Svetko H@fSfka carinski uracSnik po dolgi in mučni bolezni, daleč od svojega rojstnega kraja, mirno v Gospodu zaspal. Hvar (Dalmacija)-BazovicaJ 24. 4. 1923. (201) Anten, brat. 15 PANJEV čebel v prav dobrem stanju in 80 leg medu prodam. Marinčič Zagorje pri Sv. Petru na Krasu. 578 HIŠA II. Bistrici št. 18, z lepim vrtom, se proda. Pojasnila daje Jcsipina* Rolich, Trnova štl 68 579 POSTELJE, (ena železna) omaro, skrinjo in nekaj kuhin«ke oprave prodam po ugodni * ceni. Viale Regina Elena 23. Budigna. 580 ŠIVALNI stroj » Mura 5 «Singer» se proda. Via delle 581 POHIŠTVO via Udine 25. Poročne sobe od L 1000.— naprej, jedilne sobe od L 2400.— naprej, belo' lakirane kuiiinje, sobe za eno osiebo, posamjezni kosi pohištva, obešala, železno pohištvo', pohištvo za urade v veliki izberf. Cene zelo nizke. 582 OPREME za, predsobe in urade (dva naslanjača, divan in mizica), omare in stene za predSso&e, razni tipi, se prodajo po nćz»kih cenah. Via G ep pa 17. 583 SOBA za na, belo pa 17, skladišče odi črne, modema, jako elegani-■ana, po zmerni ceni, Via Gep- 585 V SKLADIŠČU Via Geppa 17 se proda;a?o: popolne poročne sobe z mizico in 2 stolicaroa po L 1000.— druge iz bukovega, brestovega, mahagonijevega in palisandra, popolna kuhinja, mramor, elegantna otroška posteljica L 220.— pi&alna miza iz trdega lesa, velika L 450.— Samo* v ulici Geppa 17. 586 GARNITURE za klube po cenah brez konkurence. Via« Geppa 17 sidattišče. 584 V KATAR, upokojenec, ki dobiva najmani Lit. 200.— mesečno, z malo družino, se išče. Dobi: mesečno plačo in stanovanje s dvema sobama in kuhinjo. Naslov pri upravništvu. 587 BABICA, autorizirana, sprejema noseče na dom. L-jtibeznjiva oskrba. Najstrožja tajnost. Corso Garibafdi 23. 53S Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, se je naša preljuba mamica, gospa danes, ob 1. uri pop. poslovila za vedno otl nas. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo ob 4. uri pop. KANAL, 23. aprila 1923. Emil, Vojko, Darko, Hela, Mara, otroi Anton in Frančiška ivančič, stariši. Bratje in sestre. (202) Brez posebnega obvestih'^ ^^ PESNO SEME za KRMO, kakor tudi vsa ostala travniška, vrtna in cvetlična semena, prvovrstna, garantirana prodaja po konkurenčnih cenah tvrtko Sever & Komp. Trst - lili«! MOttcM 13 - Trst Velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T- Xydias šl. 6, lefcton 2-66. Vadno v zalegi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivoTec. Lastni ls«Selki : šumeča vina kakor šampanjcc šumeči istrski refošk Lacrlma Cristl in druga. SpeclaliteSa : Jajčji konjak in Crema maršala tci raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. m POD LISTE WILKIE COLLINS; v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 61 Ona mi ni mogla dati niti najmanjšega pojasnila o vzroku njene nenadne odslovitve. Gospo