Na)v«£ji dnevnik rt T ZilruIeuOi drSa?ak 9 Velja za vse Leto , . . $0.00 iS Za pol leta.....$3.00 " Za New York celo leto • $7.00 _ Za inozemstvo cek> leto $7.00 fe_ TELEFON: C0KTLANDT 2876 NO. 122. — ŠTEV. 122. fbe ta^Ml DaiSy fa slovenskih idelavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,18797 NEW YOltK, WEDNESDAY, MAY 25, 1927. — SREDA, 25. MAJA 1927. the United States. Issue«! every day except Swunlay and legal Hobdays. 75.000 Readers. BIVSl MIN. PREDSED. MACD0NALD OPOZARJA NA USODNE POSLEDICE Angleški kabinet ni še enoten glede svojega stališča napram sovjetom.—Konservativci so za pre-kinjenje vseh odnošajev. — Oficijelna izjava glede tega bo podana danes v poslanski zbornici. LONDON, Anglija, 24. maja. — Na vprašanje v poslanski zbornici, je odgovoril zunanji minister, Austen Chamberlain, da ni bil še odposlan odgovor na poslanico sovjetov, v kateri so protestirali proti policijskemu napadu na sovjetsko trgovsko poslopje. Za naslednji dan j e obljubil poslanski zbornici izjavo glede zadeve. POLJSKA DOBILA POSOJILO VARŠAVA. Poljska, 24. maja. Tukaj je bilo objavljeno, da je bi- Jq defintivno sklenjeno posojilo v znesku $80,000,000 po sedem o,1-1 sto t kov in da se je napotil poljski' finančni minister v Pariz, da podpise d o pro v or. Eden pojy>jev je baje, da je treba vsa posojila v naslednjih d\rj-setih letih skleniti izključno le z isto bančno skupino. Dopovor pozdravljajo kot edino sredstvo za vzdržan je poijske valute v skrajno težavnih razmerah, ki so se razvile vsled pojemajočega izvoza premopra in slabih iz srledov tried*1 letine. UNMRWOO0. M. V. Lindberg-hov aeroplan "Spirit of St. Louis". LINDBERGH JE BIL ODLIKOVAN Z NAJVIŠJIMI ODLIKOVANJI KONEC EKONOMSKE KONFERENCE Ekonomska konferenca se je končala z dogovorom. — Rusija se je pridružila končnemu poročilu glede svetovnega stanja in predlagane odpo-moči. — Bodočnost je prepuščena Ligi. Kabinet se je odpodil včeraj po dve uri trajajočem zborovanju, ne da bi zavzel kako določno stališče napram položaju, ki je bil ustvarjen vsled policijskega napada. Chamberlain pa je baje popolnoma stopil na stran elementov, katere vodi Johnson-IIieks in ki so prek in jen je vseh odnošajev. Konservativno časopisje navaja že kot ugotovljeno stvar, da bo -^r-Mi-WA £ • a • o i prišlo dO prekinjenja odnošajev ZtNhVA' Švica, 24. maja.— Svetovna ekonom med Anglijo in sovjetsko zvezo. 'ska konferenca se je odgodila včeraj zvečer. Pri Ramsey MaoDonald je poslal poročilo se je, da naj svet Lige narodov zopet o- v.Vraj časopisju brezžično brzo- snuje • ekonomski komitej, ki bo sličen pOSeb • javko s parnika Berengarija. na , . . . J -i i r katerem se nahaja na povratnem nemu komiteJu' Katerega je sestavila konferenca in ki vključuje Združene države in Rusijo ter farmske in delavske skupine. potovanju iz Amerike v Anglijo. V brzojavki protestira proti prekinjen ju odnošajev s sovjetsko Rusijo! — Popolno prekinjen je odnošajev z Rusijo bo udnrec za trgovino, priznanje neuspeha diplomaci- Po skoro treh tednih dela, tekem katerih je več resnih kriz, povzročenih v glavnem od Rusov, ki so pretili z uničenjem soglasja, in odobren je policijskega napa- je bila konferenca zmožna predlo-unatra glede nj-v žiti poročilo, ki tvori najbrž naj-a izvedenja in njegovega u-,boij popolno in avtoritativno sli-ia v splošnem za melodrama-,ko svetovnega ekonomskega polo- kar da, kater gOVf *4flfl tirno in patetično burko, — je iz-'žaja, kar jih je bilo kdaj predlo- javil MacDonald ter dostavil, da ženili. Henry Robinson in Roman se s tako akcijo le jači revolucijo-.Davis, ameriška delegata, sta izja- narne elemene na svetu ter dela vila. tin je dalo delo konference i prostor njih agentom, da neovira- novo bodrilo za izboljšanje evrop-no izvedejo svoje delovanje. skega položaja in da bodo dobili MOSKVA. Rusija, 24. maja. — narodi novo ekonomsko zakono-Sovjetska Rusija bo sprejela ame-'dajo. riške tehnične metode v svojem prav (]n konca so igrali Rusi industrijnlnem rekonštrukcijskem glavno vlogo, kajti oba ruska de-programu, — je izjavil včeraj A.'legata. Osmski in Sokolnilcov, sta P. Krebrovski, podpredsednik naj-|V^.eraj izrazila rešpekt Ligi naro-višjega gospodarskega sveta v dov. "Rabotaji G a zeti". Poudarjal je, da sov ne želi prekiniti stikov z Anglijo, PREDRZNA TATVINA BOJ PROTI _DRAGINJ1 Berlin se je pričel zavzemat^ za zavživanje rib v boju, proti visokim življenskim stroškom. Predsednik francoske republike je podelil Lind-berghu križec Častne legije. — Njegov monoplan je v dobrem stanju. — V soboto namerava obiskati belgijskega kralja Alberta, v ponedeljek pa angleškega kralja. PARIZ, Francija, 24. maja. — Glavna želja kapitana Charles Lindbergha je bila včeraj zvečer, da bi bil čimprej mogoče zopet v zraku. Ob za-kij učenju šestnajst ur trajajočih cerimonij, je rekel poročevalcu newyorskega Times, da postaja vedno večja in večja njegova želja, da bi bil zopet tam, "kjer se počuti človek najbolj doma". — Govorništvo ni moj biznes, — je pojasnil, ko VEC SVOBODE!8.0 ga vprašalif kaj misli g°voriti pred zastopniki francoskega naroda, ki bodo pazno zasledovali vsa- CUBA HOČE Predsednik Machado je;ko nJegovo besedo, omenil v svojem nago- Avdijenca pri francoskemu predsedniku, ki mu voru tozadevni predlog. -ie P"Pel na Prsi križ Častne legije, je bila kratka. Državni department j Predsednik ni še nikdar poprej izročil tega visoke-previdno molči. ®a odlikovanje osebno kakemu inozemcu. Pozneje je rekel Lindbbergh, da bo najbrž odle-"jtel v soboto zjutraj v Bruselj, kjer bo gost kralja BERLIX, Nemčija. 24. maja. — Berlin je postal največji trgovec WASHINGTON D C ma- * ribami v Nemčiji, kljub dejstvu, ja __ Cubanski predsednik Ma-, A „ I - J da so gotove vrste morske hrane, eha<1a je pri proslavi pet in (lvaj J Alberta, nakar bo v ponedeljek odletel direktn o v ti^z^tz^^ti t1::;1.;::, rHLondon'kjer ga ho?e kralj Jurij p°zdjaviti- zniža živijenske stroške ter pove-C / t ' s< £r,e vl"e ?e"l Skoro slehrna dežela Evrope, vključno Nemčijo v. . - , ,, I21- kl sPaJaJ° tubo z Združenimi . ^ i -i i • n i • v t • ea zavzivanje rib. so pričele obla- državami. To je prva javna izja-'m RuSlJO, je povabila Lindbergha, m stab ameri- sti pred nekaj časa s propagando' va (la zafjleduje Cllbanska vladajškega poslaništva ni storil praktično ničesar drugega kot sprejemal poslanike in druge odposlance no, da razpravljajo o tej zadevi i i j • . -i i i • i v i f - j Odlični Cubanci in da je kmal J vlad m P"vatmh oseb, ki so skusale govoriti Z Lind- berghom. Kapitan Lindbergh je povedal Herricku, da bi rad imel kratke počitnice. Švedski poslanik ga neprestano nagovarja, naj ter ustanovile občinske nrodaine'* -i. n . . . v i , . ' J i ta. eil.p Dalj easa pa je bilo že zna-postaje na vseli javnih trgih in .i„ _________ , .1 eer z izvrstnim uspehom. Velik del rib. spravijo na trg!pričakovati razvojev, žive in sieer z morske obali, iz rek. potokov in jezer v posebno zgrajenih železniških vagonih, trnkih In Državni department je odklonil vsak komentar glede ugotovila eu- Policist je podrl uzmovi-ča, ki je bil razbil okno draguljarja, pograb i 1 dva draga prstana ter zbežal. sveže potoni transportacije v dilnih vagonih. hla- Na 7-aključm seji je ruski de j legat Varga, ki je bil nekoč obso- ,jen na smrt na Madžarskem, odo-n če bi Anglija ne izpremenila svo- hri| reso,Moho pmUagano od An-je«ra stališča napram trgovcem gležeVt v kateri Sf ^ ?lfJsi]0j (]a odiiošiijeiji, ne bo I'mja soeijali- - vzdržanje svetovnega miru V stičnih Mivjetskih republik kupo- „laVTlem odvisno od principov. na vala v Angliji niti onega hlapa. katwih femo]ji ekonomska politi katero je najboljše dobavljat, od ka narodov in na katerih je izve tam, namreč parnih turbin, par- (lp))a Resolucija je pozvala vse nib kotlov, električnih pr.pravJ ^^ naj ^^ ^^ tekstilnih strojev ter gotovih vr-j^ kj povzrof;ajo frikeiio na Rvp. talnih strojev. — V svojem industrijalnem programu smo bolj interesirani pri nemških in ameriških sistemih, posebno pri ameriških, ker nudi Amerika najboljši vzgled tehnične organizacije. — je rekel Sre- tn. Ameriški delegati, ogorčeni ►vsled trajnih časnikarskih poročil, da so vodili Rusi uspešna pogajanja glede posojil, sa izdali včeraj kategorično zanikanje. V svojem poročilu je nudila brovski. Dostavil je tudi. da po- konfwenea pregled sv^tov stajajo angleške tvomice zastarele. dočim so cene višje kot v ostalih deželah. truplo v Niagara reki. NIAGARA FALLS, N. Y., 24. maja, — Stisnjeno med kamenje v Niagara reki, so našli včeraj 200 čevljev nad robom Horse Shoe padca, v bližini Goat Island, truplo neke ženske. srednje starostu Truplo je bilo Šele malo easa v vodi ter ni kazalo nikakih sledov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati zločin. Nikdo ni vid«! ,P9prej ienske na otoku. Čuvaj Ofott IslamJoseph BFFFALO, N. Y.. 24. maja. -Klein, je šel v reko f*r pirivlelčlel j Najbrž raditega. ker je padel nje- nega tarifnega položaja. Poročilo kaže, da ima Evropa danes višje tarife, bolj komplicirane, manj stalne in številnejše kot pa jih je imela pred vojno. Ameriški delegati so pri sumi ranju zavrženega dela izrazili, da je pomenjala konferenca velik u-speh, tako glede duha sodelovanja kot glede priporočil, čeprav se tičejo slednja v glavnem Evrope ter ne predstavljajo v nobenem slučaju obveznega dogovora. Samomor radi izgubljenega voza. tmpio na hreg. 'gov vox v Erie kanal, je iz vrnil Abe Martin, star dvajset let ter raznašalec časnikov v Minneapoli su, je prišel pretekli teden v Ne'-v Voi^k, da si ogleda boja med pre-, tepačema Sharkey in Maloney. Sel je na izprehod po Broadwayu. zapazil bogastva po izložbenih oknih ter ludi sorazmerno pomanjkanje policistov. Kot je storil že IK>prej marsikateri drugi, je prišel na misel, da postane lahko hitro bogat. Včeraj so videli ljudje, ki so šli mimo trgovine Walter & Co. na 182 Broadway, med John St. in Maiden Lane, nekega mladega človeka. ki je vrgel v papir zavit predmet, sličen opeki, skozi okno prodajalne. Videli so mladega mo-| ža zgrabiti nekaj nakita, ga stlačiti v žep ter odhiteti v severno smer. S klici: — Primite tatu! — je pričela ljudska množica zasledovati mladega moža, ki se je obrnil v John St. Policist O'Connor, ki je patru-liral po John St., je slišal kliee ter videl bežečega moža. Skril se je, za avtomobil, dokler ni prišel Abe . „ , , banskega predsednika in v tukai- čolnih, docim vzdrze mrtve ribe - ... . . . , jsnjili informiranih krogih prevla- jduje mnenje, da je predsednik Machado omenil zadevo neformalno ( ene so tako nizke kot le mogo-1 -i • , • - t -i - v , iv pogovorih z visokimi uradniki ee. Ribe, katerih se ne proda ta- y Washingtonu. Kadi koj, prekade ali nasole. da prepre- kordijalnik odllošajev> eijo trošenje. Ohstaia tudi veli- - • 7 , , - .|a.]o med obema vladama, je opa- kanska naprava za T>razenie, ki , - , , •, • _ , 1 J T žiti nerazpolozenje med uradniki, dobavlja vsaki daii 90.000 porcij , i - i i * -i i , . 1 J da jiodajo kako ugotovilo, katero izzvrstno (»rijiravljene morske hra- j. • ne. 30.000 pere i j oddajo v občin 1 skrajno ki obsta- ske jedilnice. Da se še bolj se mogoče razlagalo kot opozicijo proti temu, kar je rekel Machado. pospeši porabo' V^jrib. prirejajo dmžbe hišnih go- Agitacija na Cubi se tiče razve-'spodinj kuharske tečaje, in obla- davljenja dogovora med Cubo in sti nadaljujejo s propagando po- Združenimi državami, vsebovane-tom časopisja in radija, potom ra?-jv takozvanem Platt amend-delitve letakov in kuharskih knjig. mentu• Ta določba, ki je vteleše- potom predavanj v šolali in razkazovanj filmov, v katerih kažejo metode kuhanja in konserviranja rib. Posledica tega je. da narašča neprestano povpraševanje po ribah cenejših vrst. KONFERENCA PREMOG ARJEV IN LASTNIKOV PHILADELPHIA. Pa., 24. maja. — Zastopniki organiziranih premogarjev in lastnikov ozemlja mehkega premoga v centralni Pennsvlvaniji. so se sestali včeraj, da določijo nov mezdni dogovor. Centralna Pennsylvania je eden distriktov mehkega premoga, v katerih so nadaljevali z delom po prvem aprilu do sklenitve novega do njega. Iztegnil je svojo roko, mezdnega dogovora, zadel Martina v čeljust ter ga vrgel ob tla. Policist je bil takoj na njem in ubogi Abe je bil jetnik. Več o-seb v ljudski množici ga je identificiralo kot mladiča, ki je vrgel opeko skezi okno. Na policijski postaji so našli pri njem dva prstana od šestih pogrešanih, vrednih $4910. Agitirajte za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki. 48-letni Samuel Goldman samomor s tem, da je izpil v mestnem parku stekleničko strupa. Skupna konferenca lastnikov in premogarjev je bila določena za včeraj pozno zvečer. Med tem časom pa je imela vsaka skupina se-'paratne seje, na katerih se je ugotovilo stališče, katero naj se zavzame na skupni konferenci. Dočim zahtevajo lastniki premogovnikov olajšanje Jacksonville dogovora v obliki znižanih mezd, so premogarji trdni v svojem sklepu, da se odločno upro vsakemu skrčenju mezd. Petnajst lastnikov zastopa približno 25 odstotkov proizvoda premoga ▼ okraju in premogarji ima jo 21 svojih zastopnikov. na v pogodbo med obema vladama ter je del cnbanske ustave, daje Združenim državam nadzorstvo nad cubanskimi volitvami, pravico da intervenirajo na Cubi v slučaju nemirov, ter gotovo nadzorstvo nad inozemskimi posojili cu-banske vlade. Ničesar ni prišlo na dan. kar bi kazalo, da se je agitacija za razveljavljenje te določbe razširila med Cubanci, kljub dejstvu, da podpira Machado to gibanje. ADVERTISE in GLAS NAROBA obišče Švedsko. — Ko pa pridem domov, — je rekel včeraj zvečer Lindbergh, — bo St. Louis prvi kraj, v katerem se ustavim, ko odpotujem iz New Yorka. Sedemsto uslužbencev Wright Aeronautical Co. v Paterson, N. J., kjer so zgradili Lindberghovo letalo, je vprizorilo včeraj popoldne parado, da proslavijo polet preko Atlantika. Mesto New York namerava prirediti Lindberghu veliko demonstracijo v Yankee stadiju, kakorhitro se vrne v Ameriko. ŽGANJA NE BO MANJKALO Zanaprej ne bo nobenega pomanjkanja medicinskega žganja.— Vlada je priskočila na pomoč. WASHINGTON, D. C., 24. maja. — Takoj bodo pričeli izdelo vati žganje v medicinske svrhe, pod posebnim nadzorstvom in vodstvom zveznega zaklatlniškega u-rada, je izjavil pomožni zakladni- ški tajnik Andrews. Zakladnišlci urad bo i>overii izdelovanje žganja petim korporacijani. Izprva bosta avtorizirani le dve družbi. Z ozirom na proti-trustno postavo pa je sedaj zadosti korpo-racij da omogočijo tekmovanje. Distilizirati hočejo približno tri milijone galon bourbon in rye žganja z vladno pomočjo, da zadoste zahtevam zdravnikov glede medicinskega žganja. Dovoljena bo le najboljša kakovost. S financiranjem podjetja pa nima zakladni-ški urad nobenega posla. ADVERTISE in GLAS NARODA S e z n a. m To je seznam, ki pofcaže, koliko-ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 600 ____ $ 9.40 Lir .... .. 100 ... ... $ 6.05 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.50 Lir .... .. 200 ... ... $11.80 Din. .. .. 2,500 .... $ 46.25 Lir .... .. 800 ... ... $17.40 Din. .. .. 5,000 ____ $ 92.00 Lir .... .. 500 ... ... $28.50 Din. .. .. 10,000 ____ $182.00 Lir ... .. 1000 ... ... $56.00 Za poiiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatisoS Lir dovoljujemo poseben mesk a primeren popust. NskasSa po brzojsra tm piana » ▼ Bajkrsjfici ■ te ter mMelU Posebni podatki. Pristojbina n izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji nate tak« ■ledi: s s $25, aH manj! znesek 75 » tov; od $25. do $309. pa S od Im večje FRANK 82 Cortlandt Street, COBTLANDT 4887 BANK New York, N. X. GLAS NAHODA, 25. MAJA 1327 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president__Louis Benedik, treasurer. Place of busine.sa ot" the corporation and addresses of above officers. 82 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NAKODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in K'i undo .......................... Zii pol leta ..............................$5.00 /M četrt leta ............................$1.50 Za New \urU za celo leto....$7.00 Za pol leta .................-.............$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta .........................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda" izhaja vsaki dan tzveemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti f=e ne jjriobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročniku v, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ "GLAS NAKODA", 8C1 Cortiandt Street, New York, N. Telephone; Cortiandt 2876. VIHAR POVZROČIL OGROMNO ŠKODO VILLINOISU IN INDIAN! SLAVNI ANGLEŠKI PESNIK IN NJEGOVA 2ENA Močan veter in dež sta povzročila veliko škodo.—V poročilu se glasi, da je zadel tornado Fulton, Kans. Številna majhna poslopja so bila porušena v Chicagu. — Standard Oil aeroplan poškodovan. CHICAGO, 111., 24. maja. — Močan vihar je povzročil včeraj občutno škodo v severnem lili noisu in v severni Indiani. Največ so trpele električne in razsvetljevalne naprave, in razna poslop ja so izgubila strehe, vendar pa se ni sporočilo o ni-kakih smrtnih slučajih. V Ohieagu je preobračat vihar na cestah vozove in konje, tovorne avtomobile in druga vozila, razbijal sipe, ruval drevesa itd. Veter _ j^ dosegel brzino eno in petdese- Y. tili milj na uro ob višku viharja, katerega sO spremljali nalivi. { Iz Jugoslavije. Lahek zaslužek. Zagrebška policija je spravila mogočni poti ključ italijanskega državlja-Jna Sorrentina d' Affitto. ki si je' Sunek vetra je zadel aeroplan uredil v Zagrebu svoje vrste prav Stanolind Standard Oil Co., ki je dobičkanosno trgovino. Pri nekem priletel v soboto semkaj iz De-,trgovcu na Starem sejmišču je troita, ko je stal na občinskem iznadljivi Italijan kupoval razno-letalnem polju. Kot da je otroška vrstno manufakturno blago, kate- v____igrača je dvignil vihar aeroplan s ro je plačeval po IGO Din. meter l N> vseli Združenih državah, kjerkoli prebivajo Ita- tal, pa odnesel ter konečno treščil ter je po hišah-prodajal kot prist- FAŠISTI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Ijjani. pognalo seme fašizma. Zasejala so ga tendenci joana poročila iz Italija M uss »linij*-vi agenti, katerih je po vsem svetu dovMj. ^ V n< dtdjo ko je vršila v Brooklymi velika parada enio.srajriiikov. Prišlo je do krvavega spopada, ko so nekaieri nasprotniki fašizma zaveli obsipati fašiste s kamenjem in psovkami. ( V bi pravočasno ne posegla policija vmes, bi utegnilo j»i*ii i d > resnega krvoprelitja. Italijan, ki je fašist po srcu in po srajci, se strinja /. Mussolinijevimi nazori ter priznava Mnssolinija za svojega najvišjega glavarja. Kazlika med Mussolinijevimi nazori in temeljnimi principi velike ameriške republike je pa tako velika, da •ned njimi ne more biti nikdar nobenega soglasja. Ako e dve hiši od 600, sta ušli uničenju. Pet oseb je izgubilo življenje in tri tisoč jih je brez strehe. Neka ženska, ki je blaznela ob pogledu na njen goreči dom, je skočila v plamene ter zgorela. Požar je nastal, ko se je preobrnila pečica z ogljem. DOZI Z A § T A V E« iGALIJC. PRC KORAM NICE, TRQ-UNI FORME I TP HLss_- ir-t-—-»>.• Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVmftEX, SS1 GBEEVE 8T, CONEMAUQH, PA. " J ' **T l' * t - ^ -i - ... — Linčanje črnca. BRAGGADOCIO, Mo., 24. maja. — Trideset let stari črneč, "Will Sherod, je bil linčan včeraj, potem ko je baje skušal zlorabiti vdovo Mrs. Henry Shot. Sheroda so za roke privezali h kolu. Dvanajst kpogelj je prebilo njegovo telo. Včeraj zjutraj je viselo truplo še vedno na odru! Črnca so pri vleki linčarji iz Pemiscot okrajne jetnišnice. je izgubila vsled nesreče v bližini vava drama. Neki ključavničarski romunske postaje Orad obe nogi. pomočnik je imel že dalje časa Sodišče ji je prisodilo odškodnino ljubavno razmerje z neko sestro 40.000 mark. Toda romunske že-"Rdečega križa" Dekle je izvede- lezniee so v državni upravi in za lo. da je njen prijatelj poročen, to se z izplačilom oškodnine nist Ko mu je to očitala, je potegnil požurili. Te dni so se pojavili \ možakar samokres ter oddal na blagajniških prostorih aradske po-nesreČnico več strelov in jo smrt- staje advokati v spremstvu poli-napadel kravo posestnika Ratko-|no ranil, nato pa pobegnil. Poliei-'cijskega stražnika in eksekutorja. viča. jo raztrgal in usmrtil. Ko si .ie ugotovila, da se skriva pri Pozvali so blagajnika, da odškod- " svojem bratu v Saint-Denisu. Dva nino nemudoma izplača. Ker bla-detektiva sta dobila nalog, da gajgajnik tega ni hotel storiti, tem-aretirata. Ko je stopil v stanova-jveč je blagajno zaklenil in utak-nje prvi detektiv, je oddal mori-jnil ključ v žep. so poklicali advo-lec nanj pet strelov. Detektiv je(kati ključavničarja ter ga pozvali, obležal pri priči mrtev. Drugi de- da naj blagajno odpre s silo. Ko tt-ktiv se je rešil in obvestil poli- se je ključavničarju po večurnem cijo. ^Medtem se je morilec zaba-Jdelu i>osre<"ilo vlomiti v blagajno, rikadiral in ko je obkolil hišo mo- so našli v njej mnogo odškodnine, oddelek policijskih stražni-jZato je zarubil eksekutor ves de- Medved napadel kravo na paši. V okolici Gospiea so dobili te dni redek obisk. S planine okoli ^letle se je priklatil ogromen medved v selo Brušani. Na paši je je privoščil kosilo j.e pustil ostan ke krave ter se umaknil zopet v planino. Velike goljufij« bivšega zagrebškega trgovca. Reška kvestura je izročila te dni policiji na Sušaku bivšega zagrebškega trgovca z drvmi in premogom. Fr. Isteniča, za katerim ('an - -so oblasti izdale že leta 1024 tira- kov- jih ie pozdravil s svincem ter. nar. izročil advokatom 40.000 mak lico. Istenič je imel v svojem ]>o- se branil več tir. Ko mu je pošla s pripadki. ostanek pa deponiral d jet ju vse polno nameščencev, od municija. se je udal. j pri sodišču. j Policija ga je ubranila le je kupčija šla vedno slab-jžavo Pred razjarjeno množico, ki , L 10Vnf,notoval nena J« je hotela linčati. Mož je na ibr gornj e na Clat^roda OTON SE NE VRNE NA DŽARSKO. MA katerih je pobral tudi kavcijo, i Iver mu še, je leta 1924 odpotoval nena-! "a J doma v Milan, vedštvo podjetja že umobolen. pa poveril ]>red odhodom svojemu uradniku Era. Neumann«, kateremu je izjavil, da se vrne čez nekaj dni. Ker pa so od tedaj pretekli meseci, in meseci, so lat eni- Rakor M doznava (la bj cevi nameščenci uvideli, da so bdi se h[{ pr[nc Si]cst Burbonski fla]je osleparjeni in so dogodek prijavili f.asa mu(in v Blulimp^tL 0n je policiji. Oškodovani so bdi skup-^j na potovanjll po Afriki. Pač no za preko 100,000 Din. Za Iste- pa nje?ov mlajgPbrat bil ničem je bala izdana nato tira- Budimpešti in vodil pogajanja o raznih finančnih zadeVah "bivše S Sušaka so sleparja prepeljali cesariee Zite in nadvojvode Oto-v Zagreb, kjer je bil zaslišan. Pri- M ki sp S0(laj v LuksPm znal je hladnokrvno, da je takoj bup?u po Je]ji pokoino?ra oesarja po prihodu v Italijo v Milanu vee Rar]a bo Qton zndnia dva „imJia. tamkajšnjih trgovcev ogoljufal za zijcjka razrcda dovršil v benedik-preko 12.000 lir, nakar je bd are-. tinskem 2avodu v Luksembnrgu. tiran in obsojen. Cim je bd «pu- Tndi vesti 0 vrnitvi Otona na ^la-ščen, je bil 27. aprila takoj izroče^ džawko so napafne. Ta povratek jug. oblastim na Sušaku. je v sedanjem času nemogoč, ker Stimson podal svoje poročilo. WASHINGTON, D. C., 24. maja. Henry Stimson, ki je kot osebni zastopnik predsednika Cool-idga izvedel prisilno pomirjenje Nicarague v interesa "Wall St., je dospel včeraj zopet v Washington ter podal predsedniku svoje poročilo. ______-__ ena Albrehta za kralja, druga pa Otona. Glede kave i j svojih nameščen-|obstojita med madžarskiini ^ cev, ki jih je zapravil, se Istemc m5sti ^ sfpnji od katerib ho?e Izgovarja, da so mu bile izročene kot posojilo, ne pa kot kavcije. Sicer pa v polnem obsegu priznava svoje obveznosti napram bivšim nameščencem. Izročen je bil takoj državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. Franjo Istenič je bil rojen leta 1989 na Brezovici. Pozor atatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerib kupujete ali naročate in ste z n jih postrežbo zadovoljit^ da oglašujejo v listu "Glas Na roda**. Š tem boste vstregli vsem. Upravm. *GIas Naroda* Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNTy> tudi deci. naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt St., New York, N. Y. Xovi časi, nove navade, novi o-hičaji. Moderna doba je vse iz-premenila. Celo nekatere cerkveno obrede. V tem oziru pride posebno protestantska cerkev vpoštev. Ženske so se osamosvojile. Ženske nočejo biti več nikomur pokorne. niti svojemu lastnemu možu ne. Dogodili so se slučaji, ko se ženska samo vsledtega ni hotela poročiti. ker jo je mašnik vprašal pri poročnem obredu, če bo svojemu možu pokorna. Prej je bilo drugače. Prej sfa oba tjavendan odgovorila '"ja". ne da bi pazila na mašnikovo vprašanje. Danes so pa ženske neodvisne. Nikomur nočejo biti pokorne. Najmanj pa svojemu možu. Vsledtega je začelo vodstvo pro-testantovske cerkve razmišljati, če bi ne bilo umestno; odpraviti to nadležno vprašanje pri poročnem obredu. Večina je.bila, da se ga odpravi, in večina je zmagala. Sedaj protestantovski pastor vpraša: — Ali ga hočeš zft moža ? — Ja, — pravi nevesta. 1": — Ali jo hočeš za ženo? — Ja, — pravi ženin. Pred oltar je stopit čuden piir. Ona je bila velika, močna, odločna in bogata, ženin je pa kot kupček nesreče stal poleg nje. Stari mašnik. ki se ni brigal za nove odredbe, je po stari navadi vprašal nevesto: — Ali boš svojemu možu pokorna ? V nevesti je vse vzkipelo. Jezno je siknila skozi zobe: — Kaj mislite, do sem crazy? Razmišljen ženin, ki je komaj eaka!, da bo cerimonije konec ter ni slišal nobenega vprašanja, je pa rekel z vso odločnostjo: — Ja ... * V farmarjevi družini so pričakovali vesel dogodek. Farmer je bil najel babico, in še dve ženski, da sta kuhali služinčadi in stregli o t ročnici. On pa ni imel časa. Veliko njivo je bilo treba pognojiti. Ko je naložil prvi voz gnoja in fural mimo hiše, je stopila babica na prag ter mu rekla vse vesela: — Čestitam vam, fant je. — Hvala Bogu. — i« odvrnil in Trudni in Nervozni Ljudje Naj-:°flPelifl "a njivo, dejo Novo Veselje v Nuga-Tone. | naložil drugi voz Je učinkovita in hitra. j Snoja in ko je dospel do liiše, ga Kri mora imeti železo, žive, pa *ven-■ ^ Pozdravila babica na pra- le-. Nug-a-Tone daje železo krvi in žvepl . cr\t : živcem. Ista je znanstven graditelj krv in živcev. Čudovito je kako hitro \uga Tone povrne življenje in mo<5 izčrpanim živcem in mišicam. Napravi rdečo kri I Farmer je nekaj zamrmral ▼ motne in mirne živce In pojača njih brado in Zapeljal na njivo. moi: vstrajnost. Daje blažilen spanec. "i . . .. „ . , _ . i , -Naložil je tretji voz jrnoja. Pri- doLer tek, dobro prebavo in mnogo nav- v *v »-j dušenja in ambicije, če se dobro ne po- do hiše. ga je čakala na pra- tutite, je vaša dolžnost, da jo poskusite gll babica rekoč : Vas nič ne stane ako vam ne stori do- __ čestitam vam. Še enega fan- bro. Je prijetna za vil vat l in poCutiti se. . ..... _ . , , . " , , . , , ta ste dobili. Trojeki so. liosie boljši takoj. t'e vam je ^e ni pred- ** pisal vas zdravnik, potem pojdite takoj Farmar je pljunil predse in za- v lekarno in kupite Nuga-Tone. Ne mrmral : sprejmite nadomestil. Vživajte jo par, X0, sedaj je pa čas, da zašta-dn in če se ne počutite boljSi in če ne tT , . .. zgleda te boijfii, nesite ostalo nazaj le. P»m.— Vrgel je vde vstran iz p re-karnarju. ki vam bo povrnil vaS denar gel konja in odšel V hiŠO . . . IzdelovateVji Nuga-Tone zahtevajo »d I ^ vseli lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Prt I Radio je velika in važna izuijl-poročena, jamčena in na prodaj v vselv ba. lekarnah. —Adv't,' /"i__•, • , , __j Človek pritisne na gumb, pa H^I^^H^IHHflHHIIH^B Ivsakovrstne koncerte, petje predavanja. Toda iznajdba še ni izpopolnjena. Izpopolnjena bo šele takrat, ko bo mogoče potom radija do grla Jnaliti s polproeentno brozgo vsakega apostola, ki nam pridiguje po radiju o blagrih prohibicije. In tedaj bo aparat izpopolnjen, ko bo mogoče potom njega iz Evrope in iz Kanade dobivati, česar ni mogoče dobiti v Ameriki. — Zlodja, — je rekel rojak, — če fotografije pošiljajo potom radija iz Evrope v Ameriko, zakaj bi pa pijače ne? ... * Neki londonski časnikar je u-gotovil, da se ministri čisto nie ne razlikujejo od drugih ljudi. Ali je hotel s >tem napraviti mi-j nistrom poklon, ali j? pa hotel Iju-di razžalitik !/ t-, . največji slovenski dnevnik v Zdr, državah. — Čestitam, še enega fanta ste dobili... nlm-fj.- GLAS NARODA. MAJA 1S27 AUCE DELYSIA RAZTRESEN ŽENIN Cerkev St. Mary je bila polna licu. Družice so bilo nevoljne, vse mi moreš odpustiti? Pozneje bom ŽIVAHNA PLEMENITASINJA boljše družbe, gospa in gospodov. Vsi ti so prišli prisostvovat poroki Jack llawleva in Margarete Off i I vie. Pol tueata družic in štirje'niso bile paži, oblečeni v esrobna oblačila, | prostoru, je |>od koroni pričakovalo ženina in nevesto. Orgle sa pričele z izbranim sporedom, ženinov drug se je ravnokar pripeljal in z udarcem dvanajste ure je nevesta v spremstvu svojega očeta stopila v cerkev. Prihod neveste je eelo družbo razmajal in bil povod marsikateri opazki in šnšljanju. kot je pač ob sličnih prilikah običajno. Prekrasna poročna obleka jo bila v pravem sorazmerju z nevestino telesno lepoto. Toda kje pa ostaja ženin? Zakaj se je neki zakasnil? Drug je šel pred cerkvena vrata, toda o ženina ne duha ne sluha. Kaj naj to pomeni? Preteklo je pet minut od določene ure, a ženina še ni od nikoder. Nevesta je postajala čim-dalje bolj nemirna. Ali je Jack pozabil ? Ali pa je--- Drug je hitel nevesti zatrjevati, tla je Jack najpoštenjši čhovek pod solncem ter jo prosil, naj bo prepričana, da bo gotovo kak zelo važen in tehten vzrok ženinove odsotnosti . « Deset minut je minilo, pa ženina še vedno ni bilo na spregled. Margareta je bila že razburjena, kar so tudi družice in paži opazili, in nastala je splošna vznemirjenost med vso zbrano družbo. Kaj naj to pomeni? so povpraševali drug drugega ter stikali glave. Ko je ura v zvoniku udarila četrt, se pa tudi nevestin oče ni mogel več premagovati ter je glasno zaklical, da se je vsepovsod slišalo: "To je in ostane neodpustlji-vo. Xa tak način mojo ubogo hčer iiisulirati, ne, tega mu ne more nikdar pozabiti". "Potrpite, prosim vas", je odvrnil drug, "stavim glavo, da bo Jack v stanu podati popolnoma zadovolj ivo pojasnilo, kje se je zadržal. Takoj skočim k telefonu in telefoniram na njegov dom". Planil je iz cerkve na poštni u-rad. ki je bil le par korakov proč, ter urno zahteval Jackovo številko. "Halo I Ilnlo! Ali je tam Ilaw-1 eve v o stanovanje?" "I)a, da", je odvrnil Jaekov slu-f?a. "Kje pa je vaš gospod?" je nestrpno vpil Fred v telefon. "Pred pol ure se je odpeljal v cerkev", se je glasil odgovor. "Toda v cerkev do sedaj še ni prišel. Ali je imel namen, da se med |>otjo še kje drugje oglasi? "Ne", je odvrnil sluga, "natančno sem slišal, ko je naročil šoferju, da ga pelje k cerkvi sv. Janeza". "Kam? Sv. Janeza? O Bog se n-smili! Napak, popolnoma napačno! Poroka se ima vršiti v cerkvi St. Mary". Fred je obesil slušalo, treščil iz poštnega poslopja na ulico ter u-stavil mimovozeči avtotaksi in naročil šoferju, naj vozi za žive i;i mrtve k cerkvi sv. Janeza. Ko sta v divjem diru dospela tja, je res videl, kako Jack stoji pred cerkvenimi vratmi, sam, čisto sam. "Kaj pa počenjaš ti, ti .bedak neumni!" je zatulil Fred na obupa-jočega ženina. "V^j so zbrani in čakajo v cerkvi St. Mary. Hitro skoči v avto, sicer ti vse kosti polomim". Med vožnjo je, ves prepaden nad to nesrečo, pripovedoval Fre-du, da se je to zgodilo najbrž vsled njegove splošne zmedenosti in razburjenosti. Vso noč ni zatisnil očesa. O, uboga Margareta! Mu bo li kdaj mogla odpustiti? Medtem- pa je ' nevesta-islonele na stolu ▼ cerkvi St. Mary; in de-bete solze se je jezilo, najbolj pa še Marga- vse pojasnil.' retin oče, ki je pri tem rabil tako robate besede, kakršne morda še izgovorjene Pogledala ga je, z vso ljubezni- (jo, uprla vanj oči, malo prej jok, na takem^gporoka se jt,f J žarela. Margareta pa je bila svo-Zunaj cerkve so se začudili gla- jega Jaeka, ki je vseeno prišel. ta7( sovi in takoj nato sta dva moška ko vesela, da zase ni zahtevala ni-1 planila v cerkev. Prvi je bil Jack, ti pojasnila, o zakasnitvi. Je že Stopil je k nevesti in rekel: "Ali tako na svetu! PRIZOR IZ RAINER NARODNEGA PARKA MUMV Milica. »AtH 0 C.' Na sliki vidie lady Louis Mountbatten s svojo hčerko. S svojim obnašanjem je baje povzročila, da je bil njen mož lord Mont-batten izgnan iz kraljevskega kluba v Cowes. Na nekem plesu je neprestano plesala z ameriškimi gledališkimi igralci, kar pa nikakor ni ugajalo angleški kraljici Mariji. r VABILO na VELIKO SLAVNOST DESETLETNICE SLOVENSKEGA DOMA V GIRARD, OHIO. ki se vrši 30. maja ob 2. uri popoldne. i. 4. 6. 10. 11. 12. vi. P R o C R A M : Pozdravili Kovor ...................... predsednik Slov. Doma L*pa naša domovina .................... igra Mladinka xi>dl>a Nastop pev. društva Zvon iz Newburg, Ohio. jhhI vodstvom Primoža Kogoja. Overturn iz ".Mignonette"......................Mladinska godita Nastop pev. društva Strossmayer iz Youngstown. Ohio. Nastop pev. dr. Ljubljanski vrh, (iirard. Ohio, pod vodstvom Primoža Kogoja. Deklamarija .................................... Zora Poir-ič "Operatfe Mingle" ........................... Mladinska ^.»lbu Glavni govornik Frank Zaitz urednik "Proletarca". (Mr. Za it z je na govorniški turi ]«» vzhodnem «»blo |mm! avspu-iji kolifcreiM-** klubov in društev izobraževalne akcije* Old Favorite Selection ...................... Mladinska g<»dl>a Skupni nastop pevskih društev. Hej Slovani! ................................ Mladinska godita Prosta zabava in ples do polnoči. Vstopnina za moške 50 centov, za ženske 23 centov, otroci brez spremstva sfarišev 15 centov. Vabljena so vsa cenjena društva in slavno občinstvo, da nas izselijo. ZA VSESTRANSKO POSTRE/.P.O HO I>ORRn PRESKRIiUENO. Na veselo svidenje 30. maja v Slovenskem Domu. ODIioR. na?« \ UNOIKWOOD A UNDER WOOD, N. V. Rainer Narodnem Parku vzbuja pri turistih veliko skupina medvedov, ki so skoro popolnoma krotki. zanimanje Kje ljudje na jdal je žive. Splošno je mnenje, da ljudjejčija. Zanimivo je to, da inu^Svi- na jdal je žive v toplih pokrajinah, j ca. kamor se zatekajo vsi zdravja toda statistika dokazuje nasprot- željni jetični ljudje, sami šest sto no.' Bolgarija, ki še dolgo ni tako i let starih ljudi. topla kot Grška, ima petkrat to- , , , _ , ■ , - ' N skandinavskih državah je sto liko sto let starih prebivalcev in c<.a„ , • , , , 1 | let star človek jako redek pojav. tudi Nemčija jih ima več kot pa Španija jih ima pa okoli štiristo. Francija. Vemo pa. da je Fran- Ivo je Španija nameravala dati po-cija, posebno južni del. mnogo gor- kojnine najstarejšim prebivalcem NEBRASKA Omaha. P. Hroderlek. poznajo bolezni raka in še nikoli ni bilo takega slučaja. Vsekakor Živijo ljudje najda- NEW YORK lje tam. kjer najbolj redno in znjerpo živijo, seveda ako druge okoliščine temu odgovarjajo. keja pc-krajina kot pa južna Nem- Razne vesti od vsepovsod BOJ S TEPEGUAS-MRAV-LJAMI. Nemški učenjak dr. Ewers opisuje v angleškem listu svoje skušnje s strašno mravljo Tepeguas, ki je doma v Mehiki. ''Slišal sem kar naenkrat nekaki pip, pip, nato pa vedno močneje in ugotovil sem, da prihaja glas izza kredence. Spomnil sem se, da se tam na-i ha ja mišje gnezdo. Vedel sem, da so se mravlje lotile miši in da jih bodo žive požrle, kajti kar te črne, šesteronožne mravlje dosežejo, jim ne xiide več. Prišle so do mojega stola, dvajset, sto, tisoč, brez-števila. Ali hočejo mene? Mravljam je pač. vseeno, miš ali človek. Stopil sem na mizo, prilezle so za menoj, vzel sem v roke robec, da bi jih prepodil, pometal sem jih raz mizo v pravo pravcato črno morje po tleh. Stoli so bili popolnoma na debelo pokriti z njimi. Treba je bilo misliti na to, da se umaknem, kajti vsak trenutek me bodo dosegle in prepozno bo. Stopil sem na umivalnik v velikansko umivalno skledo, napolnjeno z vodo V kratkem je bilo vse okoli mene pokrito z mravljami. Kaj hočem sedaj? Skočiti na tla in bežati iz hiše? Zdelo se mi je. da bom skočil do kolen v nakopičene mravlje, kajti vsepovsod je bilo videti kot črno valovje. Potem pa so pričele lezti v vodo in napravile nekak most, da bi tako prišle do mene. Po glavi mi je šumelo, zdelo se mi jc\ da me mravlje že glodajo na tisočih mestih telesa, oči so me boiele od nenavadnega prizora, jezik se mi je prisxisil in zakričal sem ter skočil. Ne vem, zakaj tega že prej nisem storil, skočil sem na sredo postelje ter zlezel pod odejo in bil sem rešen. Noge postelge so namreč stale v posodah, napolnjenih s petrolejem — niti ena mravlja ni prišla v bližino posod. Drugo jutro mi je stara postrež-niea prinesla kavo. pogledal sem okoli sebe, toda nič posebnega nisem opazil. Vprašal sem jo, ako ni nič opazila ponoči. Smeje je prikimala. "Seveda, tepeguas so bile tu". ZA NEKADILCE. cijsko sredstvo ne bi tako temelji- ugibajo, kako bi se uvozu uprli. to čistilo hiše"._ [A ^er to ni kar tako lahko, tudi j sami pripravljajo velike filme. KAZNOVANA BAHAVOST. j ki bodo ustrezali vsaj približno kot ameriški in sedaj nemški. Neki londonski trgovec je imel vsega, kar si je kdo poželel. Nikdar ni bilo slišati, da bi bil rekel, te ali one stvari nimam. Nekega dne je stopil v trgovino mož, ki je vprašal ako imajo hlače za moškega, ki ima samo eno nogo. "Seveda, seveda", je hitel trgovec zatrjevati. "Kakšne vrste pa želite V "Salonske hlače, najboljše kva litete, ki jih imate'*. Trgovec je izginil v ozadje trgovine. poiskal par najboljših hlač, vzel škarje v roke ter odrezal desno hlačnico. Nato pa je prinesel v trgovino ter položil pred kupea. "Da. da. take vrste bi rad. Koliko pa stanejo?" "Trideset šilingov". "Dobro! Dajte mi jih en par toda z odrezano levo hlačnico". Trgovec je omedlel. vsakega kraja, so se komisarji začudili velikemu številu onih, ki so pokojnino reklamirali zase. V Valeneiji so naleteli na zidarja, ki je bil 136 let star. Irska je zdrava dežela. Pred par leti je tam umrl "William Stuart, star 120 let. Južna obala Anglije je v zdravstvenem oziru na boljšem glasu kot severna. Mesto Brighton ima poprečno vedno tri ali štiri stolet-nike. Polotok Portland pa je od cele Anglije najbolj zdrav kraj. Zrak je čist, ljudstvo živi preprosto in težko dela. predvsem pa je zelo zmerno v pijači. Prebivalcev ima 1.1.000 in povprečna starost na ondotnem pokopališču pokopanih je 81 let. Portlandci so visoko raš-čeni ljudje in baje potomci Feni-č a n o v, kateri so se tu prvi naselili pred 2000 leti. Najbolj zdrav kraj v Franciji je vasica Aumone. Samo petdeset prebivalcev ima, toda med temi je dvajset takih, ki soj stari nad 80 let. Samo en kraj v Evropi je še. ki se lahko meri s ta prostor za nekadilce. Ako misli-! to vasjo, in sicer španska vas Co- Andrew Carnegie, ameriški milijonar. je ob priliki neke gostije povedal ta-le pripetljaj: 'Vozil se nise p(» železnici ter se vsedel v vagon za nekadilce. Na neki postaji je vstopi! starejši mož, se vsedel meni nasproti, ter prižgal navadno pipo. "'Ta kupe je za nekadilce*, sem pojasnil možu. "Vem. gospod, samo tole fajfo bom pokadil". Res jo je pokadil, toda takoj pa novo nabasal. "Saj sem vam že povedal, da je KONKURENCA V FILMSKI INDUSTRIJI. Znano je, da je Evropa najboljši odjemalec za ameriške filme. Nemčija, kakor tudi druge evropske države, se trudijo, kako bi ta nepotrebni uvoz omejile. Seveda je to mogoče le na ta način, da razvajeni kino-publiki nudi res kaj primernega kot zna to Amerika. Nemčija je napravila velikanski film "Metropolis", katerega kažejo že tudi na Angleškem. V tem filmu je videti prerokovanje, kako bo leta 2027, torej čez sto let, kaj bo do takrat industrija in delo doprineslo, kako bo živel kapitalist v svojih nebotičnikih in kako delavec v svojem posebnem mestu — pod zemljo. 37 tisoč ljudi nastopa v tem filmu, ki je res nekaj veličastnega. Vsebina filma je. kako kapitalist zahteva od delavca, da dela avtomatično, kot stroj, ne pa da dela tudi s srcem. Konec tega velikega filma, ki traja polne tri ure, je, kako ve- te še nadalje vztrajati pri kajenju, vas moram naznaniti sprevodniku". Pri teh besedah sem mu izročil mojo vizitko. Možakar jo je pogledal.i spravil v žep ter — prižgal tobak. Na naslednji postaji pa je odšel v drug oddelek. Poklical sem sprevodnika, mu vse pojasnil ter zahteval, da dožene ime in naslov dotičnega moža. Sprevodnik je odšel ter se kmalu vrnil. Nagnil se je k meni ter mi zašepetal: "Jaz na vašem mestu bi onega gospoda ne naznanil. Ravnokar mi je izročil svojo vizitko. Tu je. po- Zastopniki "Glas Naroda"! ______ Vsak zastopnik izda potrdilo za svo. ! to, katero je. prejel. Zastopnike roja- I kom toplo priporočamo. • Naročnina za "filas Naroda" Je: Za eno leto $6.00; za pol leta $::.00; za štiri mesce ?2.00; za «Vtrt leta $1.50. Naročnina za Evropo Je ?7. za eno leto. Zastopniki kateri s« pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. San Francisco, Jacob Lausin. COLORADO Denver. J. Schutte. Tueblo, Teter Culig, John Germ, Fr. Janesb, A. SaftiC. Salida. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verblcb. Chicago: Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Lauriili. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicb, J. Zaletel, John Kren, Joseph Ilrovat. La Salle, J. Spelicb. Mascoutah, Frank Aujnistln. North Chicago, Anton Kuhal. Springfield, Matija Barboricb. Summit. J. Horratb. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Kansas City, Frank Ža^ar. Pittsburg, John RepovZ. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Yodoplvec. MICHIGAN bena. V tej vasi osem let niso Calumet, M. F. Kobe, imeli nobenega mrliča. Tudi bo- Detroit, J. Barich, Ant. JanezUh. lezni je bifr) tako malo« da je zj^v(MINNESOTA nik obupal ter se preselil drugam, j " Chishoim, Frank vedal. GUbert, Ix)Uis vessel. Denver v Coloradi ima svetov-j Hibbing, Jobn Povše. ni rekord salnčnih dni v letu. Od Virginia, Frank Hrvatich. 365 dni jih je bilo lani samo devet MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, Gregor Zobec. brez solnca. To in pa snh gorski' zrak, povzroča, da je to pravzaprav najbol zdrav kraj na svetu. Tu se zdravijo tuberkulozni in vsakteri drugi bolniki, le oni s srčnimi hibami ne prenesejo visočine.' Nekateri otoki v Pacifiku so po-' vsemi Washoe, L. Champa. Gowanda, Karl Sterntsbn. Little Falls, Frank Masle. OHIO Karberton, Jobn Bnbtnt. Cleveland. Anton Bobek, Cbarles Karlinirer, Louis Kudman. Anton Slm-cieb. Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nasorte. Lorain, Louis l'.aiant in J. Kumše. Niles, Frank Kogov.šek. Warren, Mrs. F. Itu< bar. Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaksbe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavee. Ciaridge, Fr. Tushar. A. Jerlna. Conemangh, J. Brezovec, J. Pike, V. Itovaušek. Crafton, Fr. MacLek. Export, G. PrevlC, Louis Supančič, A. Skerlj. Forest City, Matb. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Yal. Peternel. Grecnsburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-rcnchack. Invin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko. roshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Anton Osolnllu Manor, Fr. I>emsbar. * Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, Jobn Zust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, T«. Magister, vine. Arh in U. Jakobkh, J. Genu, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. Seli i f rer. West Newton, Joseph Joran. Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West A Ills, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taneb«»r. Diamondville, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele. J. Černe. likanska delavska armada korat In pa še vesela je bila. kajti vsa'ka proti katedrali in se na cerkve- golazen je zdaj proč, nobene podgane ali miši ni več, ne pajka, ne stonožca ali ščurka, vse so mravlje -'poapravile", nobene desinfek- nih, vratih pobotata delo in kapital. Angleži s skrbjo gledajo na razvoj nemške filmske industrije in glejte. To je namreč Mr. Andrew sebno zdravi, med vsemi pa naj-Carnegie, ameriški milijonar". j bolj Pitcairn-otok. na katerem ne IZ ŠPORTNEGA SVETA 4WDIM0tt« W—WIOt^Ty Tekač, 'Koming Bre^au je" pri tekmah v Lipskem preletel razdaljo i 100 metrov v desetih sekundah. - j Potovanje v juniju. Kdor se pripravlja za potovanje v domovino tekom junija, se naj pridruži izletu, ki ga priredi Francoska družba s parnikom u 99 FRANCE dne 11. JUNIJ A Nas rojak, kapetan Konstantin Joksimovič, bo vodil ta izlet ter kot izkušen potniški spremljevalec , bo skrbel za vsako udobnost potnikov na parniku in na potu prav do Ljubljane. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaiidt Street : New York, N. T. jSp^N^-tKŠI?^" »v GLAS X A RODA, 25. MAJA 1927 SPUN TULITI Napis* 1: IVAH TUKGENJEV Cilji in pravci italijanske zunanje politike. Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) IX. Krnil, ki je stal še vedno pri oknu. tudi potem ko K v - -- • , i , . 1 glede Abesmije in mnogo drugih' vedoval jint j.- nato vsakovrstno stvari o svoii materi, i -t j , .. . ,. ., ' ugodnih gospodarskih m politic- «srmr? iVtav t>„ ng - , ■ •o, eel o O pudlu Tartagliji in o njih življeiju in poče-L v t+ »CKAM'ON. Pa., 23. maja. — i nih J.ogodb. Za zadovoljitev Ita--Scranton, Wilkesbarre in drugi hje so prispevale mnoge države. Jokpofjll dvajsetih milj v okra.;sarao vMel. pa6 pa tudi ob(,util. samo Francija n.e A prav od nje]jih Laekawanna in Lu2erne so bi- kajti padel sem pri vožnji preko .mislijo Jtalijam, da imajo veliko,,^ v-oraj zjutraj pretreseni. Uo Jnasu eksplo L^ me je \rf?ovec čakal pri zije ni bilo v poslopjih nobenega; stranskem vhodu v gledališče, v človeka. rokah pripravljen dolg: nož... Zadnji ostam»-k jilahosti j«» pri Emilu popolnoma izginil. Čutil je naenkrat veliko privlačnost do Sanina, — in ne morda raditega k"r m u je slednji pn-jSiijegn dne rešil življenje, temveč ker je bil J zahtevat i. Tako se že leta 1D25'-tako ljub./njiv «'• lovek! T'ved<-1 je Sanina v vse svoje skri\ veliko vn. un» . p. uda rja I, da hoče njegova mati na vsak način na-lljirm padali klici: Xa Pariz! praviti i/ nj.-^.i ir-j..-a. da pa ve ."isto natančno, da je rojen za u-! Italijanska zunanja politika se melnika. godbenika ln vc.i. (.ledišče j«> njegov pravi poklic; celo1 gildje v dveh pravih; kolonije in P.mtaleon ga pndjiira v tem. le gospod K hibe r stoji na strani nje- neodrešene zemlje. Vse. ostalo je(ral. •.rove matere, ki se /aliforjr jnisti preveč vplivati od njega. ^lisel sama. da se a napravi trgovcem, je izšla iz gospoda Kluberja. po ko- izma "mimo• vajo toaleto ter je napisal pismo na prijatelja v Berlinu. — -Ie še prezgodaj. — je rekel Sanin. — To ni nič. — je odvrnil Krnil ter s,t dobrika je privil k njemu.!- . . , ^ i, , . , Minami: Savoj^ko. Nizzo, Korziko '"]' najprv-o l-!vv;< na pošto in nato k nam! Ciemina bo taknlq,..,.. ________i._ xi'^ela' Zajtrkovali boste pri nas. Mami lahko rečete nekaj ozabil. — j(» odvrnil Sanin. roii Franciji v Nemčiji, ajje v oporoki kožo zapustila. Dalj "Vroče.' Kaj? kje? Kje pa je odhitrl ven, da preskrbi za zajtrk, potiem ko je še enkrat Locarno ji je te nade razbil, nakarjjo je ustrojiti ter v usnje iz te kakšna vročina ie glasno vpra- se je zadovoljila z arbitražno po-j kože pustil vezati svojo knjigo|ševaj tako da so ga lahko vsi gostje v salonu slišali. "To pravite, da je vreče?" je fttetaiije pamiko* - Shipping Ham* ---n^i na ti. maja: Albart BaJlin. Ch«rboar», Hambur* 28. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bra-mtD, Cherbourg. SI. maja: Aqultanla, Cherbourg; Thurlngt«, Hamburg. 1. junija: Tre«. Itoosevelt. Cherbourg. 2. Junija: Bremen. Cherbourg. Bremen; Xew Tor k. Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Taris. Havre: .Majestic, Ch<-ri...ure: •Koi«-rdain, Boulopie-sur-Mer In Jtot-terdam. 7. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen; Resolute. Cherbourg. Hamburg. 8. junija: Berengaria. Cherbourg. 9. junija: Deutschlanil, Cherbourg. Humbuig 10. junija: Columbus. Cherbourg. Bremen. 11. Junija: Leviathan. Cherbourg: Franrc, — Havre: Homeric. Cherlx.urg: Volen dam, B«»ul">Kne->iur-Mer in Rotterdam 15. junija: llauretania, Cherbourg; Oeo. Washington. Cherbourg, .Bremen. 16. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: iluenciien, Cherbourg, Bremen: O- lympic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. junija: Aquitajiia, Cherbourg: PrtHident Ilanllng, Cherbourg, Bremen. 23. Junija: Pres. WJlson, Trst (Skupni Izlet): Hamburg. Chtrbourg-, llarnburK. 25. junija: New Amsterdam, Boulogne-sur-Mer, Rotterdam: I'aris. Havre: Majestic, ClierUnir«. 29. Junija: Bcretigai ia. Cherbourg: Trea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Westphalia, Hamburg. 2. julija: Leviathan, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; lie de France. Havre (Skupni Uletl: Homeric. Cher-l»-»ursr; Rotterdam. Boulogne-wur-Mer. Rotterdam. 6. julija: Muuretania. Cherbourg; Columbus Cherbourg, Bremen; Albert Ballhi, Cherbourg. Hamburg. 7. julija: -Martha Washington. Trst. 9. julija: Af|iiltania. ChfrfKjurg; Franre, Havre; Olympic. Cherbourg. 12 Julija: Berlin, Cher)K>urg, Bremen; Thu-rinRla. Hamburg. 13. Julija: tleorge Washington, Bremen. Cherbflurg, 14. Julija: New York, Cherbourg, Hamburg. 16. julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen: Taris, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. Julija: Berengaria. Cherbourg. 21. julija: Muemhen. Cherbourg, l;remen; Deutso ležali krotr njenih n,v-i. m njih blesk ni nn niso toliko naperjeni proti Ju-'bil one dni ubit. {sem ]irišel nekoč v tako pokraji- ni vsli.l tena prav nir zmanjšan, lilediea je dajala njenim klasično- ,10 fia so sol učni žarki povzročali sirovim pot« zain eelo nekaj skrivnostnejra in ljubkega. Sanin se j( i-iidil dotičnoga dne predvsem nežni lepoti njenih! rok; če je polnila nazaj svoje .*rne, bl.>st?če so kodre ali jih gladila, ni mogel odvrniti svojt-jra po tried a od teh gibčnih, dolgih prstov, ki so stali drug od drugega kot oni na Rafaelovi sliki Fornarine. Zunaj je bilo zelo vroče. Po zajtrku so je h o t*. I Sanin posloviti, n rekli -o mu. da je na take dni pač najboljše, če se človek sploh ne premakne z mesta. <>n jo pritrdil tor ostal. V zadnji sobi je nilo hladno. Okna so vodila na majhen vrt. ki je bil posajen z akacijami. Neštevilne Ivi-eele. oso in čmrlji so švigali enotno in pokojno med cvetovi; skozi napol zaprte polknice in navzdol potegnjene zavese je prihajalo njih neumorno brenčanje v sobo. Sanin je dosti govoril, kot prejšnjega dne. a ne več o Rusiji in ruskem življenju. Da napravi uslugo svojemu nxlademu prijatelju, katerega so poslali takoj po zajtrku k gospodu Kluberju. 3c praktičnim vajam v knjigovodstvu, je pričel govoriti o solnčnih in senčnih straneh trgovskega in umetniškega poklica. Prav nič so ni čudil, ko je branila gospa Iienora trgovski poklic. — IV je človek umetnik in posebno pevec, — je trdila ter napravila energično kretnjo z roko, — mora tudi stati na prvem mestu! Številka dve ni že vredna prav nič in kdo nbnre vedeti, da bo postal nekoč veličina prve vrste? Pantaleone. ki m* je udeležil pogovora fbilo mu je dovoljeno kot dolgoletnemu služabniku in staremu možu seclieti v navzočnosti svoje gospodinje; Italijani se itak ne brigajo dosii za etiketo) — se je seveda z veliko vnemo zavzel za umetnost. Resnici na ljubo rečeno. so bili njegovi razlogi zelo slabi; govoril je večinoma o tem da mora biti Človek v posesti d'un certo estro dmrpirazione, — neke gotove navdušenosti! Ctospa Lenora je k temu pripomnila, da je moral imeti brez dvoma ta "esfro" in da kljub temu... — Imel sem sovražnike, — je rekel Pantaleorfr temno. — Tn odkod veš, da ne bo imel Emil nikakih sovražnikov, če bi se prikazal pri njem ta "estro"? — Potem napravi iz njega branjevca. — je rekel Pantaleone jezno. — Oiamhattista bi toga ne storil, čeprav je bil on sam slaš- čičar. — Gian.battista. moj mož, je bil pameten človek in če SC je dal zavesti v svoji mladosti . . . Staree pa ni hotel slišati ničesar več ter odšel ven, potem ko je Očitajo vzkliknil: — Ah. Giambattista! . .. Gemma je vzkliknila, da bi Emil. če bi občutSl kot patriot ter hotel posvetiti vso svojo silo oproščeijti Italije, paič lahko doprinesel kot žrtev visoki in sceti stvari zavarovano bodočnost _ a gledišču? Ne! Pri tej priliki se je gospa Lenora zelo razburite ter prosila svojo hčerko, naj vsaj svojemu bratu ne meša glavo ter se zadovolji s tem. da ostane sama tako obupana republikanka. Ko je rekla to, je pričela gospa Lenora stokati ter tožiti radi svoje f^ave, ki ji bo takoj "počila*' Tz ozira do gosta je govorila gospa LenJora s svojo hčerko francosiki. / . '- V / (Dalje prihodnjič.) 'k h življenje slavnem komika. Fred Kitchen je brez dvoma eden največjih gledaliških komikov na Angleškem. V velikem angleškem listu objavlja svoje spomine. kjer med drugim pripoveduje : Nekoč sem bil na potovanju z gledališko dražbo, s katero pa smo bili vedno v velikih finančnih tož-kočah. Ko smo nekega dne vrgli vkup, kar je kdo imel, češ. da si bomo potem na enake dele razdelili, je končno prišlo na vsakega po tri penije in pol. Ker nismo bili že dalj časa nikjer na gotova-nju in smo bili "brezposelni", je družba mene poslala v Runcorn, da bi se tam dogovoril z lastnikom ondotnega gledališča glede gosto-anja. Celokupna družba je komaj toliko spravila vkup, da sem imel za vlak. Seveda sem bil lačen in ko sem se pripeljal v Manchester, sem se vrgel na kos svinjine in kru ha. nato pa še kozarec piva. Za na-daljno vožnjo nisem imel denarja, zato sem šel peš. V bližini mesta Runeorn sem opazil, da je treba na mostu plačati mostnino. Imel pa nisem nobenega penija več v žepu. Že sem mislil, da se bom moral vrniti, ne da bi kaj opravil pri gledališču, ko seip opazil, da gredo preko mostu delavci iz bližnje tovarne, ter da ti nič ne plačajo. Moj problem je bil rešen. Potegnil sem ovratnik suknjiča čez u-šesa, potisnil kapo na oči ter šel čez most kot tovarniški delavec, Dotični družbi še danes dolgnjem mostnino. Ko smo v Rnncornn gostovali, se nam je slabo godilo, kajti ljudstvo je bilo silno izbirčno. Po prvem dejanju, ki je slabo izpadlo, je prišel lastnik gledališča k meni z vprašanjem, če znam peti, za nameček seveda. Povedal sem mn, da znam samo dva knpleta: "Jaz bom pa mam povedal" in "Več podla ba potrebce". Pa ttidi to sem pov: mehurje, ki so se delali na ledenih skladih, na katerih smo sedeli, da nam ni vročina udarila na možgane. Tam je bilo vroče tam, ne pa tole, kar je danes tu pri vas. Voda v reki je vrela, živina goveja in druga, je lazila okoli, vsa osmo-jena kot kos suhega mesa iz dim-1 včasih, takrat nismo smeli iz hiš, ker sicer bi nas deževne kaplje poparile. Tako da je---". "Če boš tako lagal, boš nekega dne zopet prišel tja', je mirno pripomnil njegov znanec. IZ DEŽELE KLUBOV V Londonu so klubi, kakršnega si človek pač zamisli. Delavni stan ima brezštevila klubov. Svoj klub imajo natakarice, dražbeniki, ko-čijaži, vdove, muzikantje. anarhist?, verižniki. dimnikarji itd., vse brez konca. Treba bi bilo celo mu povedal-, da nimamo godbe, ki bi petje spremljala. "Nič ne de*', je rekel gledališki magnat, "Ie zažvižgajte mi napev, pa vas bom skušal spremljati na glasovirju, moja žena bo pa gosli nika. In kadar je deževalo, a le igrala". Dobro, toda kako ta intermezzo vplesti v igro "Privatni tajnik", katero smo igrali? Pa smo bili kmalu domenjeni. Vstopil sem z Marsdonom na oder in pričela sva dialog: "Prav dobro se imaš tukaj". "O, prav nič mi ne manjka, Cattermole'. "Ali si ne zaželiš včasih nekdanjih veselih dni, ko si bil še samec? Koliko veselih ur sva vkup prebila". "Se li še sp'ominjas komičnih pesmi, katere si ob takih prilikah pel ?" "O, še I" "Pa poskusi. To mi bo poklicalo v spomin nekdanje dni". "Pa naj bo!" To je bila izhodniea za "godbo" ifi pel sem z velikanskim uspehom. Naj še povem, kako sem prvikrat igral v Hamletu duha. Crellin in jaz sva bila za kratko dobo angažirana pri družbi, ki je igrala po mestih severne Anglije Nekoč sva morala kar "na brž' igrati, on kralja, jaz pa duha v Hamletu. Meni nikakor ni hotela vl«ga v glavo in mislil sem, da bom moral vse vkup opustiti. Crellin pa me je potolažil in obljubil, da bo za kulisami bral vi o go, jaz pa bom samo usta odpiral Ko sem nastopil, sem se od cele vloge spominjal samo še na "Čuj. Hamlet, čuj!" Ko sem te besede že večkrat ponovil, je nastala straša pavza. Crellin je pozabil, da bo za kulisami temno, zato je moral, čakati, da je ne^do prinesel svečo in vžigalice. Potem pa je šlo prav izvrstno in gladko. Ko sem z ust- stran. thf bi bilo mogoče samo imena klubov navesti. Eden najimenitnejših klubov službujočih slojev je "Yellowplushers" klub, katerega tvorijo lakaji in strežaji največjih bogatašev londonskega "West Enda. Pravila tega kluba so zelo stroga. Nekega člana tega kluba «n izključili. ker so ga videli, da je po glavnih ulicah mesta nosil pod pazduho zavoj. Razsodišče je reklo, da bi bil moral obtoženec, ako je že moral zavoj nositi, najeti avtotaksi in račun predložiti gospodarju. Klub dimnikarskih pomočnikov se tedensko enkrat sestane ter se posvetuje o umetnosti ometanja dimnikov. Kuharice imajo svoj klub in k mesečnim sestankom se shajajo v salonu neke aristokratinje, katera je večino leta odsotni iz Londona, Na takih sestankih pretresajo krivice. katere so se jim prepetile v teku meseca od strani gospode. [POKAŽITE TA OGLAS svojemu potniškemu ageatu! in povedal vam bo kako se zamorc voziti v staro do- movino najcenejše 2 udobnostjo. dobro hrano. IJudnostJo in vso Dostrež- bo. ki Jo želite. Oil ve. kako Je to mogoče storiti na ogrom - nih, hitrih parnikih kot so MAJESTIC, največji parnik na svetu, —» OLYMPIC, HOMERIC. BELGENLAND, LAPLAND. PENNLAND in drugih, ki so last i WHITE STAR LINE RED STAR LINE International Mercantile Marine Co. Xii&i dobri zastopniki vam bodo po-vedaJi. Ali pišite na. naš potniški department: Xo. 1. Broadway, New York City. Agitirajte za "Glas Narr.da", največji slovenski dnevnik v Ameriki POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STRČJ "OLIVER" Model 9. $25.— s, S strešico za slovenske črke č, š, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI . r. - _ Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj labko Tsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt Street* New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ K£or Je namenjen potovati t itarl kraj. Je potrebno, da Je pou-ien o potnlb listih, prtljagi ln dragih stvareh. Valed naše dolgoletne IzbuSnJe Vam mi lamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedrža^ljanl zatne/ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti s! morajo dovoljenjt ali permit la Washlngtona, bodisi 7» eno leto ali fl mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalega naaelnl-fkega komisarja. Glasom odredbe. Jtl Je stopila t veljavo SI. julijo, 1926 se nikomur reč ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskati vsak posUee osebno, bodisi v najbllžnji naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kodo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz starega kraja« Kdor Seli dobiti sorodnike al! svojce U starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jcgoslači je bo prlpugCenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvoto Je določena ca ameriške državljane, ki žele dobiti sem rtarUe la otroke od 18. do 21. leta ln pa m poljedelske delavce. imerlškl dZavlJanl pa samorej« dobiti sem iene ln otroke do 18. leta bres da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo r Washington. koraf. Fredno pod v sune te kaki pišite FRANK SAKSER .STATE BANK 9» GORTLANDT ST, NXW ¥Ot| Agitirajte za "Glas Naroda'\*rjgj-vedji ilovenski dnevnik v Ameriki, ■X,.. ti .■■.. - -