-- . GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4«87 CORTLANDT. Entered as gecond-OlM* Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; S87f CORTLANDT, NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 13, 1917. — ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Švedska ne odpokliče poslanika -OOO- ZUNANJI MINISTER PRAVI, DA JE POSLANIK DELAL V DOBRI VERI. — NI VEDEL ZA VSEBINO LUXBURGOVIH BRZOJAVK. — NEODPUSTLJIV ŠKANDAL. — NAROD JE ZELO NEJEVOLJEN. — VELIK VPLIV NA VOLITVE. — TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE SO POŠILJALE POROČILA POSLANIKU V CARIGRADU. — ANGLEŠKA JE ŽELELA, DA PRENEHAJO TE BRZOJAVKE. -OOO- Stockholm, 12. septembra. — ftvedski zunanji mini-sn-r admiral landman j<- sinodi izjavil, da .švedski poslank v Biioims Aires, baron Lovvcn no b<» odpoklican. Lindman jo rrk<*l rasnikarskemu poročevalcu. da Lo-v <-n ni odirovon n za vsebino brzojavk, katere jo poslal »umski jw»slanik svoji vladi skozi .švedsko poslaništvo. — ik'lal je v dobri veri in ni vedel za vsebino odposlanih dc- Zunanji minister je tudi rekel žnrnalistom, da so no ho eiidil. ako ima državni tajnik "I^ansiilg še več takih li->iin na razpolago, kajti tudi z dovoljenjem angleško via *!» zastopniki v južno-ameriških državah potom švedsko vlade po&iljali svoja porof ila nemški vladi. Javnost kaze veliko pozornost ^lodo izjavo zunanjo-j.t ministra v zadevi švodsko-argentinskili zadev. Izjava i I« obelodanila veeraj popoldne in prebivalstvo je z velikim zanimanjem kupovalo posebno izdajo listov; veliko tnnožiee so stale pred izložbenimi okni. kjer so bili razobesi* ni brzoja vi. Po dnevu ni bilo mn^W-e dobiti od uradnikov zuna-ujeyia ministrstva nikakih prednv;tla v pošiljanju m-mških poročil v dobri veri;j uar«*l pa je zelo nejevoljen, da j<- vlada dovoljevala, da soj pošiljala poročila v nemški tajni diplomat ičui pisavi, ne da bi bila švedska vlada zahtevala, da bi Nemčija dala Napake začetkom vojne. -OOO- GENERAL FRENCH ODKRITO PRIZNAVA VSE NAPAKE, KI SO ŠE DOGAJALE V ZAČETKU VOJNE. — PRIMERA MED LLOYD GEORGEOM IN LORD KITCHENERJEM. — V BITKI PRI MARNI JE PRI MANJKOVALO VOJAKOV IN MUNICUE. — PO VEST O KLUCKOVEM PORAZU. -OOO- Kornilov obkoljen. Petrograd, Itusija. 12. sepi. — Finančni minister Xekranov je !danes osebno obvestil zastopnika Ass. Press, da so vladne čete obkolile KornlWo armado, ki je bila na pohodu proti Petrojrra-du 'med Pskovom in Dnom. 1'mikanjc nazaj je preprečeno. Člani Kerenskijevp vlade so izjavili, da niso v stanu, da bi kaj »otovejra poročali o končnem pad- London, 12. septembra. — Besedilo Lord Freneheve eu Kornilova. toda so optimistu- izjave ob priliki ohletniee bitke pri Marni je danes prišlo ni v splošni situneiji Nepotrjene j v London. Izjava je bila najprej priobeena* v pariškem li-!poročilo pravi, da ie de! Ivoimlo-. ^ • T r 1 1 I ve armade prešel na stran vladnih sai fains Journal . ,*ei. \ njej slavi general Preneh Lloyd Georgea. ki jo v Aleksander (iučkov. prejšnji! "ekaj mesecih izvršil delo. o katerem jo rekel Lord Kit- : vojili in mornariški minister ter ehener, da bo mogočo izvršiti v osmih letih. Vse se čudi vodja oktobristov. ki je v robote i i odpotoval i/. Petro era da in se družil Kornilovomu jribanju, jc; bil aretiran. Zdaj se nahaja za : st razen v Pskov u. I/, poročil jo razvidno. jo vse prebivalstvo v Ploskvi izrazilo svojo ndanost provizorieni vladi. Tudi mestni svet je podal vladi nda-j nostno izjavo i t'*re CCNTIUL FHOTO,»«*VICt,.H*W_XP.IUU f--- -—: - 1 — ALEKSANDER F. KERENSKI, KI JE PREVZEL VRHOVNO PO-VELJSTVO NAD RUSKO ARMADO. Francoska fronta. ! Luxburg mora iti. .1' pu •bin Pari*, Francija. 12. i*?ptembrs. Sii teč i so francoske «Vte navalile na Ltmške zakope pri St. Sounle4 . . ,. |V Champagmo. Posrečilo s*; jim j-- ave, da bi zunanje ministrstvo lahko kontroli- j raZ:^jati prvi 4ve vrstL zakop<>*- i ! \ pororil. [s t vdre v tretjo vrsti«. lian«"« iii postavil ««-lo ministrstvo v neprijeten bilo infanterijskih boje\ ju edo zelo vplival na volitve, ki so ravnokar v teku. eh volitvah so konservativci izgubili že sedem mest in i jalisli ter liboralei nepiviu !ioma napredujejo. Listi prinašajo doline uvodno članke in st* zgražajo ! brzojavkami nemškega jxmlanika. Bridko obžalujemo dejsvto. da jo Nemčija kršila 0 nevtralnost s tem, da je zlorabljala naša obeevalna Istva. - piše ** Da^blatiet— Pomanjkljivost v o-znosit »m! strani našega zunanjega ministrstva zvrača iine na našo neprisiranost. ki, dasi je popolnoma opra- j jugovzhodno od Barrebur- 1 iiva, nas mora poniževati in oškodovati. j dopoldansko poročilo: artilerijsko smejanje ie biLo bil j zmerno. I'raneoski letalei so 11. sopte.n-hra izstrelili štiri n«-mšk.i letala I)es4't pa jil1 j»* padlo na zemljo, ker so.bili močno poškodovani. — Kranroski zarkeplovei so tudi vi Buenos Aires, Argentina, 12. septembra. — Argentinska vlada je danes posiaJa nemškemu poslaništvu i>otne listine za grrofa Lu\-Lurt;i«i»n. na letališče v KoIi);aijn in Fermy ter na vojaške tovarne Ve bi bilo čudno. ako bi to bilo v kaki zvezi s prerok o-, v rhampttpilfl so Fram.4,71 ua°jL VvkiiX*r%*\h!h Nem,tl , . ..... *' . lah pobiti, ah meti. liazbili so mno- trstvo m da se ,z razkritij jasno vidu kako sramotne in ff0 pfMbit-mskih hodnikov in vplr. kandalozne vojne metodo vporabl jajo \emei za dosego j niii mnojro vojnega materjala. srli mnogo bomb na železniško ix>j ,. .. , , x, , ^ . - \ peHevateh poslanikov je do- •it» m i- KmileT^: ( nrtprmarp« 1» ■ ^ I bit .»a vodila, da vam pri Vasem odhodu iz teritorija republike srre na roke. Spremljaj Vas Bog! H. Puevrredon." Argentinskemu poslaniku je vlada naročila, da naj naznani nemškemu zunanjemu ministrstvu, da je nemški poslanik v Argentini prejel potne listine. Nemška vlada; ^[-neralovi odkritosrčnosti, ker takr. mirno priznava vse 1H.1 i napake, katere je napravila Angleška v zaeetku voine. i if ! 1 . . ' ia izjava se glasi: — Imeli smo samo vno misel — .b»ffi*e, jaz in vsi naši poveljniki — in ta je bila: rešiti Pariz in izogniti so vsakemu dvomljivemu boju. ki bi mogel imeti posledieo. kane bi bilo mogooe voe popraviti. Preživeli smo .dneve negotovosti in velike nestrpno-<;.mral je sktieal vs.' častnika ^u' nam ni bilo gotovega. Manevri, na katere smo računali. so bili napačni. Pnzieije, katero smo upali, da bomo držali, smo morali zapustiti. Radovedni smo bili, kdaj se bomo mogli vstaviti. Xekega dne mi sporoči Joffre. tla bo poskušal vstaviti umikanje in da bo branil Pariz na črti ob Marni. Ves dan sem osebno nadzosoval črto v bližini Lagny. I>a Forte in Sous-Jouarro. \ a sled neg« i dne jt« .loffn* vsled pritiska dogodkov iz -premeni 1 svoje mišljenje in je sklenil umakniti se do Seine in tam pričeti ofenzivo. .Jaz sem v to privolil. Nato. okoli :>. in 4. septembra, pride izvanreden manever generala von Klueka, ki je, namesto, da bi šel naravnost proti nam. operiral poševno predi jugovzhodu. — Havno je pričel s tem manevrom, ko j<- spoznal, da je navzoča tudi angleška armada, ki je št- vedno stala trdno: ob tej priliki je tudi izvedel, da je tu tudi šesta čraneo-ska armada, ki je bila zbrana, da brani Pariz. Tako je bil ogrožen v boku in še prodno so četo generala Maunourv-ja prekoračilo Ourq, so je pričel naglo umikati. (»eneral Kluek jo rešil armado, toda čudili smo se. da ni nadaljeval prodiranja naravnost z namemonu da izsili prehod čez reko. Mi .smo bili potem v stanu, da smo s skup Rusija. 12. septembra. — Ruska njm delom mnogo pripomogli k uspehu velike bitke, ki de vlada še ni mojrla naznaniti koneč- ]-r.-.rr*.^;,, . . , i't > so < od .staro vlado ki j«- bil že aretiran v D vinsko i potem pa zopet rzp- 'en. je zopet J v zaporu. Petroprrad ima dovolj zalosr, ki • zbooslati nekaj divizij na druge kraje in sem moral opustiti naert za prodiranje, do katerega som imel besede 'osel', kakor je nemški poslanik imenoval v neki brzojavki argentinskega zunanjega ministra - ojili < iljov. Xa vzhodnem bregu ilozele i Ako da nemška vlada v tem oziru "Dauelis Nvheter" dodaja, da javno mnenje V Zdru- j rVaneori odbili dva nemška nai«a- zadoščenje, se lahko situacija raz-/enih državah in Angliji vrjame najhujše o ostalih nom-j^ severno <.<1 gozda Caurieres in >kili prijateljieah med nevtralnimi državami. To bo tu li|"everuo od BonVi,ux- - ■'i , -1 • • v j ..»-li^ Nemški napad severovzhodni* ,Mnv7io« ilo ;ozkoee iin uvozu iz Združenih držav. ! , , - . . , 1 . . T, , od Tahure se ie ponesrečil m London, 12. septembra. — Kakor se poroea iz Koda- ^ nja na "Kxohange TelegraplT*, je švedska vlada izjavila, ■ la zunanjo ministrstvo ni prejelo nikakega obvestila v zadevi pošiljanja nemških poroeil potom švedskega zuna niega ministrstva, zaradi tega vlada tudi ne ve, kako st:r- lišiV bo zavzela v tej aferi. Takoj sjKveetka vojno je švedska vlada dovolila, da >e odpošlje nemška brzojavka zaradi nemško posesti na, , , _„. 1 Izaseito hudega Kitajskem Kiaueau. O tem j<> švedsko zunanje ministrstvo obvestilo vso bojujoeo se države, ne da bi bilo kako vprašanje glede prevzetja zastopstva kako vlade. Se letos so Združene države smele potom švedskega zunanjega ministrstva oluVvati s svojim zastopnikom v riliviji. To so jo dogajalo tudi tedaj, ko Turška še ni bila vojni in ko švedski poslanik ni prevzel ameriškega po slaništva. > \ jKdotju 191") je Angleška izrazila željo, da se ne pošiljajo voe brzojavke iz Severne Amerike v Tureijo. Stav Ijena pa ni bila tozadevna zahteva glede Južne Amerike. Nemške brzojavko so bile šifrirane in jih švedski zunanji minister ni mogel prebrati. Zdaj, ko je vladi znana ; sobina, ne ^o voe trpela, da bi bila Švedska še dalje pošt na nabiralnika za Neme i jo. - To posredovanje je dovolil še prejšnji zunanji minister Wallenberg in sedanji njegov naslednik admiral land da bi mislil na dvomljivo vsebino >vedal posredovanja. Nemški letalei so bombardira'.' okraj Dunkirk. Mnogro eivilnih o-seb je bilo ubitih. London, Anglija. TJ. septembra. Nemške čete so danes zjutraj na jItoeiie angleške zakope ,'/.hodn< j.hI ilar^ieourt. Napad je bil pod artilerijskega e jrnja: toda proilirajoei nemške oddelke so sprejeli Angleži s strojnimi puškami in Nemei so bili i>d-biti. 1 spesni .so bili sinoeni angleški napadi severovzhodno od Bulle- či zaradi brzojavk, posebno pa šelkrasov izjavil, da se jeizjavil po-1 OpraWoono upanje — tja do Lille. veljnik kavkaške fronte, general; Zdaj so tam ljudje in imajo voe matorjala kot 1*1 sem .Sprjevalski, ravno tako tudi po-j koda j sanjal. veljnik na rumimskem bojišču, ge ! i914 in 1915 sem stavil ponovne zahteve za dobavo neralSeerbakov, da podpirata via- Topov in mxm[ei^ hvoz (Vsar jo bilo nemogooe dobiti zma - iasni. Ako pa se Nemčija ne opra- ' °Gd ffoneraia Stajednjeva povelj- ^ ftl)0inin.iaiu V™ tem. da je Lord KiteheHer, ki je Z viči. bo Argentina odpoklieala svo-|Iljka ^pa<1ne ^ke fronte, še ni vešeaki pregledal moje iiaerte, ki so bili mnogo manj am-jega poslanika iz Berlina. i nikakih %poroeil. | biejozni, kot pa so jo pozneje izprovidelo, izjavil da ie tre Buenos Aires, Argennna 12 j London, Anglija, 12. septembra.| ha osem let, prodno se moro napraviti vse", va kar sem septembra. — Danes se je zbrala | Rraterjcv poročevalec pravi, daLrosjl. 1 je Petrograd miren. PrebivaLsn*oI ' tt „T1/,... , . - , , , pričakuje poročil. Abnormalno: - . K f"*1 A8«° imsl! L1°> d kl ^ ^»koneal delo. stanje naznanjajo samo eete, ki| mx\P° ostalo v veeno slavo. • pa t m lira jo po mestu. ! Nimam niti najmanjšega dvoma. Vladni otlposlanec Filomiuko. ka ; slavno izšli iz te vojne, terega je pustil Kornilov aretira- Ilt _ ako bi liani pretila strašna katastrofa nemškr zmage, ali ne bi bilo bolje umreti do zadnjega moža ? k protinemškim demonstracijam velikanska množica. V nemško poslaništvo in poslopja nemških časopisov so metali kamenje. Izgredi -o bili zelo resni in policija na konjih je lazgnala d'-nionstraute da bomo zmago- Navziie vsem varnostnim od-L^ je m iziMl^en in io priSel v p<4 redbam so demonstranti razbili vsa ! tro^rad. okna lista La Fnion in so zažgali! nek nemški klub <-r poslopje nemškega lista. Mnogo nemških ["sroviu so zažgali. V dolenjem «iestn je vladal najbolj divji nered. Vlada ie naročil« vs^m javnim! eourt in južno od Lombardtzyde J oblastim, da naj varujejo ži vljen> j Nemei so imeli v teh bojih veli-| nemškega poslanika. Pričakujejo! Odrejeno je postavno -postopanje proti Komilovu. Poljedelski minister Cernov, kakor se poroča je odstopil, da ne bi bil na potu predsedniku Kerenskijn. ke izgube na mrtvih in ujetih. Ponoči je bila nemška artilerija zelo živahna v bližini Neuve Chapel le in v okoli«-; Vpresa. Angleški pomorski letalci so bombardiral več nemških vojaških naprav- v Blegiji. Pri tej priliki je prišlo do več zračnih spopadov z nemškimi letalci. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Na več krajih v Flandriji. pri Ar-tois in severno od St. Quentina so artilerijski boji zelo naraščali; proti večeru pa je infanterija vpri-lov. v glavnb mesto, da sprejme potne listin«*. Stockholmska konferenca opuščena. da se Ivo grof Luxburg jutri vrnil U. Ženeva. ^ica, 12. septembra. - j Švicarski soejalisti so bili obvesee-j iii, da se zaradi švedskega kršenja | nevtralnosti definitivno opusti na-j ! meravana stockholmska konferen-• ea. Za ta sklep ,so celo Nemci, ki bodo poskušali prirediti enako konferenco v Sviei. Kerenaki vrhovni poveljnik. Petro^jrad, Kusija. 12. sept. Danes je predsednik Kerenski pre- j zel vrhovno poveljstvo nad ruski- dežele. Nespametni poskus voja- mi armadami. Nastop svoje službe je naznanil s sledečo proklama cijo: škega upora prejšnjega vrhovne ga poveljnika in malega števila generalov se je končal s ponesreee- f*Z današnjim dnem sem vsled njem. Krivi uporniki bodo izroče-odloka provizorične vlade prevzi vrhovno poveliatvo oboroženih sil revolucionarnemu vojaškemu sodišču.' te. Pošiljateljem denaija. Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za i* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujel« nikom in drugim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, Id ai zasedeni po laiki armadi. m Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika, ker nam b tem pomagate sestaviti pravilni naslov. 89 Cortland« ftfcr*»t V«w Vurk W V KOJAU, KAJtOdAJTE 8E NA "GLAS NARODA"-KAJVBOJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD&UŽSN2S DBŽAVAJL "GLAS NARODA (Slovenian Daily.) Owned and published by the BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) _ FRANK 8AK8ER, President-_ LOUTS BENT: D IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses at above officers: &J CortLandt Street, Borough of Manhattan, New Tork City. N. T. Ma celo leto velja list sa Ameriko In Canado....................93.00 Za pol leta.................... 2.00 Za Četrt leta.................. LOO Za celo leto sa mesto New Tork $5.00 Za pol leta za mesto New Tork.. 3.00 Za četrt leta za mesto New Tork 150 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "GLAS NAHODA" Izhaja vaak dan tzvzemšl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays, SobscHptlon yearly SUM._ Advertisement on Pri Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, bi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJSnJe blvallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln poSilJstvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 92 Cortlandt St., New York City Telefon: 287C Cortlandt. Nova kriza v Rusiji. -000- Prvi«" v burni zgodovini ruske revolucijo in ruske prosi ost i j«1 prišlo do spopadov med vojaškimi in civilnimi oblastmi v Rusiji. To ni ničesar preseliti j ivega in novega, dasiravno po-Tiu iija to najverjo nevarnost za mlado demokracijo in mlado republiko. Korenski je napravil svojo dolgo pot nazaj v dneve konservatizma in sicer od onega časa, ko je sedem dni re-\ ohu ijskih bojev porodilo prostost. < leneral Kornilov pa je napravil še daljšo pot. Na praktičen način je izvedel princip krvi in železa, hatfivga je Kerenski prvi proklamiral in potom katerega I« po mnenju obeh edinole mogoče na novo vstanoviti no-ti-auji red v Rusiji ter popraviti vojaško moč Kusije. »Kerenski kot odvetnik in civilist se boji in obotavlja izvrševati i>olno moč napram silam razkosanja in notranjega retla. Kornilov pa je bil vzgojen v tradicijah vojaka ter je videl edino rešitev Rusije v trdnem uporabljanju vojaške postave kot je bila določena zadnji čas. Vsled svojega zadnjega koraka skuša vstanoviti to, kar je povedal na zborovanju v Moskvi* kjer je izjavil, da ni mogoč notranji mir v Rusiji, dokler se dežela ne drži z železno roko, kajti drugače bi prišlo do nečastnega miru, m Rusija bi bila izpostavljena tujemu nadgospodstvu. Razlike med obema voditeljema ne obstajajo v njih ciljih. !t Vsak nied njima ima zase v očeh ohranjenje prostosti, ki jo je dežela tako drago kupila. Razlika pa obstaja le v — metodah. Kornilov jo prepričan, da je prišel sedaj čas, ko bo treba osredotočiti vso silo v roke vojakov. — Tudi Kerenski j« prepričan, da je prišel čas za koncentracijo sil, vendar pa misli, da je treba obdržati to silo v rokah civilistov. Z ameriškega stališča je videti teorija Korenskega kot v« liko bolj »oglašujoča s principi demokracije. Kljub temu pa potrebuje zdaj Rusija maršala, ne pa i ivilističnega razglaševalca demokratičnih principijev. Kornilov pa hoče biti ta — maršal! < V so bo Korenskemu posrečilo premagati gibanje, ki ga jo vprizoril Kornilov, bo le nekaj časa odločil vojaško diktatorstvo, ki bo moralo priti. Rešiti bo moral nalogo, da sam zase prevzame to diktatorično moč ali da jo izroči nekemu drugemu. Zgodovina mlade Rusije kaže jasno, da je to edina sila, ki bo lahko in mogoče vstavila proces razkosanja in razpada države, s čemur bi pa tudi bil ogrožen ves uspeh revolucije. -ooo-- Propad Poliske. -ooo- Poljski narod je gojil upanje ter čakal velike bodočnosti vsled proklamaeije, ki sta jo izdala oba cesarja dne 5. novembra preteklega leta in v kateri je bilo oznanjena ropetna v sta novi ter prostega in neodvisnega poljskega kraljestva. Le na Poznanjem in Galiciji so ljudje sprejeli to vest z neko hladnostjo od vsega pričetka naprej. < )beh držav namreč niso sprejeli v obseg bodoče poljsko države, katero so pozdravljali na tako buren način. Tekom prvih tednov po izdanju proklamacije v Varšavi je čakal poljski narod uresnčienja svojih teženj ter domneval, da se bodo njegove želje končno vendar izpolnile. Razočaranje pa je kmalo prišlo: Prišlo je v trenutku, ko sta oba cesarja odklonila imenovanje posebnega poljskega ministrstva. Mesto tega so organizirali zastopstvo znano pod imenom Poljskega Sveta, ki pa ni imelo v rokah nobene moči. Cesarja sta dala obljube, da bosta v kratkem imenovala poljsko ministrstvo ter pred vsem mesto poljskega pravosodnega ministra, a končno sta izjavila, da toliko časa ne moreta razpravljati o veliki zadevi, dokler ne bo kralj. X k. Zev med novo poljsko državo ter silami, ki drže to državo v rokah, je postala še veliko večja, ko so prišla z Dunaja in Berlina poročila, da bo morala nova poljska armada priseči zvestobo obema cesarjema, ne pa svojemu lastnemu kralju in da bo vrhovni poveljnik poljske armade — avstrijski general, ne pa Poljak. Vsled tega je postalo na prvi mah jasno in to celo naj bolj vnetim zagovornikom novega poljskega kraljestva, da nimata oba cesarja nobenih drugih namenov kot da enkrat za vselej uničita prostost Poljsko. Vsi govori o vstanovitvi nove in proste Poljske so se izkazali kot neresnični in nemško časopisje priznava sedaj odkrito, da je vsaka misel na svobodno Poljsko nemogoča in da no soglaša s eilji nemške in avstrijske vlade. Kakorhitro je bilo to jasno, je postala rekrutacija velike poljske armade naenkrat nemogoča. Danes pa v Berlinu javno priznavajo, da se je popolnoma izjalovil načrt, nabirati v Poljski prostovoljce. K temu je še prišlo, da je vdarila v svet kakor blisk ruska revolucija, ki jo izvajala na poljski narod velikanski vpliv. Vse kaže, da je bila ruska revolucija pravega življen-skoga pomena za Poljake. Obljubila je prostost, neposredno in brez odloga in sicer za slučaj poraza centralnih zaveznikov. Srca Poljakov, ki so gojila napram Rusiji le sovražna čustva, so se naenkrat obrnila z velikim navdušenjem napram Rusiji in sosedu na vzhodni meji. V tem trenutku pa so storili Nemci, dasiravno prebrisani in premeteni, diplomatično napako ter izvršili velikanski pritisk na Poljake. S tem so jih hoteli pridobiti za avstrijski-nomške namene. — Odgovor Poljakov na to pa je bil, da je resigniral Polj ski narodni svet. Eden njegovih članov, general Pilsutski je bil aretiran in vržen v ječo. Ime Pilsutskija bo vzdramilo Poljake povsod in naj se nahajajo ^ Rusiji, Nemčiji ali Avstriji. Pilsutski je organiziral Poljsko legijo, ki je vršila tako sijajno službo pri pogonu na Ruse iz Galicije prve dve leti vojne. Pilsutski je spravil svoje rojake na noge, da so podpirali Avstrijo in Nemčijo. Pilsutsk i je vtleeševal vse slave Sobjeskega, Oartori-skega in Koščiuska v očeh poljskgea naroda. Aretacija tega novega poljskega narodnega junaka je bila le zadnje poglavje v žaloigri, ki so jo centralne države namenoma igrale na Poljskem. Čustva vseh Poljakov pa so zdaj proti Nemčiji in Avstriji in sicer v veliko večji meri kot proti Rusiji/ki je sovražna Poljski že vsled tradicije. Načrt o svobodni in neodvisni Poljski se je izjalovil, ker ni bila Poljska niti prosta niti neodvisna. Vsa zgradba poljske države pa se je sesula v nič. ker je bila zgrajena le na — papirju. NSc si pretUbro za deco. — Dajte jim najbolje. - BRAND CONDENSED! 11 t »nioirtiiu je bOm rabljeno »kozi 60 let kot brana deei. ki jih mat*re n« doje. Prav lahko ■« priredi. Lahko prebavljivo in oatana dobro dokler M ne porabi z>4. oja kapljica. Nič ne prida proč. Rabita aamo Borden's Eagel Condensed Milk. Izrežite in pdOjite taotfaa na: Borden's Coodenaed Milk Ca, New York. N. Y. Iz kongresa. Sc_iat je sprejel predlogo o vojnem davku, ki znaša 2 milj ardi in štiristotisoč miljonov dolarjev. POTROSITE EN PENI VSAK DAN IN VAS ZASLUŽEK BO PODVOJEN. Tu v Ameriki so ne plača ničesar onim, ki ne morejo delati težkega dela. Vsakdo lahko opravlja najtežje delo igraje, ako ima potrebno moč za to- Dobro moč ln zaslužili bodete večjo svoto Pijte zjutraj in zvečer Dopisi. Bridgeville, Pa. V nasi naselbini je nas dvajset družin in preeej samcev. Deia je dovolj. V kraju je šest tovarn in več prem ogo rovov. Najmanjša država na sveto. Najmanjša država na svetu ni San Marino aili Andora, kakor se Pred letom smo vstaaiovili dru- aPto*»o domneva, tem več Tava- stvo, katero smo krstili "Nova domovina" ia je prildopili SNPJ. Zdaj jako lepo napreduje. Dne 22. septembra bomo priredili prvo društveno veselico in je želeti, da bi bila dusbro obisk aaia. Pred desetimi leti v tukajšnji lora. To je mali otok, ki leži se-veroizapadno od »-dinskega obrežja pri Italiji. Ta otok, ki tvori samostojno državo, je tako majhen, da se ga ne najde na navad-nem zemljevidu. Prebivalstvo tega otoka šteje naselbini skoro ni bilo nujti Slo- sani° okrog sedem-deset oseb. Da venca, samo jaz sem že tu 13 let Je sedaj samostojna, država, in še edčn rojak po imenu 3IavcJv kolikor zamore biti o tem go Zdaj nas pa je že tudi mnogo, ki imatmo državljanske papirje. Mnogo pa jih je med nami, da se ne brigajo za državljanstvo. Dne 1R. septembra bodo pri- liui kot neomejeno lastnino, volitve in naši kandidati družina se je naselila na otok marne vora. se je zgodilo na sledeči način. Leta 1830. je podaril takratni kralj Sardinije Karol Albert ta otok plemeniti družini Barto- Ta je naselila na otoku in so jako prijazni ljudje, pa tc bo vstanovila kraljestvo.. Eden teh trajalo samo do omenjenega dne. članov je zasedel prestol kot Torej naj vsak pazi, koga bo j kral j Pavel 1. On je vladal eelih volil. -30 let v občo zadovoljnost svojih Dne o. septembra smo imeli ne- podložnih. Ko je leta 1882 začu-ravaden prizor, ko so šli nekateri til. da so mu dnevi šteti, je izrazni mladeniči v armado. Na postajo smo jih spremili z godbo; čez en tisoč šolske mladine se je vdele-žilo izprevoda. Mnogo solznih oči je bilo videti pri slovesu. Želimo jim srečen povratek. Do zdaj jih je šlo 12; due 18. septembra pa jih bo šlo, kakor se slišL 95. Med njimi je tudi lmnogo Slovencev. Tudi moj sin bi moral iti: ker sem pa že eno leto nesposoben za delo, je bil oproščen. Za danes naj zadostuje; pa prihodnjič kaj več. Puzdrav vsem čitateljem 'G. N.' Naročnik. New York. N. Y. — Društvo slovenskih mater v New Yorku pri redi vnedeljo po popoldanski sla-4 žbi božji v basementu cerkve svetega Cirila in Metoda malo družinsko zabavo. — Pridite vse, da bo zabava boljša in prijetnejša. Na razpolago bo dober prigrizek, domače klobase in tudi dobre kap-ljice ne bo manjkalo. — Odbor. željo, da bi njegovi nasledniki ne zasedli več prestola, ker Tavalora lahko prebije brez vladarja. Ker so sorodniki upoštevali zadnjo željo pokojnega kralja, niso hoteli več vladati na otoku in tako je maloštevilno prebivalstvo živelo štiri leta brez vsake vlade ali gosposke. Toda ta popolna svoboda je trajala samo štiri leta. Potem so nastali nemiri in posledica tega je bila, da je prebivalstvo bilo pri m o rano vstanovki republiko in vstanoviti novo vlado. Pet let kasneje je priznala ita-ljanska vlada republiko Tavalo-ra, ki je s tem postala samostojna država. lanucaio. I&CEM izurjenega kovača za delo v gaz du. Plaea 35^ na uro in llurnc delo na dan. Katerega veseli, naj takoj pride, ali pa ptte na na: Joe XiOfar,' Boji ob Soči. Bim, Italija, 12. septembra. — Včeraj so Avstrijci vprizorili več napadov na laške postojanke na Banjšici severozhodno od Gorice. Vsi napadi pa so se izjalovili. Ko so Avstrijci več ur zelo lju-to obstreljevali laške postojanke »koli vrha in na za/padnem pobočju Gabrijela so napadli Lahe od •'zhoda in juga. Proti jutru se je •*neU vroča bitka. Konečno so Av-vu, ko m bili Washington, D. C., 12. sept. Včeraj je sprejel senat predlogo o vojnem davku, ki predstavlja največjo predlogo v zgodovini Zdm-ženih držav. Predloga kot je bila sprejeta, določa davčni proračun v znesku nad $2,400,000,000. Predno je senat grlasoval plode te predloge, je prišlo do daljše debate glede konsumnega davka. — Snator Broussard je stavil predlog, naj se erta davek, na sladkor, čaj, kavo in kakau, dočim je zahteval senator Smoot, naj se obdrži, vse lozadevne davke ter izjavil, da so naložili Angleži še veliko večje davke na vse te predmete. Konsumni davek, ki bi prinesel v celoti 86 milijonov dolarjev je bil odklonjen. Istotako je bilo odklonjeno zvišanje pristojbin za pošiljanje listaj in magacinov, kaT bi prineslo nekako 12 milijonov dolarjev. Iz predloge, kot jo ie sprejel senat. je razvido, da bo obsegal novi davek v največji meri dohodke in vojne dobičke. Odklonjen ie predlog senatorja Ilardwicka, da naj se naloži deset odstotni davek na vse osebne dohodke, ki znašajo preko 25 tisoč dolarjev in da se plača vsem ameriškim voiakom, nahajajočim .se v Franciji, dodatno pristojbino petdeset dolarjev na mesec. Izjalovil se ie tudi predlog senatorja La Folletta, da se davčno predlogo popolnoma izpremeni ter naloži tri in pol miljarde dolarjev davka na vojne dobičke, tobak in opojne pijače. V zadnjem trenutku se je posrečilo senatorju Brandegee spravit: v predlogo amendment, ki določa da bo ta davčna predloga veljavna edinole za časa vojne. Z glasovanjem so pričeli ob štirih popoldne ter končali ob triče-trt na osem. Predloga določa nadalje, da «o pisma, naslovljena na ameriške vojake. ki se nahajajo izven dežele prosta vseh poštnih pristojbin. — Paketi, ki so poslani potom paketne pošte, pa so podvrženi davku enesa centa za paket. Washington, D. C., 12. sept. — V kongresu pripravljajo predlogo, da se pokličejo v vojaško službo vsi tujci, ki so bili do sedaj o-proščeni na podlagi odredbe, da tujci brez prvega papirja ne spadajo pod vojaščino. Izvzeti so samo taki tujci, zaradi katerih obstoje mednarodni dogovori, ki so proti vpoklican ju tujcev v vojaško službo. Tako so tudi oproš i-ni vojaške službe podložniki Nemčije in njenih zaveznic. Število tujcev ki bi na ta način bili poklicani v vojaško službo, se ceni na več kot miljon mož. Nemški podaniki in podaniki držav, ki so zaveznice Nemčije, pa se lahko vporabijo v drugo kot pa vojaško svrho. Kdor se bo branil vojaške službe bo moral v 90 dneh zapustiti deželo. KOLEDAR ZA LETO 1917 ZASTONJ! Ker mi je ostalo približno 1500 koledarjev, zato ga pošljem vsakemu zastonj, ki mi pošlje natančen naslov. Jacob Wafc&e, 6702 Boima Ave^ N. E., &3-16-9) Cleveland, O. m VINIRON ZDRAVILNO VINO Viniron vsebuje železo in ta je činitelj sveže krvi. Viniron vsebuje železo in ta krepi živee. Viniron vsebuje železo in ta popravi sistem. Viniron spremeni slabe, bolne, nervozne delavce in delavke v zdrave in zadovoljne može in žene. Ena steklenica je $1.00. tri steklenice $2.80, Šest steklenic poštnine proste t~>-00. CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E CLEVELAND, OHIO. mmmmmmmm) mmmmmm Londonsko časopisje. 0 ruski krizi, V splošnem prevladuje naziranje, da je položaj resnejši kot je bil prej. — Mnenje raznih listov. !a. večje število oklopnih avtomobilov in drugega vojnega materiala. Med Prutom in Moldavo se vr-še živahni artilerijski boji. Rus' ne nadaljujejo več napadov ob Solki. .Tugozapadno od Tirgula in Okne so Rusi petkrat poskusili prodirati proti nemškim postojankam. toda vedno so bili z velikim5 izgubami odbiti. London, Anglija 11. septembra Vsi listi, ki se pečajo v svojih u-vodnih člankih z rusko krizo, o kateri izjavljajo, da nadkrilj. ie glede svoje važnosti vse drugo. Londonska "Post" izjavlja: Nemčija se lahko veseli, da se je vsem njenim intrigam posrečilo dovesti do preobrata v revoluciji Vsled tega preobrata se bo morda zgodilo, da bo prevladal v Rusiji nemški upliv. Nemčija lahko uvidi sedaj, da je dovedlo njeno prodiranje v okra ju Rige do druge krize, o kateri ne moremo sedaj razpravljati, ker je preveč zapletena. "Tim s'' poroča: Izgledi glede Rusije so zelo tem- m trenja Avstrijsko so imeli ni ter bodo uplivah na vojno na Babetibergovci vseh frontah, kajti zavezniki mo- rajo sedaj končno spoznati, da je izključena vsaka vojna pomoč Rusije. "Times" pravi, da ni general Kornilov noben izdaialec in da je stavil petrograjski vladi svoj ultimatum le raditega. ker mu ni bilo mogoče storiti ničesar drugega. Nadalje se glasi v dotičnem članku: Kerenskemu se ni posrečilo napraviti red in ra^ jotežje v armadi, ker se ie nahajal v napačnem položaju. Njegova provizorična vlada se ie morala vedno ozirati na svet delegatov delavcev in vojakov. kojega upliv ie priedel Rusijo na rob propada. Ta svet je dosegel. da bodo v kratkem uničeni vsi sadovi revolucije. "Daily News" poročajo: Na; je rezultat sedanjega spopada tak ali tak. je vendar postal kaos še večji in zmešnjava še temeljitejša Čudo, ki bi se lahko zgodilo ter rešilo to nesrečno deželo, je še daleč ter je komaj vrjeti. da bt se kdaj uresničilo. 'Chronicle' poroča: Gneral Kornilov bi gotovo ne stavil sedanji rovizorični vladi ultimatum, če bi ne vedel, kaj počne. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, kaj zamore Kornilov in kaj zamore Kerenski. '"Grafic" pravi, da bodo drastične odredbe Kornilova velike pripomogle k temu, da se prepreči vso nezgodo ter izjavi ia. da je morala iti Francija skozi veliko večje viharje, predno je izšla čista iz revolucije. Isto se bo zgodili tudi v Rusiji. Listnica uredništva. A. B., Gowanda, N. Y. — Kazen je zaporna, ali p:. denarna. Določi jo --odnik. Pri tem pridejo v pošte.v okoliščine in posh lice. J. J., Reading, Pa. - Avstrijski prestolonaslednik Rudolf je umri :{<>. januarja 1889 in je bil takoj proglašen ica mrtvega. _ Predno je habsburška rodovina prišia na avstrijski prestol, je Avstrija bila last različnih vladarjev. Na severu imeli Cehi ni Moravč i svojo državo. Dolenjo Gorenja katera redo vin i )<* izmrla leta 124« in ji je sle lila habsburška rodovina. Kranjsko je osvojil že frankovski kralj Kanil Wiiki in jo združil s furlansko mejno grofijo. Ob času. ko so prišli Habshuržajii na Avstrijsko. je imela Kranjska svoje mejne grof.-, ki so stolovali v Kranju. Goriška je prišla pod Avstrijsko Iv ta 1,-VlO. Spočetka j.-bila Avstrija zelo majhna. Najbolj jo rasti a njena moč v srednjem in prvi polovici novega veki*. F. S., Arma, Kana. — Vaša pesmica še ni zrela za tisk. Ako je kateri mojih sinov LaDI SLAV. IiOGOMIR in KAJETAN. oziroma bratov RAFAEL in ALEKSANDER PREM RL\ vulgo Pavletovi. iz trga \ ipavn. v ujetništvu, naj mi takoj -;»iše. Zajedno prosim roja ke-ujetnike. ako je kateremu kaj znano o njih ali o moji družini. ali o usodi Vipavcev sploh, da mi blagovole nepreti-rano resnico poročati. Prvo isti-nito vest primerno nagradim. Pozdrave vsem znancem ujetnikom pošiljata John Premru in Christian Prem nt. 61 Win field St.. South Noru-alk, Conn. IT. S. America. (13-15— Kje se nahaja LEOPOLD 1'bCI ? Cenjene rojake v ruskem kakor v Italjanskcm ujetništvu prosim, da mi javijo, ali naj se pa sani ogiasi. Sporočiti mu imam zelo važne družinske stvari. Moj naslov je: Rudolph K oh s, Box 336. Moon Runi. Pa. V. S. Ameri'-a. (13-15—9) Rusko bojišče.' Berlin, Nemčija, 12. septembra. Na več krajih so Nemci pregnali ^ _ _ -- ■ ruske poizvedovalne oddelke med DA I Ha C jf DE I I C Ef Baltikom in Dvino. ■ Število ruskih ujetnikov .iz bit- V10 ^ ke pri Rigi znaša S900; plen pa Je4iao prarl i T&rYttWil Ulij r- r Miii -' . - •......^ ■-"■M. ^ ^ ^»MWP. ^mm^,. I ppg H. '« »'Wmmm* u, _GLAS VAROPA, 13- SEfrT 1917 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE UfUnoTljenft !«U 1S9S. Glavni sedeš v ELY, MINNESOTA. Xnkorporirifii leta 1900. GLAVNI URADNIKI: Predasdnik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Con* maugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L JOHN VARCGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich, JOHN MOVERN, 482 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGOFELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. PRANK KOCHEVAR, Box 386. Gilbert, Minn. Vgi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne ' »ošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode onimi o. Društveno glasilo: " G L A S NARODA". Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima nad $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin, odpravnin in smrtnin je že izplačala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč dolarjev. •Tednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 4mrtnine, ter no $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore. Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se naliajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila ne je obrniti na glavnega tajnika PREMKMBE ČLANOV IN CLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIB DRUŠTVIH. Sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Kinn. Zopet sprejet: Anton Boje, 85. 16071, 1000, 28. Suspendirani: John Mate 81. 16324. 1000, 31; Frank Zgone S3, i"»18, 1000, 35; Marv Zgonc 70. 9957, 500, 36. Sv. Srce Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. Umrla: Frančiška Muhvich 82, 8124, 500, 24. Prestopil k društvu sv. Jož«-fa štev. 85 Aurora. Minn: Jos. Se-kuln 72, 510. 1000, 3z, Neža S,.kida 77. 8147, 500, 29. Sv. Barbara, štev. 3, La Salle, m. Suspendirani: Matt Gričar 97. 17503, 1000. 17; Komočar Martin 68, 592, 1000, 35; Novak Martin 80, 610, 1000, 21; Frank Petek 96. 17761, 1000. 18; Frank Zupančič 89, 17657. 500. 25; Frančiška Komočar 75. 8181. 500, 31. Sv. Barbara, štev. 5, Soudan, Minr Pristopil: tTohn Peehe 68. 19197, 250, 49. Sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich. Pristopili; Jakob Banovee 78, 1920S, 500, 39: Maurin Marko 83 19211, 250. 34; Peter Mihelieh 87. 19209, 1000. 30; Steve Grahek 98, 19210. 1000. 19. Sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopil: Anton Oft 83, 1921-', 1000. 34. Sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley. Pa. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500 Anton Šivavee 94, 15928, 500, 18. Sv. Petra in Favla, štev. 15, Pueblo, Colo. Prestopila k društvu sv. Jurja štev. 111 Leadvrlle, Colo.: Josip Adamič h 74. 1130, 1000. 28: Josip Urbančič 70, 14017, 1000, 41. Prestopila k društvu sv. Andreja štev. 84 Trinidad, Colo.: Jo-,ip S,'tne, 80, 1183. 1000. 21; Mary Seme 81, 8520, 500, 25. Sv Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, ra Pristopili: Peter Vindiš 90. 19225, 250, 27; Anton Intihar 81. 19198. 1000, 36. Zopet sprejeta: Joseph Bavdek 63. 117, 1000, 38; Ivana Bavd-k 62, 7957, 500, 44. Prestopil k drutvu sv. Alojzija štev. 36, Conemaugh, Pa.: G?o Ošaben 70, 1234, 1000. 31. Sv. Alojzija, štev. 18, Roch Springs, Wyo. Odstopil: P. rko Paško 86, 17507, 1000, 28. Sv. 91. 19215, 500. 26: Angela Novak 98, 19213, 500, 19. Zopet sprejet: John Plevel 94. 16748, 1000. 19. \ Sv. Jurij, štev. 22, So- Chicago, 111- Suspendirani: Peter Unič 95. 17146, 1000, 18; Mike Ilorvatič 84, 17772, 1000. 30; Martin Vlatkovič 73. 18714, 1000, 43. Sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopil: Paul Kovich 94, 19199, 1000, 23. Sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejeti: Frank Bernard 86. 18346. 1000. 30; Jurij Zenu-har 59, 1816 1000, 42. Sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. Zopet sprejeti: Matt Žagar 66, 1897, 500, 36; Kancelina Žagar 63, 1995, 500, 43. Prestopil k društvu sv. Štefana štev. 58. Bear Creek, Mont: Favmond Kladnik 91, 18271, 500, 24. Suspendiran: Anton Tiršek 91, 15787, 1000, 21. Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa. Suspendirani: Adam Hodnik 97. 16880. 1000. 16; Frank Osrčd-kar 94, 18881; 500. 22. Sv. Jožefa' štev 3d, Chisholm, Minn. Zopet sprejeti: Jok. Lovshin 79, 10458, 1000, 29; Andrej Gerzi-na 76, 6121, 1000, 30; Anton Mahne 87, 6122, 1000, 19. Suspendirani: Elija Balieh 82, 6762, 1000, 28; Karol Gradišar 89. 11451, 1000, 20: Josip Lovshin 80. 212, 1000, 19; John Lovshin 72, 207, 1000, 26; John Vesel 82. 18094, 1000, 33; Terezija Lovshin 74, 8002, 500. 3H: Frančiška Lovshin 78, 8006, 500, 28. Prestopila k društvu sv .Alojzija štev. 123 Ironton, Minn.: Louis Hudolin 88. 15937. 1000. 24: Rudolf Hudolin 83, 18165. 1000, 32. Sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Pristopil: Martin Jerina 72, 19216, 1000, 45. Prestopil k društvu sv. Frančiška štev. 99, Moon Run, Pa.: Matija Rogel 70. 2069, 500. 33. Sv. Marija Zvezda, štev. 32, Black DiamoP'* Suspendiran: Lučič Vinko 1891, 16002. 1000. 22. Sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Frank Zupančič 1901, 19218, 1000, 16; Tom Grdič SO, 19217, 1000, 37. Umri: Frank Zupancieh 1901. 19218, 1000. 16/ Sv. Janeza Krstnika štev. 37, Cleveland, Ohio- Pristopil: Anton Koren 94, 19219, 1000, 23. Umrl: John Peč ovni k 88. 15727, 1000. 24. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 30 Chisholm. Minn.: John NToson 90, 17363, 1000, 24. "Sokol", štev. 38, Pueblo, Colo. Pristopil: Tom Štofac 91, 19200, 1500, 26. Zopet sprejet: Marko PetriČ 86, 13968, 1000, 24. Prestopil k društ vu sv. Barbare štev. 47 Aspen, CoJo.: Marko PetriČ 86, 13968, 1000. 24. Sv. Jožefa, štev. 41, Palestine, Ohio. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 12, Pittsburgh, Pa.: Anton Merhar 86, 16546, 1000, 27. Sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Zopet sprejeti: John Stebla j 93, 17458, 1000, 20; Jakob Župec 91, 17883, 500, 24. Prestopila k društvu sv. Cirila in Met. štev. 1 Ely, Minn.: Frank n ruden 93, 16206, 1000, 20; Mary Gruden 97, 18317, 1000. 18. Sv. Petra, štev* 50, Brooklyn, N. T. Pristopil: Josip Mline 68, 19228, 250, 49. Odstopil : Frank Mrak 87, 18350, 500, 29. Sv. Frančiška, štev. 94, Hibbing, Minn. Prestopil k društvu sv. Alojzija štev. 123, Ironton, Minn.: Rudolf Kure 85, 17071, 1000, 28. Suspendirani: Louis Kordiš 94. 16040, 1000, 19; Jakob Smuko-vie h 96, 18710, 1000, 20. Sv. Rok, štev. 55, Uniontown, Pa. Pristopil: Josip Mauser 1900, 19201, 1000, 17. Sv. Alojzija, štev- 57, Export, Pa. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000 Ana Dvorovič 91, 18141, 1000, '-'6. tov. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont- Pristopil: John Bukovec 85. 19224, 500. 32. Sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 85. Aurora, Minn.: 'Frank Gerl 85, 18764, 500, 32. Sv. Jurija, štev. 61. Reading, Pa. Pristopila: Katarina.Kochevar 87, 19202, 500, 30. Umri Sv. Petra in Pavla, štev. 66, Joliet, JSL Anton Kostele 68. 5584, 1000, 38. Isns Prijatelj Malenih, štev. 68, MonesMn, Pa* Prestopil k društvu sv. Štefana štev. 26, Pittsburgh, Pa: Andro Jagodnik 73, 6230, 1000. 33. Sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Colmwood. O. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $1500 Louis Blatnik 19059, 1500. 33. Sv. Rešnjega Telesa, štev. 77, Greensbnrg, Pa. Suspendiran: Nikolaj Ribarič 92, 18623, 1000, 25. Sv- Alojzija. Hev. 78, Salida, Colo. Suspendiran: Jakob Dolinšek 81, 14138, 1000, 30. 84. Sv. Janeza Krstnika. štev. 82, Sheboygan, Wis. Suspendirani: Martin Mitar 67, 14484. 500. 44: Frank Rajk 84,16427,1000,29. w J^u. Sv. Martina, štev- 83, Superior, Wyo. Zopet sprejet: Matt V eh ar 1SS2. 15524. 1000. 21. Sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colorado. Prestopil k društvu bv. Mihaela Arh. štev. 27, Diamond vili ?, Wyo.: John Glažar 85. 10604. 1000. 23. Sv. Jožefa, Štev. 85, Ausora, Minn. Suspendiran: John Kobe 72, 18625, 1000. 44. Sv. Jožefa, štev. 86. Midv&le. Utah. Pristopil: Louis Sad ar 1901. 19206, 1000, 16. Sv- Alojzija, štev. 87, St. Louis. Mo. Pristopil; Marin MarkoviČ 93, 19226, 500, 24. Sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N. Y. Pristopil: Valentin Ovjač 85, 19220, 500, 33. "Orel", štev- 90. New YorX. N. Y Pristopil: Geo Šešerko 79. 19227. 500. 38. Suspendiran: Joseph Grašek 88. 18972. 500. 29. "Vitezi sv. Mihaela" štev. 92, Rockdalle, 111. Suspendiran: Anton Veva 72, 18669, 500, 44. December Januar 1917 Februar M are April Maj Junij Sv. Frančiška, štev. 99, Moor. Run. Pa. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37. Cleveland t Ohio: Alois Jurčič 90, 13623, 500, 20. Suspendiran: John Vehar 95, 17330, 1000, 42. Umrla; Kata Maček 81. 13-'46, 500, 29. ! Avgust Sv. Matere Božje Karm., štev. 10T,y Monangah, W. Va. 4 |Septembei Prestopil k društvu sv. Andreja štev. 84, Trinidad Colo • Jo- '()ktober sip Bratovieh 83. 17242, 1000, 30. November Sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Pristopil: Ven cel Čadež 89, 19221, 1000, 28. Sv. M. Vnebovzetje, štev. 103, Coliinwood, O. Zopet sprejete: Johana fiavs 70, 15125, 500. 41; Johana Valen-čič 94, 15128, 500, 18. Suspendirane: Roža Pieel 94. 17384. 500. 20- Marv Kastelic 79 151266, 1000, 33. ' Sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont. Prestopili k društvu sv. Cirila in Met. Štev. 9. Calumet Mich ■ Matija Lamut 80. 828, 1000. 20: Katarina Lamut 88, 8307. 500. 18. •Suspendirani: John Gradišek 89, 19120, 500, 28; Geo Ivanič 80 14937. 500. 26; John Krašovee 73, 16626, 1000, 40; Joseph Nemani-84. 17726. 1000. 30; Steve Prjan 80, 860, 1000. 22; Frank Škerjanc 87, 18100, 1000. 28; Andrej Umek 88. 19182. 1500. 29: Katarina Per-jon 84. 8313, 500, 22. Marije Trsat, štev. 109, Keewatin, Minn. Suspendiran: Joseph Draškovich 93, 15250. 1000. 19. Sv. Frančiška, štev. 110, McKinley. Minn. Prestopil k društvu sv. .Jožefa štev. 85, Aurora, Minn • Josip Kariš 82, 18867. 1000. 35. Sv. Jurija* štev. Ill, Leadville, Colo. Zopet, sprejeti: Josip Evanšek 89. 15644, 1000. 23: Frank Tnti-hir 96, 7239, 500, 17. "Slovenec", Štev. 114, Ely, Minn. Pristopil: Josip Dejak 1900. 19207, 1000, 17. Zopet sprejeti: Anton .»erman 82, 16672, 1000. 31; Josip Milko vleh 78, 17484, 1000, 36; Lotus Markov ieh 85, 18773, 500. 32; John Tkalčič 78, 18417, 500, 37. Suspendirani: Josip Kral 92. 17776, 500, 22: John PetriČ 87 17486, 500, 26. . Naznanilo. Članom društva sv. Alojzija št. 78 v Salida. Colo., naznanjam, da sem p roje I pravila jednot? in da sem jih izdajal pri zadnji mesečni Seji 12. avgusta. Ker je pa bilo malo oratov navzočih, zato pro. sim, da bi se prihodnje seje vsi vdeležili, da jih bom izdal onim, ki jih še niso dobili, kajti po hišah jih je nerodno nositi. Tudi prosim člane društva sv. Vlojzija št. 78, da bi se nekoliko bolj.? zanimali za društvene seje, kajti več je članov, ki se niso vdeležili že več kot 8 mesecev. Naznanjam onim članom, kateri -se malokdaj vdedeže društvene seje. da ^o bile knjige tajnika in blagajnika pregk-daaie dne 25. julija t. 1. Sklenjeno je bilo tudi na seji. da se objavi v jednotmein glasilu, kar koristi onim. ki so oddaljeni s potnim iistom in tudi onim, ki so bližje dvorani hi se ne morejo vdeležiti seje. LET XI RAČUN društva sv. Alojzija št 78 JSKJ. v Salida, Colo. O l :i0. jun. 1916 do 30. jun 1917. D o h o ti k i: (Preostanek v blagajni Julij 1916 21.72 264.29 226.71 181.69 177.24 185.96 224 62 191.58 243.35 218.18 201.75 199.12 189.13 Sv. Štefana, štev. 117, SarteU, Mi«« Pristopil: Anton Rotar 75. 19222. 1000, 43. 1 - r„ _ .. V*. Sv. Junja, stev. 118. Cokedale. Colo. Suspendiran: Frank Frkovieh 79, 16472, 1000, 34. Sv. Jerneja, iter. 81, Aurora. OL Pristopili: John Dejak 77, 19203, 1000, 40; Anton Cinko 97, 19204. 500, 21; Frank Gnani: 19205, 500, 37; Društvo sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodson, Md. Pristopil: Viktor Keš 90, 19223, 500, 27. Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Odstopil: Frank Zorko. 73, 1860S, 500, 43. Sv. Alojzija, štev. 123. Ironton. Mimy Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 85 Aurora. Minn.: Fr Bencina 96. 18865, 250. 21. Joseph Pishler, glavni tajnik. OPOVjBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: frva leto rojstva, draga certifikatno številko, tretja ravarovalzw rroto, četrta reared. Dopis. m^smrn Bur dine, Pa. Društvo sv. Barbare št. 4 JSKJ v Federal. Pa., tem potom vljudno vabi vse rojake, člane in članice, kafcor tudi člane sosednih društev, da se v kolikor mogoče obilnem številu vdeleee naše veselice., kateTa se vrši v soboto 15. septembra v tukajšnji slovenski dvorani. Začetek oib 7. uri zvečer. Ker društvo ni priredilo že dve leti nobene veselice, je upati, da tudi oddaljeni člani in članice o-menjenega društva ne zamudijo te veselice. Omeniti moram, da je pred kratkim Jurij Kogovšek ; bil je in zvesti član našeea dm-štov-a. Z bratskim pozdravom članom in člamcam JSKJ. J. Demshar, tajnik. Rad bi izvedel aa naslov svojega brata ANTONA SERCER, doma iz vasi Žurg, občina Osilni ca. Pred štirimi mesepi se je nahajal na Dtrnbin, W. Va., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Pro- Skupaj $2525.34 Izdatki: Julij 1916 A307.93 Avgust 209.76 September 206.09 Oktol>e.r 204.44 Novend>er 204.44 December 211.44 Januar 1^17 213.11 Febmar 232.67 M^v 209.29 April 215.76 Maj 205.72 Junij 202.67 Skupaj $2523.32 DoJiodki od 30. junija 1916 do 30. jun. 1917 $2525.34 Izdatki od 30. junija 1^16 do ;i0. jun. 1917 $2523.32 V blagajni društva 30. junija, 1917 ......... 2.02 Denar na obresti...... 340.69 Skupno na F. N. P^uik of Salida. Colo., :tt>. junija 1917 ........ $342.71 Mi zdolaj podpisani stuo našli tajniške in blagajniške knjige v pravem redu. Nadzorniki: Josip Miklič, Jakob Ivanšek, Stanko Hočevar, Torej, sobratje, treba je pridno agitirat, v prid drušiva. Tukaj je še dosii rojakov, ki še niso pri nobenem društvu. Dosti jih je. ki bi radi pristopili v kakšno dobro jednoto in to je JSKJ. Vidno je, da naše društvu še prt*eeg napreduje, ali vseenti ik* tako, kakor je bilo prej, odkar se je premenila država Colorado i/, mokre v suho. Vljudno vabimo vse brate društva na prihodnjo sejo dne 16. septembra, kar imamo več važnih stvari rešiti. John F. Mautz, tajaiik drnStva sv. Alojzija ?t. 78, Salida. Colo. Belgijski go verne r odpuščen. London, Anglija, 11. septembra. Belgijski civilni governer dr. pl. Sandt je bil odpuščen. "Odslovi jen je", pravi poročilo, "je nerazuml ji .o, kajti vlada mu je naročila, da piše zgodovino o-kupaeije Belgije. Bil je edini nemški uradnik v Belgiji, ki jr kedaj pokazal znake humanitete." Med ženskami. Ančka. "Kaj misliš, Treza? sim ceuje«ne rojake, če kdo ve Jaz sem se kar čudila, ko je rekla za njegov naslov, da ga mi na- Micka, da je stara 28 let; ona ne znani, ali naj se pa sam oglasi, izgleda toliko stara, kaj tie?" Peter Sereer, 546 E. 152. St., Coliinwood, Cleveland, Ohio. 3-15—9-) lli'MlrllITiTII' m - --•■ Tretza: "Sedaj res ne izgleda za 28 let, toda pred nekaj leti pa je izgledala 28 let. " rti-nlMl '- .. iJiji. ..MMIIWU.i ijjjj.i.|ijinpjjiiiijMiimiiwu, .^wmmmmwmmmuw iz življenja skiadatatja Fajglja. u 1857 »I j u je tlflibil že ne 17-let iteijako službo v Buč kera. S tem iuietiova l zaprta pt Ventiar tie Faj luibi celih pet imtvo i '».liri k> * La Faj la bi i In »ti trdo ukvarjati, pred no sem se pov-trdo nk vajeti. presno sem se povzpel do sedanje službe, a se ne bi dobil, da se ni zares viteški gospod te kr. deželni šolski nadzornik) zame potegnil in da nI te anov- kajšnja občina 7. menoj držala in e bilo toli lika-[okrajni šolski svet takorekoe uje-odra*tli možje ia v pa^t. Občina namreč mi je Fajpljev pred-' odločila za orglanje brezplačno ' bil lokalni ka-1 stanovanje v kaplan i ji (ki je občinska last) in letnih 40 si. Ob času. ko je bila tu razpisana naduči-teljska služba, je občina objavila okrajnemu šolskemu svetu, da stanovanja nikomur drugemu za no-^ mu posreči, da flo-l^011 denar ne preputsi in, ako pri-Trati na Gorenjskem.i na to mesto drujr prosilec, ne I dve leti ter oprav-M0**i v sem kraju stanovanja. To čitelj^ke službe tudi He i®***0- Zdaj pa so z mano tudi e t lika in mrtvaškejrai v Tolminu zelo zadovoljni in za- eli so nekako 1st v o > hodi tratiti Hj •iiet G nda iperlin, obro raj M' veil no hrepe-"kam bliže do ot«s KAsapf .13. »ir Zastonj čaj zm poskušnjo. 15 ČUDODELNIH RASTLIN nnm mi — FATHER ES&E^P^fV?0* GLA SO VITEGA **ST- UHIlUAtA CA J A — Ako imata rarmatizem Mfrtje i»e««tokri. noredni ž»lod«c. (l«Tobol. m*-rad ▼ ledicah ali iatrah. pošljite ca dopisnici »«oj« ime in prejeli boste brezplačni zavitek. Naslov: MOLLINGER MEDICINE CO. 21 MaHiaaer BuiUm«, 14 Eaat Park Way (N. S.) Piltabvrfh, P«. T •O te< po pa Fajjrelj vendar na Trati. V sosednji vasi — kovici — je namreč župniko-■astiti jrospod I>olinar. enei-ditistiški izobražen mož. Ta tjfflju posojal mnzikalično-twkih knjicr in era sploh iz-ijal na delo na muzikalneui . Tu na Trati, s^ je Fajgelj toti lotil resnega proučevanja likih clasbenih knjig ter se enem v prvo oglasil z nekimi rami v "I čiteljskem Tova- S Trate je bil Fajgelj premeščen v Zali log na Gorenjsko, S t0 službo je prišel v zadnji kot Kranjske vendar je tudi tukaj naš^l nekaj kar ga je veselilo. T11 je namreč žu pni koval Lovro Pintar, bivši deželni poslanec. velik prijatelj kmetijstva, šole in učiteljatva. S tem gospodom t>*< je Fajgelj kaj dobro raznme-1 in dopisovala sta si do njejpove smrti (t. j. do 1. 1870). Po dveletnem službovanju na Trati so jeFajgelj nekega dne napotil nbiskat svojega brata Antona na Krasu blizu Tržiča iMonfal-t one) na Primorskem. Tu je slučajno dobil v roke goriški list 'Domovina' iu v njeni je čital. da je razpisana v Tolminu podučiteljska in obenem z njo zvezana organi-stovska službii. Plače je bilo /m u-čiteljhko 400 c|.t za organistovsko službo pa 44 gl. na leto. Bil je pa dan pogoj, da se mora vsak prosilec osebno oglastiti v Tolminu in dokazati na tamošnjih orgijah, kaj zna. Vrnivši se Fajgelj s poseta pri bratu v Zali log. se takoj napoti v Tolmin. Ker so pa bile tedanje poti čez Podbrdo kaj slabe in nevarne in je Fajglja na poti ujel š.. dež. j<> prišel v Tolmin ves upehan in premočen. Za službo v Tolminu se je bilo oglasilo že več prosilcev in nekomu je bila služba takor.-koč že obljubljena. Ko pa sede Fajgej k tedaj krasnim Iler-bigerjevim orglam in pričara iz njih mogočno harmonije, so občudujoč Čestitali vsi navzoči odličnemu organiatu ju Fajgelj je bil soglasno imenovan. fajgelj ie bil inteligentenf učitelj. ki je vestno skrbel za svojo nadaljnjo izozrazbo tudi na ne-glasbenem polju. Iz Tolmina je bil poslan v nadaljevalni tečaj za u-čitelje v Gorico, potem pa še dve leti p„ en mesec h kmetijskemu tečaju ravnotja. Po dveletnem službovnju v Tolminu se ie oženil z gdč. Oblakovo, sestro dr. Fr. Oblalgi, vpok. adjutants v Gorici. I)a se je imel ob Pičli plači iu precejšnji družiui boriti s fmancielniini težavami, je samoumevno. V Tolminu ie Fajgelj ostal celih 19 let. Tam sta s pokojnim tovarišem, skladateljem Hrabr. Volaričem. skupno delila težave učiteljske mizerije. •k _________ kar je presneti iz njego-p"0^ ^ llpkako napeljevati tako. »entov. ~ [d* bi me zopet spraviii v Tolmin- toda jaz nisem tako nespameten da bi šel zvitim lisjakom še kedaj v pest. Akoravno se me Tolmmc-i še vedno poslužujejo — (na njih prošnjo jim je marsikaj uglasbil) - vendar jim ne grem več v mrežo, dasi mi jo nastavljajo." Vobče se mora reči,* da bi se bi? Fajgelj čutil na Srpenici še dokaj zadovoljnega, da mu je usoda prizanašala z bridkimi udarci; zakaj na Srpenici je bil našel v osebi župnika Kurinčiea dobrega prijatelja. Kurinčič je bil znan kot iz-boren tenorist in ljubitelj petja. Z njegovo pomočjo je Fajgelj u-stanovil še dokaj dober mešan zbor na Srpenici. Istotako mu je bil naklonjen in ga je podpiral Kurin-čičev naslednik. župnik Ivančič. Tudi s sieer skromnimi dohodki se je zadovoljeval. "V denarju imam sodaj letnih 91.'» gld. in poleg tega še prosto stanovanje" ■— tako se j«4 pohvalil v pismu z dne 2. julija 1892. V isti dobi je tudi dobil u-metniški štipendij — 200 gld. — ter je bil zadovoljen s takratnim šolskim nadzorstvom. Glede tega piše v že omenjenem pismu: "Sv. Alojzija dan sta me privatnim potom posetila deželni šolski nadzornik vitez Klodic in okrajni šolski nadzornik Dominko. Kiodič je jako ponosen name, kei- sem dobil umetniški štipendij, trdeč, da je to čast za vse slovensko, zlasti pa za primorsko učiteijstvo." Fajgelj bi se bil na Srpenici še dokaj zadovoljnega počutil, da ga niso zadevali krute usode udarci Toda smrt mu je tukaj pobrala pet otrok, med temi sina bogoslovja, ki je bil popolnoma njegovega duha in silno nadarjen za glasbo stiri mesece za sinom-bogoslov-eem je Jfajglju umrla 20-letna hči!____ To je bilo za rahločutno srce Danila Fajglja vendar prehudo. Kdoij ga je poznal, kako je bil dovti-pen, g« odslej ni niti več spoznal Edina tolažba v teh težkih dnevih mu je bila glasba. Fajgelj je učiteljeval 40 let ter bil odlikovan s svetinjo za 40-1 etne službovanje. Pri nekaterih svojih predstojnikih ni bil zapisan predobro ; priznati so mu vendar morali nasprotniki, da ie bil inteligenten in dober učitelj! Sreče pa ni imel.... Leta 1898 se je preselil v Gorico v pokoj. A pravega pokoja tudi tu ni imel. Dali so mu le 850 gld. letne pokojnine. Seveda je težko izhajal ob splošni draginji v Gorici o čemer se mi je bridko pritoževal. Nadejal se je, da bo v Gorici imel precej postranskega zaslužka. pa se ie varal. V pismu, ki ga je pisal dne 12. septembra 1898 jc dal duška svoji nevoiji: "Prišel sem prieetkom maja v Goriec v stairii 1 pokoj z namenom, da bi moral klicati zdravnika, ki mu je odločno povedal, da bi bilo umestno temeljito zdravljenje srea. — Fajgelj se ni zmenil, dokler ga bolezen ni priklenila na posteljo. V svoji bolezni ni tožnil nikoli. Menda je pa čutil in slutil, da se mu bliža konee življenja, ker v soboto pred rožnivensko nedeljo (3. oktobra 1908) se je dal še enkrat prevideti, nakar je bil popolnoma miren. V četrtek — 8. oktobra 1908 — se je še sam ob ril in preoblekel perilo. Okoli 5. ure popoldne je izšel "Primorski List''. Takrat je Fajgelj vstal inzahteval naočnike, da bi čital. Na prigovarjanje soproge in hčere pa se je povrnil v posteljo in tu je kar hipoma zaspal v večnost. Pogreb se je vršil dne 10. oktobra 1908 ob 2'. uri popoldne. Bil je samnasebi brez vsakega pompa in preprost, a videlo se je, da so se pogreba udeležili res prijatelji pokojnikovi. Glasbeno in pevske društvo (podružnica "Glasbene Mat ice ' v Ljubljani) mu je zapelo na domu krasno slovo, več pa v 11a ših goriških razmerah ni smelo. Fajgelj je zapustil žalujočo vdovo in še troje otrok: Rafaela, n-čitelja v Trebuši na Tolminskem Cecilijo, učiteljico v Šempasu na Goriškem, in Ludovika, gimnazial-nega abiturijenta. Tudi ti njegovi otroci so menda vsi muzikalni, dasi jih Fajgelj nikakor ni hotel vzgojiti za glasbenike, češ, 'muzika ne da kruha'. Njemu samemu pa je vendar bila glasba v tešilo v težkih časih. Fajgelj je vedno skrbel za to. da bi njegove skladbe po njegovi smrti ne prišle v nepoklicane roke. Zato je že meseca novemnra 1907. leta po posredovanju dr. Mailtuaiiija odstopil dvorni knjižnici na Dunaju 154 zvezkov svojih skladeb. Žrtve morja. Podmorska nevarnost. \ Po uradnih izkazih, ki so bili ZaYeilliki prunavijo. da so pod. izdani pred vojno, se potopi v*n 'morgki fe vedno ne. — Nevarnost pa bo mogoče odvrniti. ko leto nad eden tisoč ladij na(varnost morju. Tako jc postalo morje v' stoletjih velikansko pokopališče - K*phan (>!'ints Poveljnik dr- London. Anglija, 11. septembra, zavnega parnika za preiskovanje Podmorska nevarnost povzroča še obrežij, je izdal kta 1882. opis vedno velike preglavice pri zavez-svojih {preiskovanj, da je bilo že nikih. Ne bojijo se sieer, da bi bilo takrat morsko dni v zalivu Dela- m0goče zaveznike izstradati, toda ware za sede,.; čevljev na debelo zelo ovirajo njihovo delo. An^le-pokrito z okostji morskih žival.j.'5ka p0trebujc železa. Francija in , t£mu jc s 'ved;l ^ vse. Italija premoga in pšenice in pred kar je morje pogoltnilo v teku vsem ameriške armade, na katero stoletij raz površja. [gledajo zavezniki z vsakim dnem l oizku-s.. resrti iz morja razne bolj poželjivo, da sc h koncu na-dragocenosti, katere .so se poto- sne tehtnica k zmagi. Podmorski pde. so ze stan. Ze od nekdaj so čolni pa bodo zelo ovirali, da bi se se trudili narodi, da bi se v tem mogla ameriška armada zalagati bolje w.vezbali. To prizadevanje s potrebnim vojnim materjalom. pa se jo povečalo posebno od čad y tej zadevi pa se je izrazila sa ko se je potopil veliki parnik neka zelo uplivna oseba, da še ni •'Titanic . Toda šele sedaj v no- treba obupati, kajti do sedaj ni času je mogoče usp.-šno niti Amerika niti AncrUSL-a Angleški kanal. Morska 6žina med Anglijo in Francijo se zove Angleški kanal ; Francozi ga imenujejo po svoje: Can al la Manehe. Angleška vlada jc skrbela takoj ob zat"etku vojne. da oneiuogoče Nemcem prehod skozi ožino z ladjami, kakor tudi s podmorskimi čolni. V ta namen je zaprla z minami ožino 11a vzhodnem 02ma krajev ki so odprti za plovbo in so znani samo nekaterim poveljnikom bojnih ladij. Ako se bliža luji parnik tej točki, zadene ob mine. kar poviaroei strašne raz-strelbe. Te mine straži dan in noč \eliko število križark in drugih malih parnikov. Nemcem je vse to dobro znano in so se trudili že A-ečkraft, da uničijo te mine, toda trud je bil brez uspeha. Večkrat so napadli te točke iz Fajgelj je bil dober učitelj, ali !tu moare^ neovirano delovati v pro vkljub temu je moral prečestokrat I S!>.eh srlasbe- ! Niti ene instruk^ bridko občutiti trdo pest šolskih I nimain- Goriški organisti me bi roki j.iov. Občutljivega srea ka-|kar ne P^ste...-. kor sploh vsi umetniki, je živo čutil krivico, ki se m h godi. Maj se le pomisli, toliko let ie bil nesamo-stalen učitelj, pod šoLskim vodstvom ! zato se ne smemo čuditi — da se posiužimo besed, ki jih je izrazil odličen slovstvenik o Prešernu, "če vidimo, da išče nesrečni umetnik vojim bolečinam »e zdravila, nego mamila tam, kjer vsaj za uekoliko ur, vseh bolečin se pozabljivost pije. ..." Toda tudi Fajgelj je med svojimi predstojniki imel nekaj prijateljev, ki so uvaževali poziv Levstikov. da "dvigni brata in sodnik naj bo — sree!'' In res so se dvi- Sčasoma je pa vendar dobil nekaj postranskega zaslužka. Neka.^ esa je poučeval v naši glasbeni šoli klavir in gosli. Hodil je orglat v vas Bilje Čez eno leto, v Miren ravnotako in je tam vežbal mlade organiste. Zadnja štiri leta pa je bil pomožni organist v cerkvi sv. Ignacija (v jezi tek i cerkvi) v Gorici. Zadhjie je orglal binkoštne praznike leta 1908. Po zimi leta 1904 si je bil zvil nogo in i&učil ga je tudi hud rev-matizem. Glede tega je pisal 11. februarja leta 1904: 'Kakor so v glasbi potrebne di-sonance, tako je tudi skoro na- gnili ter mu podelili nadučiteljsko lravno' da je človek v časih bolan, mesto na Srpenici na Tolminskem zato* tenxboljo zna ceniti svoje V tem oziru je pisal Fajgelj sam * ir*v-»e • "Kar pravite o razmerah na Pri-1. Meseca marca letc^l908. e« ga je bila lotila huda mfluenea. A ni morskem, je žal, poštena istin*. loh velikansko armado. Z velikim na-r/iplačalo. Ako ;-e potem odločijo, porom se je to tudi zgchlilo. V dru-da prično z delom, tedaj pošljejo gem letu vojne je Angleška stala na mesto -svoje velike, nalašč za pred velikim pomanjkanjem mu-to zgrajene parnike. Potapljači nieije. Prevstrojila je svojo indu-potem doženejo lego ladje ali o- strijo in zdaj izdeluje dovolj milnega predmeta, ki iona biti sprav- nieije. >jen na površje. Potem se delo na-1 Zdaj je velikanska potreba la-daljnje. Isto se vrši na različno dij in nevrjetno ie, da ne bi ame-načine, kakor je pač globočina 11a riške in angleške ladjedelnice zgra istem mestu. ,dile dovolj ladij, ki bi premagalc Ko so dvignili pred par leti v podmorsko nevarnost, špansko-ameriški vojni potoplje-1 Pred kratkim so morski roparji no bojno ladjo "Maine", «0 spu- izpremenili svojo metodo. Atlant-stili v morje na vsakem koncu ske morske ceste so zdaj primero ladje močni stolp, ki je služil po- ma varne. Sistem spremljanja la-tapljačem v to, da so s pomočjo dij je zadovoljiv. Pa tudi drugače teh pritrdili ob koncih ladje žič- varujejo ameriške in angleške ter ne vrvi, s katerimi so potem po- francoske bojne ladje trgovske ce tegnili ladjo 11a površje. ,ste. Vendar pa ni mogoče obvla Najnovejše sredstvo, ki se ga dati celega Atlantika, zato se ved poslužujejo druibe pri dviganju "o cuje o potopu te ali one ladje, potopljenih ladij, je podvodna v zadnjem času zgradijo Nemci fotografija. S tem doženejo na- yec podmorskih čolnov kot pa jih Ulično lego hid^e. Za to služi j*o- zavezniki potope. Ker so pa sedaj seben mali paitnik, kateri nosi Podmorski Čolni tudi večji, more-pripravo, s katero se spusti v glo- pluti daleč na morje. bočino velika železna krogija. v!--- -- kateri sedi ,-t'otografist. Kroglja ima v sredini dve okni. Da pa ne' Tašča, more voda istih zdrobiti, je od1 Na farmo blizu mesta so prišli znotraj priprava, da tišči zrak na izletniki. Na nolju so videli de-šipo tako, da je ne more utisuiti k leta, ki je molzlo kravo. Naen-od zunaj vodni pritisk. Tako se krat pridivja bik po travniku na-nataučuio dožene le^a ladje v ravnost proti dekletu. Vai obstoje morju, kar zelo olajša delo potap- prestrašeno, misleč, da se iiahajii ljačenn in obenem vedo potem dekle v smrtni nevarnosti: ta pa družbe, ako je ladjo sploh mogo- je mirno molzla naprej ter se ni če dvigniti. S še mnogo bolj iz- prigala za približajočega se bika. boljšaniiui sredstvi so že sedaj Na začudenje izletnikov pa se je družbe na delu, da prično po voj- bik vstavil pred kravo, se naglo 111 z dviganjem neštevilnih po- obrnil in zbežal v drugo smer. topljenih parnikov, Pos-bno za' Nato so se približali izletniki, potopljeno "Lusitanijo" vlada nakar jc eden izmed njih vprašal veliko zanimanje. Gotovo je, da dekleta: "Ali se niste baU bika. večine v tej vojni potopljenih la- ki j^ tako divje drvil proti vam?: dij ne bodo nikdar skušali dvig-1 Dekle pa odgovori smeje: "Ni niti, temveč le mali del onih, ki bilo potrebno imeti strahu. Krava leže v bližini obrežij v razmeroma je namreč bikova tašča in vedela plitvi Matu lifiaffton, HL: Mih. Orar. ti+tmia, m. ia skoUea: Galabek. Nortfc Chicago, IIL ia okolica: Antoo Kobal In Math. Ogrln. So. Ohicage, BL: Frank Cerae. Springfield, HL: Matija BarborlC. Wankegao, IIL in okolica: Math Ogrin la Frank PetkovSek. Chemkee, Kans.: Frank Režlsnlk. Cotumbns, Kans.: Joe Knafelc. Fl*nklin, Kana.: Frank Leskorac. Frontenac, Kans. in okolica: Firm in Frank Kernc. Kansas City, Kans.: Gea Bajak in Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AugnStia. Ringio, Kans.: Mike Penca Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltie, Mlch.: M. D. IJkovich. Calumet, SUch. in okolica: M. F Kobe, Martin Rade ir Pavel Shaita. Maseoutab, IIL: Fr. Au^ustin. Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak Petrich in K. Zgonc. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonie ros. J. Peshel, Anton Poljanec in Luul? M. Perufiek. Eveleth, Minn.: Louis Govfa in Jurij Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: Ij. Vesei. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatieb Kansas CUy, Kans.: Teter Schneller. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urici. Roundup, Mont.: TomaS Paultn. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregory Barberton, O. in okolica: Mstn Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Siapnik «1 John Malovrh. AlhflMBJ, Pa. : M. Klari ch. Ambridge. Pa.: Frank JaUi. Beoemer, Pa.: Lonia Hribar. Bpoorbton, Pa in okolica: Antoo Ipavee. Burdlne, Pa. la tUBmt Joka DemSar. Canonsbnrg, Pa: John Kokllch. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In Aatca Kosoglov. Export, Pa: Louis SupanClč In Fr. Trebets. Forest City, Pa.: Mat Kamin, Fran! Leben. FarelL Pa.: Anton ValentinClC. Greensborg, Pa. in okolica: Tr*mi Novak. Hostetter. iordan. Johnstown, Pa.: Trank Gabrenja la Tohn Polanc. Luzerne, Pa. Osolnik. Manor, Pa. In okolica: Fr. Deodar. Moon Bun, Pa: Frank Maček la Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Pa. in okoUca: U. B fakobleh, Z. JaksUe. K la rich Mat, L Majrister. Beading, Pa. in okoUca: Fr. Spehar. South Bethlehem, Penna.: JernjJ CoprlvSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa in okoUca: Frana Schifrer. Tyre, Pa In okoDea: Alois Tolar. West Newton, Pa: Josip Jovan. Willock, Pa: J. FeterneL Murray, Utah in okolica: J Ka^tAliO, Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: J, Porenta. Davis, W. Va In okoUca: Brosich In John TavželJ. ^ m ^ A , Thomas. W. Va in okoUcat A. Cleveland, O,: Frank Saksor, Jakob Korenchan. Pa. la okoUca i Frank la okoUca: Anton Johi Debevc, Chas. Karlinsrer, J. Marinčič, Frank Meh in Jakob Resnik. Lorain, O. In okoUca: Louis Balanfc in J. Kuinse. Nile«, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Oreg,: M. Justin In J Misley. Milwaukee, Wis,: Aug. CoIIander 41 Jostp Tratnik. Sheboygan, Wis,: Anton lie, John Stampfel in Ilerinin Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demlar la Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: Frank Fortnua, A. Justin, in Valentin Marcina. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. vodi. i— sem, da bo zbežal, kakorliitro jo spozna." Delavci in Rdeči Kril Cornelius Nelson, John Bureik in Ladislav Malko^sky so tožili Pfister & Vo°:el -družbo v Milwaukee, Wis., da j Lin je samovoljno odtrsrala po $2 od Jijih pla<"-e za Rdeči križ. Ti delavci so prišli k okrajnemu pravdniku Zabelnu in tožili utružbo. Vsi trije so izi>ove-dali, da se jim je odtrgalo od plače po 25 centov na teden in da oni niso s tem zadovoljni, ker je Kje je vojak? im/ANiA zrakoplovov: spusiiU so se zelo bila njihova pla^a že itak dovolj nizko nad vodo m metali bombe majhna in so ž njo težko izhajali. v morje ali »trt-liali na <;boie?' s morje aJi streljali na <;boje s st,! ojnimii puškami, toda vselej so bili pregnajii od križark. pa je ta točka se bolj vama, spreminjajo Angleži neprestano min. To delo se vrši ponoči f)dprtina za parnike je zdaj na tem, zdaj zopet na drugem mestu. Xetnogoec je torrg za Nemce, da bi nasrli, kje se nahaja ta odprtina. Vsled tega se ni čuditi, da se še ni posrečilo nobeni nemški ladji ali podmorskemu čolnu, d«, bi prodrl skozi to točko. Tako so angleški pa mi k i na tem mestu popolnoma varni, da prevažajo vojne potrebščine na Francosko. Jakob prijatelju: "Ta Janez >pa je surov človek in velika četica!" Prijatelj: "Kako to?" Jakob: 14Jaz sem mu rekel, da i tut bojem mono stare. Ta oael Pravdnik Zabel je poklical dni žbine uradnike, da pojasnijo zadevo. Isti so izjavili, da niso silili delavcev, tla bi morali darovati za Rdevi km, pač ,pa da so dali vsem na prosto voljo, da prispevajo. Delavei-tožitelji so to sieer deloma priznali, toda so pripomnili, da so bili morelno .primora&ii dovoliti, da se jim odtegne od plače, ker se je pri tem postopajo takoj da se ni nikdo upal vstaviti, kar je izgledalo, kakor da so vsi voljni prispevati zahrtevaine svote. Da so bili delavci s tem nezadovoljni, kaže to, da je še 32 dricgih delavcev zapustilo delo, ker se niso strinjali s tem postopa njem. Tožitelji niso zamogli prisiliti pod temi razmerami družbo, da bi jim povrnila imenovano svat o. Distriktni pravnik je bil v tem slučajn hrez moči, ker se na za-mogio družbi dokazati, da j« od-trgovala prispevke samovoljno. NA&I ZASTOPNIKI, kateri ao pooMaflftmi pobira d naročnino xa dnevnik "Glas Naroda**. Narofi-bIm sa "Glas Naroda" Je: za celo leto $3.50, sa pol leta $2.00 in za četrt leti. pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo sa sroto. katero je prejel ia jih rojakom priporočamo. CaL: Jakob Lovšin. Louia AndoHek in Frank Skrabec. Pnebla, Cele.: Peter CnHg, Jotaa Germ, Prank Janeah in ▲ KocbeVar. MM* (Ma la akeUoK Loo.. Kfcetetlo. de.: Math. Kemeiy. : Lambert Bolskar. J. S. 2303 Professor Ave. JABLONSKI FOTOGRAF 6122 St Clair Ara. CLEVELAND, OHIO. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komofjoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Prank Baksar. L: Jernej B. Vcrbič. L; Jok. BoMt. Joe. Jaxjw ae. Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besens Maj Miaa No. 330062 Blatnik Joa No. 330326 Bobič Vajo No. 26G583 Božičkovie D juro No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dokusovič Stif No. 200630 Dolar Valentin No. 330066 Grgurič Blaž No. 260673 Jaklich Lonia No. 329634 No. 331023 Jankovi« Mihael 880895 Kaatelie Joka Košir Frank No. 329631 Kovae Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 LenaršiČ Josip No. 44565 Mala vaši č Andrej No. 330218. Mastnak Frank No. 329776 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž No. 330627 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Peko) John No. 44749 Rak Ferko Ranch Math. No. 260622 Kes man Frank No. 44296 Rohs Anjia No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math. No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Bod No. 328894 Sparmblek Jo« No. 330661 Starčev« No. 381pniki organizacij in listov, ki se dozdaj še jo člani centralnega odbora kakor hitro se in ir javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli za pi^ma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton Bos No. 1. Cicero, III.). * Hrvatski jj v odgovor. -ooo- I ; Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, EUbin Kristan,, (Nadaljevanja). /o se tedaj proti meti: za- ; rotile peklenske sile?" vpraša NADZORNI ODBOR: j Klara kakor bree?avestna. j Istočasno se oelasi trobenta Pftrovieh, Li Ivik Bcnedik, Frank Veranii. ffrrajskejea čuv»ju. Ne mine dolgo čas« in javi se go?>t, visok tcmno-CENTRALNI ODBOR: li"-ei», v železje oblečen \*itez: go spod Melhior Tompa Lz lloršove, banov pobočnik. "Plemenita gospa", začne prisile«*, "najprej naj izročim čast ir. pokloa »ni mojega gospodarja, ve-leniogot-ncga gosj»oda baronaKai %ota l ugnnda, hrvatskega bana. V a-i milo U br» dobro znano, da že iz starih časov pripadata me-»to "n grad Samobor gos-podorn llngnadun« in da sta po k»jtih po-tih prwLa v Lut vašega tasta Leonards (Jrubcrja. in sieer po eni polotici. Ali kar je iz začetka krivo, tudi poč asoma ne inore o-stati pravilno. Zato je velemogoč-ni pal at iti Nikolaj Ji;: tor razsodil, tla je Samobor laelo nič, ker sem se že odločila. N~aj pripelje ban svojo vojsko, cajti tudi jaz imam smodnika in krogelj dtrvolj iai imam tudi ob-irožence, čeprav sem žena. Ban je v deželi, da čuva pravice vsakogar, pa ne. da bi gazil po drugih ua svojo korist. To recite svojemu gospodarju, plemeniti gosrod. in zdaj — Bog z vami!" "Kar mi je rekla vaša milost", pokloni se Tompa, "hočem javiti banu; naj ravna po svoji volji." In šel je Hrvatska Zastava'\ eden izmed listov, ki se je še jKJtezal za kraljevino Srbijo in Karagjorgje vice vo i jo, je priobčil članek izpod peresa nekeka o, k je razširjeija med ljudmi, ste^ječimi na strani sedanjega vladnega sistema v Srbiji. — Ure za Italjane. To je glavna točka s]wra med Slovenei, Hrvati in Srni. — Srbi so bili od prvega pričetka vojne vedno na strani I^ihov. in od Italije so pričakovali izpolnitve vseh lia-. »dnih aspiraeij. Ko pa s«* je malo izpremenilo, so uvideli, da ima Italija svoje lastne namene, svoje lastne cilje, pri katerih ne vpošteva niti v najmanjši meri želja in aspiraeija Jugo-' lovAitov, to je SHkjv, Hrvatov in Slovencev. Članek, ki ga je priobčil ta doktor Leontie nosi naslov "Talijanski apetit" ter je razvidno iz njega, v koliki meri so bili razočarani voditelji dinastičnega jugoslovanskega gibanja in kako zelo so se varali, ko so zaupali sre- • o in bodočnost svojih narodov par hladnokrvnim diplomatom in članom neke dinastije. Poziv je namenjen Slovencem. V pozivu je rečeno, da nočejo Lahi le Trsta in Gorice, temveč da segajo njih cilji in njih želje še preko Ljub jane. N'jih a spi racije segajo še naprej ter se tičejo zasužnjen ja celega slovenskega naroda. Z odločitvijo Notranjske bi bil slovenski narod raz kosan in izročen po]x>lni pogubi, kajti značaj štajerskih •Slovencev je ftnaii vsled potuj če valnega upliva Nemcev v tej deželi. Nadalje pravi članek, da se morajo Slovenci iznebiti vsake misli na republiko in da smejo vpostevati le narodno enotnost med jugoslovanskimi rodovi. < lankar pravi, da ne smejo govoriti Slovenci o federacijah, kajti to bi bila najbolj pogubonosna misel glede bodoče jugoslovanske edinosti. Do najvišjega viška abotnosti pa se dvigne člankar, ko pravi, da je že izraz federacija proti ideji našega narodnega združenja. Noben Slovenec, ki ima količkaj zdravega razuma, ne bo mislil, da bi mogla obstajati poleg velike srbske kraljevine neodvisna slovenska ali hrvaška republika. To bi h'k> v resnici pogubonosno. Vse, kar smo govorili in vse, kar smo pisali dosedaj, je bil namen združenje treh jugoslovanskih narodov in sicer v obliki republike, federativne republike, ki bo nudila najboljšo možnost, da vsak narod zase v polni meri • dejstvi svoje ideale in svoje cilje. Da, Slovenci moremo govoriti edinole o federativni obliki bodoče jtigoslvoanske države. a Kdor je zasledoval zgodovino teh treh jugoslovanskih narodov, mora videti na prvi pogled, da je nenadno in neposredno združenje v eno veliko državo, to je v kraljevino, popolnoma nemogoče. To pa radi plemenskih in družil razlik, ki dejanski obstajajo med temi narodi. Jugoslavija ni Italija in Srbija ni nikak jugoslovan ski Pijemont, kajti v Italiji je bil položaj čisto drugačen. Združenje naroda se je izvršilo na podlagi narodnostnega, verskega in kulturnega edinstva raznih italjanskih plemen. Vsled tega je nemogoče govoriti o kakem jugoslovanskem Pijemontu. V sedanjem velikem in resnem času se sploh ne more vzeti zadeve na tako idealen način kot so jo vzeli pred pet deset imi leti. Sedaj govore svojo grozno besedo le topovi in zdaj odločuje moč, dasiravno je že videti konec ter prihaja čas, ko bo zmagala pravica in resnica. Na papirju je lahko združevati in cepiti narode. Dejansko pa je stvar drugačna. Treba je vpostevati momente, o katerih se dotičnim niti sanja ne. Jugoslovanski narod, dasiravno enoten v mislih in ciljih, lahko hipoma združi le avtokratična sila. Pravo duševno združenje pa se ne more izvršiti drugače kot potom sporazuma in skupnega delovanja v isti smeri. Ako nas združi vladar, ne bomo nikdar edini, temveč nas bodo vedno ločili prepadi predsodkov in mnenj. Ce nas bo pa združila enotnost narodne volje in ce nas l»odo združili zdravi principi republikanskega državnega ustroj*, bomo uspevali, in prišlo bo zbližanje Dva dni po tem dogodku je bilo okoli Samohora in v n j etra posebno živahno. Samobor.ski men-am so gledali začudeni, kaj pomeni vse to. Na gradu so J>ila vra-a zaprta, v jarkih je bilo polno •.'ode, a na obzidju so zijale velike. puške. V gradu se je delalo in pripravljajo na polne roke. Ljudje so hodili in odhajali ter prihajali dan in noč. nosili vreče polaie peska, kopali pod kope, ostrili rablje, a gospa Klara je nadzorovala delo. v/spodbujala, hrabrila, karala in hvalila. Iz jutranje megle drugega dne se je izvila dolga in čudna kaea, izvila se ie i*1 ovila okoli Samo-bora — ban ova vojska. Težki topovi so zijali proti gradu, svetlo kopje je štrlelo v z**ak liki gostemu klasju, a dolge arkebuze (puške) so pazile na vsako okno, na vsako glavo. Vojsko je vodil sam ban Kri-Hot* 1'ngnad. katerem Dobro*", je bil njegov cilok. ko je po pobočniku slišal Klr.rin odgovor, "ee sem pretepel Tur-čina. bom nadvlada 1 tudi ženske suknjo. R^da bi se nt koliko bo jevala. Prav dobro, le naprej, vojaki!" Se enkrat se poda banov poslanec z belo zastavo pred okop, po-zo\ e gospo Gruberjevo, naj odda na banovo ime grad m čaka odgovora. Glasil se je: "Ker se je banov a milost oo-trudila tako daleč*, naj se ootnxii še dalje!*' P*« kratkem času je odmeval od g<>re grom Plamen za plamenom tre je was vet il v belem dimu iz topov. grom za gromom je pretresal zmk in k r oglja za krogi jo j,* treskala v stare satnoborske /idili o. Strelci so p režal i za grmi. za drevjem in enakimi zavetišči kje bi se nad ozidjem prikaza ki katera gla\a da jo pogodijo s s\in-eeiij. Po gradu se je i/prehajal t so--pa Klara. l*rsi -so se ji burno dvigale. vsaki strel je pretresel ženo. Toda ni se bala. Zdaj je nudila, zdaj zopet s stolpu bodrila ljudi. Ko zopet stopi k oknu, vidi, tla se je četa banovih vojakov navalila pr. d vrata. Nekaj prednjih jame s sekiro biti po vratih, da i Hi razbije. Klara pograbi puško, pomeri. izstreli in vojak pade / m patu v vodo. Toda naskok se tem iuij-še navali. (Via kopa pešcev z lestvami pribiti do prvega obzidja. Krogije švigajo iz gratda. Banovi jih ne marajo. Že polagajo lestve čez jarek, že se \V-p<\njajo po njih. tirom zagrmi, ogenj bruhne in dim zateuini nebo. Kamienje, lestve, ljudje in topovi lote 7K. zraku. ('okoiin je bil /apalil j>odkop ter vrgel celo četo v zrak. **Dobro*', reče Ungnad, ko vidi, kako lete njegovi ljudje po zraku. "Topničarji, nabijte topove, namerite jih v gornji grad; pi pa se umaknite nazaj!'.' "Ha, ha!" nasmeje se v gradu (V* ko lin. "Banovi ljudje znajo bolje leteti, nego lastavice; že so pri svetem Petru v raju. To sme se naučili po Turkih.'7 Gromeli so topovi, namenjeni vsi na eno mesto, na Klarln stolp. IVvi grom je razbil ckno, drugi pozlačenega zmaja iti mramorno školjko. Groze in strahu je trepetala Klara m se obnemogla stiskala v kot. V tem trenutku prihiti v sobo ( okoiin ves raztrgan, krvav in črn. "Gospa, pri kraju smo! Ilanov-ei že zavzemajo pivi obkop in na->ih je pobrta že polovica po pro-kletili banovih str -lcih. Kast*-la •iu, ki je bil edini vodja, je odnesla kr oglja obe nogi."' "Tedaj hočem umreti!" meni zena. "A tvoja hči?*' "Kes je! Naj da Stražnik znamenje!" "Dobro tako!*' Č"okoLiai pohiti iz sobe. Trobenta zatrobi in streli potihnejo. "Pojdi pred bana. gospa., brž!r' z a kliče brivec, Ai*ativši se v sobo. "Toda vedi: Ungnad je naklo-njem ženskam. Ti imaš. irvrstmo mrežo!'' ■Molči!" "Nočem, radi Pavla nočem! Ali s?o nc mores, ^tssp-a. osrvetiti nad Pavlom, če postaneš mogočna ? Maščevanje te naj vodi! Ču-jes-li, h^pa gospa? Maščevanje! Idi preti bana!*' Grajska vrata se odpro široko in grajski most pad*, čez jarek. Iz grada stopa povešene glave — Klara. OMeceaia je v črno obleko. Bleda j**, vznemirjena in raditega še lepša. Komaj se prikaže, že prihiti na iskrena belem ban. Oklep se mu svetlika. Klara dvigne oko in zazdi se ji, kakor bi jo nekaj zazeblo pri srcu. Baji pošto j i in Klara se mu pokloni. "Vele mogočni gospod ban!" začne z gin jen i m glasom. "Kocke so padle, padle za vas. Hotela sem skusiti srečo, a me jo izdala Slaba sem. žena sem, vdova sem. Pdaan se hudi razsodbi Zapovedujte v gradu, a jaz hočem s svojim detetom v božji «re*. Kam? Ne vem. Samo prosim vas za eno milost. En daai mi dovolite, naj še preživim pod to streho, da zbe retrn svoje ubostvo, a potem — grem." Prose dvigne solzne o£i in skri-ža roki na bamih prsih. Baron se ne malo začudi Kla-riui lepoti. Čeprav je imel surovo srce. vendar mu zaigra nenavadno, ko sliši Klarin zvon k i glas, ko vidi, kako bleda lepotica sredi * ie zine, aama in premagana illlf ti ne bo pal iz neba. Moraš ga zaslužiti z težkim delom. Lahko je onemu zaslužiti dolarje, ki je jak in zdrav. Ali kaj hočeš ti, ki si izdelan, oslabljen, onemogel? DAL TI BO krepost, moč. bistre oči, možatost in veselje do življenja. JU VITO naravno zdravilo, ki je tisočerim povrnil izgubljeno moč, še v takih slučajih, ki jim druga sredstva niso mogla pomagati. Pošljite še danes 1 dolar za eno ali 5 dolarjev za šest škatelj JU-VTTO ZDRAVILO ZA SLABOTNE. JTJVITO LABORATORY, .. South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. gospa se močno vara, ako misli, da sem pogan in da jo hočem pc •zimi že iztirati izpod strehe. Plemenita gospa bi bila lahko celo zadevo poravnala, lepim potom in rti se bilo manj praha potrosilo. Vsakdo zahteva svoje pravice in seveda zahtevam tudi jaz svoje. Raditega plemenita gospa iaiiko biva še naprej v tem gradu, samo da jc moj. Iu ker je danes hud mraz in smo se v boju izmučili, vabim se pri pleme uit i gospe j v goste, ker sem silno gladen. Moji in vsši ljudje naj gredo mirno vsak v svoj stan. — Clospod ALel hior!" pokliče Ungnad poboč-nika. * V?ša milost zap jve?" vpraša pobočnik. ' Spravite vojsko v mesto in priskrbite ji stanovališč. Zvečer pojdite h gvardijanu, nap it e se poštcaio rn izročite mu moj pozdrav. Jaz sem gost plemenite gospe. Z Bogom. JMelkior! Mudi se mi, ker sem siliLo gladen." "" Volemogočni go^potl ban!'' pokloni se Klara z lahnim nasmehom. •'Kakor vidim, niste tega gradu vzeli s silo radi svoje koristi, ampak da svoje banovanje začnete s sijajnim vzgledom junaške veledaišnosti. Zato vam bodi slava ;ii hvala, katero vam daje nesrečna, osamljona vdova. Pojdite v vaš grad. Ako bi bila jaz gospodarica, sprejela bi slav ntga gosta v te dvore, kakor s-, sprejme dragi rod; ker je pa vaša milost tukaj gospodar, hočem va šemu gospotlstvu potrebi kakor služabnica." Ban skoči s konja, poda Klasri roko in oba odideta v grad. Na veži ju pričaka Čokolin. "Gospa", zasepeče brivec Klali, pozabi- sem nekaj povedati Pavel ni poljubil Dore enkrat, ampak trikrat jo je pritisnil k sr eu! Maščevanje torej ! Maščevanje pa (potrebuje moči. Bila je temna noč. Po gorah, po dolinah je vela snežna burja. Kmetje so bili pometali mrliče v prepad. Krokaje so obletavali krokarji grad. S tnžnimi klici so obhajali svatbo. V gradu je vladal mir. V mali sobi je gorela luč v posodici iz rdečega, stekla. Vsled polmraka e je dalo komaj nekoliko razločevati po sobi, V ognjišču iz belega mramorja je plapolal rdeč plamen. Na mehkem sedežu se je ) i'bal ban, a poleg ognjišča je sedela s poveseno glavo Klara. Rdeči iesk plapoločega ognja se je čarobno svetlikal na njenem bledem licu, v njenih, svetlih očeh. na ziatorumenih laseh. Gledal je in gledal neotesani vojnik in ni se mogel uagledsati lepe žene. in zopet je teklo vino, živah nejae je plapolal ogenj, hujše j' razsajala burja, strastnejše so se dvigale prsi in---v gradu Samoboru je slavil« boginja lju bežni slavo. Cez dve nedelji pa je blagoslovil gvardijan samoborskega samostana zakon gospoda bana in barona Krištofa Uagnada in gospe Klare Gruberjeve. Po poroki sreča Klara v gradu brivca; jezno se nasmeje in reče: *" Po tvojem je slo! Maščevanje, moč imam kot banova žena!'' (Dalje prihodnjič. J Preskrba vojakov nekdaj in zdaj. V tem času, ko se nahaja večji del civiliziranega sveta v vojnem stanju* je prav posebne zanimivosti vprašanje preskrbe vojakov v vojni. Preskrba vojakov je bila v različnih časih različna in se sedaj se vidi pri različnih narodih v tem oziru različne navade. Med glavne elemente, ki pridejo vpoštev v da riašnjein času. je šteti kruh surovo maslo in sveže meso. Uporaba mesa je največja pri angleški armadi ter znaša celih 30 odstotkov skupne hrane. Najmanjša pa je pri italijanski armadi, kjer znaša poraba mesa le 17 in polovico odstotka. Najbolj raznoliena in prehrani v mirnem času primerna je preskrba v angleški armadi, d očim je preskrba v nemški armadi določena le za vzdržan je energije ter sposobnosti za boj. Povsem površno proučevanje navad narodov v preteklih časih nam pojasnjuje velike razlike v preskrbi v prejšnjih vojnah. Pečeno goveje mes«>, sir in med so tvorili hrano ho-merskih junakov. Stari perzijski vojaki, ki so živeli pod istim podnebjem ter skoro enakimi življenskimi pogoji, so se borili z enako uspešnostjo, dasiravno so zavživali le kruh in sočivje ter sadje, (irski vojaki v naslednjem času so se zadovoljili z ajdo in sočivjem ter olivnim oljem. Njih nasprotniki Rimljani so se v glavnem prehra-. njali z ržjo in špehom. Saraeeni, ki so bili izvauredno bojeviti, so zavživali !e ndeko in kruh ter malo sočivja. Japonci so se šele pred par leti zadovoljili pri svojih pohodih le z rižein ter trdo kuhanimi jajci in nadalje s posušenimi ribami ter posušenim sadjem. Arabci, kojih prodiranje se je ponovno ustavilo v Aziji in Afriki, so izvršili občudovanja vredna vojna dejanja, pri čemur so se hranili le z mlekom in datelji. Angleži pa so v svojem prvem pričetkn kazali neko povišanje potreb in angleški vojaki se niso hoteli zadovoljiti s kuhanim ali pečenim mesom ter s kruhom, katerega se je speklo na prostem. A' času kraljice Elizabete so dobivali angleški vojaki goveje meso in surovo maslo ter olje in med. Ta velika raznoličnost glede hrane pa ni trajala dolgo časa, kajti leta 1670 je dobil angleški vojak na dan dva funta krulia, sir ter zelo malo mesa. Leta 1808 se je pre-Iiranjalo angleške čete Wellingtona na Portugalskem s funtom kruha ter pol funtom svežega, skoro v vseh slučajih nasoljenega mesa. Na ta način se je prehrana vojakov v vsakem času izpreminjala. Kljub vsemu temu pa je treba dobaviti vojakom v vojni hrano, ki povzroča dovoz vseh snovi ki kre-pe telo ter ga ohranjajo v elastičnem in odpornem stanju. Vspričo otežkočenih razmer vojaškega življenja v polju so nastali že v pričetku zgodovine trije glavni ali osnovni pogoji, po katerih se je moral ravnati način preskrbe vojakov. V prvi vrsti mora vsebovati hrana v najmanjših množinah čim največ redilnih snovi, katere je lahko spraviti ter poslati naprej. VdntgiČ je treba, da more ta provijant ustavljati se vsem naugodnhn vremenskim razmeram. Tretjič pa je treba spraviti provijant na lice mesta v velikih množinah ter ne sme biti pri tem oviran vir pridobivanja tega provijanta. Vsled tega je razvidno, da mora vsak narod opremili svoje vojake v polj 11 s preskrbo, ki je navadna pri vi-vilnem prebivalstvu. Preskrba vojakov v polju se ravna sled tega po preskrbi civilnega prebivalstva in v tem je tudi iskati vzrok razlik, ki se pojavljajo pri raznih vojskujočih se glede preskrbe vojakov. Vojaške uprave posegajo pri preskrbi vojakov k elementom, ki stoje na razpolago narodom doma in ki odgovarjajo navadam in potrebam naroda. Pri današnji velikanski razsežnosti boja, pri katerem pridejo vpoštev različna podnebja, je zaznamovati še na-daljni faktor: in to je potreba — da se prilagodi čete o-zemlju, v katero se jih je poslalo. 1M Bolnika kraljica j* umrla. Zofija., Bolgarsko. 12. sept. -Bolgarska kraljica Eleonora je danes popoldne umrla. Bolna je bila dalje časa in pred kratkim so bili poklicani k bolniški postelji car Ferdinand, prestolonaslednik Boris in princ Ciril. Kraljica Eleonora je bila hči Henrika IV. iz* Renss-KoatriU. je-biU 1060. M izbruha A ■ if'' -A . -v«v V 1 , . ^ ■ - r. . , A K* ' Kadar Je kako drnštro namenjeno kupiti bandoro, Eastaro, Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, princi Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi na« aa cene rpralate. UpraianJt IL le ae. pa al bodete prihranili dolarje. Omike tbC Tzat pobijamo brezplačno. Ptiftte ponj. IVAH PAJK %t CO., 466 Ghaetzrat StH *AEOČAJTE BE MA DVKVKIK OOHEMAUGH, PA. '41.40 I4SODA", - ■ __ _ _ ,.■ • ■ n ; - ......T--:; ■ I ' t" ........ ' ..... &LAS NARODA, 13. SEPT. 1917 SLOVENSKO a podp. društvo 1st svete Barbare -a ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIXE. Sedež: FOREST CITY, PA. laeerporirana (tate 21. januarja 1985 v dri ari Pennsylvania. GLATNI IHADNIVI: PnMsednlk: F. St. TAFCHAH, «74 A lisa y Ave., Rock S p rinem, Wyo. PorlitredttHlnlk: JAKOB DOIXNO, box 181, Broughton, Pa. Tajnik : FRANK PAVLOVCu"', «47 Forest City, Pa. Pumožni tajnik: AVOt'HT GOSTI ft A, l*nx 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABINČIČ, 5ttOT» Hl Clair A v*., Cleveland, Ohio. Pomo£al blagajnik in zaupnik: ANT. IIOCHEVAR, RFD. No. 2, bor 11%, DriiJg^iiort, Oblo. NADZORNI ODBOR: PrfNlaednlk naurotnik : FRANC TEROPČ1Č, It. F. D. No. 3, box 140, Fort Smith, Ark, 2. jwrotnik: J OKI P fioLOR, 1!»16 Ko. 14th St^, Springfield, IIL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP Y. GRAHEK, 84.'; E. Oblo St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GI.AS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl poStljatl vse dopise direktno na glavnega tajnika In nikogar drugega. l*enar naj se pa potil ja edino iM>t<>m jtostulh, t-ksprfsnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor jut n»- p>toin privatnih flekov, na naslov: Frank PavlovčlC, Farmery * Mlmr* National Bank, Forest City, Pa. V Klofttjn, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pum&njkijivoKi i. naj to nonudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se zautore napako popraviti. UMETNI JAHAČ ROMAN > Nadaljevanje .t. Kako No. k-njem. - To — Vse! vzkliknil < — Niti *a po«-ta v t jat i m Saj vendar veš. kako hode jeze je George. On rtmia pr.iviee udnriti d» ka. če je ukrotil podivjano žival Seveda. T<*ta stvar je vseeno malo dnicaenejša. Mladi '•m ve« - Ti — Vi l jen je — Na kak naein ! i.- I ! k«mj eukrat krotek, je začel delati Karol kome-W /.iMran ukrotetietra konja. zarasli komedij jo je je bilo vm', T r in i;i/ nisem več otrok, jaz nisem konj! — je ► k. k- ie i/eprevi branil? — je vzkliknil deeek. — (e me P«-nI mož kot otroka vprizarjati umestnosti fr me naravnost 'ir-viil v t- 1 Vsled te»ii nima nobene praviee, da bi mi branil ae-H to, Kiir želim jaz in kar njemu ne usraja. — .laz gA *p!oh več P"tn buiem ter lahko /ivira hrez nje«ra in sploh sem sit vsega te-■« iieetlia. da/ M ne morem vbiti ni.esar v glavo, v .šoli se sroeje-rr .> .. k< r moram še vedno sedeti med njimi. — Tega pa ter bom pobegnil. i o»el' - je r« kel *tari. — Kam pa hočeš! nov-ood tu povmkI mi bo dobro — je odvrnil dečko. — Življenje k.it ga imam sedaj. ne živim še nadalje in naj bi bilo v eirkusu ie ,»tokrat ali tisočkrat *dabše. - Počakaj, da jnem s teboj — je mrmral staree, — potem gre. * ii "ko j ia j, Zda.i pojdi k gospodu dokt-orju ter se nauči nalo-! e ki jih imaš. To j. \eiiko pametneje. — Pojdi v mojo sobo; t.ikoj pridem /.-■ teboj in morda lw» tudi pri&a trove man ta. — Sedaj imi bodi tiho, kaj i i bolj pametno je to, da ne napraviš škandala iz -tvari ki bi m- lahko ,«>.vila v velik zapletljaj. — Poj.li Karol, danes zve,.,.; , ue bo vee treba plesati. — s temi besedami je prijel deeka /a r »ko ter ara potegnil skozi vrata. 14. "Marec je še / leekom po bolniku in proti svoji sobi, ko ga je h! (.-or.**. Stari bi mu rad izognil, a to ve«" ni bilo mogoče. Stari! — .v .ekel George mirno. — nekaj bi rad govoril z »'ami. - Karol pojdi \ svojo >idm kajti tukaj te ne potrebujemo vee, Zatem j*> pomignil dečku na tako odločen način, da je ta sledil Povelju. daMcavito mu to ni ugajalo. Velel pa je dobro, da mora ubogati. Oorgr je «rl- dal za njim. dokler ni izjrinil za vogalom hodnika «»r rekel zatem > pritajenim, a odločnim glasom: — Sramovati bi se morali prav v dno svojega srea, da vršite taka dejanja, kot trte jih vršili danes. Jaz? — Ka kak način? — Mo|. it o' je za ukazal George. — Jaz dobro vem, kar go-\ .»rim in nJsluii in poleg teua sem vas še videl. — JUi ne razumete j.oložaja, v kmerem nahajam? In glede katerega si je ves tsvet ia jasnem. Ali naj vam by to dosti, da motite razmerje, ki obstaja med nami in na katerem temelji mir in poštena eksistenca.... — Knkra* setii se spozabil.... To vera. -- In dvignil je pri tem grozeče svoj prst. — Kaj l a kepa se pe >me vee izvršiti. Kot ste sedaj, boste imeli še dosti naporov, da si zagotovite spoštovanje v kraju, kjer ste ca zaigrali v>led svojega obnašanja mogoče za vedno. Kakor hitro boste izvedeli kaj ste bili nekoč, potem ste lahko zagotovljeni, da vas ne bo pogled«I niti najbolj navadni kmet, da ne govorimo o grajščakih. .n noben ne bo hotel imeti stika z vami. V življenju ste se gotovo v fVdgetr naueili, da se človek pač smeje pajaeu, da pa ne obču- je in jim. Kljub temu p:i je lahko mogoče popraviti vso stvar. — J*rvo pri tem je, da držite svoje ljudi od sebe in da ne občujete z njimi. Predvsem ne smete piti. — Vaša glava ne prenaša močnih pijač — Kakorhit.o -te napolpijaui, niste mojfder svojih besed in švopih de*an j. ~ Mislim, da sem vam do«ti i>ovedal. —* To naj bo h »varilo. — (> bi se vam še enkrat kaj aličnega pirmerilo, bi rao-rab zapustiti svoje meate in potem vam dam svojo eastno besedo, da in George Bert rand nikdar prelomil svoje besede in da je tudi ne bo v tem slučaju. — Mislim, da me poznate v tej zadevi. bi čakai odgovora, je pustil starca na hodnika, ter odko- gel plašen pogled preko pozorišča, če zrak ni morda cist. si nato po-mel roke ter smejal tiho pred seboj. — To je dobro šlo, za vraga! — Danes mislim, da sem dobil dosti. — Kaže pa tako, da mn bom že pokazal in da nima nieesar opra- j viti z menoj. Georse ie šel v obednieo ter dobil tam Marto, ki je bila zardel;, ter čakala nanj z rokama, sklenjenima na prsih. Pri vstopu je obstala ter .se temno ozirala naokrojr. — Kai misliš 'i — je vprašal on mirno, kajti kretnje njegove žene so mu bile ja»iic. — Kaj mislim, George? — je vzkliknila .Marta, ki je komaj pričakovala tega trenutka. — Boli me. — Silno me boli. tako da mi ne da miru in počitka. — Stara rana, kaj ne? — je odvrnil in vrgel svoj klobuk na mizo. — Da, in ne — se je jrlasil odgovor. — Ti sam si me prisilil do tepa. — — .Jaz! — Na kakšen način? — I»a, ti, ti! — Kako? — Na kakšen način? — Izrazi se natančnejše! — Zato, ker si kaznoval dečka, ker je stopil samo za hip v svoje prejšnje /i",;enie, katero se mu je tako dopadlo. — Samo zn pet minut se je bil izpozabil. pa si ga že udaril. — daz dobro vem, zakaj sem j»a. — Ne bi sra smd. -- Ali veš kaj je bil od svoje rane mladosti? — Ali v«*š. kaj je bil od onega Časa, ko se je začel zavedati? — Da. vem. — Ali ne vpoštevaS več umetnosti? — Ne. — Z^laj je ne vpoštt vam več. — Seveda ne, toda prej smo ti bili dobri. — Prej si živel v nji . in si samo proti onim nastopal, ki *o ti bili ne pok orni. — Zakaj si se mahoma tako izpremenil? — Vidiš, tega ne razumem, to je mi je neti mevno. — Jaz prav dobro razumem — In prepričan sem bil. da boš tudi ti razumela. — Nikar se ne šali. George. — Zdaj je lok napet. — Strahovito je napet in prav lahko poči. — Odnehaj! — Ne, ne bom odnehal! Odnehaj, I i pravim, pa boš videl, da bo dobro zate in zame. — t'e lok ne more prenesti še malo večje napetosti, naj poei. — Meni je popolnoma vseeno. — George! — je vzkliknila Marta jezno. — Poslušaj! — je rekel George popolnoma mirno. — daz dvomim. da vse natančno razumeš, kar se je danes zgodilo. — Karolu ne zamerim, kajti on jo še takorekoe otrok. Toda zamerim.... — No. komu zameriš? — Tvojemu očetu. / — Zakaj mojemu očetu ?' — Zata. ker se je zopet vpijanil. — Zato. ker je kolovrntil po i vasi in zato. ker je pred šolskimi otroei uganjal svoje komedije. — Dozdaj so ga vsi smatrali za kolikor toliko pametnega eloveka in so ga zastran mene tudi vpoštevali. — Naenkrat ti pa začne na javni ; ulici prevračati kozolee — Lahko si misliš, kako so bili ljudje raz- j očarani. — In recimo, da je res tako. — Zakaj si razjarjen vsled tega?! — Zato, ker nočem posta via jt i na kocko moje bodočnosti, tvoje bodočnosti in bodočnosti moje hčere. — Meni se pa ne yd;, da bi bila vsled tega naša bodočnost kaj ogrožena. (Dalje prihodnjič). Rnd hi izvedel za JOŽETA ZA- L AR. doma od Sv. Vida nad Cerknico. Pt^i dvema letoma je bil v Gaflney, Potter fo„ Pa. Zdaj ne vem, kje se nahaja. č"e kdo cenjenih rojakov ve za njegov naslov, proaim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. T on v Jurea. Box R 'eh-j \v< * «1. W. V a. <11-1 L91 "Susana" potopljena. London, Anglija, 12. septembra Ameriški parnik ' Susana". 361 ton. ki je 7. avgusta odplul iz A-merike proti Genovi, ie potopil nemški podmorski čoln. Andrej Divjak, doma. iz Dolenje-1 tm Logatca št. IS išče svojega brata JANEZA DIVJAK in prijatelja JANEZA «*TK, doma iz B'ekove \a>i. ter ju prosi, da mu pišeta na ta mis] o v: Andrej Divjal*, prigioniero di guerra. ('asc^nna l aibei-to I.. Suliuona. Italia. v 11 -1:{—9; lš«"-?m brata sv jcuft moža K.U?-LA POŽLEP. Doma je iz Rače, lara Dob pri Domžalah. Precl nekaj časa je bival na Gary, hid. Prosim cenjene rojake,"če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sjini oglasi. ker poročati mu imam nekaj j važnegr.. — Mrs. Rosalia Po-1 žlo[>, I'»ox 127. Hastings. Colo.) 12-14—!» OJO Prirej™ po saffian. k< r> i« rmtrfl Dodcr lutnib S O R O JU m im Izkazal Čudovito mp^nlw sa krč® r itbdt. b tnkdM. ( »rat. BuUho. atorohsl. ix*«k« »•k». prvkUa r cUvi. itd. itd. Priredi ista kompenija ki irdaluj*- slavni "Pa^a Kx-p. Iler". »tj.ro »mino >r«dat*o za vdntaeai^. ; torek ima vedno eno «;.-k(fBicopn rokah. «=c. ineSc. v vrn lekareah ali tapri: F. AD. RICTKR « C50, 74-M WaMdactoa BL. . NIW fORL Rad bi izvedel za svojega .svaka IVANA PERKO. di»ma i^ Poljan nad školjo Loko. Služil je pri topničaa-jih v ti-dcjovi Prze-mvsl v Gdieiji iu ko so R^lsi trdujavo zavzeli. bil «»d Rusov v jet iti odgnan ueka.ni v ruši-.* i.jeUiki vo. Prosim, ako kl iz Onmberlanda, Wyo., ne veni kam, domnevam nekam v Colorado. Ker mu imam več važnega sporočiti, zato prosim e ciljen* rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, a!i pa naj se sam /grlasi na naslov: Štajerc, c o John Glažar, Box 17. Gletjeoe. Wyo. (11-1:1— 638 PENN AVE., PITTSBURGH, PA. _ SIXJVENSKI ZDRAVNIK r»r. Koler je najatarejfii slovenski «0 ravni k. Specialist v Pittsburgh!!, ki ima 'JSletno prak*so v zdravljenju tajnih moAkih lnJezoL Jaz ztlravim uspešno revmatizem. kilo, ture, škrofelne, iK.Ie/ni pljuč, srea, želodea, jeter, trebušne, letlie, mehurja, kožne in spiub vse ino^ke bolezni, ki jih povzrofi slaba kri. 014 in Oiai rabim pri zdravljenju krvnih bolezni. Uradne ure: od do 8., ob petkih od D. do Ji, ure, ob nedeljah od 0. do i ure BjBIBiaiBianiilfBliU^^ 1 Dr.LORENZ. 1 Jaz sem edini slovensko goro- [ | reči Specialist moških bolezni v Kje je MATIJA PO 1*LIN? Pred kratkim časom je od tu neziiii-110 kam pobegnil. On je majhne. široke postave, temnega o-braza, nosi črne brke, je oženje n in ima štiri otroke, ('a kdo izmed rojakov ve, kje se nahaja, naj mi nemudoma blagovoli naznaniti, za kar mu plačam £5 naigrade. On dolvro ve. zakaj ga išeem. — Frank Guna, P.ox 197», R;kntsev. Ohii izvedel, kje se nahaja moj brat FRAXiv CONTENT!. Pred tremi leti je bial v West-lar.d, Washington Go., Pa., in pisal sem mu že ve.'- pisem, pa nt» dobim nobenega od govora. Prosim cenjf ne rojake tam v o-koliei, ali pa kateri ga poznajo, naj mi naznanijo njegov naslov, ako pa on sam črta, naj uii blagovoli odgovoriti, ker se bojim, da se je zgodila kaka nesreča. — John iVmtent.i, R. F. D. 2. Box West NVvvton. Pa. (13 15—9) PEIPOROCILO. Rojakom v Chieagu in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PSZDIB, ki je pooblaščen pobirati narač-nana za "Glas Naroda" in ixda-vaii pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu boda ali na raka. S apoštovanjem Upramičtva "Glaa Narod*". Rad bi izvedei za naslov svojega brata ANTONA ŠKRAJNAE Doma ,ic iz vasi Konjsko, lara} Boštjan, okraj Krško na Do-| lenjskem. Sedaj .se nahaja že; dre leti v ruskem -ujetništvu in j bi jako rad izvedel za njegov j nasiov. C> kdo kaj ve o njem, j Ka prosim, da mi natznani. ali naj se pa sam oglasi. Vse stroške prav rad povrnem. - Frank Škrajnar. 705 Ket«liem Street. Indianapolis. Ind. (11-1:^—9)1 Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov ALOJZIJA in j FRANCETA KARI N. Ako naliajata v ruskem ali pa v ita-; Jjartskean ujetništvu, bi želela, i da se oglasita svoji sestri Mariji Karan, omoženi Oblak. Na-dalje bi tudi rada izvedela za naslov ANTONA LIKOZAR. doma iz Milj in zdaj nekje v ruskem ujetništvu. Ca kdo kaj v e o zgoraj omenjenih, ga prosim, j da mi naznani, za kar bom 'zelo j hvaležna. — Mrs. 3farv Oblak J 1951 W. 21. Place, Chicago. III.! V. »S. America. (32-14—9)1 Pittsburgh!!, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do S. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. po pol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Pen'- Ave, 1L nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa. Miaigraraiaiiaana^^ POZOR ROJAKI •MkHM. bala tan, kiuu tu Bditt ital^lii^ii »M itoiiS* »U ko iaafla w WOO. PWU taktih M lafcnj ■«>TJ«ib wma] I NhIKOLEDAK u tako I91V ZASTONJ trpečim za naduho Noro domače zdravilo, ki je vsak lahko rabi brez neprilik ali izgube imam. Mi im>if nor način za zdraviti udaho in hnf fn. da poskusite na m* račan.-JJif »to ako jo imate ie dolgo ali pa ako ate jo tal« dobili, če je kot aenena mraljea ali naduha, ri marate piwti po prtMto poskušajo naaeco noči—. Ne oziraj« m kje živite, kaj jo ni posel in starost, ako trpite oa navduhi. paš način na bo takoj a—«n ■! Mi ftelimo to podati takim obupnim, katerim ▼dihanjeJspiuni priprave "patentirano ltadcnje'-itd. ni alč pomofalo. Mi hožc—o pokazati vsako- odatraaiti takoj ta vselej težko dihanje, hrešča njeflin vse sna tre nadlog«. Ta proste ponudba se rabi le on sam dan. Pišite ia ton in pričnite a ten načinom takoj. Ko pošljite denarja. Najbolj« je. če pošljete spodnji kopo«. Storite to PROSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO. Bom MB S. 1 Hudaoa Sta.' Buffalo. N. Y. Rojake v ujetništvu prosim, da i mi kaj j>oro«"ajo o mojUi treh bratih FRANCETU, ANTONU in (iAŠPERjr KLUN. Doma so iz MarkošT*me na Primorskem. Kdor kaj v<-. naj mi po-roea, za kar bojn zelo hvaležen. . ali ako »mi berejo, naj se oKla- da j.hbo v krat- sijo svojenvu bratu: John Klnn. Box 126. Seward. Pa. U. S. Ameriea (12-14—9} JAKOB WAHOlO, 1701 Bonna Ara, Clereland, Ohio. NAZNANIM). Cenjenim rojakom ▼ zapadnih državah, Wyoming, Utah, v Coo- kem obiskal naš zastopnik HARMONIKE E iilifcituit vrata isrtsinjsM la poplavljam po iwjnltiik wni*i, a lo ti ipefeno la ssnealjiva V poprav« sinesljlvo vsakdo poAlje, ker sem ki nad 18 1st tukaj r tem p oaht ln sedaj T SV ojms lastnem doma. V popravek m kranjska kakot vas dnip umika ter raCanam po dela ka »o kdo aafctev'. bn m nadsljuf* 1917 JOHN WKNZE East C2nd SL. On U retani. 0U» S. K. KERBY, FRANK GOUZE predsednik. blagajnik. MINBftS STAR BANK, Ohiaholm, Minn^ ■e vam vljudno priporoča ssa vse bančne pode, kakor Čekovni pro-.met, hranilne vloge in zavaroval- Kaj je vojna? Bojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, i™***« so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be-ado vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in nkrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem F' Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsajc, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. [ Siovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. iBBiaiaiaiaiaiaiiSfiuai^^ CENIK KNJIG "satere ima v zalogi Siovenic Publishing Company 82 COBTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. nino aa "Glaa Naroda" In iidajati In—dam« j Naia banka je pod atrogim iamim nadsoratvom in vae vaaa POUČNE KNJIOB: AIwot nemSko-angleSkl tolxnaQ, TMU Gerkvena ifodorlaa Hltri raCnnar Poljedelstvo Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan Sadjereja v pogovorili Slov.-anglefikl in ansl.-aiov. •lovar Trtna oš In trtorejt Umna iivlnoreja Umni kletar Umni kmetovalee Veliki akrrenako-anslefld tolmač f—.50 e.70 i—JO $L00 <—J26 $L00 •—.40 i—.50 i—.50 &B0 f2.00 ZABAVNE IN RAZNE DKUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kova« s Doli a orodjem Fabiola Miklova Zala Pešam in Lambergar Slovanska novele ta povesti a^«jtTaa ilnnlisilja Trojka Vvtam mm Balkaim 18 e. ta k. eeJSO t~M eJ0 5—^0 i-M tr-JB E?.10 '-J0 17 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča BodoUa (Tragedija v Meyerlingn) .71 RAZGLEDNICE: Newyorfika s cvetlicami, homo-ristične, božične, novoletna la velikonočne komad po t_.00 ducat po t—JžM Album mesu New Torka • krasnimi ■Hfcyml, mali F-.lt FJI I—.11 —.00 $3.00 ZKKLJEVmiJ Zdrnfenlk drtav mali veliki Avstro-Its 11 Jsnsks vojna Bslksnaklh driav Evropa Evrope, masa Vojna stenska mapa • Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseb drugih držav po Avstro-Ogrske maB f—.10 veliki vesaa ^-.00 Celi svet f~~.2§ drugi strani pa ceU svet