TRST, torek 9. julija 1957 Leto XIII . Št. 163 (3698) m mum o o • • PR... GOBI uN oKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini ft S rnmrf n! J i Dad' “ TELEFON 93-*«* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL.. SV. FHANCISKA št. 21 — Tel. št,37-338 Podruž. GORICA. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim I stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst Zorin zavrača zahodne pogoje za ustavitev jedrskih poizkusov Poizkusi naj se takoj prekinejo in države naj se obvežejo* da ne bodo uporabljale jedrskega orožja - Poziv 83 osebnosti Eisenhowerju, naj se sporazume o prepovedi poizkusov LONDON, 8. Na današnji seji razorožitvenega pododbora je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin izjavil, da nasprotuje zahodnemu predlogu, naj se prekinitev jedrskih poizkusov za deset mesecev poveže z ustavitvijo proizvodnje jedrskega materiala v vojaške namene. Zorin je izjavil, da ni nobenega vzroka za tako povezovanje, ter je zavrnil tudi zahodni predlog za imenovanje skupine strokovnjakov, ki naj takoj pripravijo podrobnosti za sistem inšpekcij, ki bi lahko primerno nadzoroval ustavitev poizkusov. Po seji je britanski zunanji minister SelwynLloyd izjavil, da je Zorinov govor «razočaral», medtem ko je ameriški delegat' Stassen izjavil, da je bil Zorinov govor preveč dolg in važen, da bi ga lahko takoj ocenili brez prejšnje skrbne proučitve. Francoski delegat Moch pa je izjavil, da ne vidi nič novega v Zorino vili izjavah. Prvi podatki o Zorinovem govoru ne dovoljujejo še, da bi se ugotovilo, ali je Zorin enostavno zavrnil zahodne predloge od prejšnjega tedna, poudaril pa je, da Sovjetska zveza želi, naj bi se jedrski poizkusi takoj prekinili. Kakor zatrjujejo v krogih konference, je Zorin izjavil, da so zahodni predlogi «brez vsake praktične vrednosti«. Dodal je, da so zahodne države s postavljanjem pogojev za svoje predloge o Ustavitvi izdelovanja jedrskega orožja, «spravile njih važnost na ničlo«. Zorin je baje tudi izjavil, da zahodne države pripravljajo legaliziranje izdelovanja jedrskega orožja in hočejo blokirati splošen sporazum o delni razorožitvi. Zahodne države odklanjajo prevzem obveznosti, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja, pač pa so to povezale z drugimi vprašanji. Povezovanje teh vprašanj je nedopustno. Pozneje so v zahodnih krogih izjavili, da Zahod ne bo nikoli sprejel prekinitve poizkusov, ki bi dopuščala Sovjetski zvezi nadaljevanje izdelovanja vodikovih bomb. Na Zahodu zatrjujejo, da glavna nevarnost za človeštvo ni v sedanjem ritmu poizkusov, pač pa v nadaljevanju tekme pri izdelovanju jedrskih bomb. Prav tako zatrjujejo, da Zahod ne bo sprejel nobene prepovedi uporabe jedrskega o-rožja v primeru vojne, ker samo jedrsko orožje nudi Zahodu sredstvo kot protiutež «komumistični nadmoči«, kar se tiče običajnega orožja. Zatrjuje se, da bi bil Zahod pripravljen na kompromis deloma glede trajanja prve prekinitve poizkusov. Zatrjujejo, da je Zorin zlasti zavrnil rok desetih mesecev, ki ga predlagajo zahodne države, ker je prekratek. Ba- je je tudi ponovil sovjetski predlog za prekinitev poizkusov za dobo dveh ali treh let ter za obveznost, da se ne bo uporabljalo atomsko orožje. Prav tako je obsodil ameriško tezo, da bi se moralo jedrsko orožje uporabljati samo v obrambne namene, ker bi bilo težko ugotoviti, kdaj katera država nastopa v obrambi in kdaj v napadu. Vendar pa je izjavil, da želi sodelovati pri iskanju sprejemljive formule glede obveznosti, da se jedrsko orožje ne bo uporabljalo, ter je dejal, da bi obe strani lahko skupno izdelali to formulo. Po Zorinovem govoru je bila na zahtevo zahodnih delegatov seja prekinjena in odložena na sredo. Iz _Washingtona javljajo, da je včeraj 83 znanstvenih, sindikalnih in verskih osebnosti poslalo Eisenhowerju brzojavko, s katero ga pozivajo, naj se pogaja «za prepoved vseh jedrskih poizkusov, ki se lahko ugotovijo na podlagi posebnega organizma Združenih narodov«. Med podpisniki brzojavke so ameriški socialistični voditelj Norman Thomas, pastor Reinhold Niebhr, predsednik zveze ameriških znanstvenikov Paul Doty, voditelj sindikata za električno industrijo James Carey in voditelj sindikata avtomobilske industrije Walter Reuther. Te osebnosti izjavljajo tudi, da podpirajo razorožitveno politiko ZDA ter zahtevajo, naj se ne postavlja noben »nepotreben pogoj«, ki bi lahko zavlekel sklenitev sporazuma na londonski razorožitveai konferenci. Vsebina note SZ bonnski vladi BONN, 8. — Sovjetska nota, ki so jo danes objavili v Bonnu, poudarja, da ne more sprejeti pogoja, da se začetek pogajanj o že določ-nih vprašanjih poveže s prejšnjim sprejemom pogojev, kar se tiče repatriacije Nemcev, ki naj bi po zatrjevanju Bonna bili še zaprti v SZ«. Sovjetska vlada zavrača nato trditve, da je «več tisočev« Nemcev še zaprtih v Sovjetski zvezi, ter omenja s tem « zvezi sedanje razgovore med organizacijami Rdečega križa ter že sklenjen sporazum z Vzhodno Nemčijo. «Vse to. pripominja nota, seveda ne izključuje, da z ene ali z druge strani lahko načnejo praktična vprašanja, ki se tičejo repatriacije nekaterih nemških državljanov ali pa repatriacije sovjetskih državljanov, ki so bili deportirani v Nemčijo, in to med predvidenimi pogajanji.« Nota sprejema na znanje željo zahodnonemške vlade, naj bi se v začetku začeli samo po diplomatski poti razgovori o kulturnem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju, ter se nad tem čudi, «spričo velike važnosti, ki jo to sodelovanje ima za izboljšanje odnosov med obema državama«. «Vendar pa, nadaljuje nota, bo Sovjetska zveza upoštevala dejstvo, da zvezna vlada o-čitno ne more prepustiti delegaciji naloge, da se pogaja o teh vprašanjih, m se bo odpovedala napovednim pogajanjem o tem.« Zatem zavrača nota mnenje bonnske vlade, češ da bi »izmenjava znanstvenikov, tehnikov in kulturnih izkušenj bila izključno v korist Sovjetske zveze«, ter obtožuje zvezno vlado, da »vidi v razvoja trgovinskih odnosov malenkost«. Opozorilo glasila KP LR Kitajske PEKING, 8. — Glasilo KP LR Kitajske «Ljudski dnevnik« objavlja danes članek, v katerem opozarja na pretiravanja pri »čistkah« v tako imenovanih malih demokratičnih strankah. List razčlenja kampanjo proti desničarjem in obžaluje dejstvo, da je preveč takšnih oseb, ki so ostale nevtralne in ki niso izrazile svojega mnenja o tej kampanji. V članku se zanikuje trditev teh nevtralcev, da komunistična partija noče več sprejemati svobodne diskusije m popravljanja napak ter da je zaradi tega začela kampanjo proti desničarjem. List poudarja, da sedanja kampanja nima značaja likvidiranja, temveč vzgojni pomen. »Mi vodimo do desničarjev politiko prevzgoje, ki jo je določil predsednik Maocetung z besedami, da je «treba odstraniti bolezen, da bi rešili bolnika«. Med prvimi pogoji te kampanje je: izogibati se brutalnosti in naglici, nestrpnosti in neupravičenim kaznim. List poudarja, da je treba kritizirati sedanje napake in dejstva, ne pa napake iz preteklosti, kajti samo z razumnostjo je mogoče doseči cilj, ki je: enotnost večine delovnega ljudstva in izolacija desničarske manjšine. Hruščev in Buiganin na obisku v ČSR Podrobnosti poteka zasedanja CK KP SZ Moskovski radio poudarja, da ni pričakovati nobene spremembe sovjetske zunanje politike ■ Partijska funkcionarja Tourko in Kortov navajata nove obtožbe proti Malenkovu MOSKVA, 8. — Buiganin in Hruščev sta danes z letalom odpotovala na uraden obisk v Prago. Z njima so odpotovali prvi pomočnik zunanjega ministra Pa-tolišev, tajnik KP za Ukrajino Ivašenko in predsednik sveta sindikatov Grišin. Poleg tega je z njima odpotoval tudi načelnik varnostne policije general Serov. Letalo, s katerim sta od potovala, je danes pristalo v Striju v Ukrajini, od koder sta Buiganin in Hruščev prišla z avtomobilom v Lvov blizu sovjetsko-poljske meje. Praški radio pa je medtem javil, da bosta Buiganin m Hruščev prispela v CSR jutri z vlakom in ne z letalom, kakor je bilo določeno. Vlak bo prispel na sovjetsko-češkoslovaško mejo jutri zjutraj. Moskovski radio je javil, da Buiganin in Hruščev vračata Obisk v CSR na vabilo KP CSR in češkosliva- iiiniiiiiitiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiinNnHiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiMmiiHiniinintiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiititHHfKimMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiHMiiMminiiiiiiimiiiiiiim Pella bo na seji o zadnjih dogodkih Sovjetski Namen zunanjega ministra je tudi, da doseže v parlamentu čimprejšnjo odobritev evropeističnih pogodb - Poziv Di Vittoria Pastoreju za skupno akcijo v korist «stalnega upravičenega razloga» (Ud našega dopisnika) RIM, 8. — Danes se je ugibalo, kaj bo na jutrišnji seji vlade glavni argument. Toliko se sedaj že ve, da bo imel glavno besedo Pella, zunanji minister. Govoril bo predvsem o zunanji politiki v zvezi z zadnjimi dogodki v Moskvi, ko je prišlo do važnih zamenjav v vodstvu sovjetske KP. Pella se bo opiral na poročilo italijanskega veleposlanika v Moskvi. Po tem poročilu gre pri omenjenih zamenjavah za napoved sovjetske politične linije, ki jo poročilo imenuje «bolj realistično in bolj pomirjevalno«. Sicer se pa namerava baje Pella držati zelo previdno ter raje počakati, da bo bodoči razvoj pokazal posledice teh dogodkov na notranjem in zunanjem področju. Trdi se, da ima Pella kar najbolj resen namen, da doseže hitro odobritev pogodb o skupnem evropskem tržišču in Evratomu; to tudi zaradi tega, ker je zahodno-nemški Bundestag te pogodbe že odobril in v kratkem bo prišlo do podobnega sklepa francoskega parlamenta. Nadalje bo Pella poročal o Spaa-kovem obisku v Rimu. Spaak se je tudi zavzemal za nujno odobritev omenjenih pogodb mn tiiiniiiiiiiiniiiiiiiiimllll,llllllflllll,llf mmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,„,„1,11,„,|in,m,in„i,miiiiinii,„1,(1(111,n Hude posledice zaradi vročine Petnajst mrtvih v nekaj urah v beneškem domu onemoglih Mnogo smrtnih primerov zaradi sončarice - Na Dunaju je oče, ki je zaradi vročine poblaznel, zagnal skozi okno sedemletno hčerko m še sam skočil za njo ■ M Visli utonil general Prawin Učinek vročine zlepa ni bi. kje tako strašen kot v občinskem domu onemoglih v Be-netkah, Kjer je v noči od nedelje ziveč“r do včeraj zjutraj Preminilo kar 15 starčkov. Vsi so bili sicer fizično slabotni ter s srčnimi napakami, vendar pa je dogodek močno pr.-zadel ostalih 450 gostov doma. Zdravstveno osebje je napravilo, kar je bilo mogoče, da se nesrečni primeri ne bi vec nadaljevali. Vseh smrtnih primerov v Benetkah pa je rai 43, medtem ko so bili -to prej istega dne samo trije. Lani je bila temperatura z' stopin, letos pa 32. Vesti o nesrečah, ki so_ direktna ali indirektna P,0S* B ca vročine, prihajajo od vseu strani. Številni so primeri sončarice, včasih tudi s smrtnimi posledicami. Poročajo tuni o primerih poblaznjenja zaradi vročine. Mnogo ljudi pa te dni, zlasti pa v nedeljo, u-tonilo. Iz Palerma poročajo, as se je v nekem kraju blizu -mesta zaradi vročine vneiu neko skladišče vreč žita ‘n P.°” gorelo. Na Siciliji pa je bim se več podobnih požarov. Podobnih primerih požara P Poročajo tudi iz Piemonta. Milanu se je temperatura nekoliko znižala in ko je bil najbolj vroče, je živo -sJe .^ doseglo «samo» 35 do 35,5 st -Pinj. V Vercelli je bilo 37,5, foggi pa celo 39,4. Tudi v Bologni se je temperatura .dvi*‘ bila nad 39, medtem ko je bile v Modeni 37,8, v Ferrari p? f6-8; toda na ddprtih polji«1 je bilo celo 40 stopinj. Ponekod delajo samo ponoči pod močnimi reflektorji. Kar z zavistjo čitamo poro-mia iz Anghe, da je tam temperatura padla od 32 na 16 topinj jn SQ zapgii pihljati hladni vetriči. Tudi na Ho- landskem je vročina precej popustila in nekoliko tudi v Švici. V Parizu pa so bile včeraj nevihte, ki so skupaj z ne kar se ni zgodilo že 25 let. V Ajdovščini je bila temperatura 38 stopinj, v Prizi^nu 40, a na Kosovu 35. V okolici Sa-, 7__ mi. gozdnih požarov, katere pa so kmalu pogasili. Na planini Klekovači v Bosni pa gori 50 hektarov gozda. Gasilcem pomagajo tudi vojaki. vihtami prejšnjega dne napra- rajeva je prišlo do manjših vile precej škode. Močne plo- ——~------------------- he so na Švedskem povzročile, da se je temperatura znižala. Vsaj začasno je dež tudi v Pragi napravil konec' najhujšemu vročinskemu valu, ki ga tukaj pomnijo. Tudi v Berlinu so bile močne nevihte in enako na Danskem. V Avstrii je bilo včeraj še vedno zelo vroče. V nedeljo je bilo 21 smrtnih primerov sončarice, najmanj 25 ljudi je pa utonilo. Med mnogimi primeri poblaznjenja zaradi vročine, je gotovo najhujši primer nekega Magorja na Dunaju, ki je v napadu pcblazne-losti zagnal skozi okno v četrtem nadstropju svojo sedemletno hčerko, potem pa je še sam skočil za njo. Oba sta umrla med prevozom v bolnišnico. Na Dunaju močno primanjkuje pitne vode. Tovarne raznih pijač delajo z vso paro in potrošnja piva se je podvojila. Tudi v Budimpešti je zelo slabo s pitno vodo. Reka Laba je pa zaradi suše postala tako nizka, da je ponekod plovba prekinjena in je tako rečni promet med CSR in Hamburgom trenutno nemogoč. V mnogih pokrajinah Zahodne Nemčije je biio včeraj še vedno 36 stopinj. Med sedmimi kopalci, ki so se na Polj. skem včeraj potopili v valovih Visle, je tudi general Ja-kub Pravvin, ravnatelj poljske državne banke. Vest iz Grčije govori o novem vročinskem valu, ki je dosegel 39 in tudi 40 stopinj. Tudi v Jugoslaviji je vladala včeraj velika vročina. Temperatura je dosegla 4Q stopinj, Prav s tem, ko bo Pella zahteval takojšnjo razpravo o evropeističnih pog-odbah, bo nastalo vprašanje razprave o agrarnih pogodbah. O tem sta danes zvečer govorila Zol: in namestnik tajnika KD Rumor. Baje je ta Zoliju potrdil, da niso v tajništvu KD preveč navdušeni za razpravo o a-grarmih pogodbah pred počitnicami. Ni izključeno, da bo moral o tem vprašanju še govoriti glavni odbor KD, ki je sklican za prihodnjo soboto in nedeljo. Zoli je baje še vedno za to, da se agrarne pogodbe spravijo takoj pred razpravo. Ni pa rečeno, da lahko on v parlamentu s tem vprašanjem brez nevarnosti prodre. Tajnik CGIL Di Vittorio je danes poslal poziv tajniku CISL Pastoreju za skupno akcijo v korist stalnemu upravičenemu razlogu. Di Vittorio je podčrtal v svojem pozivu, da »o Pastorejevi amandmaji bili svoj čas koncesija zahtevam štiristrankar-ske koalicije. Sedaj pa, ko te koalicije ni več, tudi ni več razloga, da se CISL ne bi povrnila na svoje prvotno stališče, ki je bilo naklonjeno stalnemu upravičenemu razlogu. V poslanski zbornici pa se je danes nadaljevala debata 0 finančnem proračunu. Med raznimi resolucijami posameznih poslancev je ena pozivala vlado, da objavi rezultate o kontroli nad CONI. Nekdo drugi pa je predložil, da se še odloži za eno leto izvajanje ukrepa o gledališčih, ki je s svojimi finančnimi omejitvami močno prizadel gledališča. Luciana Viviani (Kpl) je zahtevala, naj se napravi konec komisarske uprave nad imovino bivšeča GIL in naj se imenuje parlamentarna komisija, ki naj se ukvarja z upravo te imo-vine. Osrednji odbor Ljudske e- iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHmitiimimiiiiiiiiiitimiitituiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiititiiiiitiHiimniiii Več tisoč pri zadnjem potresu v Iranu Nevarnost epidemije, ker so mnoga trupla še nepokopana . Ogromna škoda TEHERAN, 8. — Medtem ko uradno navajajo, da znaša število žrtev zaradi potresa, ki je bil v Iranu, 2000, piše list «Keyhan», da je bilo ubitih pri potresu 4600 ljudi. V uradnih krogih trdijo, da je to število pretirano, vsekakor pa je položaj zelo resen, ker je nevarnost, da se začne širiti epidemija, ker še mnogo mrličev ni pokopanih. Skoda je tako ogromna, da je ministrski predsednik, ki je o tem govoril v parlamentu, jokaje izjavil, da gre za «narodno nesrečo«. ——«»------ Bitar v FLRJ BEOGRAD. 8. — Sirski minister za zunanje zadeve Bitar je prispel nocoj z letalom iz Rima v Beograd. V Jugoslaviji bo ostal pet dni kot gost tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. Ob prihodu je izjavil, da je srečen, ker je prišel v državo, ki je Siriji dokazala svoje prijateljstvo, posebno pa ob zadnjem napadu na Egipt. Pred odhodom ga bo sprejel tudi predsednik Tito. V Beogradu se bo razgovarjal s Popovičem in Vukmanovičem ter drugimi jugoslovanskimi državniki o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Poljski finančni minister je danes prispel na dvodnevni obisk v Jugoslavijo kot gost državnega tajnika za finance Avda Huma. Poljskega ministra spremlja njegov pomočnik. Ta obisk bo izkoristil za izmenjavo izkušenj na področju financ in proračuna. BEOGRAD, 8. — V prvih petih mesecih se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji povečala za 21 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Največji dvig beleži proizvodnja nafte (40 odst.), elektroindustrije (38 odst,J, gume .(31 odst,), itd,. notnosti (Unita popolare) je na svojem prvem zasedanju potrdil voljo gibanja, da se dokončno priključi socialistom ter je izbral novo vodstvo, ki ga sestavljajo: Ascarelli Tul-lio, Caieffi Piero, Codignola Tristano, Cossu Edmondo, Dean Giovanni, Fmoechiaro Beniamino, Levi Riccardo, Malvezzi Giovanni. Oriha Vittorio, Parri Ferruccio, Pincher-le Bruno. Sabbatucci Nunzio, Sagona Pier I u-vi, Vittorelli Paolo, Zerboglio Piero. A. P. «»------- «Filibusterinj5» v ameriškem senatu WASBINGTQN, 8. — V senatu se je začela popoldne važna borba za odobritev zakonskega načrta o državljanskih pravicah, ki ga je predložil Eisenhower. Načrt vsebuje namreč določbe proti atentatom na pravice državljanov in določbo o enakopravnosti med belimi in temnopoltimi državljani. S temi določbami se popravlja ustava ZDA, ki je bila odobrena v letih 1867-1871. Leta 1865 so namreč s tako imenovanim «trinajstim» spreminjevalnim predlogom za spremembo u-stave odpravili suženjstvo. Proti temu zakonskemu načrtu nastopa koordinirana o-pozicija, ki jo vodijo: demokratični senator Georgije Richard Russell, «južni demokrati e« in desničarski republikanci. Za zakonski načrt pa so »moderni republikanci« in «demokratje s Severa«. Opozicija se namerava boriti z metodo »filibustering«, t. j. z neke vrste bojkotom. Toda večina, ki zakon odobrava, je že poskrbela za vse ukrepe «proti-bojkota». Kardelj, Rankovič, Vcselinov in Krcačič odpotovali v ZSSR BEOGRAD, 8. — Podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov in generalni polkovnik Otmar Kreačič so odpotovali včeraj s svojimi soprogami v Sovjetsko zvezo na počitnice na kavkaško obalo. Ob vrnitvi v Jugoslavijo bodo, prav tako privatno, obiskali nekatere skandinavske in, zahodnoevropske države. Beograjski dopisnik Anse poroča, da se v Beogradu misli, da bodo jugoslovanski voditelji kljub privatnemu značaju obiska, imeli priložnost tudi za politične razgovore s sovjetskimi voditelji. Dopisnik poudarja, da je čas za to ugoden, ker je Titova politika spričo zadnjih moskovskih dogodkov doživela nov uspeh. Njegovi nasprotniki, med katerimi je Molotov, ki je s Stalinom podpisal znana pisma iz leta 1948, so sedaj politično likvidirani. Gospodarski ukrepi v Egiptu KAIRO, 8. — Egiptovska vlača je te dni sprejela nekaj sklepov o osamosvojitvi novoustanovljene gospodarske organizacije, katere kapital je določen na 50 milijonov egiptovskih funtov. Razen tega so vse vladne delnice v javnih uslužnostnih podjetjih, družbah in bankah izročili tej organizaciji. Ta novi organ je prevzel tudi 52.000 funtov oziroma 22 odst. delnic v narodni banki. V kratkem bo sprejet tudi zakon o tem, da se ta banka spremeni v centralno banko, ki bo nadzirala finančno tržišče, komercialne banke in kredit. Novi gospocarski organizaciji so pred kratkim pridružili tudi dve tuji zaplenjeni banki; angleško in francosko banko, ustanovili pa so tudi novo aleksandrijsko banko. Po zakonu bo gospodarska organizacija določila in izvajala investicijsko politiko, skrbela za pravilno in skladno razdelitev investicij po potrebah države. Spravljala bo v sklad javne in zasebne investicije ter povezala sodelovanje med cržavnim in zasebnim sektorjem. Bombe v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 8. - Dve bombi sta eksplodirali danes v bližini vladne palače samo nekaj minut potem, ko sta začela govoriti predsednik Aramburu in predsednik urugvajske vlade Artur o Lezama na zborovanju ob priliki argentinskega državnega praznika. Razen enega ranjenca žrtev ni bilo. Množica je prijela neko sumljivo osebo in policija je preprečila linčanje. Poročajo, da je bilo vseh bombnih eksplozij v zadnjih 24 urah kar pet. Sest bomb pa so našli že pred eksplozijo. Vse bombe so bile postavljene v bližini javnih poslopij, železnic, na glavnih ulicah itd. Žrtev ni bilo. «»-------- Japonci nasprotujejo letalskim oporiščem ZDA TOKIO, 8. Skupina kakih 300 japonskih študentov je vcrla na ameriško letalsko o-porišče blizu Tokia ter protestirala, ko je opazila plan’-metrična merjenja za razširitev zaletišč. Medtem ko so študente pripravili do tega, da so se mirno umaknili, pa je v oktobru prišlo do hudih incidentov ob zasedbi zemljišč, določenih za gradnjo zaletišč. Takrat je bilo okrog 700 oseb ranjenih. Curzio Malaparte zopet zelo slab RIM, 8. — Stanje Curzia Ma. laparteja, ki se je zdelo nekaj časa precej izboljšano, se je zopet poslabšalo, tako da ni niti izključena bližnja katastrofa. Bolnika so popolnoma izolirali, tako da mu strežijo le domači in bolničarke. ške vlade. Medtem je moskovski radio danes v zvezi z ameriškimi komentarji o odstavitvi Ma-lenkova, Molotova, Kaganovi-ča in Sepilova izjavil, da bi bilo nesmiselno pričakovati, da misli SZ pristati na koncesije glede zunanje politike a-li razorožitve. «V Washingto-nu so ljudje, je dejal komentator, ki ovirajo sporazum za prekinitev jedrskih poizkusov. Ni pričakovati nobene spremembe sovjetske zunanje politike kot posledice odstavitve Molotova, Malenkova, Sepilova in Kaganoviča. Nobeden od njih ni osebno določal sovjetske politike. Sovjetska zveza je nadaljevala svojo politiko miroljubne koeksistence kljub odporu Molotova in drugih članov protipartijske skupine. Ce kdo na Zahodu misli, da bo SZ še dalje pristajala na koncesije Zahodu glede razorožitve in da Wa-shingtonu ne bo treba nič napraviti razen te koncesije zavračati ali sprejeti, se motijo Sovjetska zveza je že precej napravila, da pride naproti ZDA glede razorožitve v u-panju, da dobi v zameno ka ko drugo koncesijo«. Radio je pripomnil, da ni bila Sovjetska zveza tista, pač pa ameriški državniki, ki so zavrgli svoje lastne predloge za medsebojno letalsko inšpekcijo in ki se umikajo v zvezi z vprašanjem prepovedi jedrskih poizkusov in glede primernega nadzorstva. Na koncu je radio izjavil, da morajo sedaj ZDA, Anglija in Francija nekaj napraviti, da glede razorožitve pridejo naproti Sovjetski zvezi. Medtem se je zvedelo ne kaj podrobnosti o dogodkih, ki so privedli do izključitve Malenkova, Molotova, Kagano-viča in Sepilova iz CK KP SZ. Molotov in Malenkov sta 17. junija nenadoma zahtevala nujno sklicanje izredne seje prezidija CK, na kateri naj bi razpravljali o vsebini govorov, ki naj bi jih govorniki imeli v Leningradu na proslavah 250. obletnice me. sta. Čeprav so o tem že prej razpravljali, je vendarle prišlo do zahtevane seje, na kateri pa -so omenjeni štirje sprožili povsem druga vprašanja. Drug za drugim so zahtevali temeljito spremembo v sestavu tajništva partije in vlade, češ da je po njihovem mnenju politična linija v zadnjem času zgrešena. Označevali so jo za trockistično in oportunistično. Imeli so že pripravljen seznam novih članov tajništva in vlade.. Med prvimi bi moral biti seveda odstranjen Hruščev. Vsi štir- Jugoslov. mladinci na festivalu v Moskvi BEOGRAD, 8. — Dvajset funkcionarjev ljudske mladine Jugoslavije se bo udeležilo — kot opazovalci — svetovnega festivala mladine in študentov, ki bo od 28. julija do 11. avgusta v Moskvi. Na festivalu bodo sodelovale jugoslovanske kulturno-umetniške skupine z okrog 200 člani študenti iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. «»------ BRIONI, 8. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes delegacijo odbora sovjetskih delavskih veteranov ih jih zadržal na kosilu. je člani «protipartijske skupine« so enotno nastopali in zahtevali takojšnje glasovanje u-pajoč na večino tudi zaradi tega, ker so bili trije člani prezidija odsotni. Toda tudi ko so omenjeni trije člani v vsej naglici prišli v Moskvo na zasedanje, je skupina vztrajala na svojih zahtevah. Na ugovore, da prezidij ni pristojen sklepati o spremembi politične linije stranke, so štirje odgovorili, da se ne bojijo niti sodbe centralnega komiteja ter so vztrajali, naj pride takoj do sklepa. Poleg tega naj bi se sklep objavil v tisku skupno s politično izjavo, ki jo je Sepilov že'pripravil. Sele tedaj naj bi sklicali, plenarno zasedanje centralnega komiteja, ki bi ga praktično postavili pred izvršeno dejstvo. Ostra diskusija okoli tega je trajala tri dni. Medtem pa je najprej prišla skupina 18 članov centralnega komiteja in zahtevala pojasnila. Tem so se kmalu pridružili še drugi člani centralnega komiteja in so skupno zahtevali takojšnje plenarno zasedanje. Štirje so morali spričo takega položaja pristati na diskusijo pred centralnim komitejem, katerega zasedanje se je začelo 22. junija. Najprej je Suslov na kratko poročal vsem navzočim, za kaj gre, zatem pa je stopila v akcijo skupina štirih s postavljanjem svojih zahtev za spremembo vodstva in politične linije. Diskusija je trajala okoli osem dni. Vpisanih je bilo 215 govornikov, a nekateri so nato svoje mnenje sporočili pismeno. Toda niti eden ni podprl skupine štirih, ki je ostala povsem izolirana. Spričo tega je skupina skušala omiliti svoje zahteve. Toda centralni Komite se s tem ni zadovoljil in nekateri so zahtevali njih izključitev. Po dolgi diskusiji je prišlo do znanih sklepov. Medtem pa sta predsednik planske komisije za leningrajsko področje Tourko in prvi partijski tajnik za Leningrad Korlov navedla proti Malenkovu nove obtožbe. Tourko je izjavil, da ga je Malenkov kot partijskega tajnika v Jaroslavu februarja 1949 nujno poklical na zaslišanje pred centralni komite. «Mislil sem, da je to človek visoke vrednosti. Toda videl sem, da je surov in krut, brez časti in vesti. Hotel me je prisiliti, da bi podpisal neko očitno potvorbo, in me je obtoževal vseh mogočih grehov na zemlji. Trdim, da so ugotovitve zadnjega plenuma CK KP ZSSR o Malenkovu povsem pravične od začetka do konca,« je izjavil Tourko. Korlov pa je dejal, da se je Malenkov kot predsednik vlade oddaljil od leninističnih načel glede prednosti težki industriji, da je napravil zmedo v zunanji politiki in glede mednarodnega položaja, da je kot tajnik CK mnogo let opuščal ukrepe, ki so bili potrebni za zboljšanje -kmetijstva, in vedno delal iz »kresnic luči«. Korlov je poudaril, da se je v diskusiji na zasedanju CK prijavilo za besedo od 309 članov CK 215. od katerih jih je govorilo 60, ostali pa so svoje mnenje o protipartijski skupini izrazili pismeno, nihče pa te skupin* ni branil. «»-------- Ustavno sodišče o zakonitosti imenovanja dr. Giov. Palamare RIM, 8. — Z razsodbo 408 je ustavno sodisce razsodilo, da se ne more izreci v zadevi zakonitosti dekreta predsednika republike od 27. oktobra 1954, s katerim je bil imenovan dr. Giovanni Palamara za generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje in dekreta tega komisarja štev. 270 od 8. avgusta 1956, ker predloženo vprašanje tržaškega spravnega sodnika ni dopustno. V zvezi s tem se ustavno sodišče sklicuje na načela, ki jih je že prej uveljavljalo, in poudarja, da na podlagi člena 23 zakona od 26. marca 1953 štev. 87 lahko postavi vprašanje ustavne zakonitosti nekega zakona uradno tudi sodna oblast samo tedaj, kadar ne more izreči razsodbe neodvisno od vprašanja u-stavne zakonitosti. V tem primeru, ki ga je postavil trža-ški sodnik, pa se je zgodilo, da ta sodnik ni raztegnil svoje preizkave na prejudicira-nost vprašanja ustavnosti glede konkretnega primera. Delo ECOSOC ŽENEVA. 8 — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zaharov je na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZN predlagal sklicanje mednarodne konference na vladni ravni, na kateri naj bi proučevali vprašanja svetovnega gospodarstva. Dejal je, da bi ta konferenca lahko bila v okviru OZN in bi jo lahko pripravilo glavno tajništvo OZN ob sodelovanju nacionalnih gospodarskih ustanov. Zaharov je tudi kritiziral evropsko skupno tržišče in Eisen-howerjevo doktrino za Srednji vzhod. MADRID. 8. — Franco se bo jutri sestal s portugalskim predsednikom vlade Sa-lazarjem v Ciuadat Rodrigo. Zadnji sestanek obeh diktatorjev je bil leta 1952. Zdi se, da bosta razpravljala o skupni obrambi in drugih vprašanjih polotoka. iilliiMiiiliiiiiiiiimiiliiiiiiiiiimiiiiiiiimiitiiiimniiHiimiiMiiiiitlliiiitillliiiiiiiiiiliiiiiiiitiiliimiimniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiintimiiitlilMiiiitniiiR Posredovanje ZDA in Spaaka za rešitev ciprskega vprašanja? Otok naj bi spremenili v oporišče atlantskega in bagdadskega pakta • Nasprotja med Makariosom in atensko vlado ? - Har-dingovi razgovori v Londonu LONDON, 6. — Ciprski guverner maršal Harding, ki je prišel v London, se je danes sestal z nekaterimi predstavniki ministrsstva za kolonije. Harding bo imel nove razgovore z ministrom za kolonije Lennoxom Boydom v zvezi s Ciprom. Zvedelo se je, da je sir Charles Peake, ki je nedavno bil angleški poslanik v Atenah, osebno ponudil posredovanje za rešitev ciprskega vprašanja. Guverner Harding se bo razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Sandysom. Ti razgovori so vzbudili pozornost političnih krogov in znova sprožili razprave o bodočnosti Cipra. V Londonu vidijo v glavnem dva izhoda iz sedanjega položaja: razdelitev Cipra med Turčijo in Grčijo ali pa razglasitev neodvisnosti v določenem roku z mednarodnim jamstvom ali skrbništvom. Malo pa je verjetno, da bi Grčija sprejela prvi ali drugi načrt in prav tako ga verjetno ne bo sprejelo ciprsko osvobodilno gibanje. Zato v Londonu menijo, da bi vztrajali na razdelitvi samo kot na skrajnem sredstvu za ureditev tega vprašanja. Po mnenju diplomatskih krogov bo neposredno prizadevanje angleške vlače u-smerjeno na obnovitev pogajanj. Glede na pobudo, da bi Ciper spremenili v oporišče a -tlantskega in bagdadskega pakta, so v Londonu mnenja, da bi utegnilo imeti važno vlogo ameriško posredovanje v Ankari in Atenah, da se vprašanje Cipra premakne z mrtve točke, in novo posredovanje tajnika atlantske zveze Spaaka, ki je že prej ponudil svoje usluge. V atenski javnosti in tisku zadnje dni mnogo razpravljajo o ameriškem načrtu za ureditev ciprskega vprašanja. Vladi naklonjeni «Kati-merini« piše, da se ciprsko vprašanje po vseh znakih sodeč bliža odločilni fazi, v kateri bodo ZDA prevzele posredniško vlogo. List poudarja, da ameriški vladni krogi v New Yorku potrjujejo vesti o ameriškem načrtu za ureditev tega vprašanja. po tem načrtu bi bil Ciper v prehodnem obdobju 20 let neodvisen, z določenimi pogoji, ki jih še niso objavili, «Katimerini» meni, da bo imel glavno besedo v razgovorih o tem načrtu glavni tajnik NATQ Spaak, ki prispe te dni v Atene. Časnik poudarja, da so sprožili dejavnost zahodnih diplomatskih krogov za naglo ureditev ciprskega vprašanja zato, ker namerava grška vlada predložiti ciprsko vprašanje Združenim narodom. ZDA In Velika Britanija pa bi se radi temu ognili. Več atenskih časnikov je objavilo vest, da o ciprskem vprašanju med' vlado in nadškofom Makariosom ni popolnega soglasja. Časnik «Vima» piše, da Makarios nasprotuje načinu, kako je vlada doslej obravnavala to vprašanje. Časnik «Avgi» v tej zvezi piše, da vlada ni obvestila Maka-riosa o Spaakovi akciji za u-reditev ciprskega problema. Ta časnik tudi piše, da je vzrok nesoglasja v tem, ker bi vlada rada dosegla sporazum s turško vlado, kar bi bilo v škodo pravične ureditve ciprskega problema. -«»1----- Severno skupno tržišče OSLO, 8. — Predstavniki danske, finske, norveške in švedske vlade so danes končali v Hoesbjoernu razgovore o ustanovitvi severnega skupnega tržišča. Po končanih razgovorih so objavili poročilo, v katerem je rečeno da so predstavniki štirih držav pripravili načrt za skupno tržišče, ki bo vsebovalo približno 80 odstotkov vse trgovinske izmenjave med severnimi državami. Načrt vsebuje tudi več predlogov za razvoj gospodarskega sodelovanja, investicij in znanstvenega raziskovanja. Načrt ho predložen severnemu svetu na seji, ki bo februarja v Oslu. Poljski parlamentarci v RIM, 8. — Delegacija poljskih parlamentarcev je prispela v Rim. Obiskala bo razne industrijske naprave in poljedelska področja, zlasti tista, kjer je bila izvedena agrarna reforma. Poljske parlamentarce bosta sprejela tudi oba predsednika parlamenta. Zasedanje ljudske skupščine FIRJ BEOGRAD, 8. — Zvezna skupščina je začela danes svoje zadnje zasedanje pred pričetkom poletnih počitnic. Na tem zasedanju bodo razpravljali o vrsti zakonskih predlogov, med katerimi je tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi okrajev in občin in predlog zakona o organizaciji znanstvenega dela. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 33, najnižja 25,1, zračni tlak 1014,7 pada, vlaga 60 odst., temperatura morja 30,2. Vreme danes: Jasno z delnimi pooblačitvami. Vročina bo je trajala. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 9. Julija Veronika, Jadranka Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 17.48 in zatone ob 2,16. Jutri, SREDA, 10. julija Amalija, Ljubica Sončne in letošnjega senčne strani trž. velesejma Težko je že sedaj izreči dokončno sodbo o uspehu ali neuspehu letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma, ker razni uradi velesejmske uprave še niso zbrali dokončnih podatkov. Vendar pa lahko že sedaj ugotovimo tri pomembna negativna dejstva: 1. Število razstavljavcev se je letos znižalo. (Letos niti 1000, lani sikoro 1500). 2. Število obiskovalcev je po vsej verjetnosti nekaj nižje kot v preteklih letih. 3. Ooseg zaključenih kupčij ni najugodnejši, čeprav so v določenih sektorjih dosegli odlične prodaje. Teh negativnih dejstev ni mogoče pripisati velesejmu samemu, njegovi ureditvi, organizaciji, poslovanju in še manj velesejmski upravi, temveč nedvomno odražajo splošni tržaški gospodarski položaj. N.i namreč prazna beseda, da so velesejmi nekako zrcalo gospodarskega stanja določenega področja, kar še v posebni meri velja za tržaški mednarodni velesejem, saj živi Trst prvenstveno od trgovine — notranje in zunanje — in velesejmi so prav tipična trgovska manifestacija. Nemogoče je torej, da bi se občutno povečala udeležba domačih in tujih razstavljavcev na trgu, za katerega je dobro znano, da njegov pomen iz leta V leto pada. Se manj bi lahko upali na večji naval obiskovalcev v mestu, kjer se znižujejo izdatki za kino, gledališče in uruge tovrstne zabave. Prav take je precej razumljivo, da kupčije na velesejmu niso mogle doseči zadovoljive ravni saj je znano dejstvo, da tržaška trgovina na drobno in na debelo še vedno ni dosegla ravni prodaj izpred nekaj let. Iz vseh teh razlogov so razumljive tudi izjav.; marsikaterega obiskovalca, češ da na velesejmu ni nič novega, da je veiesejem iz leta v leto enak. Vsa ta dejstva pa še zdaleč ne pomenijo, da velesejem ne bi bila koristna —• lahko rečemo nujna ustanova za tržaško gospodarsko življenje. Tudi letošnji velesejem je namreč nedvomno prispeval, da se razbije splošno gospodarsko mrtvilo, da se premosti sedanje žalostno stanje, k; hromi naše mesto in zaradi katerega se tudi velesejem ne more razširiti ,n uveljaviti, kot bi se objektivno ,aiiKo. V tej zvezi predstavlja pozitivno, razveseljivo dejstvo, da so jugoslovanski razstavljavci izkoristili okrog 95 odstotkov velesejmskega kontingenta, ki je bil za 100 milijonov višji kot lani, in zaključili torej zelo ugodne kupčije Prav tako dobre so bile kupčije v lesnem paviljonu, kjer pričakujejo povečanje kontingenta za uvoz lesnih izdelkov za dvakratno vsoto. Ugodne kupčije so zabeležili tudi nekateri drug. sektorji in med uj.mi zlasti proizvajalci strojev za obdelavo lesa, razne industr.jske opreme in drugih strojev. Zlasti pa je razveseljiv obisk številnih tujih osebnosti, ki so si letos še v posebno občutnem številu ogledale velesejem. Gre za trgovce, direktorje podjetij, predstavnike državnih ustanov iz vseh zalednih držav kot tudi Iz številnih prekomorskih držav. Pomembni so bili tudi številni dnevi, prirejeni v čast raznih držav, sodelujočih na velesejmu med katerim, je bij letos še posebno važen dan, posvečen Jugoslaviji, saj je bil prirejen izredno slovesno in je tudi glede reševanja praktičnih guspodarskin vprašanj pomenil korak r.a-piej. Vsi ti obiski, sestanki in konference ne predstavljajo prazne izgube časa, temveč se na tej osnovi ustvarjajo dragoceni osebni stiki in pogoji za bodoče konkretno gospodarsko sodelovanje raznih držav. Napačen bi bil torej sklep površnega obiskovalca, da ni velesejem tjoprinesel ničesar koristnega za rešitev tržaškega gospodarstva iz krize. Prav obratno, velesejem je treba v p. ihodnjem letu znatno okrepiti in mu ustvariti vse pogoje da se bo lahko razvil in doprinesel znatno večji pozitivni delež. • » do občinskega odbora Sinoči je predstavnik PSDI komentiral sklep občinskega sveta, ki je zavrnil pritožbo indipenttentisto% ter položaj v komunističnih vrstah po S. kongresu Kp. Predstavnik PSDI je v zvezi z razpravo o občinskem proračunu, do katere bo v kratkem prišlo v občinskem svetu, poudaril, da si morajo razne politične skupm-i postaviti naslednje osnovno vprašanje: Ati je v interesu Tržačanov, ča ostane pri sedanjem enobarvnem odboru, ki ga podpirajo fašisti, ali pa je bolje, da pride do odločne in odločilne zahteve po razpis# novih upravnih volitev, pri čemer bi bilo prebivalstvo na osnovi izkušen., zadnjih mesecev odločeno vsiliti usmeritev na demokratično levico, in sicer s perspektivo, da bi v novem občinskem svetu našlo zmožen organ, ki bi lahko uspešno interveniral v Rimu, da bi prišlo do ustanovitve preste cone in rešitve drugih problemov, ki težijo naše me- sto. V nasprotnem primeru bi prišlo do tega, da bi secanja uprava, ki ni zmožna načeti nobenega izmed resnih problemov, osredotočila svoje delovanje samo okoli upravnih vprašanj, ali pa bi bilo treba Krščanski demokraciji dopustiti, da nadaljuje s svojo igro do novih političnih volitev, ko bi na osnovi volilnih rezultatov lahko sprožila krizo v občinskem svetu. Jasno je, da bi se na ta način izgubilo še eno leto, ne da bi bili osnovni in nujni problemi Trsta v Rimu energično nakazani. O Pokrajinski protituberku-lozni konzorcij v Trstu sporoča, c'a bo center za fluorizi-ranje v Trstu, ki ima sedež na Trgu Sansovlno 6, zaprt zaradi letnih počitnic od 15. julija do 13. avgusta t.l. Obmejni promet v mesecu juniju Mali obmejni promet se je v preteklem mesecu juniju spet nekoliko povečal, saj je z rednimi prevoznimi sredstvi, ki vzdržujejo promet med obmejnimi področji, potovalo 34.287 potnikov (30.865 v maju). Tako je z italijanskimi avtobusi potovalo 10.319 oseb in s parniki 7.461 oseb, medtem ko je z jugoslovanskimi avtobusi potovalo 13.807 oseb, s parniki pa 2.700 oseb. Skupno se je 17.780 potnikov po-služilo italijanskih prevoznih sredstev, jugoslovanskih pa 16.507. Morje 30,3°! Včeraj so zabeležili v Trstu -izredno visoko temperaturo morja, ki je dosegla 30,3 stopinj, kar do sedaj še niso nikoli in nikjer drugod ugotovili. Zaradi nepopustljivosti delodajalcev Včeraj uspela stavka tiskarskih delavcev Stavke so se udeležili vsi delavci v komercialnih tiskarnah Včeraj je bila v Trstu e-notna 24-urna stavka delav-cv tiskarske stroke v komercialnih tiskarnah, ki je nadvse lepo uspela, saj so se je udeležili vsi delavci. Kakor je znano, stavkajo tržaški tiskarji kakor tudi tiskarji v ostalih pokrajinah za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Delavci so se stoodstotno odzvali vsedržavnim sind.kalnim organizacijam in s tem prispevali k uresničevanju zahtev, ki že dolgo časa čakajo na rešitev. Včeraj zvečer so se na sedežu v Ul. Zonta zbrali stavkajoči delavci, kjer so jim predstavniki odbora delavcev tiskarske stroke prikazali položaj in nujnost nadaljeva- iii milili n n m i mm HiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiitiiiiiMiMiiiiiiiiiHiMitmiiiiiiiiiiiiiminiiiiiniiiiiiiimiiuiiMi m milili iniiniiiii um i milini tiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii n luitMiiiinil m iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 zasedanja Del. zbornic jadranskih pristanišč Za se povečanje prometa na Jadranu morajo okrepiti podržavljene družbe Sindikalne organizacije se strinjajo z delovanjem skupnosti jadranskih pristanišč - 0 pomorskih družbah mora odločati parlament in ne vlada de- še mmm Preteklo nedeljo je bilo vinih točk glece zahtev za iz- Domu pristaniških delavcev zborovanje Delavskih zbornic jadranskih pristanišč. Prisotni so bili predstavniki Delavskih zbornic iz Trsta, Benetk, Tržiča, Ancone, Raven-ne, Barija in Brindisija. Zanimivega zborovanja, na katerem so obravnavali vsa najnujnejša vprašanja pomorstva, pristaniške dejavnosti, prometa, železniških in cestnih prometnih zvez, se je u-deležil tudi podtajnik CGIL poslanec Brandolini, ki je v imenu svoje sindikalne organizacije zagotovil delavskim predstavnikom jadranskih pristanišč vso podporo v njihovih upravičenih zahtevah za rešitev vprašanj, ki že vsa povojna leta tarejo jadranska pristanišča. V svojem zaključnem govoru je poslanec Brandolini zlasti poudaril, da med delavci tirenskih in jadranskih pristanišč ni spor- boljšanje in povečanje prometa v jadranskih pristaniščih. Spori in pristaniški interesi obstajajo le med vodilno kasto, ki zaradi ozkih interesov zasebnih pomorskih družb zanemarja jadranska pristanišča. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri so vključene vse zahteve, ki so jih v svojih govoriš postavili posamezni govorniki. V resoluciji ugotavljajo, da je zakonski osnutek n preureditvi pomorskih prog podržavljenih družb Finma-re pospešil v jadranskih mestih zanimanje za pomorska vprašanja. To zanimanje je zajelo vse zainteresirane delavce, gospodarske kroge in javne ustanove, ki se zavedajo obupnega stanja pomorskega prometa v vseh jadranskih pristaniščih. To stanje je bilo bilo predmet razprav na šte- Posledice neznosne vročine Dva moška v bolnišnico zaradi napada sončarice Vročina je začela terjati svoje žrtve. V soboto je zaradi sončarice podlegel neki delavec, včeraj pa so morali kar dve osebi sprejeti pod zdravniško nadzorstvo. Njuno stanje je precej resno, kar dokazuje dejstvo, da so si zdravniki pridržali prognozo. Nekaj minut po 14. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 54-letnega Josipa Žagarja iz Domus Civica. j ceschinija iz Ul. Corti, ki je je pojasnila, da je našla moža ob vznožju zida na cesti, ki pelje v njuno vas. Tudi v tem primeru ni dvoma, da gre za sončarico. — «»—— Nezgodi na delu S prognozo okrevanja v 40 dneh so včeraj zgodaj popoldne pridržali na ortopedskem oddelku 28-letnega Itala Fran- Hromi mož ni mogel pojasniti, kaj se mu je pripetilo, ker ne govori. Bolničarji Rdečega križa pa so izjavili, da so ga našli že v resnem stanju v Carduccijevi ulici in so bili mnenja, da mu je postalo slabo prav zaradi sončarice. Na istem oddelku, to je na II, zdravniškem, so morali »prejeti tudi 56-letnega Ivana Škabarja iz Velikega Repna. Škabarja so pripeljali v bolnišnico v spremstvu žene, ki V nedeljo zvečer je velesejem zabeležil izredno dober obisk. Točno ob 24. nri je bil« zaključna svečanost, fco je predsednik velesejma prgčitol soojo zaključno poslanico, nakar so sneli zastavo. ki je štirinajst dni vihrala nad velesejmom. Na sliki: n soboto so obiskaic velesejem ljubke manekenke na novih avtomobilih tip-a »Fiat* 50(1, med delom v miljsiki ladjedelnici Felszegy padel s 3 metrov višine. Zdravniki so mu ugotovili zlom gležnja leve noge. Silvio Bani iz Ul. Bonomea, ki je zaposlen v tovarni čevljev #Luoky Shoes», pa je med prenašanjem zaboja tako nerodno padel, da se je udaril v levo stran prsnega koša. Zaradi bolečin se je odpravil v bolnišnico, od koder pa so ga s priporočilom nekaj dni počivanja odslovili. un Prometni nezgodi Med vožnjo s tiokulesnlm tovornikom po Korzu Italia se je Corrado Penso ir Ul. sv. Mihaela znašel nepričakovano pred 82-letno Giulio Donadelli iz Šentjakobske ulice, ki je prekoračila cesto. Kljub temu da je takoj zavrl, ni mogel preprečiti trčenja, zaradi katerega je ženska padla na tla V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, so starko pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na II. kirurškem oddelku. Žrtev prometne nezgode je postala tudi 67-letna Marija Slavič por. Pagnut iz Ul. Franca. Nezgoda se ji je pri- petila 6. t. m., in sicer na vogalu Ul. C. Marzio z Ul. Murat, ko Jo je neznani motociklist podrl na tla in brezbrižno nadaljeval vožnjo. Zenska je odšla domov in šele včeraj je začutila potrebo po zdravniški pomoči, Zaradi zloma hrbteničnih vretenc so jo sprejeli na ortopedskem oddelku- Okrevala bo v 30 dneh, vilnih sindikalnih zborovanjih in sestankih predstavnikov jadranskih mest, kar je dovedlo do ustanovitve skupnosti jadranskih pristanišč. Delavske zbornice jadranskih pristanišč priznavajo tej skupnosti pozitivno delovanje v obrambi interesov tržaškega, beneškega in drugih jadranskih pristanišč in si želijo, da bi čimprej prišlo do povezave in dejanskega sodelovanja meč delavskimi organizacijami in omenjeno skupnostjo. Glede zakonskega osnutka o preureditvi podržavljenih pomorskih družb, resolucija u-gotavlja sledeče: 1. To vprašanje je bilo negativno postavljeno na osnovi ožjih mteresov posameznih družb. Izvajanje tega zakona bi zadušilo vsako možnost povečanja in pridobitve novih virov pomorskega prometa na Jadranu. 2. Zakonski osnutek ne vsebuje jasnih programskih načrtov subvencioniranih pomorskih prog, medtem ko daje vladi popolna pooblastila glede podržavljenih pomorskih cružb, ki bi jih moral nadzorovati in odločati o njihovem delovanju parlament. 3. Položaj v jadranskih pristaniščih zahteva povečanje podržavljenih pomorskih družb. Zato je negativna perspektiva o izročitvi pomorskih prog teh družb zasebnikom; zaradi tega, predstavniki Delavskih zbornic jadranskih pristanišč poudarjajo, da je treba z novo konvencijo obnoviti v jadranskih pristaniščih vse tiste pomorske proge, ki »o jih že mnogokrat zahtevale skupnost jadranskih pristanišč in sindikalne organizacije in ki so navedene v skupni resoluciji trgovinskih zbornic jadranskih mest. Zato zahtevajo, da o tem vprašanju odloča parlament in ne vlada. Nato je v resoluciji rečeno, da je povojna kriza pomorskega prometa v jadranskih pristaniščih nastala zlasti zaradi prekinitve prometa z zalednimi socialističnimi država, mi. Zaradi vsega tega predstavniki Delavskih zbornic zahtevajo obnovitev in povečanje pomorskih prog z Indijo, Daljnim vzhodom, Črnim morjem, z arabskimi deželami in z Albanijo. Gleče vprašanja cestnih, železniških in rečnih zve z z domačim in tujjm zaledjem, zahtevale predstavniki Delavskih zbornic sledeče; direktno železniško zvezo Benetke - Muenchen za prevoz blaga; ojačenje železniške proge Benetke - Trst, Porto-gruaro - Videm in Trst - Trbiž; ojačenje rečne plovbe po Padu z gradnjo novega prekopa Benetke - Milan; gradnjo avtocest Benetke Trst, Milan - Mologna - Ancona -Pescara, Bologna - Rivenna Rimini in Bari - Neapelj. V zaključku resolucije pa je rečeno, d« predstavniki Delavskih zbornic jadranskih pristanišč zlasti zahtevajo u-stanovitev integralne proste cone za Trst in ustanovitev režima prostega pristmišču v vseh ostalih jadranrkih pristaniščih, da se omogoči povečanje prometa s tradicionalnimi zalednimi deželami Jadrana. Tajnik nove Delavske zbor- nice v Trstu Tominez, predstavnik Delavske zbornice iz Benetk inž. Pagnin, tajnik Delavske zbornice iz Ancone, predstavnik DZ iz Ravenne Natali, Sfiligoj iz Tržiča. Pap-parella iz Barija, Muslin, Gombač in Sajovitz iz Trsta, vsi so podali obširna in podrobna poročila o položaju v jadranskih pristaniščih, ki so zaradi zanemarjanja osrednjih oblasti zašla v hudo krizo. Predstavnik iz Ancone je zlasti poudaril potrebo po tesnejši pomorski povezavi Ancone z jugoslovanskimi pristanišči. Se pošebno je omenil, da je Ancona zelo zainteresirana na dobrih gospodarskih ocnosih z Jugoslavijo in da bi morali zgaditi v Anconi dopolnilne industrije z jugoslovanskimi industrijami, ki se gradijo v Zadr", Splitu in drugih dalmatinskih me. stih. Na zborovanju je bilo sklenjeno da h°d° vsa poročila in resolucijo združili v posebni brošuri in jo nato poslali vsem ustanovam in organizacijam, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, ter vsem poslancem jadranskih mest. ((»_.— Mesta za suplente na konservatoriju Ministrstvo za šolstvo je podaljšalo do 10. julija rok za vlaganje prošenj za mesta poverjenih In suplentov za poučevanje na konservatoriju «Tartini» v Trstu v šolskem letu 1957-58. Za vsa morebitna pojasnila se lahko interesenti obrnejo na tajništvo šole v Ul. Carlo Ghe-ga 12 od 9. do 12. ure. nja enotne borbe vseh lavcev, ker delodajalci vedno vztrajajo pri svojem stališču in nočejo sprejeti delavskih zahtev, ki temeljijo na sklenitvi vsedržavne delovne pogodbe. Obenem so sklenili, da delavci še vedno ne bodo opravljali nadurnega dela. Sindikalni voditelji so opozorili delavce, naj budno sledijo razvoju dogodkov, da bodo lahko kos nadaljnjim borbam, ki jih čakajo. t1- "t J. ’ ^ ba no želiah- 17 30 Plesna ča- Svperctnema. 16.00: «Zadnje dC” , i t mesna ca-| or,rt,vacy. Cinemascope, techniO Capitol. 16.00: «Veleposlanikov* hčerka*. Olivia De HavillanA John Forshyte. Cristallo. 16.30: «Prelepa neve- sta*, Brigitte Bardot. PikaiUfl* ljubezenska zgodba. Mladolet- nim prepovedano. Alabarda. 16.30: «Crna lilij** Dramatičen primer miladinsk#- ga kriminala. Mladoletnim [it* povedano. , Arlstou. Glej kino na prostem- Aurora. 16.30: «Zene in volove..*1 Federica Ranchi, /. Chi.ari. Armoma Glej Kirio na prostem- Zaradi osleparjenja žensK bo sedel dve leti v zaporu Razprava je pokazala, kam privede lahkovernost žensko, ki išče moža - Slepar si je tudi neupravičeno prilaščal naslov inženirja ((Obljuba dela dolg*, pravi | ja v kraj, vedno službeno splošno znani pregovor, ven-1 Nekega dne, ko ga je Ma-dar za 49-letnega Ottona Da- ' .- ria Secchiattija iz Kjadina ni imel ljudski rek nobene veljave in je bil nesmiseln. Mož je imel precej bujno fantazijo, gladko tekočo govorico in se je predstavljal za Otta v najslabšem primeru. Njegovo priljubljeno ime pa je bilo Hales Otto Dario «conte di S. Severo*. In poklic? Teh je imel mož precej: seveda le v svoji glavi. V glavnem pa se je predstavljal za inženirja ter bogataša z vilami v Benetkah in Nemčiji in s tekočimi računi v nemških in švicarskih bankah. Seechiatti je prišel na dan aprila 1. 1955 z obljubo, da se poroči z 48-let. Marijo S. Spoznal jo je sicer čisto slučajno, vendar je bil takoj zadovoljen z žensko, oziroma z njenim... premoženjem. Nekega a-prilskega dne je Marija S. šla k svoji prijateljici, kjer je vedela, da jo bo čakal Seechiatti. To je zvedela po telefonu in vesela, da se bo končno le poročila, je z veseljem šla na sestanek. In glej: ona se je zaljubila ' v Secchiattija, ki ji je v nekaj dneh obljubil večno zvestobo ter ji tudi priznal, da je blazno zaljubljen; zato bi morala biti poroka najkasneje v 40 dneh. Marija S. je bila navdušena nad zaročencem, katerega pa je redkokdaj videla, ker je bil prezaposlen. Potoval je iz kra- iiitiiiiiMiiimiHiimiiiimmiMiiimiimHiiiirTiHimiiiiiiiiimiiMiiiminiiiiiiiMiiiHiiimiiiiHMii Požar povzročil 2,5 milijona škode Včeraj zjutraj okoli 11. ure je v mali sobi stanovanja Gio-vannija Laurentija iz Ul. Gat-teri 7 nepričakovano izbruhnil požar, ki je v kratkem zajel okna in polkna stanovanja v III- in IV. nadstropju iste hiše. Gasilci, ki so prišli na kraj z dvema motornima brizgalkama, so takoj začeli gasiti in po dvajsetih minutah se je 16 možem posrečilo požar najprej lokalizirati in nato še pogasiti. Kljub temu pa so bili na kraju vse do 14.30. Vzroki požara za sedaj še niso točno znani. Ogenj je nastal v sobi, kjer je L,au- renti shranjeval zimske obleke in precejšnje število starih, tudi nemih filmov. Plameni so seveda uničili njegovo stanovanje in povzročili precejšnjo škodo tudi stanovalcem gornjih nadstropij. Gasilci so v popoldanskih u-rah ocenili, da je požar povzročil približno 2 milijona in pol lir .škode. V dopoldanskih urah je izbruhnil hud požar tudi med Barkovljami in Napoleonsko cesto ter je zajel poleg trave tudi številna drevesca. Po mnenju gasilskih strokovnjakov škoda ni velika, ker je teren precej skalnat, rija S. predstavila materi, je Seechiatti opisal svojo preteklost: njegov oče je bil častnik nemškega Wehrmachta in je ob koncu vojne izvršil samomor. Tudi on se je boril v isti armadi s činom majorja v Španiji in Rusiji, zato so njegovo ženo in otroke ubili partizani. V Duesseldor-fu je nadzoroval delo pri 800 km dolgi cesti in v kratkem bi moral sprejeti isto delo pri gradnji ceste Trst - Benetke. Zaslužil bi 400 tisoč lir mesečno, a to ni bilo nič proti njegovemu bogastvu v Nemčiji. Seveda ni manjkala niti luksuzna vila in zlatnina. Toda v njegovo smolo v Italiji ni imel denarja na razpolago niti za nujne potrebe, kaj šele za svoje delovanje Izrazil je mnenje, da se bo vse v kratkem uredilo in da bo poroka posebno slovesna: on si je že izbral priči v osebah prof. Brewtovsky-ja in ravnatelja neke banke v Duesseldorfu. Da bi ljubljeni zaročenki pokazal svojo bogastvo, jo je povabil v Benetke, kjer ji je med vožnjo s parnikom po glavnem kanalu pokazal krasno vilo: stanovalce, je omenil mož, bo odslovil, ker bo vila služila njemu po poroki. Njegovo prepričevalno govorjenje in elegantno vedenje je prevarilo žensko, ki je i-mela pred očmi le oltar in poročni prstan. Secchiattiju je slepo verjela ter mu dajala vse, kar jo je prosil. In tega ni bilo malo: najprej ji je izvabil 115.000 lir za obleke, nato še ček z 270.000 lirami, ki so mu bile potrebne za uvoz nemškega jekla isolin-gen v Italijo, Zenska je nato na Seechiattijevo prošnjo kupila krasno odejo, ki jo je poslala Argii Luciani, »vdovi nekega njegovega bivšega vojnega tovariša, a v resnici Sec-chiattijevi sostanovalki in ljubici. Seveda Marija S. tega ni vedela in je Secchiattiju vdano izpolnjevala vse njegove želje in zahteve- Končno mu je izročila 1 milijon in 100.000 lir vreden prstan ter kljub temu, da ji je zmanjkala iz stanovanja zlatu verižica, je podarila »zaročencu* 2.000.000 lir. To darilo naj bi bil dokaz za njeno ljubezen in denar ne bi šel v zgubo, ker bi z njim kupila deleže »njegovega podjetja*. Izžemanju ženske pa je bilo Ideale. Zaprto za počitnice, naenkrat konec; njeni sorod- Impero. 16 30: «la naš svet*. niki so izvedeli, da je Sec- L n|'iT‘V• gati od doma, ker pa je sedel tuji osvajalec j" podobno neštetim drugim n bilo več obstanka na ro m grudi. Kako' globoko pa Je to odmevalo v tvoji ta o bbčutljipi duši! Svoji neizmerni ljubezni do koščka zemlje, ki ji bil ves tvoj, a ki si moral Uveli daleč « njega, si dal dvika « v,s" pesniških zbirk ter v prf- PuiO(nJi črticah in pov estib, spisanih v jeziku, ki ga govore vzdolž Kvarnera, v ča-kavščini, ki tudi primorskim, zlasti še tržaškim in istrskim Slovencem zveni take domače. Tvoja domača beseda, tako preprosta, ker zajeta iz ljudstva, a vendar tako močno občutena t> ttio-ji pesniški duši, je našla pot do src tistih, ki jim ja bila v težkih urah namenjena, a je hkrati seznanjala druge naše rojake z obstojem in usodo našega ljudstvi pod tttšm jarmom. Tvoje izgnanstvo is rojstnega kraja pa je imelo še drugo posledico. Življenjska pot te je peljala med nas Slpvence v Ljubljani, kjer si dalj časa študiral na pravniški fakulteti. Oo tono je tudi tebe kakor večino istr-skih Hrvatov skupna usoda vezala s primorskimi Slovenci in si se zato med njimi počutil kako- med brati tn sotrpini. Toda pri tebi je bivanje med Slovenci imelo še globlji učinek. Vzljubil si Slovence uakor svoje, ožje rojake Hrvate, tako da zc tebe je bila zabrisana razlika med enimi in drugimi. Paradi tega st ime' med Slovenci toliko in tako vernih prijateljev. Tudi porneje, ko si ur ral ker odvetniški pr pravnik in odvetnik v Crikvemci, Bjclo- (Ob sedmini) varu in Beogradu služiti svoj vsakdanji kruh, si se vedno prav rad vračal v naše kraje: vabili so te prijatelji, a vabile so te posebno naše gore. Se na večeru v Sežani si mi pravil, kako se veseliš na dneve, ki si jih nameraval letos prebiti v naših planinah. Na tvoj, zadnji poti po slovenski zemlji so te planine pozdravljale, toda tvoje oko nt več občutilo njihovega pozargva. Ko sem tudi jaz pribežal v Jugoslavijo, si ti že zapustil Ljubljano. Toda delo v naših emigrantskih organizacijah naju Se kmalu seznanilo in združilo. Ko sem pa po končani vojni prišel v Beograd, sem te poleg drugih naših primorskih rojakov: dr. Josipa Wilfana star., dr. Mirka Vratovica in Milana Marjanoviča našel v Inštitutu za proučevanje mednarodnih vprašanj, kjer se je pripravljal material za predstoječo mirovno konferenco, n a kateri se je i-melo rešiti vprašanje Istre in Slovenskega Primorja. Kako vneto si sodeloval pri tem delu, priča tvoje ime med sestavljavci knjige »O-ko Trsta«, Globoko je odmeval narod-no-osvobodilni boj v tvoji duši. To nam razodevajo razne pesmi in povesti, posebno še tvoja brezprimerna novela eVolovi», ki smo jo videli v filmskem posnetku pod naslovom eBnrba Zvone« tudi v Ljubljani. Ko je bila mirovna konferenca zaključena in je tvoj rojstni kraj pripadel Jugoslaviji, te ni več držalo daleč od njega. Vrnil si se v svojo Opatijo. Opustil si svoj poklic’, advokaturo, in se odločil za drugega, kjer bi po svojih sposobnostih največ lahko koristil svojemu ljudstvu. Postal si najprej direktor Drame, a kmalu nato intendant celotnega Narodnega gledališča na Reki, Na tem mestu si o-stal do konca. Toda nisi se ukvarjal samo z golimi in-tendanlskimi posli, temveč si tudi sam skušal izpolniti vrzeli v naši gledališki literaturi, ki so bile najbolj občutne v povojni dobi. Napisal si vrsto komedij, v katerih st pokazal svoje globoko razumevanje tegob tn potreb ljudstva, a hkrati tudi svojo bujno fantazijo in bistroumnost. Tako so nastale igre »Reakcionarji«, «Karolina riječka«, «Rarii se o stanu«, «Brod je otplovio« in «Duhi«. Nekatere smo lahko videli tudi na odru v Ljubljani. Skupaj z Vinkom Antičem . si ustanovil «Riječko revijo» in bil ves čas njen sourednik. Koristno delo si opravljal tudi kot predsednik založniškega sveta založništva «Otokar Keršovani» na Reki. Pri tem podjetju so še pred kratkim izšle tvoje eKozeri-je in humoreske«. Kljub močni zaposlitvi v gledališču in tako plodovitemu književniškemu delovanju pa si še vedno našel čas, da si se koristno uveljal-Ijal v ijaznih kulturno-pro-svetnih in celo v turističnih organizacijah- Predaleč bi zašel, ako bi hotel prikazati in oceniti vse tvoje delo. Nikakor pa ne morem mimo tega, da te ne bi omenjal tudi kot neprekosljivega recitatorja šaljivih in satiričnih sestavkov in neizčrpne-ga-kozerja, ki je znal v družbi pričarati najboljše razpoloženje in pregnati vsaj prehodno težke življenjske skrbi. Hudo te bodo pogrešali pri reškem gledališču, kateremu si bil duša. težko bodo občutili tvoj odhod tvoji čakavski rojaki, ki so govorili svetu po tebi in katerim si bil glasnik in poet, nenadomestljiv pa boš svojim številnim prijateljem, hr-vatskim in slovenskim. Ime Drago <3ervais (Zerve) jim bo ostalo v večnem spomi-.nu in premnogokrat bo letela njihova misel tja pod Učko k tvojemu preranemu grobu. LAVO ČERMELJ ne. Ravnanje graščakov s podložniki. »Poznate je kako Linhartovo delo?« Zupanova Micka. ((Povejte mi nekaj o Zupančičevi Na Bledu!« Dijak pripoveduje. «Značilnost pri tej pesmi?« Posnemanje zvončka. «Da. Ritem. Poznate še take primere?« Z vlakom. Zebljarska. Duma. »Katere zbirke je izdal Zupančič?« Čaša opojnosti. Cez plan. V zarje Vidove. »Kdaj • stoji v slovenščini velika začetnica?« V začetku stavka. Pri lastnih imenih-«Kako je pri sestavljenih lastnih imenih?« Prvo besedo pišemo z veliko, drugo le, če je sama na sebi ime. »Ti, tebi — v pismih?« Pišemo z veliko. Je sporno. «Kakšne oblike ima glagol?« Osebne in neosebne. «Koliko naklonov poznamo?« Štiri. Našteva. »Povratni glagoli?« Mirno le odgovarjal ta kandidat. Vidi se mu, da je dobro pripravljen. Pri nobenem vprašanju se mu ne zatakne. Se iz zgodovine bo odgovarjal. Z®to kar obsedi. »Kaj veste o Sveti zvezi?« V kratkem našteva najvažnejše osebe in dogodke v zvezi s tem. Kongres v Ljubljani. «Kdo je pisal o ljubljanskem kongresu?« Ivan Tavčar Izza kongresa. sKaj veste o Garibaldiju?« Je bil eden največjih italijanskih vojskovodij. Velik domoljub. Kandidat navaja razne dogodke. Garibaldi-Mazzini. «Balkanska vojna«. Vojna med Črnogorci, Srbi in Bolgari proti Turkom. «Druga balkanska vojna?« Zavezniki so se sprli. »Zakaj?« Zaradi Makedonije. »Veste o kaki bitki?« Znamenita je bitka pri Bregalnici. »Kako je danes z Makedonijo?« Makedonci so danes razdeljeni med tri države. Slovenski dijak mora vedeti o preteklosti italijanskega naroda, a tudi kakšna je bila usoda njegovega naroda do sedaj, mora spoznati. «Divina Commedia. II Pa■ radiso, 6. spev:« Kandidat bere, nato tolmači posamez. ne besede. Romeo da Villa nova, lik plemenitega človeka. ((Kateri so znani italijanski veristi?« Luigi Capuana in njegov prijatelj Luigi Verga Znana je tudi sicilijanska pisateljica Matilde Serao ter i Toskanec Renato Fucini. sManz pni, oda 5 maggio«. Ta oda je nastala ob Napoleonovi smrti. Drugi kandidat nastopi, da bo odgovarjal iz italijanščine. <(Paradiso, 1. spev.» sRealismo manzoniano.« »Carducci: A Miramare.« To bo pa angleščina! «Robert Stevenson: Otok zakladov.« Pogovor med profesorjem in kandidatom teče samo po angleško. Mirno pripoveduje kandidat vsebino tega dela. Le tu pa tam poseže v njegovo pripovedovanje profesor. «0 pisatelju Stevensonu«. Nič se mu ne zatika. Kar lepo gre. »Coleridge in njegovo delo«. Vidi se po tekočem pogovoru, da je kandidat tu doma. «Se nekaj o romanticizmu!« Seveda v Angliji. In po angleško. «Viktorijanska doba.« Kar dobro se je odrezal kandidat. Videti je zadovoljen. Tudi profesor. Vtem že stopa k drugemu profesorju drug kandidat, da bo izprašan iz latinščine. «Ciceronov De Senectute». Bere polglasno. In takoj prevaja. Malo se razume od njunega pogovora. Profesor želi pojasnila, zastavlja vprašanja, a kandidat govori. Posamezne besede. V sosedni sobi pa sta druga dva kandidata medtem odgovarjala iz fizike, matematike in zemljepisa. »Kaj so to jezera?« Jezero je kotlina, napolnjena z vodo. »Sestav jezer?« Ledenica, tektonska. Mrtvo morje je tektonsko. «Kaj pa Bohinjsko jezero?« Je ledeniško jezero. «Kako je pri Blejskem jezeru glede dotoka?« Dotok ni viden, pač pa odtok. «Kaspijsko jezero?« Nima odtoka. Voda izhlapeva. «Kaj je značilnost jezer brez odtoka?« So slana. «Kaj veste povedati o letnih časih?« So odvisni od evolucije Zemlje. Pot Zemlje — elipsa. »Kaj bi bilo, če bi bila Zemljina os navpična?« Ne bi imeli letnih časov. ((Človeška plemena. Kako se imenuje nauk o tem?« Antropologija. «Znaki posameznih plemen?« Oblika lobanje, barva kože. «Se drugače spoznavamo?« Visokost, ustnice, oči, ličnice, lasje. »Kakšni so lasje?« Nasvedra-ni ali togi. Fizika. sZakaj se magnetna igla usmerja vedno le proti severu?« Magnetni pol. «Nekaj besed o induciranem toku« Dve tuljavi, primarna in sekundarna. Železno jedro. «Od česa je odvisna jakost induciranega toka?« »Kaj' je to člen?« Posoda s tekočino in dvema kovinama. »Kako pravimo tako pridobljeni elektriki?« Kemičnega izvora. «Grenetov člen, mi ga znate opisati?« Kandidat še kar gladko govori. «Kaj storimo, da preprečimo polarizacijo?« Dodamo tekočini bikromaj. «Katero napetost ima vsak člen?« Okoli 1,5 V. «Kako dosežemo večjo napetost?« Zvežemo člene med seboj. »Kako?« Ali vse pozitivne in vse negativne, ali pa zvežemo zaporedno pozitivni pol prvega na negativni pol drugega. Sedaj še matematika. «Kaj je to elipsa?« Splo-ščen krog. Geometrijsko mesto točk. «Ko!iko točk imamo v elipsi?« Dve stalni. »O-sj v elipsi?« Velika in mala. Velika os deli elipso v dva enaka dela. »Kako imenujemo telo, ki nastane, če se e-lipsa zavrti okoli osi?« Elip-soid. »Izračunajte prostornino!« Kandidat je napisal na tablo formulo in jo precej dolgo razvijal, A ni šlo. Morda je ubral predolgo pot? Morda pa čisto napačno? Kdove. Pač. Profesorica je rekla, da integral ne gre, »Ali bi mi znali določiti e-načbo tangente?« In tako gre kar naprej. Sedaj pri tem, sedaj pri onem. «Ali veste povedati to in o-no?» «Kaj veste o tem in o-nem?« In kljub vsem takim in podobnim težavam je življenje dijaka lepo, saj si sam kroji svojo usodo, saj sam odloča, kakšne uspehe bo i-mel. Poln upov je in načrtov uporabljali v šoli?« Telesno kazen čim manj rabimo. »Nikoli!« «Slušni občutki.« S sluhom dojemamo zvoke in tone. »Kaj razlikujemo pri tonih?« Kakovost, jakost, barvenost. »Kaj je to barvenost tona?« Ni vedela. Pač pa je potem ie povedala, da se razlikuje boben od violine. »Se /lekai o okusu«. Okušamo z jezikom. «In tip?« Tipamo s prsti. »Samo s prsti?« Ne. Tudi s kožo, a najbolj s konci prstov. Pa je končala. Kar srečno se je prebila skozi tako goščavo vprašanj. Druga kandidatka je sedal sedla k profesorju za slovenščino. »Kdaj smo Slovenci dobili prve mladinske knjige?« Ko je prvo napisal Matevž Ravnikar. »Kaj je napisal?« Prevedel je Zgodbe Krištofa Schmida. »Značilnost te literature?« Preveč je odmaknjena od resničnega življenja. «Kateri so Levstikovi prvi mladinski spisi?« Prevodi Andersenovih pravljic. »Kje jih je objavljal?« V Vrtcu. »Kdo je še pisal za mladino?« Josip Stritar. »Kje je priobčeval svoje mladinske spise?« V Mohorjevi družbi. »Kje je imela sedež Mohorjeva družba?« V Celovcu. «Poznate kaj Stritarjevih mladinskih spisov?« Hudi stric. Pod lipo. Jagode Lea* ■Jillfc.fs Z učiteljišča nimamo fotografij, ker slikanja ni dovolila predsednica komisije dr. Lavra Abram Med Izpraševanjem.., niki... «Kakšni so?« Preveč je vse idealizirano. »Pozneje so se še drugi ukvarjali z mladinskim slovstvom? Poznate katerega?« France Bevk, Seliškar, Sonja Sever. «Tisti, ki je napisal mladinsko povest Kekec?« Vandot. In tisti, ki je spisal Palčke. »Kdo je bil to?« Ribičič. (tKako delimo leposlovje?* V tri skupine. V liriko... «Kaj je to lirika?« Pesmi. »Od katere besede izhaja?« Iz grške besede lyra. «Kateri so slovenski liriki?« Kette, Murn, Gregorčič, Zupančič, Prešeren... «Povejte mi nekaj o deležnikih!« Navedla je nekaj primerov, nakar je končala s slovenščino. Izprašana je bila še iz italijanščine in latinščine. Druga skupina je bila v sosedni sobi. Tam so izpraševali iz zgodovine, zemljepisa, pri-rodoznanstva in risanja- Neka kandidatka je pri tabli risala razne predmete, ki jih mora učitelj pogosto narisati, da bolje pojasni svoj pouk. Saj ni treba kdove kakšne umetnosti pri tem. Vendar pa mnogokrat z nekaj črtami na tabli bolje pojasni učitelj kako stvar, kot če bi pol ure govoril. Zato je ina-nje risanja za učitelja v»J kot potrebno. Kot pisanje. Pri vseh predmetih to znanje lahko porabi in ne samo pri risanju. A pri drugi mizi je ta ča» odgovarjala druga kandidatka na vprašanja iz zemljepisa. Na zemljevidu je pojasnjevala profesorici, ki je tudi pri tem želela vedeti še to in ono. Videti pa je bilo, da ni to spravilo kandidatke iz tira. Mirno je govorila in odločno pokazala sedaj na severu, sedaj na jugu. Potem je bilo treba pokazati ic na globusu. Skoda, da nisem utegnil o-stati »e pri izpraševanju i* drugih predmetov. Prava zrelost kandidatov pa se bo najbolje pokazala takrat, ko bodo morali znanje, ki so si ga pridobili v šoli uporabiti » življenju. fnoriško-lieneški dnevnik V četrtek zakon o prosti coni pred senatom Delegacija obč. svetovalcev sinoči odpotovala v Rim Zastopniki posameznih strank bodo zahtevali razširitev proste cone na vso goriško občino Včeraj zvečer so odpotovali v Rim občinski svetovalci Piz-zul (PSI), Battello (KPI), Zu-calli (PSDI), Pedroni (PNM) ter Venuti (MSI), da senatorjem svojih strank, ki bodo najbrž že v četrtek razpravljali v okviru 5. senatne komisije o zakonskem osnutku proste cone za Gorico, objasnijo enotno stališče goriškega občinskega sveta o tem zakonu in zahtevajo vključitev člena, po katerem naj bi bila prosta cona razširjena na celotno goriško občino. Delegacijo so izvolili načelniki političnih skupin v občinskem svetu na nedeljskem sestanku, ki ga je sklical župan po vrnitvi dr. Poterzia iz Rima. Dr. Poterzio je obvestil svetovalce, da se namerava senatna komisija, ki je sestavljena iz 11 demokristjan-skih senatorjev, 5 komunističnih, 3 socialističnih in zastopnikov drugih strank, ukvarjati z Rizzatijevim zakonskim o-snutkom o podaljšanju veljavnosti zakona o prosti coni najbrž že v četrtek ali v najslabšem primeru prihodnji teden, vsekakor pa pred pričetkom parlamentarnih počitnic. Udeleženci nedeljskega sestanka so bili mnenja, da je torej najbolje takoj odposlati v Rim posebno delegacijo ki bo poskrbela pri senatorjih svojih strank, da v novi zakon vključijo zahteve prebivalstva goriške občine po razširitvi proste cone tudi na desni breg Soče. Dr. Poterzio je odpotoval že včeraj zjutraj v Rim, medtem ko so ostali odšli zvečer. V Rimu se bo vsak posameznik najprej sestal s senatorjem svoje stranke, pozneje pa bo skupni sestanek delegacije s senatno komisijo, ki bo tako podrobno seznanjena z zahtevami goriškega občinskega sveta, ki je pretekli teden soglasno izglasoval resolucijo o prosti coni, ki naj bi bila razširjena na vso občino. minsko bolnišnico, kjer so petim obvezali rane. Ti so se že mogli vrniti z ostalimi izletniki na Koroško. Dekle in lant pa sta ostala v bolnišnici. Popoldne so ju obiskali goriški šolniki in dijaki in našli fanta že izven nevarno- PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! sti, medtem ko ima dekle menda pretres možgan. Vseeno upajo, da ju bodo še danes prepeljali z Rdečim križem v Celovec. «»------ Izlet SPD na Lokve V nedeljo 14. t. m. priredi SPD iz Gorice izlet na Lokve. Odhod z avtobusom iz Pod-gore ob 5.45, s Travnika ob 6- uri. Vožnja za člane 500 lir, za nečlane 550 lir. Na .Lokvah bo strelska tekma in tombola. Izletniki pojdejo tudi na Se-lovec. Po stopnicah je padla Včeraj ob 7.30 so poklicali žfvto Zelenega križa na Trg sv. Antona 10, kjer je padla po stopnicah Leopolda Gorjan poročena Koršič. Pri padr cu si je Koršičeva poškodovala nekaj reber, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostala dvajset dni na zdravljenju «»------ Vojak umrl za sončarico? Iz Doberdoba smo izvedeli, naj bi pri vojaških vajah, ki so jih imeli pretekli teden pri Doberdobskem jezeru, neki vojak iz vojaškega oddelka iz Ville Vicentine dobil sončarico in kmalu nato umrl. Podrobnosti o tem smrtnem primeru nismo mogli izvedeti, vendar pravijo, da se je dogodek pripetil pretekli petek Obiina potrebuje R0js(va, smrti in poroke diplomiranega uradnika o* a> a„ julil. speria Scaramuzza, visokošo-lec Giovanni Rumici in učiteljica Livia Velikonja, Giovanni Cherbocci in Daniela Peteani, trgovski potnik Da-rio Gorkič in Danica Humar. POROČILI SO SE: agent javne varnosti Michele Rug-giano in Giuseppa Perna, Viktor Kocjančič in Alojzija Ter-pin, uradnik Bruno Mazzacco in Miranda Dorni, mizar Pie-tro Marizza in Caterina Moro-sin, trgovec Luciano Naccan in Maria Valenti, inž. Mario Makuc in profesorica Silvana Barazzetti, uradnik Renato Polverino in profesorica Lilia-na Bertoli. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane se v Raštelu, tel. 24-33. «»----- - KINO - CORSO. 17.00: «Plavolaska — dinamit«, L. Turner. VERDI. 17.00: »Prepovedana pesem«, Claudio Villa. VITTORIA. 17.30: «Za vedno«, V. Toso. MODERNO. 17.00: »Nana«, M. Carol. POLETNI KINO. 21.00: »S pesmijo pod zvezdami«, L. Ta-Joli. Št. Maver V teh vročih dneh bolj knt kdaj koli čutimo potrebo po pitni vodi; naši vodnjaki v taki vročini ostanejo večkrat brez kaplje vode in zgodilo se je že, da so nam morali vodo voziti iz Soče. Ko so začeli kopati kanale za vodovodne cevi na spodnjem koncu vasi, smo upali, da bo občina poskrbela za vodo tudi v zgornjem, najbolj prizadetem kraju. Toda na pismo, ki so ga prebivalci tega dela vasi poslali županu, so prejeli odgovor, da bi občina imela preveliko stroškov za napeljavo vodovoda po vsem St. Mavru! Verjamemo, da bi bili stroški precej visoki, vendar bi bilo nedopustno pustiti toliko ljudi, ki so najbolj izpostavljeni vročini, brez pitne vode, posebno ker se vodnjaki tako hitro izpraznijo. U-pamo, da bo občina znova pregledala stanje in čimprej skušala ukreniti nekaj v našo korist. Poljane Izvedeli smo, da je naš moški zbor predpreteklo nedeljo obiskal Koper. Pevci so si s pevovodkinjo tov. Kome-lovo ogledali najznamenitejše točke v lepi istrski luki, bili pa so tudi na radiu Koper, kjer so posneli vrsto pesmi, ki jih bomo lahko v bodoče slišali po tej, pri nas tako priljubljeni radijski postaji. Včeraj so na goriškem letališču zabeležili ob 11. uri 35,4 stop. C, ob 1. uri ponoči pa 19,4 stop.; v nedeljo je bila temperatura najvišja, saj so zabeležili kar 38 stop. C. iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiiirfiiiH Dve žrtvi dela V nedeljo pokopali 33-ietnega zidarja Maria Perica iz Poljan - Električni tok ubil mater dveh otrok V nedeljo zvečer so v Do- po zdravniški pomoči v bol- Goriška občina namerava začasno zaposliti diplomiranega uradnika. Prosilci naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in originalno pravno ali podobno diplomo do 12. julija na protokolarni urad goriške občine. Izlet Sovodenjccv k izviru Soče 21. julija priredi prosvetno društvo iz Sovodenj celodnevni izlet po Soški dolini, mimo St. Lovrenca do izvira Soče. Prijave sprejema tov. Kuzmin iz Sovodenj in ZSPD v Gorici Ul. Ascoli 1, vse do 10. julija. Rupenci in Gabrci toplo vabljeni. Nezgoda Korošcev blizu Humina Včeraj dopoldne j* blizu Humina avtobus z 21 učite-ljiščniki s Koroške, namenjenimi pa izlet v Gorico, Trst in Ljubljano, trčil v tovornik, natovorjen z granitom, ki je stal ob strani ceste. Zaradi hude vročine je šofer najbrž izgubil oblast nad vola-nem Sedem deklet in fantov, ki so sedeli na desni strani ob oknih, je bilo ranjenih. Takoj so jih prepeljali v hu- jumja se je v Gorici rodilo 18 otrok, umrlo je 14 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 7 RODILI SO SE: Renato Bajc, Marina Di Lorenzo, Franca Triestino, Diana Maraschino, Liliana Roset, Marino Roset, Laura Tofful; Carlo Marega, Paola Gentile, Fabia Giacetti, Maurizia Spiller, Achille Pes-sina, Roberta Drusetta, Pa-trizia Lorusso, Renato Can-ciani, Paolo Zuliani, .A dele Carlucci in Mario Kuštrin. UMRLI SO: 90-letna Luigia Grudina por. Bernardis, 75-let-ni Giuseppe Braini, 57-letni inž. Antonio Maino, 67-letna Alma Cociancig vd. Deferri, 5 mesecev stara Mariza Nemec, 76-letna Maria Margutti vd. Pontoni, 58-letni Alfredo Ruschioni, 88-letna Caterina Tognon, vd. De Marchi, 75-letni frizer Avguštin Delič, 64-letni inž. Giovanni Prinzi, 77-letni upokojenec Ivan Sokol, 37-letna Norma Lenac poročena Susani, 84-letna Maria Carpane vd. Rama in 30-letna Karmela Petejan por. Tomšič. OKLICI; mizar Mario Gra-helj in Sonja Kosovel, major vojske Mirto Martelucci in u-radnica Valentina Marchiori, Peter Bernobic in Luigia Pa-scoletti, mizar Benito Rosso in delavka Gianfranca De Grassi, trgovski potnik Alvi-se Bonetti in profesorica E- berdobu pokopali komaj 33-letnega Maria Perica, ki je v četrtek padel z 12 m višine. Peric je bil zaposlen kot zidar pri podjetju Stignano, ki gradi nova stanovanjska poslopja v Tržiču. Nesrečni Peric je priletel z visokega zidarskega odra na tla ob 16. uri; verjetno je dobil zaradi vročine vrtoglavico in izgubil ravnotežje. V bolnišnici so zdravniki upali, da bo Peric ostal pri življenju, ker si je polomil roke in dobil druge poškodbe, ki so kazale, da bo mladega delavca le mogoče rešiti. Toda v soboto se je njegovo stanje poslabšalo, nastopile so komplikacije v črevesju in ob 13.30 je Peric umrl. Pokojnik, ki se je bil pred leti preselil iz Dola v Poljane, je bil dober zakonski mož in oče. Zapustil je dva mala otroka, tretjega pa ni niti učakal. Bil je v partizanih in zaveden mož, ki mu je smrt prerano pretrgala življenje. Mladi vdovi in vsem o-stalim sorodnikom izraža zveza bivših borcev globoko sožalje; zvezi se pridružuje tudi naše uredništvo. * * * V soboto zvečer je elektrik ni tok ubil v podgorski predilnici 32-letno delavko Roso Bertoldi por. Minighetti iz Gorice Ul. Lungo Isonzo 41. Bertoldijeva je skupaj z o- stalimi delavkami prala v veliki kadi več kosov novega tekstila; zdi se, da se je nenadoma potopil v vodo tudi bližnji električni kavelj in e-lektrični tok je nesrečno de- lavko, ki je imela ravno takrat roke v vodi, na kraju ubil. Ožgan je bil tudi 33-Iet-ni Mario Fabian iz Podgore, ki je Bertoldijevi takoj priskočil na pomoč. Ker pa je dobil le lažje poškodbe, je Športni dnevnik Po 11. etapi kolesarske dirke po Franciji Alpe niso uresničile napovedi tehničnega komisarja A. Binde Francoski gorski vozači enakovredni Nenciniju - Privat prvi v Cannesu, Anquetil rumena majica nišnici Brigata Pavia lahko odšel domov. Smrt mlade žene je njeno družino toliko bolj pretresla, ker je pokojnica s svojim delom preživljala mater in dva otroka. »». - Nov vozni red vlakov Prihod iz Trsta: 0.14; Acc. 6.32; Dir. 7.25; Acc. 7.55; DD. 9.04; Dir. 9.33: Acc. 10.51; Dir. 13 02; Acc. 13.41; Acc. 15.33; Acc. 17.31; Acc. 18.58; Dir. 20.02; Acc. 21.31; Acc. 22.54. Prihod iz Vidma: 0.14; Dir. 426; Acc. 5.54; Acc. 6.51; Dir. 7.38; Acc. 8.09; Dir. 8.37; Dir. 10.52; Acc. 13.58; Acc. 15.49; DD. 16.50; Acc. 18.42; Acc. 20.16; Dir. 21.17; Dir. 22.; Dir. 23.26. Odhodi proti Trstu; Dir. 0.15; Acc. 5-56; Acc. 6.53; Dir. 7.40; Acc. 8.11; Dir. 8.38; Dir. 10-54; Acc. 14.; Acc. 15.50; DD 16.51; Acc. 18.43; Acc. 20.17; Dir. 21.19; Dir. 22.03; Dir. 23.28 Odhod proti Vidmu; DD 4.40; Acc. 4.50; Acc. 6.34; Dir. 7.27; Acc. 7.56; DD 9.05; D 9.35; Acc. 10.55; Dir. 13.03; Acc. 13.43; Acc. 15.34; Acc. 17.32; Acc. 'l9.; Dir. 20.04; Acc. 21-32; Acc. 22.56. Vlak, ki prihaja iz Vidma ob 4.26 in odpelje proti Vidmu ob 4.40 vozi samo med 29. junijem in 8. septembrom. Vlak s prihodom v Trst ob ... n os 4« - med katerimi se je v sprinta 7’.25 uveljavil Privat. Naslednja ob 7.27 vozi med 30, junijem in 28. septembrom. Vlak s prihodom iz Vidma ob 22. uri in z odhodom proti Trstu ob 22.13 vozi med 29. junijem in 27- septembrom. Vlak z odhodom v Trst ob 23.28 in s prihodom iz Vidma ob 23.26 vozi samo ob praznikih med 29. junijem m 8. septembrom. CANNES, 8. — Obe alpski etapi sta imeli za letošnji «Tour de France« približno take posledice kot'jih lahko ima vihar — v kozarcu vode. Za Italijane je seveda to kaj tragična ugotovitev, saj so si od alpskih vrhov mnogo obetali in v tem smislu so bile tudi izjave Binde ob počitku v Tho-nenu ter pisanje domale vsega italijanskega športnega tiska zelo optimistične. Res, treba je priznati, da je včeraj Nencini pokazal, da je nedvomno najboljši italijanski etapni vozač, da je v odsotnosti Gaula in Bahamontesa tudi najboljši «plezalec» letošnjega »Toura« in računi z njim niso bili povsem brez krčmarja. Toda že današnja etapa, za katero se je upravičeno pričakovalo, da bo prinesla nov uspeh Italijanom, je pokazala, da razlike med Nencinijem in njegovimi najbolj resnimi tekmeci za prvo mesto vendarle niso tako velike, da bi mogel Nencini za utrip očesa izbrisati razliko dobrih 20’, ki ga še vedno loči od Anquetila. Z drugimi besedami to pomeni, da so Anquetil, Picot, Jans-sens, Privat in celo Forrestier tudi v gorah dobri in predvsem mnoge bolši kot se je mislilo, oz. kot je mislil Bin-da in ves njegov štab. Alpe so sedaj za nami, pred nami so štiri nižinske oz. lahno valovite etape in nato Pi-reneji. Če se bo hotel Nencini preriti v ospredje, bo moral že kar jutri pljuniti v roke. Zanašanje na Pireneje se zna namreč končati s prav tako skromnimi rezultati, kot se je končalo zanašanje na Alpe. Kronika današnje etape Briancon - Cannes je dokaj skopa. Njena prvotna dolžina 267 km se je zaradi izključitve vzpona na Vars podaljšala na 286 km. Delno zaradi tega. delno pa tudi zaradi izmučenosti kolesarjev po včerajšnji etapi, je povzročila, da je preostalih 74 udeležencev dirke začelo voziti v turističnem tempu, kateremu se niso odrekli niti na vzponu na AUos (2250 m), ki je bil vsekakor predaleč od cilja, da bi mogel zapustiti odločujoče posledice za vrstni red na cilju. Na prvih vzpetinah * na tega velikana 2. kategorije je odstopil A-strua zaradi nevzdržnin bolečin v nogi. Vsi ostali so vozili v skupini in vrh je prvi dosegel Bergaud pred Nencinijem. Anquetilom in Huotem ter 15” pred Janssensom, Bau-vinom, Adriaenssensom. Plan-ckaertom, Maehom in Friedrichom. V spustu so se pridružili ostalim v glavnini še tisti redki posamezniki, ki so v vzpdnu zaostali. Tudi naslednji vrh Luens so dirkači napadli skupaj in zopet je bil na vrhu prvi Bergaud pred (Jueheillom, Nencinijem, Lauredijem *n Walko-wiakom. Na tretjem vrhu Saint Cezaire, visokem komaj 500 m je bil prvi Janssens 5” pred Baroneom, 10” pred Nencinijem, 15" pred Privatom m Fo-restierom in 25” pred Lauredijem, Anquetilom m glavnino. V spustu kakih 50 km pred ciljem, je potegnil Lau-redi kateremu so sledili Privat, Padovan in Wim Van Est. Ti štirje so si kmalu pridobili okrog minute naskoka pred glavnino, ki se je medtem razredčila. 5 km pred ciljem je Padovan preluknjal. Dohitel ga je Christian im skupno sta prišla na cilj kot peta eno minuto in še nekaj za prvimi, (Bel.) 7, 48’26” (z odb. 7,47’56”); 3. Rohrbach (N.E.C.) 7’49’05”; 4. Schellenberg (Švi.) 7,49’44"; 5. Anquetil (Fr.) 7,49’44”; 6. Lorono (Šp.) 7,53’58”; 7. Bau-vim (Fr.) 7,54’00”; 8. Huot (S. 0.) 7,54’I7"; 9. Defilippis (It.) 7,54’28”; 10. Picot (O.) 7,54’36”; 11. Mahe (Fr.) 7,54’36"; 12. J. Bobet (Ile) 7,54’38”; 13. Le Dis-sez (Ile) 7,54’45”; 14. Bergaud (Fr.) 7,56’17”; 15. Christian (Švi.) i. č.; 16. Barone (Ile) i. č.; 17. Lauredi (S.E.) 1. č.: 18. Privat (Fr.) 7.56’23”; 19. Wim Van Est (Hol.) i. č.; 20. Cerani (Bel.) 7,56’23”; 21. Dotto (S.E.) 7,56’25”; 22. Fore-stier (Fr.) i. č.; 23. Adnanssens i. č.; 24. Stolker (Hol.) 7,59’08”; 25. Thomin (Hol.) 7,59*33”; 26. Tosato (It.) 7,59’34”; 27. Gay (S.O.) 7,59’40”; 28. Ruiz (Sp.) 7,59’40”; 29. De Jongh (Hol.) 7,59’42”; 30. Piet Van Est (Hol.) 7’59’42"; 31. Planckaert (Bel.) 7,59’42”; 32. Queheille (S.O.) 8,00’32”; 33.Astrua (It.) 8.00’32”. Vrstni red na cilju 11. etape Briancon-Cannes (236 km): 1. Privat (Fr.) 9,I8’59” (z odbitkom 9,X7’59”); 2. Lauredi (S.E.) (z odbitkom 9.18’29”); 3. Wim Van Est (Hoi.) oba s časom Privata; 4. Christian (Svi.) 9,20’07”; 5. Padovan (It.), 6. Picot (O.V.) 9,20’53", 7. Barone (Ile), 8. Nencini (It.), 9. Voortimg (Hol.), 10. Pianckaert (Bel.), 11. Bauvin (Fr.), 12. Hoorelbeke (Ile), 13. Anque-til (Fr.), 14. Keteller (Bel.), 15. Sabbadmi (S.O.), 16. Thomin (Zapad), 17. Ceram (Bel.), 18. Dotto (S.E.), 19. Janssens (Bel.), 20. Forestier (Fr.), 21. J. Bobet (Ile), 22. Adriaenssens (Bel.), vsi s časom Picota (9,20’53”); 23. Du-pre (S.O.) 9,25’12”; 32. Tosato (It.), 37. Rohrbach (N.E.C.), 39. Baffi (It.), 40. Defilippis (It.) s časom Dupreja, itd. Ni startal Clerici (Svi.), odstopil je Astrua (It.). Splošni vrstni red po 11. etapi: I. Anquetil (Fr.) 67.03T0”; 2. Forestier (Fr.) 67,07’12” z zaostankom 4’02”; 3. Picot (O.) 7’17”; 4. Janssens (Bel.) 1I’02”; 5. J. Bobet (Ile) 12’20”; 6. W. Van Est (Hol.) 13’57”>, 7. Rohrbach (N.E.C.) 16’11”; 8. Mahe (Fr.) 17’29”; 9. Planckaert (Bel.) I9’54”; 10. Schel-lemberg (Svi.) 20’32”; 11. Nencini (It.) 20’44”; 12. Lorono (Šp.) 24’15”; 13. Bauvin (Fr.! 24’40”; 14. Christian (Svi.) 26’05”; 15. Lauredi (S.E.) 2«' in 37”; 16. Thomin (Zapad) 27’24”; 17. Dotto (S.E.) 28’30”; 18. Barone (Ile) 29’18”; 19. Hoorelbeke (Ile) 31’23”; 20. Defilippis (IU 31’27”. Romagnoli zmagal za pokal Fenaroli MILANO, 8. — V kolesarski dirki za pokal Fenaroli za profesionalce in neodvisne je na 241 km dolgi progi s startom in ciljem v Milanu, zmagal Benito Romagnoli, ki je pred štirimi dnevi skupno z Zam-bonijem zmagal na dirki Milano - Rapallo. Drugi je bil Scudellaro z istim časom. Jugoslavija četrta na dirki po Avstriji DUNAJ, 8. — V VII. in zadnji etapi kolesarske dirke po Avstriji je zmagal Belgijec Proost, k je prevozil progo od Gradca do Dunaja v 7,49’58”. Četrti je bil Jugoslovan Šibenik s časom 7,50T2". Bajc je bil šesti, Flajs pa 16. V generalnem plasmaju je zmagal Velike regatne prireditve v koprskem zalivu Šahovski dvoboj SZ-Jugoslavija Na polovici dvoboja SZ v veliki premoči V 4. kolu izid 6:2 za sovjetske šahiste LENINGRAD, 8. — Na šahovskem dvoboju Jugoslavija-SZ so danes odigrali samo prekinjene partije tretjega in četrtega kola. Izidi partij so bili naslednji: Iz tretjega kola: Geller - Gli-gorič 1:0, Korčnoj - Matano-vič ponovno prek. v boljšem položaju za Korčnoja. Izid 3. kola: 5:2 (1) za SZ. Iz četrtega kola: Toluš - Iv-kov remi, Keres - Ddovčič 1:0. Ostale partije 4. kola: Bole- slavski - Karaklajič 1:0, Furman - Milič 1:0, Nedeljkovič • Geller remi, Matanovič . Pe-trosjan remi, Trifunovič - Holmov 0:1, Gligorič - Tajmanov remi. Končni izid 4. kola 6:2 za SZ. Po četrtem kolu oz. po polovici dvoboja vodi Sovjetska zveza z 21:10 (1). V primerjavi z dvobojem, ki je bil lani v Beogradu, je razlika znatno slabša za Jugoslovane, ki so tedaj sicer tudi zaključili prvo polovico z negativno bilanco, vendar le z razliko 18,5:13,5. Glede na slabo formo večine jugoslovanskih igralcev, je ie malo verjetno, da bi mogli ti nadoknaditi izgubljene točke in ponoviti lanski izid, ki je pomenil časten poraz. KOLESARSTVO 200 tekmovalcev -100 jadrnic Razen Jugoslavije so se prijavile še Poljska, Italija, Avstrija in Zahodna Nemčija skupina, v kateri je bil Nencini kot osmi in Anquetil, je imela na cilju 1’54” zaostanka, glavnina z vsemi ostalimi Italijani pa okrog 5’. Splošni vrstni red se ni spremenil in Anquetil je še naprej rumena majica. Vrstni red na cilju 10. etape Thonon les Bains - Briancon (247 km): 1. Nencini (It.) 7,48’26” (z odbitkom 7,47’26”); 2. Janssens Organizatorji lanskoletne prve koprske jadralne regate so sklenili, da bo postala ta prireditev tradicionalna in da jo bodo 'skušali vsako leto razširiti po številu udeležencev in obogatiti z novimi sporedi. Koprski zaliv ima namreč zelo ugodno geografsko lego in vrsto drugih pogojev, da si pribori v svetu sloves prav po jadralnih prireditvah. Na poti k temu cilju je letos Brodarska zveza Slovenije pripravila zelo širok program, poslala številna povabila v tujino in skoncentrirala na tem prostoru med 9. in 15. julijem kar pet večjih prireditev. Od 9. do 11. julija bo v Piranu državno prvenstvo jadrnic SNIPE. Državna prvenstva v tej kategoriji jadrnic so bila doslej štirikrat v Muščeniški dragi m .am v Kopru. Trikrat so osvojili prvo mesto Koprčani, po enkrat pa Split in Lovran. Da je letos prvenstvo v Piranu, je brez dvoma veliko priznanje tamkajšnjemu jadralnemu klubu Pirat, ki je v zadnjih dveh letih pokazal precejšnjo dejavnost. Letos se obeta zelo zanimiva borba, saj so tekmovalci dobro pripravljeni, hkrati pa je treba upoštevati, da so precej izboljšali opremo jadrnic. Glavna favorita sta Ko. prčana Cerkvenik in Kosmi-na, v borbo za prva mesta pa bodo posegli tudi odlični Splitčani. Po dosedanjih prijavah bo tekmovalo 30 jadrnic iz 13 jadralnih klubov. 12. julija bo v Kopru cilj Jadranske regate. To je tradicionalna vsakoletna prireditev, ki ima za cilj povezovati- 'ekmovalce ob jadranski obali. Vsako leto vozijo na drugi progi in je največja jugoslovanska regata. Zanimivost tega tekmovanja je v tem, da vozijo tek- movalci ponoči in podnevi, kar pa seveda zahteva od njih mnogo napora in tehničnega znanja. Letos so organizacijo regate zaupali Brodarski zvezi Slovenije. Prijavilo s je 15 jadrnic od osmih klubov. Najhitrejša jadrnica bo prejela Mocri trak Jadrana 1957, prvoplasirani tekmovalec pa pokal Brodarske zveze Jugoslavije. 13. julija začetek II. mednarodne koprske regate. To bo osrednja prireditev, ki se bo začela s sprevodom udeležencev po Kopru ob 8. uri. Ob devetih bo slovesna otvoritev, uro pozneje pa bo prvi start. Popoldne ob 14. uri bo drugi start, zvečer ob 21. uri pa bo nočna regata v Koprskem zalivu. Druga mednarodna regata v Kopru bo letos v pravem pomenu besede mednarodna, saj so se prijavili tekmovalci iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Poljske in Jugoslavije, pričakujejo pa še prihod Švicarjev in Romunov. Jugoslovanskim jadralcem bo torej dana možnost, da se pomerijo v klasah STAR in SNIPE z izkušenimi italijanskimi in nemškimi jadralci, ki slovijo po svojih kvalitetnih jadrnicah in tehničnem znanju daleč po svetu. Vsega skupaj bo tekmovalo 8 tipov jadrnic. Število jadrnic na startu je neomejeno. Doslej se je prijavilo okrog 100 jadrnic z nad 200 tekmovalci, kar je za Jugoslavijo brez dvoma rekordno število. Tekmovalci bodo torej imeli bogate možnosti, da med plemenito borbo spoznajo tehnične izpopolnitve na raznih jadrnicah. Prvoplasirani v vsaki klasi boe o dobili zlato, srebrno oziroma bronasto plaketo, zmagovalca v klasah STAR in SNIPE pa v trajno last razen plakete tudi miniaturni koprski plameneč. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO« MAIHSO\ LA It It V Tri dni tu in trije, ki sem jih prebil v tisti preklicani Sinajski puščavi. To je že cel teden, kar sem šel z Willijem iz angleškega taborišča. ♦Prosim...« začnem in vrata se odpro. Nekdo vstopi, Willie je s kostmi in kožo. Roko ima v pestovalici in je videti slab. Toda živ je in hodi. — Pomeni, da jo je unesel. Toda ko so ga prijeli, so si meli roke od veselja zaradi posla, ki ga je opravljal. Sami možgani in jeklene mišice so ga bile. Neuničljiv je. Migne bolničarki, naj odide. Potem sede na rob postelje. «Hočeš cigareto?« vpraša in dela vse z zdravo roko: potegne cigareto iz zavojčka, jo prižge in mi jo vtakne v usta. Potem pomežikne in izza pestovalice, v kateri ima roko, povleče steklenico whiskyja. »Zdravniki prepovedujejo, a po moje edino tole spravi človeka na noge. Kaj se ti zdi?« V dokaz, da mislim tudi jaz tako prižmem usta na steklenico in naredim nekaj krepkih požirkov. In v resnici se takoj počutim bolje. ♦Kakšen je položaj?« vprašam še malo zasopel. ♦Prihranil sem ti časnike. Ti topovski streli, ki jih slišiš so z ladij anglofrancoske mornarice.« To pripoveduje z nekakšnim ponosom pa mi ne ugaja. Ima pa tudi po svoje prav. Na svetopisemskem področju sva našla opreme za najmanj deset divizij. Bilo je vsega in najnovejših modelov. Niti ene evropske znamke. Vrnila bi se poprej in alarmirala prizadete, da ni nekdo streljal na naju. Nekdo, ki je ob tem času že ves oglodan od tisočev puščavskih živalic in se njegove kosti belijo na soncu. S tistim vozilom na cigumigu in še, ker je bil Willie ranjen, nisva mogla drugače. «Obvestil sem merodajne, brž ko sem se zavedel. Upam, da nimaš nič proti. Sicer si pa sam videl. Treba je bilo spustiti s padali dovolj ljudi in vsa tista oprema bi bila oživela na najbolj nevarnem mestu med Zahodom in Vzhodom. Skomiznem z rameni. «No, da, kaj si pa hotel?« Willie se nasmehne. ♦In potem, ker si mi rešil življenje, sem najprej govoril s tvojimi predstojniki, nato sem šele poročal svojim« Pogledam ga začudeno. ♦Si res to napravil?« ♦še dvomiš! V spanju si govoril in tako mi ni bilo težko najti tvoj privatni telefon v uradu. Vedel sem tudi številko tvojega akta za te primere.« Kaj hočem drugega, kot da se smejem na vse to? če bi bil zdrav, bi tako in tako ne bil proti Willievemu načrtu. Zakaj bi mu zdaj očital? Govoriva še o tem in onem m potem na hitro pregledava časnike. Willie odide po dveh urah obiska. Ko odhaja, pravi, da mi bo poklical bolničarko. Zadovoljen sem s tem. Zopet se zleknem po postelji in razmišljam o zadevah, ki so se odigrale v zadnjem času. Lepa godlja, zares! še dobro, da ni kaj hujšega. Vrata se odpro, a ni bolničarka! Tony je, eden od fantov, ki so tokrat delali z menoj. Prišel je zaradi natančnejšega poročila, kajti poročilo, ki ga je dal Willie, ni bilo popolno. S tem se ne pomudim niti uro dolgo. Ko odhaja, mi priporoča, naj se ne kažem v javnosti in naj jo pobrišem, brž ko bom mogel. Zdaj je tako konec, v dobrem pomenu ali v slabem, tega ne ve in morda tudi nihče na svetu ne ve, tudi tisti ne, ki imajo največ odgovornosti. Tudi Tony mi je prinesel steklenico whiskyja in Willie mi je pustil svojo. Dovolj bo, da se malo okadim in da ne bom več mislil na vse to. Zagrabim steklenico, da bi jo nesel k ustom, pa ostanem na sredi pota, kar se prav vtem zopet odpro vrata. Pri streli, zdaj pa še Ljerka! Skoraj sem bil že pozabil nanjo in jo samo gledam kakor zaboden vol. Ona ne spregovori. Gleda me z materinskimi očmi in dve debeli solzi ji zdrčita po licu. Vrže se mi na posteljo, me objemlje in poljubuje. Zelo ganljiv prizor, res, toda meni ne gre do srca. Postavim steklenico na tla in ko imam obe roki prosti se je lotim. Tedaj razume, da mi ni nič in se mi skuša izviti. Zaman, je že ujeta. «Larry,» spravi iz sebe in glas ji je že nekoliko hripav, ♦kaj počneš?« «Kar bi morala ti, če nočeš, da boš imela zmečkano obleko,« se porogljivo nasmehnem. Malo pomisli, a kmalu spozna, da je tolažba bolnikom ena naj lepših čednosti usmiljenja. Vzravna se in kot bi mignil se iznebi vsega nepotrebnega. Potem se zopet nagne nadme in me obsuje z novo serijo poljubov. Tako sveža in mehka je, da ne bi sl mogel misliti boljšega načina, kako pozabiti tegobe tega sveta... * * * Obnemoglo je zaspala. Očitno je pozabila, da sva v bolniški sobi vojaške bolnišnice in da vsak hip utegne kdo priti. Dvignem slušalko in s suhim, in zapovedovalnim glasom zahtevam upravo. Ko mi jo dajo, jim povem, da me po višjih ukazih ne sme nihče iz nobenega razloga motiti. Potem občudujem Ljerko, ki še vedno spi. Nalahko jo ppbožam in ona se v spanju nasmehne. Predam se sanjarjenju: lepa bela hišica in ženica. Izpred postelje me očitajoče gleda steklenica z whiskyjem. Dvignem jo in tudi njo poljubim. Nekaj požirkov mi prijetno razgreje želodec in sentimentalnost me mineva. Kaj bi s hišico, kaj bi z ženico! V mojem nemirnem življenju ni prostora ne za to ne za ono. KONEC 14. julija bo ob 10. uri tretji in zadnji start mednarodne regate. Ob 18. uri bo razglasitev zmagovalcev ter podelitev plaket in plamencev, ob 20. uri pa bo zaključna večerja s podelitvijo nagrad in daril. 15. julija ob 10. uri bo start Transjadranske regate. Čeprav so nastopile neke finančne težave, upajo organizatorji, da jim bo uspelo vso stvar urediti in da bomo letos le priča tej pomembni prireditvi. Za Transjadransko regato sta se sporazumno dogovorili Jugoslavija in Itali-lija, letos pa bi prevozili progo Koper - Sv. Ivan pri Rovinju - Ravenna - Rimini -Mali Lošinj - Split. Razen navedenih prireditev imajo organizatorji v načrtu še Istrsko regato na progi Pulj - Poreč - Umag - Koper, ki bi prispela v Koper 12. julija. Za vse prireditve je ogromno zanimanje LJ. Om. Šved Geransom s časoom 39.4F43” pred Avstrijcem Dur-lacherjem in Masso. Najboljši Jugoslovan v generalnem plaz* mau je bil Bajc, ki je zase« del 6. mesto s časom 39,57’43”, Med ekipami je zmagala Aiv* stri j a pred Belgijo, Vzh. Nem* Sijo m Jugoslavijo. MEDNARODNI NOGOMET Vojvodina-Slovan 6:0 NOVI SAD, 8. — V povratnem srečanjH za srednjevrop-ski pokal je Vojvodina premagala Slovana iz Bratislave s 6:0 (4:0), in se tako plasirala v 2. kolo, ker je v prvem srečanju Slovan dobil tekmo v Bratislavi le z 1:0. Srečanje je sodil madžarski sodnik Danko. Moštvo Vojvodine je prikazalo eno izmed svojih najboljših iger. «»------- BUENOS AIRES, 8. — V finalu vojaškega mednarodnega nogometnega turnira v Argen. tini se je prva tekma med Italijo in Francijo končala neodločeno 1:1, v drugi pa je_Ar-gentina premagala Brazilijo ■ 4:2. Na lestvici vodi Argentina pred Italijo in Francijo ter Brazilijo. RIO DE JANEIRO, 8. — V prvi od dveh tekem za pokal Roca je Argentina premagala Brazilijo z' 2:1 (1:0). »«------ ST. LUIS, 8. — V tekmi za svetovno prvenstvo je Kanada premagala ZDA s 3:2. Končno stanje v skupini je naslednje: Mehika 4 4 0 0 18:2 8 Kanada 4 2 0 2 8:8 4 ZDA 4 0 0 4 5:21 0 ASUNCION, 8. — V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je Paragvaj premagal Co-lumbijo s 3:0 (1:0). AVTOMOBILIZEM Fangio z Maserati zmagal v Rouenu ROUEN, 8. — Fangio z avtom Masetrati je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Francije v Rouenu. 77 krogov (503,734 km) je prevozil v 3.07’46” s povprečno hitrostjo 160,960 km na uro. Vrstni red ostalih: Musso Luigi (Ferrari) 3.08’37”2, 160,237; 3. Collins Peter (Ferrari) 3,09’52”4; 4. Hawthorn (Ferrari); 5, Behra Jean (Maserati); 6. Schell (Maserati); 7. Brabhan Jack (Cooper). LAHKA ATLETIKA BOKS Garbelli in Padovan prvaka vvelters in lahke kategorije BOLOGNA, 8. — V okviru boksarske prireditve na stadionu v Bologni sta bila tudi dvoboja za državno prvenstvo welters in lahke kategorije. Novi prvak welters kategorije je postal Garbelli, ki je premaga! Vernagliona v 6. rundi zaradi diskvalifikacije. V dvoboju za prvenstvo lahke kategorije je Padovan premagal po točkah De Lucio. Olimpiada gluhonemih MILAN, 8. — Pripravlal-ni odbor za olimpiado gluhonemih, ki bo v Milanu od 25. do 30. avgusta, je že izdelal program, v katerem so zastopani skoraj vsi klasični in moderni športi: nogomet, atletika, plavanje, košarka, tenis kolesarstvo, telovadba, streljanje, ping-pong. Italijo bo zastopalo okrog 120 tekmovalcev. Doslej so se prijavile naslednje države: Italija, Švica, Nemčija, Finska, Belgija, Poljska, Avstrija, CSR, N. Zelandija, Romunija Francija, SZ, Iran, Izrael, Urugvaj, Bolgarija, Argentina, Španija, Danska, ZDA, Norveška, Holandska, Madžarska, švedska, Anglija in Jugoslavija. Nogometni turnir bo odigran po sistemu direktnega izločanja, Jugoslavija, Belgija, Italija in Francija so se že uvrstile v četrtfinale. Nov evropski rekord v skoku s palico ATENE, 8. — V okviru atletskega mladinskega dvoboja Grčija - Jugoslavija v Atenah, ki se je končal z zmago Grčije z rezultatom 116:74 (v grškem moštvu je bilo 10 atletov iz seniorske reprezentance), je izven konkurence Grk Roubanis dosegel nov evropski rekord v skoku s palico. Roubanis je preskočil 4.55, kar je za 3 cm boljše od dosedanjega rekorda, ki ga je 19. maja dosegel Nemec Preussger. —-«»----- MOSKVA 8. — Sovjetinja Marija Itkina je postavila nov svetovni rekord v teku na 400 m s časom 53”6. Dosedanji rekord je imela sama s časom 54’. Itkina je zmagala tudi v teku na 100 m s časom 11 ”6. TENIS Hoad - profesionalec NEW KORK, 8. — Avstralski tenisar Levvis Hoad, dvakratni zaporedni zmagovalec Wimbledona in trenutno najboljši tenisar med amaterji, je dokončno sprejel ponudbo Jacka Kramerja za prestop k profesionalcem. Pogodba je bila podpisana za rekordno vsoto 125,000 dolarjev (okrog >78 milijonov lir). Hoad je o svoji odločitvi ze obvestil avstralsko teniško zvezo, ki je sedaj zelo v skrbeh za sestavo svojega moštva za Davisov pokaL Hoad bo kot profesionalec debutiral verietno že v soboto v Forest Hillsu. oaiovorm urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk’ zavoo ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 9. t, m. ob 28.30 barvni film: Podnarednik Carver Mn c n a C predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 18. in NA PROSTEM ob 20.30 url barvni W. B. film: Igrajo: E. FLVNN, V. LINDFORS, A. HALE