24. številka.

febravavja
do« U febrovarja IStS)
Tečaj XXIII
nMll____
khaja pa trikrat 11 t*dn *»»Jit tii torkih, 6a«i ji •ubotah. /jutranje ladanje ia-
»».j« ob d. uii ijutrn|, reAerno pa ob 7. ar recer. — Obojuu liduj« Btani : »i. jmeuuieee. . f.	Iitn Aratrtjo f. I.M
« trt BflMM ... 3.- , , . 4.M ■ Nlita ..!(.- . . , »,-
ae rea late ... 13.- ... 18—
mrttolN I« plaisvati uprt) ae iirilli »r»s prllaiaie i»r«6«li« m sprava m
-	aztra.
iterilke •• dobivaj« ▼ pro-•,'• Jajaleteah tobaka t' Irntri po S nri. * 1	tc*«n Trata po
EDINOST
po ■▼i.
Ofiaal M raiaaa m tarifa v patiia; m aaalore a debaliai irkml a« plaftaju nreetor, kolikor obaefa aar»d-> n tm Poslana, oanartniee ia jaraa aahrale, ■•Al oglati itd. •• ra&unaio j>«» POfle* o
▼ai depiai naj poilljaje aredautv ali«« Caaerau *t. 18. Tiako pna« ai« i. biti frankorano, kor nefraakorana .1 »nratemajo. Bokopiai a« ae »r«£«je.
H«e«4ntno, reklHraaetje in ogla«* »pto jo«a upravniitvo ulice Kolino pio oolo hit. 3, II. nadat. Naroiniao ia o<la»« je plaiaratl taco Trat. Odprte rekUn "ijo (• proat« po*teme.
aii

Zložno na delo, rojaki!
V Trsta vssj ja bilo iako: ko je doznala nala javnost, da se je vendar dosegel (če tndi ne popolna sprava, kakor ■• ae nadejali mnogi) vaaj modna vivendi med obema kluboma v deželnem zborn Kranj ikem, vsklikali so vsi, klerikalci in neklcri-kalci: Vendar enkrat! 1 To aploino vsklikanje je inačilno in priča, kako intenzivna je želja po mira doma. Naravno je to, kajti le mir doma nas more lipoaobiti za berbo na zunaj. In berbe na zunaj na« Čakajo, te boje bedemo morali izvojevati, ako
al hočemo osigurati......Življenje! Borba za
Življenje! Ne za fizično življenje poaamičnih oseb, ampak za življenje one morilne osebe, kateri pravimo — narod! Borba za življenje t Kdo ne nme usodne pomembnosti, ki je izražena v tem uskliku P! In kega ne pomraznje po kaateh, ko čnje ta vaklik, ko vidi, da se mora kdo boriti aa življenje, za •vojo ekzisteDco; aosebno pa, ako res ljubi onega, kateremu gre življenje, Ijabi, kakor menda ljubimo ■1 vsi iz vse duše svejo: ta naš rod alovenaki, boreči se za svoj politični in narodni obstanek 1!
Vendar enkrat! Tako ao vsklikali naii vsevprek, ko je naš liat v torek doneael toli zaželjeno veat iz Ljubljane. Tem vsklikom so odpirali slovenski rodoljubje sveja srca in so razkrivali čat-atva svoja. Ali Se značilneja, nego to vsklikanje, ae bila pozneja vprašanja vsled dejstva, da »Slovenec* in .Slovenski Narod" od ponedeljka nista zinila si bescdics o .spravi": .Čajte, ali pa niste bili merda mistificirani P!"
Ti pojavi prve radosti in pozneje bojazni, 10 pač jasen dokaz, da naše hrepenenje po nblaženju domačega medsebojnega prepira vsaj v toliki meri, da bode možno zložne delo za vitalne koriati naroda, niso bili le pojavi najivaik dobrovoljčkov in sentimentalnih dnšie, ampak da so bili to pojavi splošno čutjene narodne potrebe.
O obsegu in vsebini dogovor«, sklenjenega med obema kluboma slovenskima v deželnem zbora
PODLISTEK.
Prednja straža-
49
aoiuir.
Poljiki spisal Boleelar Praa. Pealevaail Pa J ranki.
»Ti, gospodar!" jela je vreščati, „ti gospodar nabiraj skupaj grofie, a ti dninar pa žanji!. . Ti gospodar kupuj ženi rabe«, a ti dninar pa se plazi po vseh štirih po polju ter se podpiraj z nosom...
Kadar gospodar bogati, Njegov sluga a« poti t
„Žanji Matija!... Žanji stara Sobieika !... jaz pa se bodem ta čas shajal z zemljea«.rci, bodem ae pritoževal čez laššane ter spravljal rnhlje v škrinjoSrečo ima, tčividno ga je »plodil zlodej s garjevo kuzlo... Žive in mrtve... amen...'
Izšepetavši to, padla ja Sabieaka v brazdo ter ae ni zavedla do selnčnega zabo<ia. Navzlic temu jej je Polž izplačal celodnevno dnino, kajti bolehava ženska je imela oster jezik. Ko jej je kotel za prespani šaa odščipniti nekoliko dnine, je odvrnila, poljabivši mu roke:
.čemu so hočete pričkati z menoj, gospod gospodar ?... Prodajte jedae pišče več in pridobite li ta denar brez meje krivde!..."
»Najbolje se vendar godi takemu, ki ae zna znositi !...• je pomislil Ovčar. Ko pa so ae v ne-
Kranjskem, nimamo nikakih podrobnih podatkov. V obča pa Temo do sedaj toliko, da slovenski poslanci ae ne zjedinijo v jeden klub, pač se je določil modns, da bosta oba kiuba mogla vzajemno delovati v deželnem zborn in v deželnem odboru. Važneja pa, nego je dogovor za vzajemno delovanje v zbornici in deželnem odboru, vidi se nam obveza, da bosta eba kluba delovala na ublaženje nasprotstev v strankah.
Nam zadošča to. Saj smo ravno mi povdar-jali od prvega začetka spravne akcije, da ni misliti na to, da bi kar Čez noč zginile vse diference in da bi se stranki hkrata zlili v jedno aamo. Ali česar smo zahtevali, in kar je tudi možno, in za kar mora delati, kdor je slovenski rodoljub, je modro, požrtvovalno in rodoljubno samozatajevanje v našem domačem medsebojnem razmerjo, po ti stem zlatem nauku: dokler gre za nnjnejo stvar, ai smeti misliti na stvari, ki po reda morajo stati še le v drugi vrsti. In prvo je — življenje 1 Videti pa bi hoteli onega, ki bi hotel zatrditi, daje nam Slovencem še ugotovljeno življenje! Življenje, pravimo, ne leno životarenje od milosti druzih!
Glavni znak pravega politika je ta, da zna pritisniti, kadar je čas za to, a tudi odjenjati, ko zahtevajo okolnosti tako. Najteža umetnost politika pa je v tem, da zna odjenjati o pravem času in na pravem mestu v ta namen, da more tem izdatneje pritisniti na drugem mestu, kjer je ne* varnost nsjhuja. Mi Slovenoi se moramo učiti od Čekov — tako pravimo vedno. Dobro, učime se tudi sedaj! — Te dni je neki nemško-češki poslanec govoril pred svojimi volilci. Nevspešnost taktike Nemcev v deželnem zborn češkem je opravičeval uprav klasično izjavo, da nemški poslanci, ko so snovali avrje načrte, niso računali na tako občudovanja vredno disciplino in samozatajevanje na strani sicer vročih Mladočehov. Ta i?java nam pripoveduje — vse. Nemci so se aadejali, dasaČVbi spozabijo in da nategnejo struno de skrajnega, da
delje vsi, kar jih je bilo pri hiši, odpravljali v cerkev, sel je on na čeleioik ter jal talko vzdihati.
„Ali ti Matija ne pojdeš v cerkev ?■ ga je vprašal Pelž, zapazivši, da hlapea nekaj teži.
.Kako naj grem v corkevl* je vzdihnil Ovčar. .Le sramote bi vam delal.."
»Česa ti primanjkuje?"
»Ne primanjkuje mi ničesar, toda ebnvale imam takšne, da kadar stopim, zdrkne noga naprej, škornja pa obtiči na poti".
»Sam si kriv", je odvrnil Pelž, .čemu pa ne poveš ? Saj imaš vendar od mene dobiti plačilo in lam ti tekaj šest rnbljev."
Čea malo časa je priaesel iz sebe deaar, Ovšar pa ga je objel za aoge.
.Kupi si Škornje", mn je del Polž, .toda v krčmo ne hodi, ker imaš mehke srce in lahke vse zapiješ."
Kmalu na to so odšli v cerkev: Polž z ženo, Magdalena s fantoma, a Ovčar poalednji. Potoma je sanjaril o tem, da kadar zgradijo žaleznioo, postane Polž plemič, a on, Ovčar, mu bode alužil na svojem zemljišču ter da se eieni...
Nakr&t pa se je prekrižal, da bi odgnal skušnjave, ki mu je očividce zastopala pot, da bi mu našepetala v ušesa neumnih teženj. Kako naj tak revež, kakor je »n, misli na ženo I Celi Zofija bi ga ne hotela, dasiravno ima dveletno dete in v glavi nekolike kules pokvarjenih.
tako onemogočijo plemstvu sknpno borbo proti Nemcem. Toda Čehi so jim pokvarili radune. Oni ra-čnaajo modro z Šutstvovanjem veleposestnikov, čemur je efekt ta, da so Wolf in družba ostali na sahem v deželnem zboru češkem. A kdo ne ve, kolike so razlike v aazorih m«d Mladočehi in plamstvom! Kar je bile možno tam geri, to isto mora biti možno tndi pri nae Zato smemo zahtevati od konservativcev ia naprednjakov, da posnamejo teške izglede v aamozatajevauju c pravem časa. In ravno sedaj so naatopili časi, ko krvave trebamo zložnega dela. Kdor sledi paznim očesom dogodkom v Avstriji, ta je uverjsn, da nam nastopajo usodni tre-notki, ko bodemo trebali vseh svojih sil. Ni nam namen, da bi črtali tu sadanje kritične peleženje v Avstriji, ampak opozoriti hočemo rojake na trojno možnoet v najbliži dobi:
ali se vname v državnem zboru zopet obupen boj med našelom germanizacije in načelom jednakopravnog,
ali pridejo nore volitve, ali pride — abaolatizem. Jedna eventuvalaoat je usodneja nego druga. In v takih časik, ko na vsak koncili in krajih mobiliznjejo vse svoje sile, ke so aasprotaiki slovenstva pripravljajo na zadnji odločilni udarec po nas, v takih Časih aaj bi Siovenei ne pokazali to« liko zdravega egoizma, toliko rodoljnbnega samo-zatajevanja in toliko — le recimo kar naravnost — ljubezni do svojega lastnega življenja, da bi se j ne mogli povzdigniti nad domači prepir in si po-j dati roko v zložno delo za — življenje! ' Ako bi bilo tako, potem bi morali pripeznati ' žalostno reaniao, da nismo bili vredni življenja in j da sme v pelni meri zadužili svoje žalostno usodo.
Deželni zbor istrski.
IX, seja dne 10. fcbruftrj* 1898, (Dalje.)
Peil. Ch e rsich in tovariši ao interpelo-vali vlado, kedaj misli prevzeti jedno tistih dveh
Te je bila pomenljiva nedelja za Pelžcve. Žena si je kupila v štacuni svilaat robec, dala be-račeso pe štiri groše mileššine ter ja v cerkvi sala v klop pred oltarjem, kjer sti jej Gobariea ia Lu-kaševka takoj odstopili prostor. Nad mežea pa se je neprestano kdo ujeda!. Zakupnik ga ja ašteval, da kvari cene židom, ker vse eeneja prodaja, or< ganist ga je opominjal, da hi bile treba najeti peto av. mašo za daše, nahajajoča aa ▼ vicah; čavaj ga je uljodno pozdravil in celš gospod vikar ae je spustil ž njim v razgovor, nagovarjaje Polža, aaj ae poprime čckeiorej«.
.Sadaj", je dejal vikar, .ko imaš dcoarja in dovolj avobednega časa, lahke zaideš včasih k žap-niščn, da vidiš, kako se oskrbujejo čebele. Pozneje si kupiš psr panjav ter bodeš imel strdu za domačo potrebo ia za prodaj, voska pa za cerkev. Človek ae sme pozabiti na Boga, cel6 tadaj, kadar je premožen ter lahko negnje čebele..."
Ko je vikar odiel, približal ae je Polžu Gobar. Staremn kmeta so se kar lesketale oči, ko je dojel odnrno, nasmehovaje se :
.Pelž, danes pripravite gotovo gostijo za vso vas, ker ae vam je take obnesla kupčija".
.Niste me pogostili vi o vaših kupčijah, torej vas tndi jaz ne pogostim o avoji", je odvrnil Polž.
(Pride ae).
hii, kateii jej jo dal« aa razpolaga okćisa ia ua-m^šilebj- hrvataku ljSd»k« v Neresiaak ?
Pesi. S p inči d iti tovariši se uiterpelevali vladu, drt-li je »oljna u a t a u o v i t i t • • ■ č i-lišće v Ljubljani m da-li huče pripoznati veljavnost izpitov, poležanih ua vseučilišča t Za* grebu ? Tudi to iaterpelaci)o je prečital tajnik 1« t italijanska« jeziku. V izvirnika a« glasi ista:
„Omotu ua to, da so »Uvnusai dijaki na vi-»okih šohn na Dunaju, v Gradcu is Ioemoata ioaeii poslednje duij — kakor j« znano aplali — velikili neprilik in da ao bili lavirani v rednem Zttbaj«;iju ua predavanja, tar ezuvm aa to, da Slovenci in Hrvatje \ taj polovici ireaarhija ai< majo utjedue visoke šoU se svojim pouinim jezikom, čast j j podpisanim, da stavije sledeče vpra-sanje do visoke e. kr. vlade:
Je-Ii e. kr. vlada pri volji, da. brez odlaša-sanja stori vae moguće korake a) da ae v Ljubljani ustanovi slovensko vseuiilišče, ali vsaj pravna in filozofična fakalteta, b) da bodo izpiti peložoai na hrvatskem vseučilišču Frana Josipa I. t Zagrebu, veljavni tadi za tostransko polovice me-narhije ?
Polj, dne 9. febrnvarja 1898. S p i n č i č, dr. Laginja, Kozulid, Matdič, dr. D* Trinajsti«!, dr. II. Trisajstič.
Predsednik C a m p i t e 11 i j« izjavil nt te, da je včeraj dopustil besedo poti. Mandiča, ia na izjivo poslednjega, da ne žali nikogar, ga Udi ni oviral in ga ni opominjal. Ker pa ja izvedel pozneje, da je posl. M. Mandid ialil destojanstve zbornice in pojedinih poslancev, ter da je zlorabil njegovo zaupanje, pozivlje ga dane« dodatno na red.
Posl. M a n d i d : Nič, ni« ia to 1 Kdo ven je povedal te, ko trdite vsi, da na umete našega jezika, stenografičnega zapisnika pa niate mogli
čitati!
Posl. dr. D. Trinajsti d je prosil sa besedo, da bi na temelja g. SO pravilnika stavil vprašanje do predsedoiks, a vzlie tema, da je po italijanski zapresil besedo in je povedal, kaj ioli, mu predsednik vendar ni hotel dati besedo, ampak se je pokril in zbeial iz dvorane. (Posl. Trinajsti* je hotel vprašati predsednika, sakaj ni pozval as red poslancev Bennati-a in Ghorso, ki sta v predzadnji seji osebno žalila manjšine, in sakaj jo dovolil istima, da sta rabila neparlamentarnih izrazov ?) Postopanje predseduikevo je bilo pristraa* sko tem bolj in nezakonito, ker jo neposrodao zatem dal besedo posl. Costaatinija za astmeno vpraSanje do njega. Cestaatini je rekel namreč, da je bilo včeraj — kakor trda drage oseba — dlje časa tajnih agentov pred zborniee ia da ao spijouirali poslanee za časa seje (Občinstvo ja odobravalo burno.)
Predsednik jo navidezne svaril občinstvo in je odgovoril predgovoraiku, da noče ponavljati, kar je že rekel.
Po tem relativao mirnem presledka ja prišle zopet do običajnih škandalov, ko so jo oglaail posl. K o z n 1 i d, da bi govoril za pripomoć občini Baški za urejenje potoka, o čemer ni mogel govoriti včeraj radi hrnpsih prizorov. Ali, čim je odprl asts, so so prišeii isti bnrni prizori. Predsednik je dal izprazniti galerijo, soveda istim vsps-hem, kaker vsikdar, kadar govore čloai manjšine. Pu daljšem presledka je dal besedo pesi. Kesnlidi, ki je jel govoriti :
Prosim beiede 1 Viieki zbor 1 Čudno sa Vam bode zdelo, da dva Lošinjasa govorita o istem predmetu, jeden za dragim .... (silen vrišd na galeriji) aa in proti. No, menimo, da bosta stvar uaiali lahko, ako se ozrete na stanje stvari v Lošinja, kjer je namreč krvatski živalj v veliki vaiiai (vriič aa galerijah in v zbornici jo trajal aepre-tržno dalje).... Oba sva rejeaa tam, ia oba rojena is hrvatske matere .... (aa galerijah grosen vnič, žvižganje, iroaišae pleskanja. Predsednik je
■Tonil)......Vi mislite, da aas prisilite svojim
viiičem in klicanjem, da prenehame govoriti hrvatski. Ne nadejajte se tega 1 Jaz preteetiram proti tak oma sasilja.... (na galeriji isti priaori, Bartoli je aabijal aa mizo, večina je bnčala, posl. Vidulieh je ploskal galeriji.).... ali sapomaite si, da nasilstvo poraja nssilatve is svaka sila do vre-mena... (na galeriji grozen krik: ,eito, fera eea Ini, posl. Đartoli ja i gerjačo aabijal ob tla; aa
galeriji in med veČino silno žvižganje; predsednik je zvonil neprestane in je nalagal galeriji, naj se edstraui. Hkratu je nastal uprav peklenski vrišč in Žvižganje na galeriji in v zbornici, poslance manjšine ao grdili aajgnasnišimi psovkami. Oale-rija je trikrat zapeli „Nella patria de Rossetti...") Ob 1. uri 38 min je predsednik pretrgal sejo, a ob 1. uri 83 min. je je nadaljeval zopet ; ker se je pa občinstvo oddaljevalo le malo po malo, je izjavil, da zaključuje seje.
Na začetku srje dne 10. t. m. je nadaljeval gevernik : .... Prosi« besede .... (aa galerijah krik. Poslanec Gambini je zalučal govorniku neko smešnice.) Na neslane dovtipe vase ne odgovar-jam. Govorite, kar vam drago. Jaz hočem nadaljevati tam, kjer sem pretrgal včeraj. Oosp. poraće-čevalee nam pravi .... (na galerijah in v zbornici grezen krik in žvižganje, predsednik je zvonil) .... da je najna potreba (vrišč se je nadaljeval) .... da se nredi potok haićanski ter navaja vse škode, ki jih provzroča ta potok vsakokrat .... (vedno isti hrupni prizori).... Na treba, da bi tadi jaz nadalje utemeljeval to .... (grozen vrišd, žvižganje, roputanje)... Prigovori g. poročevalca .... (predsednik je zvonil in je pretrgal sejo ob 11. ari 36 min., s jo je nadaljeval ob 11. uri 15 minut, ko se je že poskrila gornja galerija.) Potem je govornik vendar mogel govoriti nekoliko o predmeta in je zaključil s predlogom :
Visoka zbornica naj izvoli skleniti: določuje se svota 3000 gl. iz rednih dohodkov dežele sa arejenje potoka baščanskega.
Med govorom je doljnja galerija bnčala. So-sebno so se odlikovali otočani in italijanski novinarji. Nabijali so i nogami na vrata in opetovano ploskali z rokami. Predsednik je mirno prenašal vse to. Večina ja vsprejela predlog, da prošnjo aa podporo ne ailiši.	(Pride še.)
Koper do gospoda šolskega nadzornika in do udov okrajnega šelskega svita in je prosil tam, da bi namestili pri nas omenjenega gospoda ačildta, ča ne drugače, vsaj provizorno, dokler se ne sezida novo šolska poslopje.
Izrečena ma bodi sa to naša zahvala.
Leto dnij je že tadi minalo, kar smo pripravili in nakopali veliko kamenja za novo šolsko poslopje. Kamenje leži na kupu, ali druzega koraka ni bito menda storjenega.
Ker bi pa radi, da se nam to kamenje na „izpridi", obračano se do usšega krsjnega šolskega s rita s prošsjo, da stori vsemogoče, da sa prične ve.idar enkrat s zidanjem. Posebno pa sa obračamo de našega g. nadžupana Ivana MahniČa, kateri se, kakor znano, največ t-u !t za zidanje ia popravljanje selskih poslopij v vnej županiji.
Tuii svetovalec gosp. Josip Turku naj bi ie zjedinil z drugimi odborniki ter pripomogel, da so jeden krat reši to praiaaje.
Pregovor pravi: „Kdor trka, ne mu odpre". Če pa vaakde le dremlje ali api in roke križen drži, se gotove ne dobi ničesar.
Na delo torej — vsi 1
DOPISI.
Od Sv. Antona (pri Kopra). [Izv. dopis]. Minila se U tri leta, odkar je naša mladina brez vsakega poaka. Kakšna škoda je to za našo mladino, ve vsakdo. Kajti dandanašji prišlo je že tako, da so ne vsprejema nikdo v službo in na delo, ako ne zna vsaj nekoliko pisati in brati. Zelo hudo pa je aladoničen, ko odrastejo, ko morajo ▼ vojake, če ne znajo pissti in brati. Takim je gorji 1 Če hočeje na primer pisati starišem sli inancen, norajo zmiraj prositi drage, da jim store to; vse njih težave in skrivnosti morajo izvedeti zatorej tadi dragi. Nadalje, kolika sitnosti imajo oni, ki na snsje pisati, takrat, ko sklepajo kake pogodba ali pisma t Keliko imajo taki stroikevt Mnogo je toroj slučajev, ko so oškodovani oni, ki so nevedni ; in velikokrat prav hado. Odpustiti ja taks slačajs, ko spleh ui bilo megoče naočiti se pisati ia brati, ali obžalovanja in pomilovanja so vredni oai, ksteria se tako godi vsled krivde dragih. Is tsk je sedaj slučaj pri nas. Naši odberalki se kaj radi bahaje, da so oai gospodarji in da se mora zgoditi te, kar oni hočejo. Naj bi bile, naj se le babajo, toda le tedaj, ko so storili svojo dolžnost in ko so se izkazali vredne zaupanju in časti, ki jo inajo. Dokler pa ne store tega is dokler nan ne preskrbe vsaj najpotrebnejših stvari in priprav, dotlej aaj no pričakujejo od nas hvale ia Časti, aapak samo graje. Pravičnost, poštenost in delavnost, to aaj imajo vedao pred očmi, ne pa aorda pristranosti. Vsi občinarji aorajo biti njim enaki in blagor in dobrestanje občin arjev aora bitignjim najprva skrb.
Sedaj pa čujemo, da je imenoval slavni krajni šolski svet v Kopra namestnikom nčitelja-vcdite^ja pri Sv. Antona gosp. Ivans Schlnnder-js, učitelja v pokoja. Tega gospoda poznamo pri nas že od lata 1816., ko je sčiteljeval ta tri leta. Od takrat nam je ostal v dobrem spoainn in sedaj ga pričakujeme zepet veseljem. Če se nroeniči to, čega va bode zasluga na tem ? — Svetovalca ali od-boraika ni bilo, ki bi sa bil brigal za to najoo praianje, pač pa se jo brigal sa te neki v tukaj-isji fari bivajoči stari mož, ki jo aaa, čeravno italijanske krvi, vendar pošten Človek. Imeanje se Jesi p Della Savia. (Takih mož Italijaaov bi aeada lahko naitel sa vso Istro aa pretik obeh rok ia aog.) Oa so je podal najprej v Trst poiekat gosp. ačitelja ia so ja pogovoril žsjim. Petem je iel v
Politiike vesti.
T TB8TD, dne 24 febravaija 1898.
K položaju Danaisja dunajska poročila zatr-jejo, da se pailamentarna kemisija desnice pripravlja vso zaresnostjo na boj proti opozicijskim skupinam, A ne le proti poslednjia, ampak tudi proti vladi da hoče, ako bi trebalo, upotrebiti svojo moč kakor veiina.
Parlamentarna komisija se snide — tako pravijo poročila — neposredno pred otvorjenjem dri. sbora, da ukrene potrebno, da se čim trdneje sklenejo vrste na desnici sa boj proti Nemcem po naredno raeŠAnih krajih in za slovenstvo, ki se je proglasilo solidarnim.
Ta posvetovaaja pa ca bodo vršila še-Ie po sakljačenju dež. sbora ieškega. Dotlej ostane po« lornost ebrnena dogodkom v Pragi. Da Nemci ne doba pretveze za hrnpno ostavljeoje deželnega sbora, čpsar si žele oni, svetuje zadnja „Politi .a", Miadočeboro, naj pritrde posredovalnemu predlogi veleposestnikov, da sa najprej isvrii razprava o deželnem prorsčaon in potem naj pride na vrito rasprava o adresi. Za tak degovor se res vrše posvetovanja med Mladočebi in plemstvom, toda, kar pišejo nemški listi o sporih in diferencah med tema dvema skupinama, je vse isaišljeno — tako zatrja isti praški li*t. „Politik" pozivlj» Čcia, aaj veleposestnikom že radi tega, da se ti skupini povsem složni vrueti v državni zbor, in da se ohranijo vsa sile sa predstojeće odločilne borbe v par« lame n tu dunajskem, katere utegnejo postati „katastrofalnega značaja". Tega opomina „Politike" naj ne prezro tu li naši bratje na Kranjskem t
Deželni zbor istrski. O včerajšnji seji se glasi službeno poročilo: Manjšiua je prišla v sejo polnoštevilno. Deželni glavar j« prijavil, da je s?. Oče potom kardinala Ranpelle podelil deželnem« sboru zahvalo in blagoslov sa čestitke. Vladni zastopnik je odgovoril na interpelacije: Koa-paretove radi snevaaja šol v Plavjah, Šk ofijah in Hribih, o sasnutju pesebae naborne komisije zank) obiine koperske in konečno o rabi slovanskega jezika od strani okrajnega glavarstva v Kopru ▼ uradnem občevanja se slovenskimi občinami; potem ns interpelacijo posl. d.ra Oheroicha o na* meščenju hrvatsko iole v Nerezinah. Prečitala se je interpelacija d ra Laginje radi iztirjevanja taks in davkov na davkariji v Vodnjauu. Po več urni raspravi, katere so se udeležili posl. dr. Bubba, dr. Laginja, dr. Riszi in dr. Gambini, seje vspre-jolo več resolucij o železniškem vprašanju Trst Poreč-Kaufanar, s katerimi se pooblašča deželai odbor, da uvede vse potrebse korske, da se iia prej prične z gradnjo.
Mi amo prejeli nastopno brzojavko: Čim je poslanee Laginja isastii par hrvatskih besedi), začela je bsčati gornja galerija. Po opominjanja preds. je bila galerija ie drzaiia ia ljatejša. Bnčala, žvižgala in talila je, da je bilo grosa. Še poten, ko jo pred. dal nalog, da sa galerija izprazni, vztrajala je drnhal na galeriji ie kakih petnajst minnt ia je psovala ves Čas poslanee aasjšine. Kmaln bo je svojat zopet vrnila aa galerijo brez doveljeaja ter sa poskrila in tulila.
Ropotu, psovanju ia taleuja dolnje galerij« ni prigovarjal predsedaik nimalo, pač pa je segal Lagiaji v beseda brez vsakega razloga. Na tak način je prednednik izpolnil svojo javno »bečanje.
Pristup na galerije je bil dovoljan vsakovrstnim ljuie«. V razpravi o Železnici je izrekla manj-iina popolno nezaupnico deželnemu odboru.
V deželnem zbora Štajerskem je bila Včeraj viharna seja. Razpravljali so o predlogu posl. Po s o b a za spremembo državnega šolskega zakona za Štajersko v zmisla, da se skrajša doba dolžnosti za obiskovanje šole. Ko se je oglasi za besedo znani kuns^rvativni posl. Kaltenegger — katerega sosebno sovražijo Nemci, ker je svojedobno glasuval za slovenski gimnazij v Celji — je nastal tolik hrup, da je deželni glavar pretrgal aejo. Ko se je gaja zopet otvorila, nadaljeval je Kaltenegger svoj govor le v navzočoosti konservativcev in Slovencev. Še le ko je nehal, so se povrnili v zbornico liberalci in uetaški nacijonalci. Zbornica je vsprejela predlog, katerim se nalaga deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanju sporoči iu stavi ove ituvelne predloge z ozirom na gospodarske in didaktiške nedostatka, katero pov-darja poslanec Posch.
Stojalo vski in program njegove stranke. Na shodu strank« Stojalovskega, ki bs je vršil v Tešinu na Šilezijskem, vsprejele so se v program te-le točke: Uvedeuje poljščine kakor uradni jezik v vseh poljskih občinah vojvodine Tešiu; na vseh učnih zavodih bodi učni jezik poljski; v ljudskih šolah bodi učenje poljščine ebvesuo; državnim šolam naj se da poljski značaj.
Rusija in Kitajska. Kitajska je prosila Busijo, naj ji zagotovi poslednja, da odzove v pri-četku spomladi svoje vojne ladije i« Port-Artur-a. Busija je odgovorila, da morajo ostati njena ladja tamkaj dlje časa, nego s« je mislilo, ker bi od-pozvanje teh ladij imelo lahko slabih posledic sa Kitajsko in Kereo. Kitajaka sluti po tem odgovoru, da iz začasnega zasedanja ruske mornarice v Port-Artnr-n, utegne nastati — stalna okupacija. In menda se ne moti.
Nemir v Siciliji. Iz Kata iije poročajo: V Bodici je poskušalo kakih 1000 delareev in kmetov napasti mestno hiso in osvoboditi iz nje dva saprta delavca. Vojaki ao morali prihitet! na pomoč, katere so izgredniki napali s kamenjem. O tem sta bila ubita dva delavca, nekoliko jih je bilo ranjenih in osem zaprtih. Vojaštvo je razpostavljeno po vsem mestu. Socijalne razmere v Italiji morajo biti res grozna.
Zola obsojen 1 Porotniki v Parizu ao sponah Zoio krivim razžaljenja in oorekovanje vojske in sodišče mu je prisodilo leto dni zapora ia tri tisoč frankov globe; urednik lista .Aurere", kateri list je objavil ono žaljivo pismo Zole, je dobil 4 mesece ječe in 3000 frankov globe.
Takega izhoda pravde je bilo pričakevati, vzlic vsem, ali morda ravno radi nsčloveških naporov Židovstva.
Tudi „Piccolo" in »Mattino" sta kar kon-stornirana. „Piccolo" vsklika zle 1» na : .Torej zdaj je gotova stvar, da je Zola obrekovalec iu lažnik «... zdaj ko so ga obsodili brez do kaze v. .No, no : kolikor velja bessda jednega samega Sole, velja menda tndi svečana beaeda generalov, ki so prelivali svojo kri za čast Francoske, in sc v dnevih nesreče in viharjev niso skrivali, kakor s« je leta 1870. skrival no do dragi, ki se imenuje meuda — Zala 1 Iu vsi ti pošteni vojaki so zadali častso besedo, da je oui židovski kapitan Dreyfas izdajica, iu da je Wej sodišče sodilo pravično, is Šesar izhaja, da je Zola dolžil po krivičnem voditelje vojske lastnega naroda, hotš ustreči — n* vomo, is kakih razlogov,— čifatski sili. Mi se ne izjavljamo tu ni proti ni za pisatelja Zola, izjavljamo pa se proti zagovorniku čifatskih iziajie.
Raz lične veoti«
Odbor pol. druitva .Edinost' poživlja člene toge druitva, da čim prej plačajo članarino za leto 1898. in priporoča onim rodoljubom, ki ša niso členi tega društva, da se upišejo. Odbor priporoča istodobno društvenim poverjenikom pe tržaški okolici in po Istri, naj zalnejo nabirati Čle-aarino in da isio dopošljejo čim prej dreštvenemu blagajniku, g. Anti Begdanoviču v Trata (Via Ghega št. 8).
Za spravo aa Kranjskem. Uprav zlate besede je izustil — kakor čitamo v .Slov. Narodu* — novi kntzoškof ljubljanski v svojem odgovoru na čestitke sarajevskih Slovencev.
Govornik poslednjih je rekel:
.Previdnost božja izbrala je za važuo ineste ljubljanskega knezoškofa moža, ki gori za vero in za Božjo čast, ki pa tndi ostane zvest svojemu narodu, katerega sin ja in katerega ljubi. Iz naroda je prišel — slovenskega oratarja sin — in zdaj se zopet vrača mej svoje narodne brate kakor viši dašui pastir. Mi, ki vemo, kake požrtvovalno je delal za brataki nam tukajšnji narod, mi, ki poznamo njegovo blag« sree in njegovo plemenito mišljenje, imamo vzroka, da se iz srca radnjama temn imenovanja. S tnžnim srcem že dolgo motrimo iz daljine žalostne pojave v domovini. Brat črti brata, prijatelj ne prizanaša prijatelju Trdno pričakujemo, ba bade novi knezoškaf, katerega sree in daša je polna ljubezni ia svetega ognja, dela! v z*islu ljubezni in miru, da se razcepljeni bratje zopet združijo v koristno delo. Hribja se morajo znižati, doline povišati, in na ravnini do moljubja aaj ni podajo roko razdvojeni bratje I V to ime: Bog ohrani, Bog živi našega knezoškofa Antona! Živela preljuba slovenska domovina!" T svojem odgovoru je rekel knezoškof: „Srčno me me veseli, da so se mo spomnili sarajevski Slovenci. Nikdar nisem misli), da se še kdaj vrnem v domoviio, a previdnost Božja sklenila je drugače. Kar me posebne veseli, je, da ne odhajam kam na periferijo domovine, temveč v središče, v belo Ljubljano. Tam bom ložje delal za vero in domovino, in v tem vidim prst božje previdnosti. Razpor v Slovencih mora prenehati, ker je poguben. Veliko je prenapetega in pretiranega, in to se mora ublažiti in poravnati. Za mir ia apravo se že zdaj dele, vnanje razmere silijo Slovence k temu, a meni bede tem ložje delati za njo, ker nisem vezan od nobene strani. Stal bodem nad strankami in objektivno bom motril stvari. Kar loči Slovence, tega se moramo ogibati, kar pa Slovence vete, v tem moramo biti jedini. Hvala Vam še jedenkrat in ne pozabite me, ko odidem iz Sarajeva".
Ali treba kakega komentarja tem zlatim besedam? Ali ni dovolj vzroka sa pomnjenje že dejstvo same, da prihaja v dežele pastir takih želj&P! Ali ae ssaluži tak mož, tak vladika, da ga kranjski Slovenci vsprejmejo v zmisln njegovih nazorov : združeni v bratski ljubavi ? 1
Res, besede novega knezoškofa so a&j'zdat-neji argumeat za spravo
Po blamaži ai skuša „Piccelo* pomagati ala-bimi dovtipi. Zastonj ms vse pretvarjanje. Naj le brije norce iz naših poslanaev, kako da so bežali zopet v Polj, ker so se bali zgnbiti mandate, ves svet vs vendar-le, da so sa vrnili ie le potem, ko so dosegli v polsi meri, kar so hoteli doseči svojim ke-rskom v obrambo pravise pred nasilstvi. Na tem moralnem triumfu aaših poslancev ss veselimo mi, „Piceole* pa aaj dela dalje svoje — slabe duvtipe. Dovtipi pa taki moralni pljuski, kakoršno je dobila večina deielnega zbora istrskega, so lo humor, ka-koršuega kaže oni, ki koraka pod vialice.
Za podružnico drašbn s*. Cirila in Metoda pri sv. Ivana se je nabral* v veseli družbi v hiši narodnjaka 2 gld. 30 nvč.
Radi ošabnega dohodninskega davka. Izkaz volilcev komisije za odmerjenje dohodninskega davka za prvi okraj (mesto) m drugi okraj (okolica), bode izpostavljen na upogled in za eventuelne pritožbe na c. kr. davčni administraciji, v sobi št. 99, in sicer od dne 26. febrnvarja naprej de I. marca t. 1. od 9. ure zjutraj do 9. nre pepeludne.
Udom pevskega društva .Kolo". V kratkem ee prireli društveni koncert. Sedaj se prične vaje velikega zbora »Križaci na morju" Ker je ta zbor težaven, naprošoui so g g. pavei in gospodičine pevke, da se udeležujejo vsi redno ie točuo pevskih vaj, ki so vsako sredo in sobeto ob 8. uri zvečer in vsako nedeljo ob 3. uri pop. v prostorih .Tržaškega podpornega in.bralnega druitva", ulica atadion št. 1».
Gospodom odbornikom se naznanja ob enem, da bode v nedeljo po pevski vaji edborova seja. Novi členi upisujejo in vsprejenaajo se vedno.
ODBOR, pevskega društva .Kolo".
Plesni vsnčsk minulega torka, ki se je vršil v dvorani .Teraiore,, izpal je nepričakovano dobro. Udeležba je bi'a up'av ogromna za oao dvorano. Mask je bilo vse polno, toda na morda kakih ne-decentnih, ampak bile so malone same elegantne. Osobito je ugajal angleški potovalec se avojim črnim slug), ki sta .vse" prepotovala iu opisala I Rad bi opisal kostume krasnega spola, toda ni mi mogoče, ker, ako bi ouenjal eda«, a drage ne, bila bi gotova zamera. R*rera pa lahko, da so bile vse krasn*, nekatere Crfl6 divne. Zam>lĆati ne smem, da *e je precj lahon^ilo, kar ss slabo podaja osobito uarodn » maskiranim. Bog daj, da bi se vsa taka g<»*poJa s-daj v p sta spekonls ter da bi v prihodnje puščala laščino lepo — doma. Prišla je bila tndi družbica 5 — 6 lahunov, ki so mislili vstopiti brezplačno. Zahtevali so tako, uprav pobalinski, toda ni jim vspelo: m trali so iti rakovo pot. Da pa izkažejo svojo starodavno koltnro, jeli »o, ko pri«li v vežo, kričati ,m.... per i šSavi, bravi!!" Akoravuo so bili prostori tesni in je bilo miogo stroisov, ostala je prilično lepa svotica za „Narodni dom". Dasi snio bili v pustnem rajanju v pratim pomenu bes»do, ni sa posabila niti naša vrla drnžba sv. Cirila in Metoda. Gospodičina Ivanka Gombač je v svoji .tovarni" napravila sladčic, zavitih v papir v narodnih barvah, in je skupila svetio 9 kron in 60 stot. Živela 1
Pust.
0 priliki mašknrada za .Narodni dom" so
darovali do zdaj: Gosp. Dr. Gregorin f. 2, A. Abram f. 1, I. Gorup f. 1, F. Benel f. 1, Št.dfa f. 1, S. Bartel 70 nč, Vatovec 70 nč, Bogdanovih 60 nč., Brivec 50 nč., Beuk 50 nfi., Žagar 50 nč., N. N. 50 nč., Marija Vodopivec 30 nč., Godiua 30 nc., Metlikovič 30 nč., Godina 20 nč., Pater-nost 20 nč., Volarič 20 nč., Getz 20 nč., N. N. 20 nč., Plesni odsek 14 gld 50 nč.,
Prav jim bilo 1 Pišejo nam : Gospod urednik t Minole soboto ste na kratko, a po vrednosti oži* gos di one mladiče, ki so razpošiljali laška vabila na pUs v dvorano Mally. Podpisana, sem bila na narodni maškaradi, a sem šla iz radovednosti po* gledati tudi na omenjen jeni cikorjaški ples. Rado* vodna sem bila, koliko je tam naših „zgubljenih sinov", toda potolažila sem se. ko sem videla, da je dvorana malone — prazna 1 Nočem pisati dalje, ker bi morala, ko bi hotela to — pomočiti pero v žolči NadejajoČa se, da se vsaj nekateri onih zgubijemh duš povrnejo v uaročje m oj »ga naroda, prosim Vsevečnega, naj jih razsvetli, ker sedaj en navsem na krivi odpadniški poti. Mladeniči I Spoznali ste, da mi vam nočemo in no moremo slediti, ker vaša pot je kriva; spametujte se torej in povrnite se k uam in me se Vas bodemo veselile.
Edna, ne ,cikorija".
No pleši v prepovedanem 6asu! Ero satu Bar-
tolomei se do včeraj ni skadil pustni humor, ter je Še plesal v krčmi .Alle due Ruote". Ker je pa poskočil neprevidno, svenila se mu je leva noga. Sproveli so ga na zdravniško postajo.
Provokacijo brez konoa ia krsja. Povedali smo bili že, kako sta minole nedelje dva italijanska rogovileža dešla v gostilno gosp. Antona Vo-dopivca .pri petelinu" z jedizim namenom, da bi provocirala sloveuske goste, zbrane isti večer f velikem številu. Da aista imela nanona provokacije, potem sploh ao hi bila prišla v to gostilno, ki je na gla»u po vsem Trstn kakor slovenska gostilna. Napa lena je bila že mnogokrat v italijau* skih listih, gostilničar je zaaa po svojem slovenskem mišljenju, kakor je tudi znano, da se shajajo tam le gostjo slovenskega mišljenja. Ako prihaja ? to gostilne Italijan in daje svirati .Nella patria de Roasetti", mogel je storiti to jedino tem namenom, da bi izzval škaadal in pretep.
In tako Sc je zgodilo minole nedeljo. Rešena lahončka sta se svojim izzivalnim postopanjem res tako ogorčila slovesske goste, da se ju ekspedirall aa ulico in je jeden njiju res prejel sailnženo plašile.
Ker pa so italijanski listi pisali o tem dogodku kakor da je pretepeni aa pel mrtev, bodi povedano ta, da jo isti izsivač v družbi ie drngih treh krepkih mož prišel šepet v ponedeljek epoladne v isto gostilno in — ssveda — s jednakim namenom, kakor prejšnji daa. Toda gostilnišar mu ja že a priori preprečil grdo aakaao, pognavši takoj vso družbo is lokala, sa-
graii?ii ji« s policijo ia vaklikaivgi: .Ako sto roa Uko pobiti, io ko vm vidim, da ato obvoaaai, aa trebat« vina, ampak zdravila. Pajte tor«j aa am-balaaco, ali f bolnišnico ia ne ▼ gostiln« 1' Zajedae je gostilničar obvestil policijo o tem novem poiknsa issivaaja isgredov.
Taka je tedao taktika aalih nasprotnikov: aajproj izzivajo, ia ako j« prišlo potom do reakcije ta do kake — rasbite glave, potem pa je j«k ia zgražanja aa sarsvesti Slovencev 1
Slednjič treba pridodati še, da s« issivsČi T aoči med pesedeljkom is torkom skušali — io te £o t petič — razbiti svotiljke gostile«, toda niso pogodili ia je ksmes sedel le jedso šipo nad vratmi poleg svetiljke. Kamea je bil debel kakor pest.
1848 — 1898. Priobčivii po velikem delu jeden f .Gdineeti" prijavljenih dokumentov od leta 1848, pripominja goriška .Seča" :
Potneje smo dobili ustavo in je ss vse od-govorna vlada! Kake je le-ta natregla .prošnjam obmejnih prebivalcev1*, je najbolji dokas, ds alo-vanski poslanci Goriške, Trsta ia Istre so bili
prisiljeni zspustiti detelne skore..... Kaj pa, če bo
kdaj treba zopet pisati podobna pisma primorskim Slovanom ?!!
Usoden vsklik to, ki ga je napisala „Seča". Z odgovorom ns to vprašanje naj se bavijo oni, ki so poklicani v tel
Proti javnim organo«. Pustni torek še po poluneči je prišlo v gostilno „Chiodi" nekoliko mladeničev, ki so imeli seboj rudečo zastavico. Zaseli ao jedne mizo in začeli prepevati delavsko pesem. Drogi navadni gostje so zahtevali od krč-marja, naj ustavi petje. Kmalu je prišlo do pričkanja med jeduimi ia drugimi.
Redar, ki je prišel v gostilno, je takej spoznal, da mu ni megoče samemu napraviti reda in je poklical na pomoč še redarskoga inšpektorja. Ta je zahteval, naj mu izroče mladeniči rndečo zastavico, čemur se se pa uprli. Inšpektor jih je takoj proglasil aretiranimi. V tem je jeden ismed izgrednikev sagnal inšpekterja bučo v glave in ga tudi ranil. Pe precejšnjem trudu sta inšpektor in redar aretirala petero razgrajačev.
LoUrljtke številke iztebane dne 1$. t. m.: Brno	41, 31, 45, 2, 24.
Insbruk	64, 78, J, 41, SO.
Najnovejše vesti«
Trst 24. Včerajšnja „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje dr a. Antona Jegliča & o z a i k g f o a ljsbljfi n i k i a.
Tvgovtnak« bnojavk« In vaall.
B'idinjpaita. Plenic* »jesen 9.97 9.18 Pieniea i«
Somlad 1898 12.03 do 12.04 Oven so spomlad «.50—9.52 i ?« spomlad 8.71. 9 70 Rorusa sa maj-jnni 1897. 1.84 1.19 rfteitiea »n od 78 kil. f. 18 15—18.25 ad 79 kilo 13-80 18 3» od 80 kil. f. 13.40-13 45., od 81. kil. f. 18.30 18»3B, od 89 kil. for.	Je*«e» •.«> 9.60
prost 615. 6*45
Pieniea: ponndbe ia povpraiovanje jak* slaba. -Predaja 8000 as. at. Trama : dež.
Ham. Kava Sante« good ntrtgt sa da«. 87.— ee april 97.75
đaaDore. Santo« good a verag« m aeioe mar« sa maj 30.25 sa september 81.25 sa d«««abar 31,78. ,
Dnnn>k« bo«aaa4 f«bvuviipja laeB
_ . , , ,	včeraj	dane«
Državni dolg v papirja . . .	10960	103.55
a „ V srebrn ....	102.50	102.46
Avstrijska renta t zlato ...	12280	12280
. , v kronah ...	10280	102.S0
Kreditna akcije..............864 50	»6S.7o
London lOLst................190 20	120.15
Napoleoni..................9,58
lOmatk ............11.71	11.75
100 italj. lir ..............46.25	45.20
Zahvala.
Podpisani edber akademiškega drnštva ,Slovenija* šteje si v proprijetno dolžnost, tem petom sporočiti svojo prisrino zahvalo vnem osim. ki se z svojo požrtvovalnostjo pripemogli, da ee je tako sijajeo obaesel društveni koncert in plea dne 17. svečana, da je poital uprav eliten večer dunajskega Slovenstva.
Zlasti pa ei useja podpisani odbor , Slovenije" izreči toplo zahvale sa prijazno sodelovanje na koncertu: operni pevki gespici Ren6 Radinovi, koncertnemu vijoliniatu gospodu Karols Jeraju, ki je peklonil društvu tudi slavnostno koračnico »z uma svitlim mečem", gospiei Lujizi Jerajevi ter slavnemn .Slovanakemu pevakemn društvu" in njega neumornemu pivovedji, gospoda keaeertnemu mojstru Mateju Hubadu.
Nadalje izrekamo evejo iekreno zahvalo pra-blsgeredni geepć Franji dr. Tavčarjevi za obili trud in izredno ljnbezejivost, s katere je blagovolila pedpirati naša prizadevanje, preblagoredni *ost.6 Tereziji Goričkovi na Dnnajn za prijaznost, a katero je podpirala društveni odbor o nabavi tiskovin, preblagorodni go*p4 Albini Višnikarjevi
Lastnik keusoreii lista a
ter preblsgoradai gesp4 Terasiai dr. Jeakoti aa vposlsai vsoti v aameae keaeerta ia pleea.
Ietotako izrekamo tople aakvalo ftapaaa Ia
dež. pealanca ljubljanskemu, prablagorodaema go-■podu Ivaau Hribarja sa simpatija, ki aaa jih je iskassl, preblagorodsim gospodom: drž. peslaaea dvornemu svetaika Fraaa Šakljeja, 'profesorja dr. Matiji Murka ia gospodu Radeslava Pakla sa vstrajne ia vspeiao agitacijo, katero se raavili aa Dunaju povodom asiega pleea, slavaim nredsiitvem „Slovenikega Naroda*, .Edisosti* in .Domovine" za blagohotno objavo plesaik naznanil, slavnemu predsedniitvu .Matice Slovenske* za brzojavni pozdrav ter bratskemu ak. društvu „Triglavu" v I Gradca, katero jo odpoelale svojega sastopaika as naš večer.
Kanečno se sshvaljsjemo čestitim gospodom in gospčm, ki so z denarnimi doneski pripomogli k om počenja in lepems vspehu našega večera.
Na Dnnaju, 20. svečana 1898.
Za odbor:
Caad. jur. F. Šnklje stud. phil. A. Dolir t. č. podpredsednik	t č. tajnik.
Za odsek: Caad. iur. Miroslav Juvsnčič, načelnik.
Svoji k svojim!
Podpisani naznanjam, da sem •dprl v Sežani z dnem 15 fe-bruvarja 1898 zalogo in prodajo piva iz svoje pivarne v Laškem-trgu, t«r oddal zastop g, Josipu Štolfa. Jamčim za točno in najboljše postrežbo toliko od svoje kolikor od strani g. J. Stolfa. — Naslanjaj e na geslo „Svoji k svojim" nadejam se, da bode slavno občinstvo podpiralo domačo industrijo ter nas počastilo z mnogobrojnimi naročili.
Udani S. Kukec.
4
u
Rojaki! Spomnite mm
družbe sv. Cirila in Metoda.
A.
TT T

di Risparmio Triestina
(Tržaika hranilnica)
Sprejetnlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak don ▼ tednu razun praznikov, in to od 9—IS. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 13. ure opoludne. Obresti na
knjižice..........: 3°/0
Plačuje vsak dan od 9—12. uro opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in metke preko 1000 gld. pa 6 dni.
ISškomptuje menjice domioilirano no
tria tkem trgu po.......3'/,
Fosujuje na dri. papirje avstro-ogerske
do 1000 gld po........4*/,
ViSje zneske od 1000 do 6000 gld. po 5»/,% Daje denar proti rknjiženju na poseiti ▼ Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24 _Trst, dne 5. maja 18»4.
Riunione Adriatica di Sicurti
14-t	▼ Trata.
Zavaruje proti poiarom, prevozu po suhem, rokah m - '■•rjo, proti toit, so livenj« ▼ vsih kombinacijah.
Glavalea le reeerva at* tfee SI. tfoaoahra 1892
G lavni ca druAtva	»!<L 4.000.000-
Premij na reeerva zavarovaaja
no življenje	„ 18,32« 844 SS
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju ;	1,632.248 22
Premijna reserva zavarovanja ,
blaga pri prevajanja	49.465.07
Reserva na razpolaganjo	„ 500.000*—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Reserva zavarovanja proti premirij anju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva Rpeeijalnib dobičkov
zavarovanja na življenje „	600.000'—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.86
Urod rarnatoljitra: Via Taldlrlro, br. * (v lastnej hiš).
Assicnrazioni generali
v Trsta
(druAtvo je ustanovljeno leta 183x.,
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glp.vnica in reserva
dne 31. decembra 1893. Premije za poterjati v naslednjih letih
Glavnica za zavarovanje ii-venja do 31. decembra 1894 Plačana povračila: o) v letu 1894
b) od začetka druStva do 81. decembra 1894	f.
Letni računi, izkaz dosedaj ikodvanj, tarife in pogoje za sploh vsa natanjčnoja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazion", št. 888/1 lastnej hiši.	18-12
f	68,071 673-84
f.	30,541 70064
f.	169,929.62603
f.	9.737.614-48
262,401.706-51 plačanih od-zavorovanja in
nja Tr
PIL U ALKA
c. tr. uri?. avstr.Mtnta zavnfla
za trgovino in obrt v Trstu. Nov ti za vplačila. . V vretfa. papirjih ea	V aapoleonlh m
4-dnevni odkaz S1/« 8- , 2»/, 80- . 8%
30-dnevni odkaz 2°/c 3-mesečni n C1/*0^
C- „ , 2'/,°/..
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avatr. velj., stopijo nove obrontne takso v krepost > dnem 24. junija, 28. junija in odnosno £0. avgusta 1.1. po dotičnih objavah.
Olrrožni edd«?1
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napnleonlh brez obresti
Nakaznice
go Dunaj, Prago, Pošto, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kako- vn ZRjjrob, A rad, Bielitz, Oablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Colove«, Ljubljana, Line, Olorauc, Reichonberg, baaz in Solnograd, — brez troskov
Kupuja in prodaja
rednostil, div iz, kakor tudi vnov^nin kuponov proti odbitka l%o provizije, lekeee vseh vrst pod nojumestnejšimi pogoji.
Predujmi.
sftčevn« IleSIne pogoji po dogovoru. Kredi nn dokumente v Londonu Parizu, linu ali v drugih mostili — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
ftprejomnjo »e v pobrano vrednostni pApirjl, zla*l ali srebrni denur inozemski bankovci itd. — pt-pogodbi.
Naša blngajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu.
|cxxx>ccoccx>ooo6oooooccoooooocM^c^r*:oc«oo^c^y^r
fllialkn oes. kralj. unlTerelletne	rrne Mdiyrlisu
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CON TO-KNJIGE
ziatem .Patent Workmann Chicogo" HMtrlpn! uvod — Rnjlgovezatv o.
priporočnjs m za prijazne narečbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe, Iidslsvanjs vsakovrstnih tiskevin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseSjv, brošur, plakatov cenikov, raiuntv, memorandov, okrožnio, papirja za listo In zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlfli Saldl-Contl, Faktur* Dehltoren, Creditoren, Caooa-knjig, Strazza, Memorlale, Joumalov, Prlma-note, odpravnlh, menjlčnlh 6aoo-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, (lotov Iz kavoeka za kopiranje, aklerfio Iz cinka za kopiranje itd. Za narečbe in nadaljnja pojaaaila obrniti se je do glavnega aastopnika
Trat, Tia 4elle Acqu« & — ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Acque 5
OOOOOOOOOOOOOCCCOCCOOOOOOCOCOOfrOOt 000000000» OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOOOOO
r. Izdavatelj in adfrovorMi ar^duik : Ppaii Gadmik. — Tiakara» Doleac t Trsta.