tSwtama ptečana ar jgotoanum.
Leto III. — Št. 8	___________ Ajdovščina, 23. februarja 1947
Rdeča armada je zmagala zato, ker je br’i zvesta in do kraja predana svojemu ljudstvu, m zato jo je ljudstvo ljubilo in podpiralo kot svojo lastno armado.	Zgodovina VKP(b)
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Dan Rdeče armade
1'
Rdeča armada ie armada zaščite miru in prijateifstva
med narodi vseh dežel
Obfetnitii Rifece tsmrade
volucicmarno borbo vodil veliki učitelj in voditelj Stalin. To so bili torej razlogi, zakaj je Rdeča armada zmagovala, zakaj je oboroženi narod zmagoval vsem težkočam in pomanjkljivostim nakljub.
Vloga
Rdeče acmade o razdobju graditve
Ko je premagala in uničila kontrarevolucionarne in miervencionistične bande, Rdeča armada ni bila razpuščena, temveč je ostala, da z isto požrtvovalnostjo in herojstvom izvršuje svoje naloge v prvih letih graditve socializma. Ta leta, leta po imagi nad zakletimi sovražniki, so bila za mlado Sovjetsko republiko najtežja. Država je bila razbita, gospodarstvo in promet po zaslugi I zločinskega uničevanja kontrarevolucio-Inairnih tolp popolnoma uničena. Treba |je bilo delati za obnovo države, treba je bilo popravljati uničene proge in graditi ; nove. Treba je bilo pomagati graditi na-slja, saj so kontrarevolucionarne tolpe jbile požgale cele vasi in mesta. Treba j je bilo na hitro graditi najvažnejše to-| varne. Istočasno pa je bilo treba na mejah Sovjetske zveze čuječe stražiti in od-j bijati napade raznih plačanih tolp, ki so se kot divje svinje zaletavale v ograjo mlade Sovjetske republike, da bi ovirale graditev in razvoj. Vse te in mnoge druge naloge je izvrševala Rdeča ar
mjwl o -\r ioli ì>a o 111 c	:__ „
ske države. Svobodni narodi Sovjetske zveze so svojo varnost zaupali svoji Rdeči armadi, zaupati so ji, da čuva meje socialistične države. Ta naloga Rdeče armade ni bila lahka. Meje Sovjetske zveze so ogromne. Edinice Rdeče armade so morale pogosto biti ogorčene bitke z zapeljanimi uporniki, ki so jim mednarodni kapitalisti pomagali z orožjem in z denarjem, da bi na ta način škoditi Sovjetski zvezi. V daljnih azijskih peščenih stepah je Rdeča armada bila ogorčene borbe s tako zvanimi bas mači, ki so iih zapeljali razni begi — veleposestniki, plačanci inozemskih ka pitalistov. Prav tako je bila Rdeča armada v stalnih spopadih z japonskimi bandami, ki so skušale prodreti na sovjetsko ozemlje.
Tako se je torej borila, tako je de laia, tako je rasla in se razvijala v tej borbi mlada Rdeča armada, narodna armada, armada delavcev in kmetov. Narodi Sovjetske zveze svojo Rdečo armado ljubijo. Vsaj sovjetski državljan govor,j o njej z ljubeznijo, kakor o nečem, kar je vsem skupno in vsem drago. Govorijo o njej kakor o otroku narodov »narodnoje detiščo. S ponosom pošiljajo vanjo svoje sinove. Biti vojak Rdeče armade pomeni za vsakega državljana Sovjetske zveze veliko čast. Ob vsakem novem rekruto vanju, ko vaščani iz kolhozov, delavci iz tov ar en spremljajo svoje mladince v Rdečo armado, jih vodijo kolektivno ter jim na mitingih in zborovanjih dajejo navodila, da bodo v vrstah Rdeče armade vredni predstavniki njihovih kolhozov in tovaren. Vsakega poedinca krasnoanmej-ca iz kolhoza ali iz tovarne pošiljajo v Rdečo armado vaščani in delavci kot predstavnika njih vseh. Vsi so nanj po-
»isti
Lik rdečearmejca — zmagovalca
Napisano in prvikrat objavljeno februarja 1942 v osvobojeni Roči, kjer se jo takrat nahajat Vrhovni štab Narodno osvobodilne partizanske in dobroveljske vojske. Prva izdaja na ciklostilu. Druga izdaja je bila tiskana marca istega leta v tiskarni Pokrajinskega komiteja KPJ za Črno goro in Bo-ko. Brošura je bila doslej razmnoževana mnogokrat v vseli jugoslovanskih jezikih.
Prekaljena v viharju herojflkiii borb fvetiki proletarski revoluciji, v viharju ®brbe proti kapitalističnim intervencio-oistom in njihovim domačim hlapcem, Syti raznim generalom in aitamanom, ?*®rvi danes herojska Rdeča armada svo-k> 24 letnico v viharju na jsiinejših in kr-. vih borb za obrambo svoje velike so-®nalistične domovine, za obrambo člove-^ttstva pred srednjeveškim iin fašistič-tllrn mračnjaštvom.
. Ko je bila Rdeča armada ustvarjena, j® bila mlada Sovjetska republika v ve-*wci nevarnosti: nevarnost ji je grozita u znotraj — zoper njo so se zgrniti ^®ni _ carski generali, vojvode in atama-ki so načelovali vsem ornim temnim oakciomrnizn silam, ki se je nanje do evolucije opiral ruski carski afosoluti-Toda niti v času, ko je še besnela P^va inpeniatistična vojna med vsemi unper j at ističn i mi silami, te site niso po-“™eile z intervencijami in z materialno Pomočjo carskim generalom izpodkopa-ati mlado sovjetsko državo, državo de-•avcev in kmetov.
Jedro Rdeče armade se je skovalo iz JRvih oddelkov Rdeče armade, iz vrst enragrajskega in moskovskega proleta-J®*a< ivanovo - voznozenskih tkatcev, “falskih in sibirskih rudarjev, putilov-‘.mb metalcev, kromštatekih mornarjev; z vrst siromašnih kmetov in brezdom-ev To so bili prvi oddelki, ki so pod odstvom herojske boljševiške partije z «Alainim Leninom in njegovim zvestim ^delavcem tovarišem Stalinom na čelu JrJi in jekleneli v borbi za zmago pra->*c,> delavcev in kmetov; čeprav so se mta 1917 milijonske množice ruskih eiavcev in kmetov borilo proti kontra-i .^eluciji, vendar je bila Rdeča armada |n.„bU'n formirana šele 1918. leta. Leto i>i - i° bilo loto sijajnih zmag mlade J'Paèke Rdeče armade. Leta 1919 je bil jt^bit in Uničen Kolčak, razbit vn_ uni-j/P Judenič, razbit general Denjikin in P?gi drugi kontrarevolucionarni gene-vJ1’, obenem z njihovimi generali — .mednarodnimi kapitalisti. L. 1918 je bilo lo iožkih in krvavih borb, leto mnogih . makušonj za mlado sovjetsko republi-^ za herojsko armado delavcev in kme-lonì l’0^0^0 slavno Rdečo armado. V bpc so na mlado Sovjetsko repu-7‘ vse*1 slran* z V9° si1'0 pritisnile
Prvoncionistične vojske in vojske kon-
trarevolucionarnih generalov. To leto so se herojski oddelki delavcev in kmetov ovenčali z neumrljivo slavo v borbi s sovražnikom, ki je bil močnejši po številu in po opremi. Skoro godi in bosi, pogosto brez municije in dobrega orožja so ti oddelki premagovali in razbijali dvakrat, trikrat močnejšega sovražnika. Poletna suša in strašna zima, ki je pritisnila 1918. leta, jim nista mogla streti poleta in vere v končno zmago delavcev in kmetov.
Kdo so bili slavni organizatorji Rdeče armade, armade delavcev in kmetov? Iniciator in organizator Rdeče armade je bil genialni Lenin. Organizator in strateg mlade Rdeče armade je bil Leninov ^sodelavec tovariš Stalin. On je delal načrte, ki so povzročili zlom juž-nih kontrarevolucionarnih armad. On je prišel v Caricin, zdaj Stalingrad, kot vrhovni opolnomočenec, da organizira obrambo Caricina v najtežjih trenutkih, ko so se iz donskih step že približale divje kontrarevolucionarne horde. On je organiziral obrambo Caricina, cigar plodne ravnine so bile nujno potrebne za prehrano prebivalstva po mestih in vojske na frontah. Pri tem mestu je tov. Stalin skupan s tovarišem Vorošilovim in Budjonijem zadal smrtni udarec kontrarevolucionarnim bandam in ohranil Caricin. Tu, na caricinskih poljih, v srditih borbah z reakcionarnimi kozaki je rasla in se razvijala slavna I. konjeniška armada s tovarišema Budjonijem in Vorošilovim na čelu. Skupaj s tovarišem Leninom je organiziral in vodil Rdečo armado tov. Franze. Tov. Franze je bil prvi komandant mlade herojske Rdeče armade.
Kaj je prav za prav vodilo Rdečo armado od zmage do zmage, do uspele obrambe mlade Sovjetske republike pred poskusi vseh inozemskih in notranjih sovražnikov, da jo uničijo? Proti mladi Rdeči armadi so se borile milijonske armade intervencionistov in ruskih kon-trarevolucionarjev; te armade so bile najmodernejše oborožene, vodili so jih razni generali in vojni specialisti. Toda vendar jih je premagala Rdeča armada, ki so jo vodili sinovi delavcev in kmetov, dotlej navadni vojaki in delavci. Toda Rdeča armada je zmagovala, ker se je v njej zbiralo vse, kar je bilo v Sovjetski zvezi poštenega in rodoljubnega Zmagala je zato, ker so v Rdeči armadi bili delavci in siromašni kmetje, ki so z vzgledno požrtvovalnostjo vodili množice za sabo. Zmagovala te zato, ker narod Sovjetske zveze ni želel, da se povrne ^ staro, temveč je v novi sovjetski^ državi videl svojo boljšo in srečnejšo bodočnost. Zmagovala je zato, ker je borbo vodila herojska Botfševiška partija, katere člani so biti prekaljeni v neprestanih borbah proti carskemu absolutizmu — za pravice delavcev in k metov. Zmagova la jo zato, kor je re-
mada v teh časih s prav takim juua- Inosni in skupno skrbe zanj ter se zani-stvom, s kakršnim se je nekoč borila na majo za njegov napredek in uspehe v bojišču proli sovražnikom mlade Sovjet-1 Rdeči armadi.
Bdela armada v odra
Rdeča armada v mimi se popolnoma razlikuje od ostalih armad. Mirnodobna služba v Rdeči armadi za krasnoarmejce ni kasarni ška služba vojaškega dr ila, raznega šikaniranja in gnjavaže, kakor je to v raznih buržuazmh armadah, ni služba, ki nanjo s toliko mržnje in prezira gledajo vojaki, ki v teh armadah služijo. Služba v Rdeči armadi ni le vojaška šola in vaja v vojaških izkušnjah, ampak prava narodna šola vsestranske politične in teoretične vzgoje. Ogromen del nepismenega prebivalstva Sovjetske zveze se je v prvih letih življenja Rdeče armade v njej naučil čitanja in pisanja, dobil prve pobude za razširitev svojega znanja, za ljubezen do knjige, do znanstvenih del Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. V Rdeči armadi so obvezne ure za proučevanje del teh velikih proletarskih sinov. V vsaki edinici Rdeče armade je knjižnica. V teh knjižnicah je cesto do 10.000 knjig najbolj znanih ruskih in sovjetskih klasikov. V vsaki kasarni Rdeče armade so razni krožki, umetniški in literarni, kjer sodelujejo najbolj nadarjeni sinovi delavcev in
kmetov. Dalje slikarji samouki, ki v Rdeči armadi pod vodstvom pravih umetnikov ali pa talentiranih amaterjev rišejo in slikajo razne oljnate slike, ki krasijo njihovo slikarsko dvorano. Cesto so te slike zelo visoke umetniške vrednosti in večinoma prikazujejo razne prizore iz minule državljanske vojne in iz poznejšega življenja mirne graditve socializma. V kasarnah Rdeče armade vidi obiskovalec zelo uspela kiparska dela. Kraenoarmejci kot amaterji-kiparji mesijo glino in drugo maso ie oblikujejo Iz nje poprsja in kipe mnogih narodnih ljubimcev, a najčešče kipe svojih velikih voditeljev in svojih vojaških vodij. V vsaki kasarni Rdeče armade je dvorana za šahiste, kjer ob prostem čaeu šahira na stotine in stotine krasnoarmejcev. V kasarnah Rdeče armade se oglašajo zvoki raznih glasbil, na katerih se krasno-armejci uče igranja. V kasarnah Rdeče armade goje tudi vsestransko razne športe. Taka je kasarna Rdeče armade, iz nje prihajajo državljani, zavestni graditelji nove družbe, graditelji socializma.
Ulcgci Irorariša Stalina grl gradititi Rdele armade
Tovariš Stalin ni bil samo organizator zmag Rdeče armade v minuli vojni proti iutervencionistom in koutrarevolu-cionarjem, marveč je neprestano, od samega nastanka Rdeče armade poleg svojega napornega dela skrbel zanjo, za zgraditev njenih vodilnih kadrov, za njeno oborožitev itd. V posebno skrb je tovarišu Stalinu zgraditev novih komandirjev Rdeče armade. Leta 1935 je na sestanku gojencev, ki so končali vojno akademijo, tovariš Stalin izrekel znano, globoko misel: »Kadri rešujejo vse.« Ta velika misel tovariša Stalina govori o tem, da so ljudje oni, ki rešujejo vse, da so ljudje največji kapital in da se je vprav zato treba najbolj posvečati Iju-dem. Ta misel je bila izrečena zato, da bi bili bodoči voditelji Rdeče armade opozorjeni, da morajo kar najbolj vestno skrbeti za kadre, za ljudi kot vsenarodno last, ki jih je treba z ljubeznijo vzgajati, dvigati in varovati.
Tovariš Stalin se prav posebno briga za oborožitev Rdeče armade. Ni sistema letala, tanka, topa in drugega bojnega orožja, pri čigar izpopolnitvi in ustvarjanju ne bi sodeloval s svojimi nasveti in pripombami tovariš Stalin. In prav zaradi vsga tega Rdeča armada
ustnicah jurišajo krasnoarmejci na sov-ražniikove utrdbe, jurišajo na osovražene fašistične osvojalce z neobrzdano voljo, da uničijo sovražnika, ki se je drznil riti s svojim svinjskim rilcem v cvetoči sovjetski vrt.
Dvanajst let so v stalni nevarnosti pred kapitalistično intervencijo in v kapitalistični okolici narodi Sovjetske zveze pod vodstvom svojega velikega vodi telj<i brez hrupa, toda vztrajno gradili Rdečo armado, ki so jo z vseh strani toliko obrekovali in ki je v današnji bor bi proti fašistični kugi s svojo močjo, s svojo oborožitvijo in s svojim herojstvom začudila ves svet.
Do sedanje vojne je bila Rdeča armada orodje miru. Njena moč je bila raznim imperialističnim osvajalcem velika ovira v poskusih, da bi izzvali vojni spopad. V svoji politiki miru se je Sovjetska zveza opirala na moč tvoje Rdeče armade. Boreč se za mir in proti Hitlerjevim osvajalskim težnjam, je bila Sovjetska zveza pripravljena dati v službo miru tudi svojo Rdečo armado. To je povedal predstavnik Sovjetske zveze na seji Društva narodov v Ženevi 1937. leta. Toda takrat neki slepi in zlona-
Generalisim Stalin
ske revolucije in Rdečo armado, ki so se je ti politiki toliko bali.
V tej velikanski borbi za ohranitev socialistične domovine, v borbi za svobodo vseh zasužnjenih narodov, je Rdeča armada nrav tako orodje miru, kajti njena zmaga nad fašistično pošastjo pomeni svobodo vseh zatiranih in zasužnjenih, pomeni mir, po katerem teži izmučeno človeštvo.
Bdela armada -armada vseli zasužateaih la tlatenih
mniMi
Rdečo armado ljubijo ne samo narodi Sovjetske zveze, njo ljubi vse delovno ljudstvo na svetu, njo ljubijo vsi zatirani in zasužnjeni. Njo so do te vojne ljubili kot veliko upanje vsi hrepeneči po boljši bodočnosti: njo še silneje ljubijo, odkar se je pokazala kot neprehodni zid proti fašističnim osvajalcem, ki teže osvojiti in zasužnjiti ves svet. Niti ena armada v Evropi, niti ena armada na svetu, niti vse skupaj niso bile sposobne zaustaviti krvavega fašističnega osvajalca. To je zmogla, prva in edina, herojska Rdeča armada, ki krvavih fašističnih hord ni le zaustavila, ampak jim zadaje smrtne udarce in jih goni v paničen beg. Tako imenovana Hitlerjeva vojna mašina se drobi pod udarci herojske Rdeče armade, ki krvavi in se nečloveško žrtvuje v borbi proti največjemu sovražniku zasužnjenih narodov, proti naj večjemu sovražniku kulture in napredka. Zasužnjeni evropski in drugi narodi upirajo svoje oči v herojsko Rdečo armado, jih upirajo na bojišče, kjer milijonske množice sovjetskega ljudstva skupno z Rdečo armado z velikanskimi napori uničujejo fašistično zver, ki je ogrožala ves svet, ki prinaša povsod samo smrt, požar, uničenje in mrak. Na tem bojišču prelivajo dragoceno kri sinovi sovjetskih narodov, pa-dajo življenja onih dragocenih kadrov, ki jih je s toliko skrbjo in očetovsko ljubeznijo vzgojil tovariš Stalin. Življenja tisočev fašističnih psov niso vredna enega življenja borca Rdeče armade. Zato torej vsi zasužnjeni in zatirani narodi vsega sveta z brezmejno ljubeznijo zaupajo Rdeči armadi, ki jim nosi svobodo, mir in srečnejšo bodočnost.
V viharju te orjaške borbe, ki jo bije Rdeča armada proti osovraženim fašističnim osvajalcem, so se razbile v prah vse klevete, s katerimi je mednarodna reakcija blatila Sovjetsko zvezo in herojsko Rdečo armado. Zdaj, ko je Hitler zgrabil za vrat svoje kapitalistične nasprotnike, ko jim teče voda že v grla, njim, ki so Hitlerju pomagali, bi so ga oborožili in podpihovali, zdaj morajo^ tudi to priznati, da je ooslanstvo Rdeče armade osvobodilno, da je samo ona sposobna onemogočiti zdivjanim fašističnim osvajalcem vzpostavitev srednjeveškega suženjstva in mračnjaštva.
Rdeča armada je armada vseh zasužnjenih. S svojim herojskim zgledom vzpodbuja vse tlačene narode, da se z orožjem upro osovraženemu fašističnemu osvajaču. S svojim herojskim zgledom vliva Rdeča armada novih moči zasužnjenim narodom Jugoslavije, da se še odločneje bore proti Hitlerjevim ter Mussolinijevim in drugim okupatorskim hordam, da se še odločneje bore proti krvavim domačim okupatorskim hlapcem: proti Paveliču. Nediču. Mihailoviču in raznim petokolanaškim banditom. S svojimi podvigi vliva Rdeča armada vero v zmago vsem zasužnjenim evropskim narodom, ki se vse bolj odločno dvigajo, da obračunajo : krvavim fašističnim psom, s Hitlerjem.
Zakaj
ie Bdela armada aepteaiaglilva
Rdeča armada je oborožena z naj-popolnejšim orožjem. Rdeča armada je oborožena z globoko zavestjo, da se bori za resnično stvar, da brani svojo srečno in svobodno deželo, da brani pridobitve velike proletarske revolucije, da brani socializem, ki je ustvaril dosle neznane pogoje kulturnemu in ekonomskemu razvoju državljanov ve’ike socialistične dr-*ave sovjetske zveze Rdeča armada, ki se bori na fronti, ni samo priljubljena narodom Sovjetske zveze, temveč je z njimi nerazdvojno zvezana, nerazdvoj-no zvezana z ozadjem, s tovarnami, koi-hozi z znanstvenimi inštituti, ki si z
Nadaljevanje na 2. strani.
Preštudirajmo brošuro o zadrugah
SLOVENSKA KOROŠKA:
Žrtve in borba koroških Slovencev se dajo odkupiti samo s priključitvijo k FLRJ
Zadruge imajo v novi ljudski državi velike naloge. Predvsem morajo pomagati pri izvajanju načrtnega gospodarstva s tem, da povežejo in vključujejo drobnega producenta, delovnega obrtnika, predvsem pa kmeta in tako pomagajo k dviganju produktivnosti dela tudi na tem področju, pomagajo pri preusmerjanju našega kmetijstva na naprednejše oblike in naprednejše metode dela, po drugi strani' pa pomagajo tudi pri izvajanju načrtnega razdeljevanja potrošnih predmetov. Poleg tega pa so zadruge tudi eno pomembnih orožij ljudstva in njegove oblasti v borbi za odpravo izkoriščanja človeka, po človeku, za povezavo vasi in mesta ter za kulturno - politično izobrazbo ljudskih množic. Naše zadruge do sedaj kljub velikim uspehom, ki so jih dosegle, v celoti teh nalog niso vršile. Narobe, kdaj pa kdaj so po načinu svojega dela zaplavale celo v vode starega zadružništva predaprilske Jugoslavije. Delale so napake, marsikje je prišel do izraza star profitarski duh, v državnem sektorju niso videle svojega naravnega zaveznika, temveč nevarnega konkurentu, v zadruge so se vrinili protiljudski špekulanti itd. Vse to pa, ker smo posvečali zadrugam premalo pažnje, ker celo naši aktivisti niso doumeli velikega pomena zadrug za razvoj našega gospodarskega in političnega življenja, ker je v vprašanju za-, družništva bilo med nami še mnogo nejasnih pojmov.
Zaradi navedenih razlogov je nujno, da se v problematiko zadružništva poglobimo vsi. V tem pogledu nam bo zelo dobro služila brošura »O zadrugah«, ki jo je v teh dneh izdala Cankarjeva založba.
Uvodni članek v omenjeni brošuri je govor tov. Borisa Kidriča, predsednika Gospodarskega sveta in ministra za industrijo zvezne vlade, ki ga jo imel na prvem zadružnem kongresu v Beogradu in ki ga je naše časopisje v celoti objavilo dne 31. oktobra 1946. V tem svojem govoru je tov. Kidrič govoril o odnošajih med državnim in zadružnim gospodarskim sektorjem, poudaril najprej pomen državnega sektorja gospodarstva v ljudski' državi, ko je ta postal obče ljudski, to je družbeni sektor gospodarstva, se dotaknil odnosa državnega sektorja do delovnega dela privatnega sektorja, ki s je odnos podpiranja, odnos, ki jamči, da delovni človek privatnega sektorja ne bo delal za parazite, ampak zase in v splošno korist« in ugotovil, da predstavlja zadružni sektor močno vez med državnim sektorjem in delovnini delom privatnega sektorja. Poudaril je, da se morajo naše zadruge na terenu samem nasloniti na državni sektor, kar tudi pomeni podpirati državni' gospodarski načrt in njegovo izvedbo. »Zadružne organizacije so v prvi vrsti poklicane, da pomagajo izvajati načrt baš na teh področjih, kjer se državni gospodarski sektor in delovni del privatnega sektorja najtesneje stvkata.« Govoril je tudi, da napake, ki so jih naše zadruge delale, izvirajo iz starega zadružnega pojmovanja nekaterih zadružnikov in je s tem v zvezi nakazal naloge zadružne politične vzgoje.
Naslednji članki v brošuri' so tovariša Mihe Marinka, predsednika LRS: »O zadružnem problemu«, »Zadruge v kmetijstvu«, »O nabavno-prodajnih zadrugah«. Iste misli kot v članku »O zadružnem problemu« je podal v L, H. in III. delu članka »Vloga zadrug danes«, ki je bil priobčen 25. XII. 1946 v »Ljudski pravici«. Članek »O nabavno-prodajnih zadrugah« smo brali v »Ljudski pravici« 22. jan. 1947. Članek »Zadruge v kmetijstvu, je v celoti prinesel »Slovenski poročevalec« 26. januarja 1947. Zaradi njegove pomembnosti' bi na ta članek še posebej opozorili. V njem je poudarjen pomen kmetijskega zadružništva v dobi načrtne industrializacije države, ko bo treba dvigati tudi produkcijo v kmetijstvu, da ne bosta industrija in kmetijstvo šla v razkorak. Petletni plan elektrifikacije in industrializacije države bo zahteval večjo organiziranost in načrtnost tudi v kmetijstvu. Industrija bo potrebovala delavcev, ki se bodo rekrutirali iz kmečkega prebivalstva; ]K)-manjkanje delovne sile na kmetih pa bomo nadomestili z mehanizacijo kmetijstva, kar bo povečalo tudi hektarski donos. To pa bo nujno, ker bo^ večje število delavcev potrebovalo vec živeža, tovarne pa bodo istočasno tudi jm-trebovale več surovin in bo moralo naše kmetijstvo sejati več industrijskih rastlin.
V nadaljnjem razglabljanju se je tovariš predsednik dotaknil vrste pomanjkljivosti pri organiziranju kmečko poljedelskih zadrug. Pri organiziranju ni bilo dovolj smotrnost, glede ua to, kakšna oblika zadrug bo najbolj uspevala v kakšnem kraju. Marsikje so zadruge ustanovili brez zadostnih priprav. Ohišnice so pri mnogih zadrugah prevelike. Napačno je tudi, da na ohišnicah sade isto kulturo kakor na zadružni zemlji, na primer zito. »Uhiš-nice bi morale služiti za to, da se na njih pridelujejo tisti pridelki', ki jih potrebuje domače gospodinjstvo-« Napačno je tudi, da so nekatere zadruge, čeprav po sili razmer, ker ni bilo stanovanj, prešle kar v komuno, žive skupno in se hranijo skupno. Tu se ne uveljavlja načelo »vsakemu po njegovih zaslugah«, zato mora taka zadruga nujno razpasti'. Napačno je tudi bilo, da smo doslej ustanavljali le enoobra-zen, to je najvišji tip kmečke zadruge, zato so se te zadruge^ omejile le na agrarne interesente in še teh niso vseh
»jele. Treba bi bilo iskati tudi druge i pe zadrug, da bi zajele tudi male in -rednje kmete, ki so navezani na in-
dividualno družinsko posest. Treba bi bilo zadrug za skupno strojno obdelovanje zemlje, kmetje bi zemljo združili, toda pridelek z njihovega zemljišča bi pripadal individualnemu lastniku. Možne bi bile tudi' zadruge za melioracije zemljišč in druge oblike. V tem pogledu je zelo važna propaganda naših aktivistov. Nadalje je v članku govora o težnjah nekaterih zadrug, posebno onih izza stare Jugoslavije, živeti' na račun tujega dela. Te težnje se kažejo v nekaterih strojnih in v nekaterih lesnih zadrugah. To se seveda ne sklada z zadružnimi načeli in bo treba te stvari odpraviti.
Zadnji v brošuri je članek tov. Vide Tomšičeve, predsednika Kontrolne komisije LVS, »O demokraciji v zadrugah«. Članek ni bil še nikjer objavljen, je pa zelo pomemben. Najprej tovarišica Tomšičeva omenja načela splošnega zakona o zadrugah, ki so: prostovoljnost članstva, enakopravnost, voliv-nost zadružnih članov, možnost članov, da pokliče vodstvo na odgovornost, pravice članov pri sodelovanju v vseh poslih zadruge. Potem pa tov. Tomšičeva navaja napake, ki kršijo osnovne principe demokratizacije v zadrugah-Upravni odbor, čestokrat pa ena sama oseba, odloča brez sodelovanja članstva, zborov zadružnikov ne sklicuje, da bi iskal njihovih navodil. To daje možnost, da poedinci v upravnem odboru izkoriščajo svoj položaj v osebne koristi. Izvor teh nepravilnosti je v tradiciji starega zadružništva, ko so v zadrugah odločali' le bogatejši ljudje, in v tem, ker so so znali vriniti v zadruge ljudje izkoriščevalskega dela privatnega sektorja in od tam skušajo voditi borbo proti ljudski oblasti. Nadaljnja napaka je omejevanje števila članstva v zadrugah. V zadrugah i'z predvojne, zlasti v živinorejskih in strojnih, je nagnjenje za omejevanje vstopa malih kmetov. V obdelovalnih zadrugah pa se smatra za člana le rodbinski poglavar, žene in mladina pa niso pritegnjeni v soodločanju. Tudi' visok osnovni delež, posebno pri kmečkih in obrtno-produktivnih zadrugah, omejuje število članstva. Napaka je tudi centralizem v organiziranju zadrug in sistem številnih poslovalnic. Nekateri stari zadružniki skušajo povezovati zadruge le po vertikalni liniji, z višjimi zadružnimi' forumi, pri tem pa izločiti organe ljudske oblasti na terenu. To seveda otežkoča sodelovanje članstva, prav tako pa onemogoča sodelovanje članstva tudi sistem številnih poslovalnic Naproz. Posebno kvarne posledice, da člani ne sodelujejo v zadrugah, so v kmetijsko-obde-iovalnih zadrugah, ker more to vplivati razkrojevalno na kmeta: take zadruge navadno slabo delajo. V mnogih Naprozah pa zaradi tega dobijo, razmaha razni špekulantski elementi. Zadruge bodo svoje naloge, posebno politično-vzgojne mogle vršiti le pod pogoji neprestanega stika med člani in upravo. Ena osnovnih nalog političnih in zadružnih aktivistov je boj proti navedenim kršitvam demokratičnih principov v zadrugah. Prav tam, kjer kršijo te principe, upravni odbori najpogosteje nastopajo proti posegu ljudske oblasti v zadrugo, nastopajo proti vmešavanju političnih organizacij itd.
Naš splošni zakon o zadrugah pa v smislu ustave določa, da je ustanovitev zadruge in njeno poslovanje pod kontrolo pristojnih organov ljudske oblasti. Državni organi in ljudski odbori smejo razveljaviti sklepe in zadržati’ akte organov zadrug, ki nasprotujejo zakonu, predpisom in odločbam državnih organov ali' odločbam državnega načrta in proizvajalnim nalogam. Osnovni lek proti navedenim napakam in močno sredstvo za demokratizacijo zadruge je tesna povezanost krajevnih ljudskih odborov z zadrugo v svojem območju. Tudi množične politične <J*r-ganizacije bodo morale posvečati več pozornosti zadrugam im jim nuditi vsestransko pomoč zlasti pri vzgoji zadružne zavesti
Brošura »O zadružništvu« bo važen pripomoček našim političnim aktivistom, da se spoznajo s problemi zadružništva in velikimi nalogami, ki jih ima zadružništvo v našem novem socialnem gospodarskem sistemu. To brošuro pa bodo morali' preštudirati tudi ostali zadružni funkcionarji, vse zadružno članstvo in ostale množice delovnega ljudstva. Prav od politično-ekonomske vzgoje, od rasti zadružne zavesti nas vseh je odvisno, v koliko bodo zadruge izpolnile naloge, ki smo jih v začetku nakazali.
Nadaljevanje s 1. strani.
ogromnimi napori prizadevajo, da bi Rdeči armadi ničesar ne manjkalo v njeni težki im krvavi borbi proti osovraženemu fašističnemu osvajalcu. Borci Rdeče armade, komandirji, komandanti im politični komisarji — to je monolitna celota, povezana s čvrstimi tovariškimi vezmi, z eno samo idejo, z idejo obrambe lastne socialistične države.
Zato torej je Rdeča armada nepremagljiva. Od tod brezprimema dela njene hrabrosti im herojstva. Zato bo gotovo tudi zmagala in uničita osovraženo fašistično zver. Ob 24 letnici ustvaritve Rdeče armade pošiljajo v svojih mislih herojski Rdeči armadi plameneče pozdrave vsi borci, komandirji, komandanti in politični komisarji narodno osvobodilne partizanske in dobrovoljske vojske Jugoslavije. Ob 24 letnici pošiljajo svoje plameneče pozdrave herojski Rdeči armadi tudi vsi potlačeni narodi Jugoslavije. Borci Narodne osvobodilne partizanske im osvobodilne vojske v oboroženi borbi za svobodo narodov Jugoslavije. v borbi zoner fašistične okuoa-
Na zasedanju konference namestnikov zunanjih ministrov v Londonu se je delo približalo koncu. Zastopnik FLRJ dr. Jože Vilfan je odgovoril na izvajanje avstrijske delegacije, ki je podala delno neresnične in skrajno nejasne argumente z namenom, prikazati popačen etnični položaj Koroške, dalje je razčlenil koroški plebiscit iz leta 1920, narodnostno zatiranje koroških Slovencev v Avstriji po prvi svetovni vojni. Dr. Jože Vilfan je prav tako navedel dejstva o političnem stanju na Slovenskem Koroškem po drugi svetovni vojni in kot slednje je zavrnil nacistične argumente o tako imenovani »nedeljivi Koroški«.
Jugoslavija upravičeno smatra, da je vprašanje Slovenske Koroške odprto vprašanje, kar so izjavile leta 1945, tudi vlade Anglije in ZDA v svojih notah, da se bo vprašanje meja reševalo pri mirovnih pogajanjih.
Avstrija daje plebiscitu iz leta 1920. edino veljavnost, kar pomeni, da Avstrija noče priznati posebnih zgodovinskih okoliščin, kjer so odločevali glasovi poznejših nacistov. Zagovarjanje plebiscita obenem pomeni, vsaj naj bi pomenilo, da se niso vršila na Koroškem nikaka nasil-stva nad slovenskim življem. Tako zatrjevanje bi nadalje pomenilo zamolčati narodno osvobodilno borbo Koroških Slovencev, ki so se edini borili v okviru Tretjega rajha proti fašizmu, kar moramo vselej poudariti.
Grobo zatiranje se je po končani vojni leta 1945. nadaljevalo. K temu je pripomogla sedanja avstrijska vlada s Pieschem na čelu, ki ni sprejel oblasti iz rok ljudstva, temveč iz rok vojnega zločinca Rainerja, ki je predajal oblast z besedami:
»Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo Fuhrerju. Njegova ideja živi v nas! Nastopite sedaj vsi ramo ob rami z vsemi svojimi silami za svobodno in nedeljivo Koroško.«
Ni slučaj, da je Piesch v razglasu začasne deželne vlade dal geslo v popolnoma istem smislu, kjer pravi, da nova deželna vlada smatra za svojo glavno nalogo ohraniti nedeljivo Koroško. To geslo vsebuje stoletno nasilje vladajočih Germanov nad slovenskim narodom, Avstrijska trditev, da predstavlja-
jo Karavanke naravno mejo, se je v teku nacizma razlagala popolnoma drugače, češ da Karavanke tvorijo most, danes pa isti nacisti govorijo o Karavankah, da predstavljajo naravno mejo. Končni zaključek vse argumentacije avstrijske vlade kaže, da bi radi zasenčili vsa resnična dejstva, da bi lahko nadaljevali s svojo tradicijo germanizacije, čeprav Avstrija ne more najti ničesar, da bi lahko zavrnila pravične zahteve FLRJ.
Na sestanku namestnikov ministrov za zunanje zadeve so obravnavali vprašanje jugoslovanskih ozemeljskih zahtev proti Avstriji. Predstavnik Sovjetske zveze, šef sovjetske delegacije Gusev je razčlenil jugoslovanske zahteve, ki obsegajo sledeče argumente: vlogo Jugoslavije v vojni, jedro jugoslovanskih zahtev, vlogo Avstrije v vojni in stališče Avstrije do Jugoslavije. Vloga Jugoslavije v drugi svetovni vojni je dokaj jasna ob dejstvu, da je izgubila več kot 10 odstotkov svojega prebivalstva in da je pomagala pri osvobojevanju drugih zasedenih držav vključno Avstrije, odkoder se je invazija v Jugoslavijo izvršila. Pretežno število vojnih zločincev, ki so izvrševali zločine v Jugoslaviji, je bilo avstrijskega porekla. Gusev je nadalje razkril ob statističnih podatkih avstrijske delegacije, da biva na Koroškem samo 26.000 Slovencev, v istem hipu pa trdi avstrijska delegacija sama, da je bilo leta 1920, na plebiscitnem področju 65.000 Slovencev. To pomeni, da je avstrijska germaniza-torska politika dokazana. Na koncu je Gusev dejal: »Sovjetska delegacija smatra, da so jugoslovanske zahteve upravičene.«
Dejansko pa je najmočnejši dokaz delo Koroških Slovencev samih, ki prav v tem času po svojih političnih .gospodarskih in vseh ostalih množičnih organizacijah razvijajo izredno živahno akcijo za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. To akcijo vodi v prvi vrsti Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško, Koroški Slovenci se niso vdali. Kljub nacističnim metodam se hrabro borijo za uresničenje neodvisnosti in priključitve. Pozivajo vse zavezniške in svobodoljubne narode, da naj podprejo njihove pravične zahteve pri vseh pogajanjih, ki se tičejo usode Slovenske Koroške. Njih
geslo je jasno: mi verujemo v zmago pravičnosti, ki smo si jo sami priborili 5 puško in krvjo.
Ljudstvo v Slovenskem Primorju, kj je vajeno trdega boja, stoji s koroškimi brati ramo ob rami, ker dobro razum® njih borbo in hrepenenje. Ljudstvo vasi Bač v svoji resoluciji bratom Koro-ščem pravi: »Veže nas stoletno trpljenje, skupna borba in isti cilji. Obljubljamo vam, da bomo z vami, da vam bomo pomagali z vsemi sredstvi pri dosegi vaših pravic. Borili se bomo toliko časa, d® bomo skupno z vami uživali sadove naše borbe.
Namestnikom zunanjih ministrov v Londonu piše prebivalstvo Ilirske Bistrice:	»Ko se odloča usoda slovenskega
dela Koroške, pričakujemo od vas, da boste vestno upoštevali želje slovenskega prebivalstva Koroške, ki upravičeno želi priključitev k FLRJ. Krivica, katera s® je zgodila slovenskemu ljudstvu na Koroškem, se mora na podlagi atlantske listine sedaj popraviti. Ako obstoja pravica in nepristranost, tedaj bodo upoštevane žrtve slovenskega ljudstva na Koroškem, ki so bile doprinešene v borbi proti fašizmu iz enega samega namena, da se Slovenska Koroška priključi svoji domovini Jugoslaviji.«
Žene vipavskega okraja pošiljajo svojim sestram v Slovenski Koroški pismo: »Skupno smo se borile za iste cilje. Naše žrtve se dajo odkupiti samo s priključitvijo k FLRJ, vendar hočejo nekdanji zavezniki to dejstvo prezreti ter vam ponovno vsiliti krivico. S tem, da smo me že priključene, ne bomo odnehale, temveč vas podprle v borbi za priključitev celotne slovenske Koroške Titovi Jugoslaviji. Niti ene svojih sestra nočemo pustiti izven meja FLRJ. Zato vam kij" čemo: »Naprej v borbo, dokler ne izbrišemo vseh krivičnih meja!«
Jasne utemeljitve jugoslovanske delegacije in borba koroških Slovencev samih jasno priča, da se mora tehtnica nagniti na stran Jugoslavije, ki zahteva samo svoje in katera more utrditi varnost svojih severnih mej pred slehernim avstrijskim in nemškim napadom. Na to ima Jugoslavija tudi polno pravico zaradi izkušenj v preteklosti.
V Grčiji deluje anketna komisija
Grški fašistični režim
umetno vidržujejo sile mednarodne reakcile
in imperializma sploh
Pred anketno komisijo je podal svoj ekspoze predstavnik vlade FLRJ Djer-dja, v katerem je naglasil, da predstavlja zunanja politika grških fašistov nevarnost za mir na Balkanu.
Grški fašistični režim se je dokaj jasno razgalil. 2e mirovna konferenca v Parizu je pokazala, da je bistvo režima pohlep po ozemljih sosednjih držav, kar so uradno tudi zahtevali predstavniki grške monarhofašistične stranke. Grška vlada, ki sploh ne uživa podpore grškega ljudstva se je poslužila metode incidentov na svojih mejah, ki so pa vselej pokazali krivdo grških fašistov, V istem času, ko je fašistični režim skušal izvesti zunanjepolitično ofenzivo, se je v Grčiji sami položaj tako zaostril, da je narod zapustil domove, da se je ustvarila ljudska demokratična armada, ki se bori s svojimi lastnimi silami za neodvisnost in svobodo Grčije. Dežela se je izpre-menila v bojno polje, ljudstvo, nesposobno za boj, je poiskalo rešitve v begunstvu, da se izogne pokolju in divjanju fašistov. Zdaleka teroristični režim ne bi bil toliko predrzen, oziroma bi že zdavnaj propadel, da ni v Grčiji tujih čet. Angleška okupacijska armada je tista, ki zalaga z orožjem, hrano in obleko fašiste, angleški častniki vrše inštruktorske posle in odobravajo vse zločine fašističnih podivjancev. Skupno s fašisti postopajo proti ljudstvu, izpreminjajo Grčijo v kolonialno deželo. Ob angleški prisotnosti so zrastla koncentracijska taborišča, deluje naglo vojaško sodišče, ki se ne pomišlja obsojati na smrt 15—16 letne otroke. Tako stanje nujno tvori splošno geslo grških fašistov, ki je podkrepljeno z bajoneti britanske soldateske in ima en sam namen, vladati, čeprav se narod upira. Anglija pa ima pri vsem tem svoje račune, svetovna reakcija nerada zapušča svoje pozicije.
torje vidijo v Rdeči armadi svojega učitelja. Vsak uspeh, vsak podvig Rdeče armade odmeva v srcih borcev Narodne osvobodilne partizanske in dobrovoljske vojske Jugoslavije in iim daje poleta za šo trdovratnejšo, za Se neizprosnejSo borbo proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem.
Slavna zgodovina Rdeče armade in pot njenega razvoja od začetka njenih prvih borb pa do danes kaže tudi nam pot, po kateri moramo iti, kako se moramo boriti proti vsem narodnim sovražnikom, da bi zmagali in ustvarili pogoje novega srečnejšega življenja za trpinčene narode Jugoslavije. Ta slavna pot Rdeče armade nas napaja z vero, da bomo tudi mi v naši težki borbi premagali vse narodove sovražnike in si priborili mir, svobodo in srečnejše življenje.
Naj živi herojska Rdeča armada!
Naj živi njen vrhovni komandant tovariš Stalin!
Nal živi Sovjetska zvezat
Stanje v Grčiji se je tako zaostrilo, da je Varnostni svet odprl grško vprašanje in poslal komisijo, ki naj se prepriča, kaj je vzrok notranje državljanske vojne in kje leži krivda težkega položaja dežele.
Jugoslovanski delegat je nastopil in dokazal na podlagi citatov fašističnih elementov grške vlade, da Grčija ne želi mednarodnega sodelovanja na Balkanu, Predstavniki fašistične Grčije odkrito in na najbolj nesramen način ustvarjajo nezdravo ozračje in nevarnost za mir.
Imperialistične zahteve so postavili Albaniji, Jugoslaviji in Belgariji in zahtevali popolnoma negrške predele. Grški tisk, ki ga vodijo vladni krogi, predstavlja eno samo hujskaško kampanjo proti sosednim demokratičnim državam.
Predstavnik Jugoslavije je razvil svoje trditve, na podlagi lažnih volitev v Grčiji. Svet ve, da so tedaj celo mrtvi volili. Politika terorja nad lastnim grškim ljudstvom je povzročila resen odpor celokupnega naroda. Prisotnost britanskih čet in njihova pomoč pa umetno vzdržuje kriminalno fašistično vlado na komandnem mestu. Kolaboracionisti in nacisti so zasedli položaje in nadaljujejo z delom kot za časa nemške zasedbe Grčije. Angleži z njimi nad vse prijateljsko sodelujejo. Sam južnoafriški maršal Smuts, angleški vojak je govoril o »vstajenju velike Grčije« za časa svojega obiska v Atenah.
Grčija je danes pravcati fašistični pekel, zatočišče vojnih zločincev. V Grčijo pelje sled tolpe, ki je bila obsojena pred ljudskim sodiščem v Skoplju. Sodeluje turški konzul in vrši z izdajanjem lažnih potnih listov zvezo terorističnih band. Stvar je jasna. Jugoslovanski vojni zločinci javljajo, da odhajajo s transporti v Grčijo, kjer so koljači in razbojniki grški vladi potrebni. Anglija obljublja nove količine orožja, zločinskim fašistom so edino potrebne pošiljke UNRRA-e, medtem ko narod dobesedno umira po ulicah grških mest.
Jugoslovanski predstavnik je nad vse
jasno razložil dejstva. Namen svobodoljubnih narodov je, da se odstranijo vsi negativni elementi, ki ustvarjajo imperialistično zunanjepolitično ozračje, da bi se grškemu narodu in njegovim miroljubnim sosedom zajamčil mir. Prav tako je potrebno zajamčiti Grčiji popolno samostojnost in svobodo, ko bodo britanske čete odšle iz države.
Napori vseh res miroljubnih narodov stremijo za tem, da se nenormalno stanje v Grčiji preneha in ustvari red in mir. Anketna komisija je bila obveščena o namenu usmrtitve grških patriotov in je vprašala za pojasnilo Varnostni svet, ali naj pošlje grški vladi zahtevo po odložitvi smrtne obsodbe. Varnostni svet je resolucijo odklonil. Menda ni treba poudarjati, da je glasovalni stroj ubogljivo deloval.
Grška vlada se maje. Čeprav je stara dobra dva tedna, je že v razsulu. Razprtija je nastala zaradi tega, ke so nekateri ministri predlagali za ministra za notranje zadeve zloglasnega generala Zervasa, sodelavca fašističnih okupatorjev.
V Grčiji vlada nasilje, rop in umor in fašizem v najostrejši obliki.
Toda v Grčiji se bori demokratična armada, vsepovsod v notranjosti, celo na otokih. Grški partizanski borci vztrajajo v herojskem spopadu s fašisti in jiro zadajajo težke izgube, Enote demokratične armade so te dni vdrle v Sparto !*> osvobodile okrog 200 političnih jetnikov. Nastopi ljudskega osvobodilnega pokreta dokazujejo, da uživajo podporo naroda in se bore za svobodo Grčije.
Ako bodo vsi člani anketne komisije izvršili svojo veliko dolžnost, ki jim i° je zadal Varnostni svet združenih narodov, bo grško vprašanje rešeno. Sovjetski delegat Lavriščev je poudaril, da j® treba vestno proučiti vse gradivo in d® so izjave posameznih držav eno bistvenih in glavnih stvari pri delu komisije. S tem je dokazal vso skrb, ki jo polaga velika Sovjetska zveza, da se grško vprašanje dokončno reši.
Protest delegatov okrožne konference Osvobodilne fronte v Celovcu
Delegati okrožne konference Osvobodilne fronte v Celovcu so poslali protestno resolucijo Zavezniški komisiji za Avstrijo na Dunaju, v kateri je med drugim rečeno:
»Najodličneje protestiramo, da «e splošno znanim eksjwnentom panger-manizma na Koroškem. Pieschu in Schumyju, dovoljuje udeležba na konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu. Obadva sta v vsej dobi Hitlerjevega režima sodelovala z nacisti in zaradi' tega danes nimata nobenih moralnih kvalifikacij, da bi se mogla pojaviti pred mednarodno demokratično javnostjo.«
Istočasno • protestiramo proti povz-I kusom pokrajinskih koroških oblasti,
ki hočejo z lažnimi manifestacijam' prikazati svetovni javnosti' popolnoma napačno sliko javnega mnenja na Koroškem.
V resoluciji je na koncu rečeno:
»Slovenski narod na Koroškem, k' se je skozi vso svojo zgodovino bojeval proti velikonemskim osvojalcem 'n je za časa Hitlerjeve oblasti' nastopil z orožjem v roki na stran zaveznikov, je še danes pripravljen, da se kljub vsem mahinacijam reakcionar, oblastnikov na Koroškem bojuje do konca, da bi dosegel tisto, za kar so naši borono Koroškem žrtvovali svoja življenj8-Zahtevamo priključitev Slovenske Koroške k matični državi FLRJ.«
»In nome del popolo italiano1
Pravo lice italijanske uradne justice
VOJAŠKA SODIŠČA DE GASPERIJEVE ITALIJE ŠE DANES OBSOJAJO ONE SLOVENCE, KI SO POBEGNILI IZ BIVŠE FAŠISTIČNE ARMADE IN KOT PARTIZANI SODELOVALI
V BOJIH ZA ZLOM FAŠIZMA
Ze mnogokrat smo morali ugotoviti, da je bistvena razlika, ie katera iz-Med držav kriči, da je demokratična, in med onimi državami, v katerih dejansko vlada prava demokracija. Na žalost moramo dnevno ugotavljati, da je današnja uradna Italija vzela merilo za »demokracijo« po vzorcu za-Padnih imperialistov. Dobro nam je znano, da se je lega skušala uradna Italija že dalj časa naučiti od Anglo-amori kancev in da ji je končno uspelo, da je poslala De Gasperija v šolo v Washington.
Ko poznamo ta žalostna dejstva, Potem nam je razumljivo, zakaj boj demokratičnih množic Italije dnevno trči ob karabinjerske bajonete De Ga-zperijeve »demokracije«. Take razmere omogočajo, da na migljaje iz imperialistične tujine naraščajo sile fašistične agresije v Italiji. To se ne kaže samo v nastopih oboroženih band, napadih na demokratične mno-žice, zaščiti fašističnim izrodkom iz osvobojenih dežel, ampak se odraža v vsem gospodarskem, upravnem in sodnem poslovanju, ker imamo tam na vidnih mestih bivše fašiste.
Poglejmo si poslovanje sodišč. Človek dobi občutek, da so v nekaterih primerih samo prepleskali zunanje napisne table, ostalo pa je še vse tako, kot je bilo »v dobrih, dučejevih šaših«. Kaj govori, da je tako? Pred dnevi je dobilo okrajno sodišče v Ajdovščini dopis od Vojnega sodišča iz področja Taranto, v katerem omenjeno sodišče naproša naše ljudsko sodišče, da vroči nekaterim Slovencem obsodbe vojaških sodišč nad Slovenci, ki so pobegnili iz bivše fašistične italijanske armade in se priključili narodno osvobodilnemu pokretu ter s tem sodelovali pri boju za zrušitev fašizma. Poglejmo si en tak pnmer.
Vojno sodišče področja Taranto je pod predsedstvom kontreadmirala Leonarda Elena obsodilo Slovenca Pudolfa Stegovec od Rudolfa in Pozine Verk, roj. 6. marca 1917 v Er zel ju, tedaj pripadnika 120. pešadijskega polka fašistične armade, in izreklo obsodbo, s katero se kaznuje Rudolfa Stegovca na 4 leta in 6 mesecev vojaškega zapora in na plašilo stroškov.
Ne samo, de se predrznejo na tako razsodbo napisati napis »Republica italiana in nome del popolo Italiano«,
Kdor je torej »dezertiral« iz bivše |s dopusta, na katerega je bil poslan,
-rit* ni**-, -f n trf-Z Avi n	n A f)	L» oainJ-i
italijanske fašistične armade, čujte, mora po zmagi ljudsko demokratičnih sil nad fašizmom, h kateri je s svojim begom iz fašistične armade in z udeležbo v partizanskih edinicah prispeval — za to prejeti kazen! Do takih zaključkov lahko pride samo De Gasparijev aparat, ki ga čuvajo anglo-ameriški »demokratični« bajoneti. — Italijansko ljudstvo, ki je z vsemi silami delalo za zlom fašizma, ki danes vlaga vse svoje napore, da si pribori pravo ljudsko demokracijo, naj bi po mnenju nekih fašističnih kontraadmiralov nosilo odgovornost za izrazite fašistične ukrepe. Višek predrznosti pa je še dejstvo, da si upa star fašistični veljak, ki se je uspel legalizirati v senci anglo-ameriške »demokracije« in De Gasperijevega režima v italijanskem sodstvu, poslati tiralico za borcem za demokracijo. To tiralico naj bi izvedlo ljudsko sodišče, za katerega obstoj se je med drugim boril tudi tovariš Stegovec.
Nam vsem je znano, kako so fašisti rekrutirali v svojo armado naše rojake. Razumljivo se nam zdi, da so ti dezertirali in šli v hoste. To se ne zdi razumljivo samo nam, ampak vsemu demokratičnemu svetu in celo Anglo-amerikancem se je v času narodno osvobodilne borbe zdelo povsem razumljivo, da ljudje dezertirajo iz fašistične armade in da se bore na strani zaveznikov. Drugače ni moglo biti. Danes pa se v Italiji dovoljuje, da listi, ki so še pod pepelom čuvali plamenček fašizma, sodijo borcem za demokracijo. To se pravi, da bi rada spet zapihljala »blaga sapica dučejeve ere«. Italijanski imperializem, ki je bil po zaslugi demokratičnih množic pregažen, se je spet začel napihovati, sicer zaprt v skromno angleško konzervo, da ne bi prerasel svojih anglo-ameriških staršev, ampak da bi se razvijal tako, kot bi oni hoteli, torej v sovražnem razpoloženju samo proti demokratičnim množicam.
ni vrnil k svoji edinici.
To niso edini primeri, mnogo demokratičnih borcev danes že sedi za rešetkami De Gasperijevih zaporov. To je samo en primer iz verige »demokratičnih« ukrepov De Gasparijeve Italije, ki dovoljuje bivšim fašistom, da »normalizirajo« razmere v Italiji, kar bi se po naše reklo, da vzpostavijo protiljudski režim.. — Plačanci anglo-ameriške ga imperija torej delajo z vsemi silami na to, da bi potlačili demokratične težnje italijanskega ljudstva, ki se bori in se bo borilo ob podpori vseh demokratičnih množic sveta za to, da bo tudi njihova domovino Italija postala domovina delovnih množic in ne raj za vojne zločince, dezerterje, fašiste in zatočišče za anglo-ameriški imperializem.
Razumljivo pa je, da De Gasperi-jevi justici naši partizani, kot je Stegovec in tisoči drugih, niso všeč, ker so to borci za pravice delovnih množic, od katerih se uče tudi prave pa-triotične delovne množice v Italiji, kako se je treba boriti proti reakcionarnim oblastnikom za svobodo naroda. Moti pa se la gnila justica, če misli, da bo s takimi papirnatimi obsodbami pogasila žerjavico, na kateri stoji. S takimi akti se samo neti požar, ker ob tem jasno spoznavajo množice pravi obraz reakcionarnih sil, kot je De Gasperi z vso svojo imperialistično agenturo.
.	-...........rrrn.........»«si........»a
C O X 1.* A N' N A
. . -	,	•- a -■	&
mmmgm
SSi-i S.ki-S .	■ idrlrnv. M, ii-	it- I >: '■ > t< . }t ii' -.>11. 5. J
:< |fc-: t mA	#|s: >■ -
a 3	- 3SÌÌ >;>>i C'«, m.
■ ...
,V«t <4-:.	<><«$<'> v J- <<<>»>'	c	«<;»«> S
-'H:. <- ■:■• > UiOtU	V:■*«
n / 7 - / -	; i -.A	■	'
“air- ■ a .a" ; a.
^	m,,.,,>,
**. fcO-Ùf«« «m. pu-ftitivtu >i>	vx<fi >X:\K» <:> :5
II t.ìHìtoiih're
I
V*
S <>T	I t i X i<:
«' !<«» « ' .	>i>.i V<>:<
• ^
L	'/Vfi.i' >>.>W
fr v,;,,.,,-,«,,	Ì|ÌllpflÌÌa;:J:É
<> &;■«.> .miu-lì’iur i Mi (lili. im if« M' mCVuk,	.,..,.1- .m,»;, M ,
■■■ -><
. : ■ iìmxkf xih-Viì»	-
O* ><k, ■>' š->V :•>>/>•> < <«> i»<'> <•'><	W	<>
•s<« ft«
lillfiliii-i--:
'Zi-—
•■4 x .
n
....................... ............................................................................................................................:
Druga stran originala.
Prosvetno delo na Tolminskem
Na Tolminskem je ljudstvo dobro razumelo vlogo knjige pri dvigu kulturne ravni delavnih množic. Zato so z vso vnemo v tednu naše knjige pristopili k ustanovitvi sodobne ljudske knjižnice. Delali so z vso vnemo in 9. februarja že otvorili duri naše nove »Ljudske knjižnice«. Prosvetno društvo M, Skočir je podarilo 400 knjig, mladinska organizacija 212 knjig, sindikati 50 knjig in po-edinci 50 knjig. Poleg tega pa so še zbirali denar, da dokupijo še novih knjig. V nabiralni akciji so zbrali 19,150 lir.
Prej omenjeni primer ni edini. Da
je tak sistem sodstva povsod in da ,	. --- --„ - .
o^V^^Sj
ja v Palermu, ki je bila izrečena pod dne 8 t m v 3255 lir. Z delom predsedstvom kapetana Giuseppa Ga- teh sredstev je Ljudska knjižnica že ku-- • •	” ” ■	-*-•-*- pila nove knjige. S tem bo ljudstvo ime-
lo na razpolago potrebno čtivo za pouk in vzgojo.
To pa še ni vse. V tednu »Naše knjige« je na bralnem krožku v sindikalnem
tuša. V lej odločbi se proti obtoženemu Miroslavu Vidmarju od Janeza in
1« wi<*>	_________, Antonije, roj. 21. julija 1920 v Rihem-
ampak si upajo tak fašistični dekret j berku, izreka sodba na eno leto vo-	_	u
celo poslati ljudskemu sodišču v Aj- jaškega zapora ter na plačilo stro- ^omu	Di!akin;e nčiteij}šea pa So
davščino v nadaljnje postopanje, škov kazenskega postopanja, ker se prcbrale nckaj odlomkov iz Cankarjevih
del. K sklepu pa je spregovoril v imenu novo ustanovljene Ljudske knjižnice tov. Cazafura. Udeležba pri krožku je bila tako velika, kot še nikdar doslej.
*:
V	dvorani ljudskega odra se je vršila dne 8. februarja Prešernova proslava. Tovariš Dodič je podal življenjepis našega pesnika, vmes so tudi peli in deklamirali Prešernove pesmi tolminski pevci in pevke, dijaki in dijakinje ter pevski zbor.
To bi bila nekako slika tega, kar so na Tolminskem napravili v okviru »drugega tedna naše knjige«.
Toda prosvetno delo v Tolminu ni omejeno samo na en teden, temveč je dejavnost na tem polju stalna in ima toliko tednov, kolikor tednov ima leto.
V	zadnjem času so se pri nas precej zagrizli v priprave za kulturno-umetniški nastop. Eni so delali ljudski oder, drugi so se učili vlog za igro. Plod tega dela je danes pri nas oder, kakršnega ni na Slovenskem Primorju. Tovariši Šavli Rajko, Logar Viktor, Čermelj Albin in Kovačič Stanko so bili neumorni udarniški graditelji tega našega odra, ki je danes ponos nas in kjer bomo spoznavali globoke prave resnice življenja.
Za otvoritveno predstavo so izbrali
predstava je bila uprizorjena simbolično s prisrčno slavnostjo, ki je obsegala govor o Ivanu Cankarju, nekaj pesmi in točk pevskega zbora in orkestra ter igro »Kralj na Betajnovi«,
Igralci so podajali odlično; njihova igra je bila brez dvoma odraz temeljitega študija in razumevanja vsebine Cankarjevih del. Boljšega Cankarjevega Kan-torja kakor tov. Štrbenk, boljšega Maksa kakor tov. Klanjšek Viktorja in narav-nejšega župnika kakor tov. Savnik Bojana si niso mogli izbrati. Francka — Carli Ruža in Bernot — Mavser Ivan, sta odlično odigrala svoji vlogi. Nesrečno Nino je podala Filli Marta z vso naravnostjo. Tudi vsa ostala zasedba je bila dobra.
Ljudstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je sledilo igri z razumevanjem. Nagradilo je igralce z navdušenim ploskanjem.
To je kratki opis dela tolminskega ljudstva na polju prosvete. Ljudstvo se vzgaja, šola, dviga svoje umetniške vrli-
ma otvoruveno preuaictvu su ituiai*. vzgaja,	----------
igro znanilca naših dni, pisatelja Cankar- ne, ker ve, da s tem utrjuje svoje ustvarja »Kralj na Betajnovi« in s tem simbo- [ jalne sile, s katerimi gradi svojo domo-lično prikazali pot novemu odru. Prva vino, Titovo Jugoslavijo.

NADALJEVALNA ŠOLA ZA KMEČKO MLADINO V TOLMINU
Že od osvobojenja sem se je na | dina i/^ Zatolmina, ki se je vpisala Tolminskem čutila potreba ustanoviti	“	“
šolo, ki naj bi zajela kmetsko mladino, da bi zimske večere izkoristila
U
v Tolminu iivont/.Kuiu, nadaljevalna šola za kmetsko mladino.
šola ni strokovna, ker ima namen razširjati in izpopolnjevati znanje iz osnovne šole, usmerjati pouk za razumevanje kmetskega gospodarstva
tór.-rr-
V	,	penjen, je,p,rfS«mkmel.k, mW1;
iffif
j ; ■ m - r '
IIIClIJtšlAt» jv, p» v,v. »	--------- ------
ni Tolmina in bližnjih vasi v starosti od 14 leta naprej. .
V šolo se je vpisalo m redno obiskuje pouk 53 mladincev in mladink. Kakor povsod, tudi tu prednjači mla-
100%. Pouk je za prijavljence obvezen in se vrši 4 krat po štiri ure tedensko v večernih urah.
Pouk se vrši po predpisanem učnem načrtu in obsega poleg nacionalne skupine (slovenščine, zemljepis-ja, zgodovine z državoznanstvom) še računstvo s knjigovodstvom, kmetijstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, živino-zdravstvo, politična in kmet. ekonomija, petje in vzgojeslovje. Na šoli poučujejo poleg celokupnega osnovnošolskega učiteljskega zbora še 2 profesorja in trije kmetijski strokovnjaki.
Z rednim obiskom, vzorno disciplino in z velikim zanimanjem za pouk, dokazuje obiskujoča mladina, da se v polni meri zaveda bodočih nalog in se zanje tako najtemeljitejše usposablja.
? •
1
II
' ■ I
ilrx.
!*,<»*? lo, iwi	Kč*
i).	>
! vw* i» «.•mmim.ù r m. » i3u, Z,/™ 7'j£ - /$< s»
<■. t-òlw « : r<.v »1« j» r »{»	:•• !•	h-. v»<>d,'>81Jb •;<::* (><•«::* <Ji	•
,r .7/
OTVORITEV GLASBENE ŠOLE V POSTOJNI
- i V ^	.
i tun * •> '»■i.' 4
TivM !
, !<	,!>< !* I»"«' Al laflu Is
U « «l^i «4- J V I- *-!«•'- ; '	“
' .	v,t,■1,1,	I* ■( ■' ■ « -«■»><>'> »11« <-uu)luuuii:
; k,,š> <f*
Prva stran originala.
* V dvorani prosvetnega doma v Postojni je bila slovesna otvoritev glasbene šole. Slovesnost je otvoril tov. Henrik Paternost, predstavnik novega zavoda, s pozdravom zastopnikom oblasti, Poverjeništvu PNOO, Okr. INOO, mestnemu NOO, in množičnim organizacijam. Nato je v kratkih potezah orisal zastopnik in glasbeni referent Poverjeništva PNOO v Ajdovščini pomen in namen glasbene šole, ki teži za tem, da nudi priliko čim s širšim množicam za pouk v glasbi, ki naj dvigne ljudsko glasbeno kulturo, ihra.fc« , Glasbena šola v Postojni je četrta v V 'm Slovenskem Primorju. V Trstu in Go-i.: ! rici sta obstojali glasbeni šoli že prej, | uničili pa so jih fašisti in sta bili se-m daj obnovljeni. V Idriji in Postojni ^ I pa so na novo ustanovljene, kljub te-Ižavam, ki jih ima naša oblast, ne le •’* obnovo, ami^ak tudi z nojvo gradit-
*•
vijo. Pomagati si moramo sami. Strokovni kadri morajo izbirati in usposabljati iz naših lastnih vrst nove kadre. Nadalje je tovariš apeliral na množično organizacijo, ki naj moralno in če treba tudi gmotno podpre nadarjeno mladino. Ob koncu govora je mešani pevski zbor pod vodstvom tov. Paternosta zapel Premrlo-vo »Zdravico«, Kozinovo »Hej tovariši« in himno »Hej Slovani«. Slovesnosti se je udeležila mladina ljudske šole in gimnazije s svojimi učitelji, profesorji in starši. Prečrtana je bila tudi brzojavka glasbene šole v Celju, ki čestita k otvoritvi šole, na katero je ponosna vsa Postojna.
Zvečer se je v dvorani vršil koncert tamkajšnjega pevskega zbora. Na programu so bile narodne, partizanske in umetne pesmi ter pesem U, Vrabca »Udar na udar«, ki je naj-
sodobnejša pesem, v Postojni prvič izvedena. Najlepše je zbor zapel »Barčico« v Vrabčevi priredbi, Švabovo »Še ena«, moški zbor Ferjančiča »Sijaj sončece« in nakazal dobro interpretacijo v šaljivi narodni »God-čevska« v Maroltovi priredbi; ni pa ta pesem bila še izdelana. Najboljši je ženski zbor, ki je skoraj perfektno zapel Lattnerjevo »Tiho je legel mrak« in Tomčev »Venček narodnih«. Učinkovale so partizanske pesmi, predvsem pa Vrabčeva »Udar na udar«.
Zbor se je od svojega zadnjega nastopa v radiu, dne 13. decembra prejšnjega leta znatno izboljšal. Moškemu zboru manjkajo glasovi, zlasti v prvem in drugem tenorju, bas je najboljši. Boljše zveni mešani zbor. Pevci bi morali poznati vsaj osnovne pojme tehnike, da bi delo hitreje in učinkoviteje šlo od rok. Vendar je zbor lahko vesel svojega dela in uspelega koncerta. Ako bo volje za delo, uspeh ne bo izostal. I. S.
PROSVETNI SVET V PRESTRANKU IN NJEGOVO DELO
Prosvetni svet — Prestranek je na najbolj svečan način proslavil obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Tovariš učitelj je orisal njegovo življenje ter izčrpno prikazal njegovo delovanje in ustvarjanje. Temu so sledile recitacije; »Uvod h krstu pri Savici«, »Zdravljica«, »0, Vrba«, ter »Nezakonska mati«. Prav lepo pa je uspela uprizoritev »Pesem od lepe Vide«.
Moški pevski zbor iz Slavine in pa mešani iz Selc, Slavine in Koč s^a lepo zapela:	»Mravljico«, »Strunam« ter
»Kam?«
Ljudstvo je bilo s tem pestrim sporedom zadovoljno. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba številna (prišlo je okrog 350 oseb).
Tako je naše ljudstvo proslavilo slovenski kulturni praznik. Vera iz žej
Naloge KLO-iev pri ustanavlianiu krajevnih državnih gospodarskih podjelij
Les
je treba načrtno uporabljati
Splošni zakon o ljudskih odborih nalaga ljudskim odborom dalekosežno go-spodarsko-politično delo, ki odgovarja naši novi gospodarski stvarnosti, stvarnosti, ki omogoča ljudskim množicam neposredno udeležbo pri reševanju gospodarskih vprašanj, tako njihovega vsakodnevnega življenja kot tudi pri izvajanju gospodarskega načrta.
Ljudskim odborom je preko njihovih lokalnih gospodarskih podjetij omogočeno, da primejo gospodarstvo svoje uprav-no-teritorialne enote kar najkrepkeje v svoje roke in da ga uravnavajo v splošen dobrobit, v dosledno izpolnitev našega gospodarskega načrta. S tem in takim delom bodo ljudski odbori doprinesli odločilen delež k ustvaritvi in dvigu občeijudske blaginje.
Zato je treba lokalnim gospodarskim podjetjem, ki jih ustanavljajo ljudski odbori, posvetiti kar največ pažnje. Ker so lokalna gospodarska podjetja v glavnem usmerjena na področje neposredne potrošnje, jim je pripisovati velik pomen pri dviganju splošnega življenjskega standarda.
Vendar pa vidimo, da nimajo pri ustanavljanju lokalnih gospodarskih po4-jetij vsi ljudski odbori pravilnega pogleda, katera podjetja so najbolj potrebna in katera jim bodo v njihovem prizadevanju, čimprej in čim bolj dvigniti življenjski standard, največ koristila. Tako moramo ugotavljati, da so nekateri ljudski odbori naklonjeni ustanavljanju n. pr. gostilniških obratov, ker si od te vrste podjetij obljubujejo največ dohodkov.
Taki in podobni primeri izpričujejo, da ti ljudski odbori še niso dojeli naše nove gospodarske stvarnosti, ki gradi ljudsko blaginjo na zdravih in trdnih temeljih. Pri ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij nas ne sme voditi navlaka kapitalistične miselnosti, ki špekulira le za čim večjim dobičkom, marveč miselnost naših delovnih množic, kako čimprej in čim boljše zadovoljiti osnovne ljudske potrebe, kot so na primer potrebe po vodi, hrani, obleki, razsvetljavi, stanovanju, orodju, prometnih poteh in sredstvih ter podobnem.
Veliko grešijo nekateri ljudski odbori, ko ustanavljajo lokalna gospodarska pod-
V vseh obratih In revirjih gozdne uprave in lesne industrije Skle v Postojni so se le prepogosto pojavljale med delavstvom in nameščenci neke nezdrave tendence. V čem so se kazale?
Medtem ko je delavstvo v vseh ostalih naših tovarnah proučevalo in postavljalo delovne norme že od julija lani dalje, je bil med delavci in nameščenci v vseh obratih Sicle, razen žage v Belskem, kot osnovni predmet tendenca za povišanje plač. Zanimivo je bilo zlasti dejstvo, da je ta pojav objel najširše oblike prav v času, ko smo povsod pristopili k uresničenju sklepov IV. plenuma Centralnega odbora enotnih sindikatov. To je med sindikalisti povsod drugje zbudilo pozornost in povečanje pažnje razmeram v Sicli.
Nezdrav; pojavi so se najprej pojavili med nameščenci, ki so pričeli drug drugega predlagati za zvišanje plače kar za dva in še več tisoč mesečno, nato pa še delavcem. V spremstvu tega se je pojavila tudi težnja, da si nameščenci osnujejo svojo sindikalno podružnico, ki na£ bj jim omogočala prodor nezdravih tendenc. V ta namen so sami nameščenci skupno s pomočnikom upravnika sklicali sestanek nameščencev, ne da bi o tem obvestili sindikalno podružnico in pričeli s predlaganjem povišanja plač.
Ker je nekaj dni prej odšel bivši upravnik na novo službeno mesto, je nameščenec Lunder predlagal za upravnika dotedanjega pomočnika upravnika tov. Antona Mrška in mu takoj predlagal plačo upravnika 17.500 lir. Takoj nato pa je tov. Mršek predlagal povišanje plače Lundru in drugim nameščencem. Skratka, vse je Izgledalo tako, kot bi se bili Prei v gostilni domenili, kako bodo uredili plače med seboj. Iz tega pa je jasno razvidno, da se ni nihče izmed prizadetih seznanil z uredbami naših ljudskih oblasti niti toliko, da bi vedel, da upravnika lahko imenuje samo PPNOO z odobritvijo VUJA in da mu PPNOO tudi določi plačo. Upravnik pa mora biti potem tudi odgovoren, da zna pravilno odmerjati plače sporazumno z obrato-vodjl In sindikalno organizacijo, in sicer vsakemu delavcu ustrezajočo plačo. Vsega tega pa pri tem velikem gozdarskem in lesnoindustrijskem podjetju ni bilo. Šlo je celo tako daleč, da so enakovredni delavci pri enakih delih imeli drugačne plače v Postojni, drugačne v Št. Petru na Krasu, in drugačne na žagi v Belskem pri Postojni. To je izzvalo popolnoma upravičeno kritiko med delavci. Šli so pa še dalje. Tako je bil primer, da je moral delavec, ki nikakor ne more poznati dela nameščenke, predlagati na-meščenki Milki Abrahamsbeirg 1000 lir večjo plačo na mesec. Še bolj kričeč primer pa je bil, da tovarišu, ki je imel že nad pet let službe pri podjetju, niso priznali enake plače kot drugim pri istem delu z motivacijo, da je bil šele pred kratkim demobiliziran. To so znaki izrazitega razdiralnega dela, proti katerim je delavstvo nastopilo tako v sindikalni organizaciji kot v upravi.
Poglejmo pa sedaj še, kaj in kako je z delovnimi normami pri tem podjetju. Uprava se je zadovoljila s tem, da je razposlala okrožnico vsem svojim obratom za proučevanje norm dne 2. decembra 1946 in pozvala na sodelovanje vse delavce in nameščence. Dejstva pa, ugotovljena po točnih podatkih, govore, da
jetja brez potrebne priprave, brez zagotovitve osnovnih pogojev za njihov nadaljnji razvoj. Tako nekatera lokalna gospodarska podjetja že po svojem kratkem delovanju začnejo tožiti nad pomanjkanjem surovin, nad zastarelostjo svojih proizvodnih sredstev, ali začnejo iskati odjemalcev šele, ko se jim nagro-madi že velika zaloga proizvodov. Taki pojavi govorijo o nenačrtnem ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij. — Ustanovitev vsakega lokalnega gospodarskega podjetja mora biti zato temeljito premišljena in pripravljena.
Kako pripravimo ustanovitev lokalnega gospodarskega podjetja?
Predvsem razmotrimo vprašanja delovne sile, zlasti kvaliiicirane delovne sile, ki jo zahteva proizvodni proces, odnosno obrat predvidenega lokalnega gospodarskega podjetja. Obenem je rešiti yprašanje osnovnih sredstev, t. j. poslopij, strojev, orodja, zemljišča, ki jih podjetje potrebuje. Izračunati je treba višino obratnih sredstev, t. j. denarnih sredstev za surovine, mezde, plače, polizdelke, zalogo, da se omogoči nemoteni proizvodni proces, odn. obratovanje.
Naslednje vprašanje, ki ga moramo pri ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij temeljito rešiti, je nabava surovin. Prav v tem pogledu ljudski odbori mnogokrat občutno grešijo. Mnogokrat se ustanavljajo lokalna gospodarska podjetja, ne da bi se njihovi ustanovitelji predhodno zagotovili vir surovin. Na drugi strani se pa včasih pri ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij nezadostno obravnava vprašanje konzuma, t. j. komu in kam se bo razpečavalo proizvodno blago. Tako nastajajo včasih precejšnje zaloge proizvodov ki imajo za posledico prekomerno povečanje obratnih sredstev, s čimer se povzroča našemu gospodarstvu velika škoda. Zato je treba s prakso površnega reševanja vprašanja surovin in konzuma prekiniti. — Lokalna gospodarska podjetja je čim bolj približati izvorom njihovih surovin na eni in jih čim bolj vezati na kraj njihovega pretežnega konzuma na drugi strani.
Nadalje je pri ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij razmotriti, katere in kakšne razvojne možnosti obstajajo,
so delavci, čeprav se uprava za norme ni že prej pozanimala, stare norme zrušili in postavili sami nove norme s tem, da so zvišali produkcijo v letu 1946. v tovarni vezanih plošč v Št. Petru na Krasu za 15%.
Uprava in niti odbor sindikalne podružnice v Postojni nista bila toliko samostojna, da bi po normah, katere so ugotovili šele meseca decembra, čeprav so jih delavci s svojim delom že prej izvajali, začeli tudi delati. Tako je uprava, kakor tudi odbor sindikalno podružnice, čakal na odobritev norm s strani Izvršnega odbora Enotnih sindikatov za cono B. Ker je Izvršni odbor ES za cono B dal takoj svoje pripombe k pomanjkljivostim, ki so bile v tem, da so bile norme skupinske, namesto da bi se bile določile za vsakega posameznega delavca in za vsa različna dela, ne moremo tega tolmačiti drugače kot zavlačevanje vpo-stavitve organiziranega normiranega dela Za tem se skriva še kaj drugega; prvič, vidimo jasno tendenco po nepravičnem povišanju plač, drugič pa premajhno zanimanje za postavitev norm, tretjič, čakanja odobritve norm od' nekje drugje, da bi tako delavce odtrgali od osnovnega njihovega vprašanja in prikazovali norme kot neke kaprice drugih. Dobro, celo prav dobro vemo, v katerem grmu tiči v tem primeru zajec. Delavcem bo s postavljenimi normami, ko bodo te utrjenev možno preiti na akordno delo in tako do pravega zaslužka, vsakemu po njegovih sposobnostih in po njegovem delu. To pa ne gre v račun nekaterim, kj nikdar niso čutili z delavci, temveč so uživali polno zaupanje izkoriščevalca Windischgriitza in fašistov. Prav prt tem ugotavljanju je prišlo na dan, da so pri tem podjetju še vedno v službi ljudje, ki so bili po 12 let v službi podoficirjev in oficirjev, karabinjerjev in fašistov. Kako daleč »o od delavcev in od Jugoslavije, so nekateri nameščenci pokazali dne 15. decembra, ko je vse primorsko delovno ljudstvo delalo za zaključek tekmovanja »Priključitev JK k Jugoslaviji« in čeravno so tudi oni vedeli zn to delo že deset dni prej, so se kot nalašč na isti dan odpeljali v Trst. Tržačani pa so prav ta dan prišli na prostovoljno delo v Postojno In v Ilirsko Bistrico. Delavci v tovarni vezanih plošč v št. Petru na Krasu pa so prav ta dan, ko njih ni bilo, prekoračili normo na žagi za 108%, v tovarni vezanih plošč pa za 95%. To so živi primeri, ki jih naši delavci ne morejo pozabiti.
Tej upravi tudi ni bilo po volji, če je kdo upošteval tudi pripovedovanje povprečnega delavca, kar pomeni, da so se bali, da ne bj delavci kaj preveč povedali. Tudi načrta za leto 1947. ta uprava ni delala sporazumno z obratovodjo in .sindikalno organizacijo, temveč ga je napravila sama med štirimi stenami v pisarnah.
Vse te napake v pogledu delovnih norm, plač, odnosov med upravo in sindikalno podružnico so bile vzrok nezadovoljstva med delavstvom, kar je tlačilo njihovo iniciativo in produktivno sposobnost podjetja. Naša oblast je s pomočjo sindikata intervenirala, s tem da je odpoklicala upravo, napravila vrsto personalnih sprememb in vzpostavila zdrave odnose, ki so prvi pogoj za dober razvoj proizvodnje.
ali zagotavlja tehnična organizacija teh podjetij napredni način proizvodnje, čim nižje proizvodne stroške, ali obstajajo možnosti, da se proizvodnja ali obrat poveča, izboljša ali poceni. Razmotriti je tudi razvojne pogoje podjetij, ki temeljijo na zunanjih okoliščinah kot n. pr. občutno pomanjkanje določenega blaga, velika lokalna potreba in podobno.
Končno je treba ustanavljanje lokalnih gospodarskih podjetij pregledati tudi z vidika smotrnosti v smislu našega gospodarskega načrta. Ugotoviti je, ali so lokalna gospodarska podjetja v skladu z osnovnimi smernicami našega načrtnega gospodarstva.
Lokalne potrebe in osnovne smernice načrtnega gospodarstva morajo odločevati, katera vrsta lokalnih gospodarskih podjetij se naj ustanovi, ali se naj ustanovijo proizvodna, distributivna ali uslužna podjetja.
Za dosego višjega živ^enjskega standarda in za ustvaritev ljudske blaginje so nam predvsem potrebne nove gospodarske dobrine, ki nam jih daje proizvodnja v obliki svojih izdelkov. Zato so proizvodna podjetja tudi za ljudske odbore osnovna vrsta podjetij.
Prav v krajevnem merilu niso nič manj važna podjetja, ki se bavijo zgolj z distribucijo, kot so n. pr. državne trgovine, ki naj nudijo blago širokim potrošnikom s čim nižjimi posredniškimi stroški. Enako so tudi uslužna in gostinska podjetja, kot so n. pr. restavracije, hoteli, penzioni, zlasti v tujskoprometnih krajih, velikega pomena.
Vendar iz izkustev ugotavljamo, da ljudskim odborom ni vedno jasno, kje in katera podjetja se naj ustanovijo in kateri ljudski odbor naj jih kot operativni upravni vodja upravlja. V splošnem vidimo, da si okr. LO mnogokrat pritegujejo lokalna gospodarska podjetja kot n. pr. razne obrtniške delavnice in gostinske obrate, ki so izrazito krajevnega pomena, pod svojo upravo, namesto, da jih prepustijo v upravo pristojnih KLO. Kajti KLO, ki je n. pr. na krajevni obrtniški delavnici neposredno zainteresiran, bo nedvomno to lokalno gospodarsko podjetje uspešneje in bolje upravljal kot pa oddaljeni okr. LO.
Okr. LO naj obdržijo pod svojim operativnim upravnim vodstvom praviloma le ona lokalna gospodarska podjetja, ki so okrajnega ali večjega merila, za katera se zahteva višje tehnično vodstvo ali so v njih predvidene večje investicije. Nasproti temu pa naj KLO izvršujejo operativno upravno vodstvo nad lokalnimi gospodarskimi podjetji, ki so krajevnega in okoliškega značaja, predvsem nad obrati, ki se bavijo z distribucijo, kot so n. pr. trgovine, nad gostinskimi obrati in uslužnimi obrati, kot so n. pr. restavracije, hoteli, penzioni, brivnice, dalje nad podjetji drobne lokalne proizvodnje, kot so n. pr. pekarne, mizarske, mehanične in podobne delavnice.
Lokalna gospodarska podjetja, ki le* žijo na področju mest, kjer ni okrajev, pa naj bodo praviloma pod operativnim upravnim vodstvom MLO, ne glede ali gre za lokalna gospodarska podjetja krajevnega ali okrajnega merila. To je utemeljeno v tem, ker so lokalna gospodarska podjetja na področju mest po večini neposredno usmerjena na kritje mestnih potreb, a na drugi pa MLO potrebuje za kritje svojih potreb tudi večja sredstva.
Kot smo Že poudarili, je glavna naloga lokalnih gospodarskih podjetij kritje lokalnih potreb in dviganje življenjskih razmer kraja, mesta in okraja. Zato je treba, da so lokalna gospodarska podjetja, ki imajo za predmet kritje potreb široke potrošnje, v svojih proizvodih in uslugah čim cenejša, dejansko dostopna širokim ljudskim množicam vasi in mesta, kar mora veljati predvsem za komunalna podjetja v ožjem smislu, kot so vodovod in podobno. Višja donosnost se naj pokaže pri ostalih lokalnih gospodarskih podjetjih, ki proizvajajo predmete srednje in manjše potrošnje, predvsem prj podjetjih, ki se bavijo s proizvodnjo predmetov luksuznega značaja.
Zato je naloga tudi lokalnih gospodarskih podjetij, da delajo čim racionalnejše, a čim manjšimi proizvodnimi stroški. Da bo pa to doseženo, je treba, da vsa lokalna gospodarska podjetja uvedejo v svoje obratovanje norme. Tudi v lokalne državne trgovine naj sa uvedejo norme. Na drugi strani pa je treba preprečiti vsak blrokratični način uprave lokalnih gospodarskih podjetij; njih uprava odnosno vodstvo mora biti prilagojeno konkretnim potrebam podjatij. Vodstvo lokalnih gospodarskih podjetij mora pritegniti sindikalne organizacije svojih obratov k čira tesnejšemu sodelovanju, predvsem v pogledu izboljšanja delovne discipline, povečanja delovnih uspehov, zmanjšanje proizvodnih stroškov, pa tudi izboljšanja uprave in podobno.
Ena od prvih nalog lokalnih gospodarskih podjetij je, da svojo kapaciteto zajamejo v proizvodnem, odnosno delovnem načrtu, upoštevajoč lokalne potrebe in zahteve gospodarskega načrta. Proizvodna podjetja izdelajo proizvodni načrt, v katerem ugotovijo količino proizvodnje in njeno vrednost, potrebne surovine in pogonski material ter število in vrsto delovno sile. Neproizvodna podjetja pa sestavijo delovni načrt, ki obsega prtdvsem celokupni promet, celotne stroške in število zaposlenih delovnih moči.
Sele tako sestavljeni proizvodni, odnosno delovni načrt, pokaže pravo lica podjetij. Na taj podlagi je mogoče pravilno oceniti važnost posameznih podjetij za kritje lokalnih potreb.
Klemenčič Tone
Redkokdaj se zavedamo, kako tesno je naše življenje navezano na gozd. Ne samo, da nam gozd čuva klimo, nas varuje pred sušo, daje nam tudi les, ki nam je stalni spremljevalec skozi življenje. Ze primitivnega človeka je od zibke preko lesene bajte, sulic in loka vse do krste spremljal les. Dandanes pa si ne moremo zamisliti niti stanovanja, ne hiše, ne orodja,, ne industrije, ne prometa in prometnih naprav brez lesa. Ni je hiše, ki ne bi bila do polovice napolnjena z lesom; vrata, okna, strop in podi, pohištvo — vse je iz lesa. Toda tudi telefon je napeljan v hišo po lesenih drogovih, železnica drdra po lesenih pragovih, v vagonih in avtomobilih, povsod naletimo na les. Ta les je otipen, uporabljen je tehnično, tako da ni spremenil svoje strukture in nam je povsod očiten. Manj pa se zavedamo, da je tudi papir, na katerega pišemo, iz lesa, da se v les oblačimo, da nosimo gumbe iz plastičnih mas, pišemo z nalivnimi peresi, ki so iz takih mas, uporabljamo tisoč drobnih izdelkov iz bakelita. Vsem tem predmetom je podlaga les. Kemična industrija troši les v tisočih vajgonov letno. Lesni alkohol, ocetna kislina, aceton, razne smole, olja, terpentin, katrani, vse to so važne kemične surovine, nastale iz lesa.
Les postaja iz dneva v dan vse važnejša industrijska surovina, njegova uporaba vse večja. Posledica tega je, da se gozdovi krčijo^ da postajajo zaloge vse manjše, da je že cela vrsta držav v tem materialu tieficitna, da mora plačevati drage devize za oskrbo svojega stavbdn-stva, pohištvene, kemične, papirne in tekstilne industrije z njim. Zato je razumljivo, da polagajo povsod posebno pažnjo na potrošnjo lesa, na ohranitev in pravilno izkoriščanje gozdov. Gozdovi rastejo počasi, les pa se troši hitro, rast gozda ne more dohitevati potrošnje. Povsod zato iščejo nadomestna sredstva, vire, ki lahko na poedinih sektorjih, kjer les ni neogibno potreben, potrošnjo lesa nadomestijo z drugimi viri. Tak sektor, kjer je uporaba lesa najmanj smotrena, jo izrabljanje lesa za kurjavo. Naše peči in štedilniki so veliki potrošniki lesa in ga slabo izrabljajo. Kilogram lesa ima povprečno 3000 kalorij kurilne vrednosti, toda v naših pečeh in štedilnikih lahko koristno uporabimo povprečno samo dvanajst odstotkov kalorijske vrednosti drv. Kurjava z drvmi je zato draga. Celo Sovjetska zveza, ki razpolaga z neizmernimi in še nedotaknjenimi zalogami lesa, opozarja svoje državljane, naj z drvmi varčujejo, naj kurjavo z drvmi nadomeščajo z drugimi sredstvi, da se les ohrani sedanji in bodoči industriji kot surovina.
Kako je s potrošnjo drv pri nas? Naši predniki so drva neusmiljeno trošili. V tistih časih je bilo to tudi smotreno. Industrijsko se les nd izrabljal, krivenča-ste bukve, jelše in podobno drevje teh-•nično ni bilo uporabljivo, ne za stavbo, ne za pohištvo in ne za kolarska dela. Izvoznih poti iz gozda ni bilo, železnic tudi ne, uporaba takega lesa za kurjavo je bila tedaj na mestu. Dandanes pa nam Falersa predeluje celo odpadke lesa, ki so se poprej pokurili, v lesovinske plošče, ki po svojih fizikalnih in kemičnih lastnostih po kvaliteti prekašajo najbolj široko in ravno smrekovo desko. Tudi odpadki pri mizarstvu (oblanci) se danes lahko uporabijo za izdelavo stav-binskih plošč.
Slovenija sama potroši za kurjavo letno 1,700.000 prostorninskih metrov drv. Slovensko Primorje brez cone A potroši po grobi cenitvi 340.000 m*. Ali je po vsem, o čemer smo govorili poprej, gospodarsko upravičeno in smotrno, da toliko množino drv, iz katerih bi lahko izdelali kemične, surovine, oblačila, papir itd., pokurimo v naših štedilnikih in
Pred dnevi je ljudsko sodišče v Ljubljani Izreklo ostro, toda pravično obsodbo nad ponarejevalci denarja. S tem svojim ukrepom je ljudska oblast dokazala, da je dosledna v boju proti sovražnikom našega gospodarstva, ki sl ga delovne množice Jugoslavije grade.
Ob tem energičnem ukrepu ljudske oblasti moremo napraviti nekaj zaključkov tudi glede denarja v Slovenskem Primorju. Tudi pri nas je denar plod dela delovnih množic, ki s svojim požrtvovalnim, nesebičnim žrtvovanjem delovno sile dvigajo njegovo vrednost In imajo potem polno pravico, da to svojo vrednost tudi ščitijo proti vsakomur, ki bi jo 9 sabotažami skušal zmanjševati. Dobro so spomnimo, da Je ves špekulant-skl element na signal Iz tujino dvignil podtalno rovarjenje proti jugolirl, ki jo je izdala v oktobru 1945 Vojaška uprava Jugoslovanske armade, da zaščiti gospodarstvo delovnega ljudstva na področju, ki ji Je bilo zaupano v upravo. S tem je bilo jasno povedano vsemu svetu, da za bankrot italijanskega fašističnega denarnega diktata nikakor niso odgovorne naše delovne množice.
Na ta način je bilo našemu ljudstvu omogočeno, da postavi svoje gospodarstvo na trdne noge. Ljudstvo se je te svoje naloge dobro zavedalo in jo tudi dobro reševalo. Ne samo, da Je jugollra kot plačilno sredstvo dobila med ljudskimi množicami polno zaupanje, ampak njena plačilna moč so je Iz dneva v dan večala. To nam priča tudi ugotovitev Vojne uprave Jugoslovanske armade, ki so odraža v odredbi, v kateri Je rečeno, da je sorazmerje med bivšo italijansko liro in našo jugoliro Iško, da je treba za eno našo jugoliro dve metroliri. V tem se najjasneje odraža delovni napor na-
pečeh. Ta les je za kemično uporabo izgubljen. Kurjava z drvmi pomeni za na= veliko gospodarsko izgubo, za bodoče rodove pa prav nenadomestljivo izgubo.
Stremeti moramo zato za tem, da čim več drv nadomestimo z drugimi viri toplote. Prvi tak vir, ki nam je takoj pri roki, je lignit. Lignit je za industrijsko izrabo manjše važnosti, ima višjo kalorijsko vrednost kot les, se lahko v pravilno prirejenih pečeh bolje izrabi od lesa, kurjava z njim je cenejša, nižji so prevozni stroški in predvsem, zadosti ga je na razpolago. Vsaj za ogrevanje javnih ustanov in poslopij moramo takoj preiti na kurjavo z lignitom. Ta kurjava se bo tudi še izdatno pocenila, čim bo na razpolago briketiran lignit, pri katerem bodo prevozni stroški še izdatno nižji, kurilna vrednost pa višja.
Toda tudj lignit je važna surovina. Nadomestilo drv z lignitom je lahko samo začasen izhod. Vir, ki bi izdatno ?(>■ cenil kurjavo, nadomestil kuhanje in ogrevanje z drvmi, rešil naše kraške gozdove in zagotovil uspeh pogozdovanja, je električna energija. Električna energija mora čimprej nadomestiti kuhanje in ogrevanje z drvmi, ne samo v mestih in industrijskih centrih, temveč tudi na podeželju. Zato dajejo vsi načrtni organi posebno pažnjo elektrifikaciji. Elektrika nam ne bo dala samo razsvetljave in .pogonske sile za poljedelske stroje, temveč tudi nadomestek za drva. Ni pravilno zato, ako vasi ob napeljavanju električne energije mislijo samo na razsvetljavo in pogon radijskih aparatov. Ko planiramo elektrifikacijo, moramo misliti tudi na bodoče pogonske stroje za kmetijstvo, vodnjake itd. in na nadomestek za kurjavo z drvmi. Drva bodo imela vedno višjo vrednost, bodo v industriji vedno bolj iskana, zato moramo z njimi varčevati. Tako kuhanje kakor tudi ogrevanje z elektriko je že danes cenejše od kuhanja in ogrevanja z drvmi, samo električno kuhanje pa tudi cenejše od kuhanja s premogom. Ogrevanje z elektriko je danes sicer še dražje od ogrevanja s premogom, ker so male električne pečice neekonomčine, s tehnično izboljšavo pa bo postalo tudi električno ogrevanje cenejše kakor ogrevanje s premogom. Kratek račun nam bo to dokazal.
Uporabno kalorično vrednost prostor-ninskega metra drv lahko nadomestimo s približno 236 KWh električne energije. Pr] uporabi 1,700.000 m* drv letno potroši Slovenija za drva najmanj 510 milijonov dinarjev. Drva so pri tem zaračunana s ceno 300 dinarjev za prostor-ninski meter. Dejansko je cena višja, ker je treba računati še prevoz, žaganje, cepljenje itd. Toplotna energija.te količine drv bi bila lahko nadomeščena z okoli 400,000.000 KWh električne energije po ceni 1 dinar za KWh. Letni prihranek bi tedaj že po tem računu znašal 110 milijonov dinarjev. Električna energija tedaj že pri današnjem stanju naprav in tehničnem razvoju lahko ceneje nadomesti drva. Res je, da seče kmet drva v svojem gozdu, da jih seče sam in ne plača delavcev, ne voznikov, da tedaj računa, kakor da ga ne bi stala nič. Toda drva, ki bi jih prodal industriji, bi mu vendar prinesla več, kakor bi trošil za električno energijo, ki naj bi nadomestila drva.
K varčevanju z drvmi, k čuvanju naših gozdov moramo tedaj pristopiti čim prej. 2e v letošnjem letu naj bo zato naše vodilo, nadomestiti drva povsod, kjer je le mogoče, z lignitom in električno energijo, energično voditi elektrifikacijo podeželja in pravilno planirati električne vode, da se ne bo morda že čez leto izkazalo, da so bil vodi prešibko dimenzionirani, da no prenesejo obremenitve.	Premrov Branko
šega ljudstva, ki temelji na elementih socialističnega gospodarstva in ki je dejansko garant, da se dokončno likvidira roparska j>olitika imperialističnega bančnega in finančnega diktata.
Moč naše jugolire je mogoče v celoti oceniti jk> parih primernih cen na našem trgu oziroma na trgu, ki ga oskrbuje kapitalistični gospodarski ustroj v coni A. Tako *o pri nas cene mesu na debelo 118 lir za kilogram, na drobno za potrošnike pa 128 lir, v coni A pa so cene mesu 700 lir, — Surovo maslo stane pri nas prvovrstno 380 lir, drugovrstno pa 840 lir, v coni A pa je maslo P0 1100 lir. — Slanina domačih prašičev je pri nas po 180 do 190 lir, v conj A p« po 760 lir. — Za stot žaganih drv se pri nas plača 240 lir, v coni A ])n stot metrskih 750 lir. Kilogram jabolk ima Prl nas ceno 30 lir, v coni A pa od 90 do 120 lir. — Pr| nas je cena enemu kilogramu kruha 20 lir, v coni A pa od 70 do 90 lir.
Ko poznamo ceno na trgu, Je dobro pogledati še plače delavstva v obeh predelih. V coni A dobi kvalificiran delavec z vsemi draglnjskimi dokladami za ose;" ur dela 503 lire, pri nas pa od 340 do 870 lir. — V tem sorazmerju se potei" jasno odraža življenjska raven delovnega človeka pri nas oziroma v coni A.
Ko razumemo ta dejstva, ki jih dnevno srečujemo, potem lahko v celoti precenimo pomen našega boja za zaščito našega denarja in naših dobrin pred raznimi saboterji, špekulanti in oderuhi i" v celoti vemo, da je boj proti tem osnovna dolžnost vsakega izmed nas, ki zb'! ceniti delovne napore naših množic In k' točno ve, da je od teh naporov odvisna lepša bodočnost naše domovine.
Vzroki pomankljivega sodelovanja med upravo in sindikalno organizacijo v podjetju Sida
Mož iugolfre
ima temelje v našem delu
, Sitaa.^
----■
SAMAC-SARAJEVO
Mladina, kako si pripravljena
na teden za opremo naših brigad?
Stojimo neposredno pred Tednom na-sih brigad, ki bo od 23. februarja dalje. V tem tednu hoče naše ljudstvo s svojo množično podporo zagotoviti potrebno opremo vseh delovnih brigad, ki jih je sklenila naša mladina formirati in poslati na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. To‘je naš prvi odločni korak k uresničevanju našega delovnega načrta, korak, ki nas bo vodil preko požrtvovalnega dela, sa-moodpovedi in premagovanja naporov do zmage, ki bo za nas predstavljala dogra-lene tovarne, železnice, ki bo predpogoj aa dokončno ustvaritev socializma v naši državi.
Mladina Slovenije je dala iz svojih vrst *5.000 mladincev in mladink. Med temi ie 2500 mladine iz vzhodno-primorskega okrožja. Toda s to obvezo je napravljen šele prvi korak. Zato tudi mladina sama z Vso vnemo širom vsega našega okrožja 'avaja priprave za opremo brigad.
Naša mladina kot nosilec delovnega Poleta bo v tednu za opremo naših bri-žad znala v odločilni meri pomagati našim ženam, ki so sprejele nase odgovor-Do dolžnost, da opremijo svojo mladino Pred odhodom. Brez dvoma bo naša mladina pri samih nabiralnih akcijah znala jako živo zainteresirati naše množice, kakor je to uspela v mnogih prejšnjih akcijah. Vsakdo mora namreč dobro vedeti, da naša mladina ne odhaja na letovanje, ampak da odhaja v trdo kovačnico, kjer se klešejo ob premagovanju najtežjih delovnih naporov novi socialistični ljudje, kjer z največjo patriotičnostjo, z globokim prepričanjem v zmago utrjuje mla-
dina naše narodno-osvobodilne borbe, utrjuje domovino delovnega ljudstva Jugoslavije. Zato mora v te napore naša mladina poleg vsega svojega silnega delovnega elana stopiti dobro opremljena. Kakor je bila včasih dolžnost zaledja, da je preskrbovalo partizanske borce po ho-stah, ki so nam kovali svobodo, tako je danes dolžnost zaledja, da skrbi za graditelje našega novega socialističnega gospodarstva.
Še več! Naloga naše mladine je tudi, da bo znala na najhitrejši, najelastičnejši način skoncentrirati vse nabrane prispevke iz raznih vasi na središču, ker je od hitrosti te akcije v eliki meri odvisno, kako bodo dohodki akcije uporabljeni pri opremi brigad.
Poleg tega mora naša mladina v tem tednu vnesti med vse naše množice zavest, da danes stopamo v odločilne spopade na gospodarskem področju, da danes kujemo dejansko novo gospodarstvo Jugoslavije in da bo prodor na tej_ fronti tem uspešnejši, tem zmagovitejši, čim bolj strnjene, odločne in nepopustljive bodo v borbi vse naše množice. Boj za uresničitev našega načrta mora biti ena sama, nepretrgana veriga naših zmag, ki bodo dokončno strle vse, ki bi naše zmage radi ovirali. Iztrebljeni morajo biti izkoriščevalci.
Te naloge stoje pred nami. Mladina, kako si pripravljena nanje in kako si znala okrog svoje delavnosti in požrtvovalnosti zbrati ljudi iz vsega svojega okolja, to bo moral dokazati Teden naših brigad.
Kaša glavna današnja naloga - oprema mladinskih brigad
Delavci, delavke, rudarji, mehaniki, '‘aša mladina se odpravlja na gradnjo Pfoge Šamac—Sarajevo. Mi dobro vemo, ^a je našim tovarnam treba rud in pre-mpga, da je treba nafte, da je treba električne energije. Mladina si je zadala nalogo, da nam napravi pot do naših rudnih ležišč, odkoder bomo zalagali naše tovarne in naša podjetja in si s tem zagotovili izvedbo naših produkcijskih pla-Dov. To se pravi, da je mladina sklenila ramo ob rami stopati z nami v delovnih Daporih za zgraditev nove socialistične ... . ..................
Gradnja opornikov je pokazala, da se 1® naša mladina v Brčkem strokovno Usposobila. V Samcu bomo vzgojili nove strokovnjake.
Jugoslavije. V teh naporih jo mora podpirati vse delovno ljudstvo. Žene so v pripravah na mednarodni ženski dan prevzele velikansko nalogo, dostojno naših žena-herojev, da vodijo akcijo za opremo naših brigad. Naši kmetje so sklenili, da od svojih zalog žrtvujejo za naše brigade. Naša inteligenca je prevzela vodstvo cele vrste kulturno-prosvetnih in strokovnih tečajev, v katerih usposablja mladino za težko in odgovorno delo pri gradnji proge. Delavstvo pa je sklenilo, da s svojim prostovoljnim delom prispeva v tej najširši akciji. V ta namen se v vseh podjetjih po našem okrožju organizirajo delavske agitke, na katerih se delavci seznanjajo z nalogo, ki jo je prevzela mladina z graditvijo proge Šamac— Sarajevo in z njenim velikanskim pomenom za ves bodoči razvoj gospodarstva v Jugoslaviji. Na teh agitkah, ki so polne življenja, prihajajo do izraza obveznosti naših delavcev, ki nočejo zaostajati v nobenem delovnem naporu za ustvaritev socializma, ampak hočejo doprinesti svoj levji delež.
Te agitke morajo biti predmet našega osnovnega množičnega dela v pripravah na Teden naših brigad po vseh podjetjih. Posnemajmo idrijske rudarje, posnemajmo delavce žage Rizzatto in na stotine drugih delavcev, ki se odzovejo vsakemu klicu domovine in ki v svojem žrtvovanju poznajo en sam cilj, zmago na fronti ustvaritve socializma v Jugoslaviji. Zmaga na tej fronti je zmaga vsega delavstva, je zmaga vsega delovnega ljudstva sploh.
Zato je naša jutrišnja naloga nas vseh delavcev, kmetov, žena, inteligentov in mladine, da žrtvujemo vse za opremo naših brigad. Zmaga na fronti dela pomeni dokončen poraz vseh izkoriščevalskih klik, vseh mednarodnih agentur imperializma, ki bi kakor koli še hotelo slabiti našo Jugoslavijo.
ŽENE V SLOVENSKEM PRIMORJU BODO BISTVENO PRIPOMOGLE PRI OPREMI BRIGAD ZA SAMAC-SARAJEVO
Ne samo mladina, ampak tudi žene 10 pokazale polno zanimanja in skrbi, la bodo odšle delovne mladinske bri-lade na gradnjo proge Šamac—Sarajevo čim bolj pripravljene in dobro oprem-jene-
V vipavskem in herpeljskem okraju ho-lijo žene tudi na mladinske sestanke, rier skupno z mladino razpravljajo o ude-e^bi mladine pri gradnji proge. Poleg eSa pa se žene kot vsa mladina pri-■lravljajo na »teden naših brigad«, ki »o od 23. do 1. marca. V tem tednu bo-o vse žene pristopile k množični na-dralni akciji. Pobirale bodo prostovoljne >rispevke v lirah in hrani. Hrano bodo podale zadrugi, z izkupičkom pa se bo-^ opremile brigade.
Mladina vasi Golac v herpeljskem dcraju, ki si je postavila obvezo, kaj bo Nabrala v tednu od 23. februarja do 1. '"arca. K nabiralni akciji je že pristopila, .° izvedla in zadano obvezo prekoračila. sl° tako veliko zanimanja je pokazala '"ladina v Slapch, Rodiku, Socerbi, Ma-lavunu in Kastelcu, kjer sta povsod pri-riopili k delu mladinska in AFŽ orga-"jsacija skupno. Za celoten herpeljski "kraj je bilo za vse tri izmene določeno mladine, katera naj bi odšla na grad-
Tudi v H. Bistriškem okraju mladina dnevno na vsakem sestanku razpravlja predvsem o progi šamac—Sarajevo, Vsi dijaki gimnazije v II. Bistrici so enoglasno sklenili, da bodo šli vsi brez izjeme, in to kdor je star nad 16 let, v počitnicah na gradnjo nove mladinske proge. Tudi v vaseh Šmarje, Dolenji Zemun, v Pasjeku, Vrbicah, Kozjanah in v vseh Brkinih se mladina živo zanima in pripravlja da gre na gradnjo proge. Sko-ro povsod so si že tudi tu na mladinskih sestankih skupno z ženami zadali obveze, kaj bodo nabrali za opremo brigad.
V vipavskem okraju so žene po vseh vaseh postavile odgovorne za nabiralno akcijo v tem tednu. Vasi Sv. Križ, Vipava, Črniče in Budanje pa so se prostovoljno prijavile, da bodo naredile zastave, katere bodo podarile prvi brigadi, ki bo odšla na delo v Šamac, da pomaga s svojimi močmi pri uresničenju petletnega načrt».
Od 1. marca do 8, marca je med ženami organiziran teden 8, marca. V tem tednu bodo vse žene v glavnem prostovoljno šivale delovne obleke za mladinske brigade. Za zaključek tedna, to je 8 marca bodo žene proslavile z raznimi
miauine, Katera naj oi ou»ia n« s*-- —	-— r-------	,
proge. Toda do danes se je že samo ■ kulturnimi prireditvami, tako da ne do prvo brigado prostovoljno prijavilo izključno le mednarodni praznik žena, mladincev in mladink.	1 amPak splošno ljudski praznik.

Mladinski aktivi na vaseh naj tekmujejo med seboj, kateri dal več brigadirjev za Šamac—Sarajevo. Gradnja proge ie veličastno delo naše mladine za izvedbo petletnega gospodarskega načrta.
Na progi Brčko—Banoviči jc stekla prva lokomotiva. Prav tako bo letos stekla iz Samca v Sarajevo, ker to hoče mladina jugoslovanskih narodov in bo vložila vse svoje sile, da bo naloga uresničena.
ŽENE $0 RAZUMELE SVOJO NALOGO PRI URESNIČEVANJU DELOVNEGA NAČRTA
V pripravah na mednarodni ženski praznik bodo opremile z množično nabiralno akcijo naše
mladinske brigade
Vse demokratične žene sveta, ki so se organizirale v močno federacijo, da tudi one bistveno doprinesejo k ustvaritvi in utrjevanju svetovnega miru, so proglasile 8. marec za Dan žena.
Žene v Slovenskem Primorju se pripravljajo na 8. marec kot na velik deloven dan naših žena, ki so prevzele nase velike naloge za uresničitev delovnega načrta. Njihova naloga je, da bodo čim aktivnejše sodelovale pri opremitvi mladinskih brigad. Zato so podvzele množično nabiralno akcijo in jo bodo tudi izvedle v Tednu naših brigad in s tem storile temeljito pripravo na 8. marec, ko bodo polagale obračun za svoje delo.
Kakor so se žene v celoti vključile v borbo za svobodo, kjer so pokazale neizčrpno požrtvovalnost, prav v isti meri so se vključile žene v delo za uresničenje našega petletnega načrta. Ni treba poudarjati, kako in kaj mislijo naše žene delati. Vemo samo to, da jim lahko zaupamo in jih pri tem podpremo. V delu za obnovo ni bil redek primer, da so naše žene vozile kamenje, odstranjevale ruševine in vršile slična dela. Gospodarski razvoj in izvedba petletnega gospodarskega načrta pa zahteva nekaj, kjer žene neposredno ne bodo morale biti prisotne. Gospodarski načrt zahteva silne gradnje, železnice, tovarne, ceste in še celo vrsto drugih velikih del. Naše žene, ki so skrbno sodelovale pri obnovi, vedo danes popolnoma določeno, kakšna je pot gospodarskega razvoja in kaj je njih naloga.
Šamac—Sarajevo, izgradnja nove industrijske železnice, ki jo bo gradila letos naša mladina, je prvi pristop na izvedbo petletke. Nad 200 km dolgo progo bomo zgradili tako, da se bo naša industrija obogatila. Žene, matere naše mladine, to vedo, zato bodo poslale svoje hčere in sinove na progo, kajti prav mladinci in mladinke bodo izvojevali veliko gospodarsko zmago naši državi. Borba za uresničenje načrta je v bistvu vojna, kjer mora ves narod in prav tako žene žrtvovati vse svoje sile, da dosežemo zmago. Naše žene, ki so v času domovinske vojne storile vse za zmago, žrtvovale ogromno, tudi danes vedo, da morajo storiti vse, kar je v njihovih močeh, da do-bojujemo uspešno gospodarsko vojno.
Mladina, mladinci in mladinke bodo odšli kamor jih kliče Tito, narod in domovina, vseeno kdo izmed njih, ker so vsi isto. Žene so ponosne, da bodo njih sinovi in hčere ustvarjali jutrišnjo blagostanje in procvit naše republike.
Naše žene, naše matere razumejo, kaj je njihova naloga pri tem velikem delu. Strnjene okoli svoje organizacije so prevzele velike obveznosti v zvezi z gradnjo železnice Šamac—Sarajevo. V čem obstojijo njih obveznosti?
Mladina bo šla in se že zbira, toda naše žene bodo poskrbele, da bo odšla dobro opremljena in oskrbljena z vsem potrebnim Mladinske brigade bodo odšle v kar največji meri popolne. Preskrbljene bodo z obleko, perilom in orodjem, kar je za delo nuino potrebno. V ta namen bodo žene v Tednu naših brigad po-kreniL široko akcijo. Ta akciia bo slična onim, ko so naše žene zbirale hrano in potrebščine za tržaške stavkujoče delavstvo v lanskem letu. Takrat so pokazale vso svojo ljubezen, da pomorejo delavstvu, zbirale so v jerbase in koše, nosile na zbiralne centre več ur daleč, predajale blago in nabrani živež z vzhičenjem vse srečne in prisrčne samo, da lahko pomagajo svojim bratom.
Tako so sklenile tudi sedaj, da bodo gtopile od hiše do hiše, od posameznika
do posameznika, do zadrug in organizacij. Nabirale bodo denar, živež, blago, perilo in potrebščine za brigadirje. Hrana se bo zbirala v centrih, ki jih žene same določijo, tam, kjer bo hrano možno najlaže prodati in zamenjati v denar. Posebno bodo pazile, da bodo stopile v dogovor z zadrugami, menzami in raznimi domovi, ki hrano potrebujejo. Sodelovati morajo prav vse žene, naj ne bo niti ene, ki bi ob koncu tedna morala priznati, da je stala izven priprav za opremo naše mladine, torej izven priprav za 8. marec.
Ves teden se morajo naše misli, posebno pa delo, usmeriti v en sam cilj: Naše brigade morajo biti opremljene. Mobilizirati je treba vse sile, naj ne bo sestanka ali pomenka, ki bi se od te naše osrednje naloge oddaljil, in prepričani smo, ker imamo že podane dokaze, da se bo naloga z ljubeznijo in zavestjo izvršila.
Že skoraj mesec dni so žene z akcijo seznanjene in so se medsebojno pomenile, kako jo bodo najbolje izvedle. V načrt spada nabiranje, šivanje, pletenje. Posamezni primeri nam pričajo, s kakšno ljubeznijo so se ženske vključile v delo. V vseh okrajih so se vršile konference, na katerih so žene poročale o svojih pripravah. Mati iz Slapa je pripovedovala: »Lani sem poslala sina, letos bo šla hčer-
ka na progo. Ker vem, da je to za našo mladino najboljše vzgajališče, sem letos prevzela organizacijo priprav. Priredile smo kulturno prireditev, ki je prinesla nekaj denarja. Vse to bo za mladino. Naša vas je revna, toda vsaka hiša bo nekaj žrtvovala.« Druga mati iz Hruševja je rekla nekam žalostno: »Pri nas ne bomo zbrale tisočev, tudi nekaj kvintalov živeža ne, ker nimamo. Sklenile pa smo, da bom spletle za našo mladino nogavice. Vsaka hiša je dala volno in zdaj bomo pletle do konca 8. marca in če bo potrebno, še delj.« Na okrajni konferenci v Ajdovščini so žene iz Črnič, Budanj, Ajdovščine in Podrage sprejele obveznost, da bodo poleg vsega drugega zbiranja izdelale za brigado zastavo. Naše žene bodo izpolnile veliko nalogo, kar pomeni, da so se v celoti vključile v gospodarski načrt federativne ljudske republike Slovenije.
In če žene vedo, in fo vedo popolnoma jasno, da pomeni njih delo ustvarjanje silnega gospodarskega poleta države, bodo storile vse, bodo v Tednu naših brigad pokazale svojo ljubezen in globoko zavest s tem, da v celoti izpolnijo svoje naloge in opremijo mlade delovne heroje, ki bodo v Samcu in Sarajevu kovali našo jutrišnjo srečo.
Mladina v Golcu se pripravlja za Šamac—Sarajevo
Vas Golac je prav na meji hrvaške Istre. Mladina je organizirana že od 1944 leta in je za časa borbe precej aktivno delala. V pričetku lanskega leta pa se je organizacija mladine zelo poslabšala. Od 45 mladine je na sestanke prihajalo komaj 10 do 15 mladink, vsi mladinci so izostajali od sestankov, ker so bili presuhopar-ni, obravnavalo se je vedno eno in isto: Politični položaj — bodoče delo — kritika ter slučajnosti. Popolnoma se je puščalo ob strani vprašanje vzgoje mladine, in prav nikdar se ni jxnsveèala pažnja izboljšanju gospodarskega stanja na vasi. Godile so se razne nepravilnosti, zdelo se je, da je mladina zatajila svojo moč in pozabila na svojo dolžnost.
V zadnjem trimesečnem tekmovanju »Za priključitev» se je mladinska organizacija zelo izboljšala. Takoj, ko se je v vasi pričela šola, je sekretarjat mladine skupno z učiteljico organiziral večerni tečaj. Spočetka se je tečaja udeleževalo zelo malo mladine. Organizirali so tudi čitalne krožke, kjer so kot prvo knjigo citali »Kako se je kalilo jeklo», jKileg tega so organizirali pevski zbor, dramatski krožek ter študijske krožke, kjer so skupno z vsem prebivalstvom študirali zakon o ljudskih odborih in še razne druge brošure. Vse to je mladino zelo privabilo k sodelovanju, tako da se sedaj polnoštevilno udeležuje bodisi sestankov ali pa raznih drugih študijskih krožkov. Sedaj tudi mladinski sestanki niso suhoparni, na njih obravnavajo kako bodo že na njih obravnavajo, kako bodo v vas čimprej napeljali elektriko, zgradili nov vodovod, kar je v gospodarskem načrtu za leto 1947.
Zlasti se z vso vnemo pripravljajo na gradnjo mladinske proge Šamac— Sarajevo. Obvezali so se, da bo v vseh treh zmenah sodelovala vsa mladina, ki je zn delo sposobna, samo za prvo zmeno se je že javilo 20 mladincev in mladink. Da bi vsi sode-
lovali pri organizaciji delovnih brigad, so imeli «kupni setanek z AFŽ, kjer so se obvezali, da bodo v tednu »Ža delovne brigade« dali 30 kg moke, 2 kg masti, 30 kg suhega mesa, 15 jajc, v denarju 500 lir ter sešili 15 oblek za brigadirje. Vse to so se obvezali kljub temu, da je vas zelo pasivna.
Tudi starši sedaj vse drugače gledajo na mladinsko organizacijo, svoje sinove in hčerke sami pošiljajo na sestanke. Mladina je zastopana v raznih komisijah, v tekmovalni, davčni, v SIATJ odboru, z AFŽ pa delajo vse skupno, na množičnih sestankih vse večje naloge zaupajo mladini.
Tako je v vasi Golac mladinska organizacija dobila ugleda pri ljudeh ter je vsa mladina začela aktivno sodelovati v ZAMJK. Vas je lahko zgled vsem vasem v okraju Herpelje—Kozina.	Kacin Zlatka
MLADINA IZ TOPOLOVCA BO DALA 15 BRIGADIRJEV ZA ŠAMAC—SARAJEVO
Mladina 1« Topolovca hoče s plesje-nitim tekmovanjem doseči čim več uspehov na področju obnove in izgradnje naše dežele. Že lani se je veliko mladincev odzvalo v delavne brigade na mladinsko progo Brčko—Banoviči in na druge delovne akcije. Tudi letos noče zaostajati za ostalimi vasmi.
Aktiv ZAM.IK na Topolcu ki šteje &1 članov, je na svojem zadnjem sestanku sprejel sklep, da bo v tem letu poslal na mladinsko progo Šamac—Sarajevo 15 mladincev, ostala mladina se je pa obvezala, da bo kolektivno pomagala d nižinam pri delu na polju, da ne bodo poljska dela zaostajala.
Prav tako se je mladina obvezala, 4 bo sodelovala pri uresničevanin gospodarskega načrta na vasi: popravili bodo cesto ter okrepili in popravili elestrič-uo napeljavo.
Stran 6.
1 Fl Z KULTUR A |
FIZKULTURNO DRUŠTVO »RUDAR« NA DELU
Fizkulturno društvo »Rudar« v Idriji točno izpolnjuje svoj trimesečni tekmovalni načrt. Po lepih uspehih na Črnem vrhu in Vojskem so se člani udeležili smučarskih tekem v Livku, kjer so Vojskarji odnesli drugo in peto mesto, člani FD »Rudarja« pa tretje in četrto mesto. Proga na Livku je bila težka in je od tekmovalcev zahtevala mnogo izkušenj.
Šahovski turnir, katerega se je udeležilo 11 članov, je dobro uspel in je zasedel prvo mesto tov. Benkovič.
V	namizno-teniškem turnirju je sodelovalo 25 udeležencev. Med člani je zmagal tov. Veber Leopold, šolski nadzornik. Tov. Veber najde vedno nekoliko časa tudi za fizkulturno udejstvovanje, čeprav je v svojem in drugem delu eden najbolj zaposlenih uradnikov. Med mladino je zasedel prvo mesto Brlino Rudolf, dijak iz gimnazije, med mladinkami pa dijakinja Carpentieri Marija.
V	nedeljo, dne 2. februarja so bile na sporedu okrajne smučarske tekme v Gorah. Vreme je bilo sicer slabo, vendar se je k tekmovanju prijavilo 48 tekmoval cev ter je večji del teh tekmovalcev tekmovalo za fizkulturno značko.
Idrijshe žene bodo opremile mladino za Šamae—Sarajevo
Minuli teden smo imeli rajonske se-
, « »tanke na katerih smo poročali o delo-Rezultati tekmovanja so bili nasled- vanju Navzlic slabim potenj je bila kaT
Člani na 10 km tek: 1. Likar Jože, Vojsko, 1:01,31; 2. Gnezda Ivan, Vojsko, 1:01,44; 3. Kuštrin Nace, Vojsko, 1:06,35; 4. Lapajne Ludvik, Vojsko, 1:08,23; 5. Le-ber Leopold, Rudar, 1:12.36.
Mladinci na 3 km: 1. Tratnik Slavko, gimnazija, 20,02; 2. Menart Jože, Jel. vrh, 20,37; 3. Jurjavčič Ivan, Del. mlad., 20.59;
4.	Škerabot Rena, gimnazija, 21,00; 5. Poljanec Ivan, Del. mlad., 21,19.
Mladinke na 2 km: 1. Mrak Mira, Rudar, 21,58; 2. Felc Zdravka, Rudar, 26,31; 3. Svetličič Marinka, 27,16; 4. Permozer Lavra, gimnazija, 30,59; 5. Kuštrin Mira, gimnazija, 35, 29.
Pionirji do 15. leta, 2 km: 1. Rupnik Drago, gimnazija, 17,15; 2. Kertel Danilo, gimnazija, 17,22; 3. Erjavec Jože, Vojsko, 17,33; 4. Jurjavčič Ivan, ljud. šola, 18,32;
5.	Poljanec Cveto, gimnazija, 19,01.
Zaradi pozne ure ni bilo mogoče izvesti tekmovanja v smuku in slalomu ter se bodo ista vršila eno prihodnjih nedelj. Mladina iz Gor je za vse tekmovalce zbrala okoli 50 litrov mleka ter ga je
delila brezplačno.
PO KONČANEM ŠOLSKEM LETU BO ODŠLA MLADINSKA BRIGADA POSTOJNSKE GIMNAZIJE NA PROGO ŠAMAC—SARAJEVO
18. februarja je bila v Postojni III. konferenca srednješolske mladine iz Postojnske gimnazije. Mladina se je zbrala na konferenci predvsem zato, da pregleda delo in učne uspehe v prvi polovici šolskega leta in si zada smernice in naloge za nadaljnje delo pri zboljšanju učnih uspehov in izvenšolskem delovanju. Konferenco je vodil sekretarijat ZAMJK za gimnazijo ter so konferenci prisostvovali tudi nekateri tovariši profesorji in tovariš ravnatelj.
Tovariš Bogdan, predsednik sekreta-rijata ZAMJK, je podal poročilo o delu organizacije in o učnih uspehih. Učni uspehi so bili v prvem polletju precej slabi in to zlasti v nižjih razredih, in sicer zaradi tega, ker mladinska organizacija ni posvečala dovolj pažnje pionirski organizaciji na šoli. Deloma pa je na slab učni uspeh vplival tudi otežkočen položaj, v katerem so dijaki, ki se v šolo vozijo in na vožnji in poti do vlaka zamudijo precej časa. Je pa tudi nekaj takih dijakov, zlasti v VI. razredu, v katerem so predvsem dijaki iz Postojne same, ki iz malomarnega odnosa do učenja niso dosegli dobrih učnih uspehov. Na celotni gimnaziji je 38% slabo ocenjenih dijakov, a 3% je ostalo neocenjenih.
Sekretarijat ZAMJK gimnazije je pre vzel nalogo, da v dogovoru z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami po možnosti preskrbi dijakom, ki se vozijo od daleč, nekaj toplega ob prihodu v šolo. Poleg tega pa je sekretarijat dal obveznost, da bo mladinska organizacija nudila mnogo več pomoči pri učenju pionirski organizaciji. — Konferenca je obravnavala tudi vprašanje kulturno-prosvetnega dela in naglasila, da bodo morali kljub že lepim uspehom na tem področju posvečati več pažnje temu delu in pritegniti širši krog dijakov v dramatske krožke, pevske zbore in recitacijske skupine.
V diskusiji po referatu o gospodarstvu v petletnem načrtu ter o največji delovni obveznosti, ki jo je dala mladina Jugoslavije, zgraditev proge Šamac—Sarajevo, pa so vsi dijaki, zlasti dijaki 7. in 8. razreda, z velikim navdušenjem dali obveznost, da se bodo udeležili te akcije. Da pa bodo to obveznost lahko izpolnili, bodo vložili vse sile za izboljšanje učnih uspehov, a poleg tega bodo že sedaj začeli delovati na tem, da bodo brigado čim bolje opremili. Vse to delo bodo vršili v duhu tekmovanja za III. kongres LMS.
Na koncu konference pa je sekretarijat gimnazije predal najboljšemu razredu, to je IV. razredu, prehodno tekmovalno zastavico ter obenem razdelil knjižne nagrade drugemu in tretjemu najboljšemu
razredu, to je osmemu in sedmemu razredu. — Kot najboljši učenki na celotni gimnaziji je podaril knjižno nagrado tovarišici Makarovič Vlasti iz IV. razreda, ki je imela same odlične ocene. Nagrajeni so bili tudi posamezni tovariši, ki so pokazali najboljše uspehe pri kulturno-prpsvetnem delu. — Konferenca je poslala Glavnemu odboru LMS resolucijo, v kateri je dijaška mladina postojnske gimnazije dala svoje obveznosti. V resoluciji je med drugim rečeno:
»Zbrani na HI. srednješolski konferenci, se dijaki gimnazije v Postojni zavedamo dolžnosti, ki se postavljajo pred nas. Zavedamo se, da naša domovina pri prehodu v načrtno izgradnjo potrebuje mnogo novih strokovnjakov, da bodo ti strokovnjaki morali zrasti iz naših vrst. V odgovor na novoletno poslanico maršala Tita in na proglas GO LMS smo rto današnji konferenci sprejeli sledeče sklepe:
Kot svojo glavno nalogo si bomo postavili izboljšanje učnega uspeha. Posvečali bomo večjo pažnjo učnim krožkom in stremeli bomo za tem, da se bo predvsem slabo ocenjenim dijakom nudilo največ pomoči. Razredni odbori bodo pretresli učni uspeh vsakega dijaka. Najboljšega dijaka iz vsakega razreda bomo nagradili s knjigo; kot merilo za najboljše ne bomo vzeli samo učni uspeh, ampak tudi pogoje in okoliščine, v katerih se dijak uči, ter pomoč, ki jo on nudi v učenju drugim. Med razredi bomo uvedli tekmovanje za najboljši povprečni učni uspeh; ob vsaki redovalni konferenci bo najboljši razred dobil prehodno zastavico. — Cilj našega kulturno-prosvetnega dela bo razširjenje našega kulturnega in literarnega obzorja z vestnim študijem in krožki. Razvili bomo fizkulturno gibanje na šoli zato, da bomo vzgajali zdrave, močne, gibčne, disciplinirane in odporne ljudi, ki bodo lahko poleg učenja in po dovršeni šoli dosti doprinesli pri izgradnji naše domovine in pri čuvanju pridobitev osvobodilne borbe. Polagali bomo večjo pažnjo pionirski organizaciji in nudili pionirjem pomoč pri učnih krožkih ter pri individualnem učenju.
Ob končanem šolskem letu bo odšla mladinska brigada iz naše gimnazije na progo Šamac—Sarajevo. Odšli pa bodo samo dijaki, ki bodo s pozitivnimi ocenami dovršili šolsko leto. Zato bomo vložili vse svoje sile, da bomo dosegli čim boljše uspehe in imeli tako možnost prispevati z delom k prvi največji akciji, ki jo bo dovršila jugoslovanska mladina v 1. letu petletnega načrta.
zadovoljiva udeležba. Opaža se, da se ljudstvo posameznih rajonov mesta Idrije vedno bolj zanima za politične probleme, tako doma kakor v tujini. Z velikim zanimanjem je sledilo ljudstvo vseh rajonov poročilu o borbi naših bratov v Slovenskem Korotanu, katero borbo že vodijo več stoletij proti nasilni germanizaciji. Na željo so se poslale številne resolucije narodni vladi LR Slovenije in zunanjim ministrom pri mirovni konferenci v Parizu z zahtevo, da se popravi krivica našim zasužnjenim bratom.
Vršili so se tudi množični sestanki članic AFŽ, katere so sklenile sodelovati v tednu »Mladinske brigade«. Sklenile so z nabiralnimi prispevki opremiti našo mladino, katera se bo udeležila prosto voljnega dela na progi Šamac—Sarajevo.
Vsa mladina se z navdušenjem pri pravlja za prostovoljno delo. Med pogovorom z zastopnikom mladine smo prišli do prepričanja, da se mladina z vso resnostjo pripravlja ter se pričakuje mnogo večja udeležba pri iz'" «dnji za naše bodoče gospodarstvo važne železniške proge Šamac—Sarajevo.
Ferdo Vidmar'—Idrija
ŠEMPAS — NAJVAŽNEJŠA NAŠA NALOGA JE GRADNJA PROGE ŠAMAC—SARAJEVO
Mladina iz Šempasa je v preteklem trimesečnem tekmovanju žela velike uspehe pri izgradnji svoje domovine — FLR Jugoslavije.
Danes vidimo nekoliko obnovljenih domov, obnovljenih cest itd. Vidimo pa kljub temu še mnogo porušenih, cest, tovarn in stanovanj, ki kličejo po obnovi. Mladina iz Šempasa, kot zvesta Titova mladina, je zajamčila, da bo v predloženem štirimesečnem tekmovanju žela še večje uspehe ter lepše in boljše rezultate.
Velike važnosti je to, da se udej-
stvujemo v udarniškem delu, so pa tudi druge naloge, ki stojijo pred mladino, in sicer, da prisostvuje študijskim :e-stankom in čitalniskim krožkom, ki pri nas obstojajo, kajti tam si vsakdo pridobi dosti znanja. Ne mislite,, da so sami mladinci, ki prisostvujejo čitalniskim krožkom, temveč prihajajo tudi starejši ljudje, in sicer do 65 let, ki kažejo veliko zanimanje do snovi, ki jo predelujemo na čitatnifjkih krožkih.
Kot najvažnejšo nalogo smo si zadali soudeležbo pri gradnji mladinske proge Šamac—Sarajevo.	Tavčar Viktor
Lani Brčko-Banovič^ letos šamac-Saraievo
Prav blizu demarkacijske črte stoji vasica Senadole. Za časa borbe, čeprav redko naseljena je dala lepo število zavednih aktivistov. Tudi danes prebivalci nudijo vsestransko pomoč naj si bo ljudski oblasti ali ostalim organizacijam. Prišel je glas v to oddaljeno vas, o nalogah, ki stoje v tem letu pred mladino, predvsem gradnja proge Šamac— Sarajevo. Mladinske brigade je treba
opremiti. Pričeli so takoj z nabiralno akcijo, pri kateri so zbrali 575 lir prostovoljnih prispevkov, ki so jih s ponosom darovali Okrajnemu odboru ZÀMJK. Ne bodo ostali samo pri tem. Mladina se je v letu 1946. udeležila dela na progi Brčko—Banoviči, in bo prav tako sodelovala tudi pri gradnji proge Šamac— Sarajevo.
VEČER SLOVENSKE PESMI V POSTOJNI
1	! '/ J f ■ y r- / ■ * ..
... >\
Pevski zbor mesta Postojne je pod okriljem Prosvetnega sveta priredil pevski koncert pod naslovom »Slovenska pesem«. To je bil prvi samostojni pevski koncert po osvoboditvi v Postojni in je zato zanj vladalo veliko zanimanje. Na sporedu so bile partizanske pesmi, umetne in narodne, za moški, ženski in mešani zbor.
Koncert je zelo dobro uspel. Vkljub izredno slabemu vremenu so poslušalci popolnoma napolnili veliko dvorano »Prosvetnega doma«. Razveseljivo je, da se
Prvi semester v glasbeni šoli v Idriji
Idrija, 17. febr. 1947.
Minuli petek se je tudi v glasbeni šoli zaključil prvi semester še nekako z zadovoljivim uspehom.
Nekatere učenke, med njimi tudi komaj osemletna Maura Hribernik, so nam na klavirju prikazale uspeh učenja prvega semestra. Prisotni starisi so z zanimanjem sledili vsem točkam, katere so številne učenke lepo izvajale.
Učiteljstvo stremi, da čimprej vzgoji našo mladino, da ji bo na ta način omogočeno v bližnjih letih sodelovanje pri našem orkestru.
Ker vlada veliko zanimanje za glasbo, je nujno potrebno, da se da možnost vsem učencem v prostih urah izpopolnjevati se v raznih glasbenih instrumentih.
Nadejati se je, da se bodo uspehi glasbene šole ob koncu šolskega leta še izboljšali.
Ferdo Vidmar — Idrija
PEVSKI NASTOP V PRESTRANKU
V nedeljo dne 16 februarja 1947 pevski zbor »Ivan Vadimal« s Pre-
je koncerta v velikem številu udeležilo delavstvo, dalje mladina kakor tudi ljudstvo iz bližnjih vasi, kar priča, da naša prosveta že pričenja zajemati široke ljudske plasti.
S svojim nastopom se je Pevski zbor mesta Postojne predstavil kot zdravo telo, ter se je nadejati, da bo krog sebe združil še vse tiste pevke in pevce, ki so doslej stali ob strani ter tako postal dostojen predstavnik pevske kulture mesta Postojne,
ve, kaj pomeni naštudirati 21 pesmi za koncertno izvajanje, mora priznati, da so se pevci in njihov pevovodja pošteno potrudili. Kljub temu, da so vsj brez izjeme preprosti kmetje in delavci, so po trdem dnevnem dolu našli toliko časa, da so se redno udeleževali pevskih vaj. Uspeh ni izostal in nagrada pevcem naj jim bo zavest, da so med prvimi pevskimi zbori, ki so v Slov. Primorju po osvoboditvi pričeli s samostojnimi koncerti graditi veliko in lepo zgradbo naše ljudske prosvete in kulture.
Svetek Rajko
POMOČ RDEČEGA KRIŽA GRGARSKEMU OKRAJU
Vasi grgarskega okraja so mnogo pretrpele v času fašističnega divjanja in nasilštva. Marsikatera družina je ostala brez strehe, marsikateri otrok brez staršev. Mnogo vdov, invalidov in bolehnih, ki so jim zloglasna taborišča uničila zdravje, so posledica preslanega gorja. Ljudstvo je veliko pretrpelo in žrtvovalo za svojo svobodo, zato pa se je že v času borbe oklenilo vseh ljudskih organizacij, ki so zrastle iz krvi najboljših sinov in tako je tudi že takrat vsestran-
stranka priredil v Prosvetnem domu I sko podprto Rdeči križ, zavedajoč se,
na Prestranku svoj koncert pod naslovom »Naša pesem«.
Spored koncerta je bil pester in je obsegal 6 skladb za mešani zbor in
15 skladb
za moški zbor, od moški oktet,
katerih eno pa

I s :/
Ì \ 'A
■ v v

m% n**-'
... * >«.• J f V.::' jO
% * ' 4»<b
• " • '£ ' '
■ V- - 7 - , *'«	•
.	, 71.
'♦ ' l
.-r	^ "
1 V
‘ - V
y«>:. • •
'St...
Združeni pevski zbori in godbe skupno nastopajo
Slika iz veličastne manifestacije v Kopru dne 9. februarja.
| je dve odpel j mladinski zbor.
Izbira in sestava sporeda je bila dobra; v kolikor bi se morda dala prigovarjati nekaterim pesmim neprimernost, bodisi da so izgubile časovni . stik s sedanjo dobo, bodisi da se ji ' vebinsko ne prilegajo. Ena izmed bodočih nalog odsekov za ljudsko pro-i sveto pri naših odborih bi morala biti j ta, da bodo skrbeli za pevsko litera-! turo in jo napravili dostopno vsem pevskim zborom, ki sami nimajo ta-i kih sredstev in zmožnosti.
1 Pevski zbor s Prestranka si je nadel^ ime i>o Ivanu Vadnalu, domačinu iz Že j, ki je due 15. 12. 1942 padel kot žrtev fašističnega nasilja nad našim ljudstvom. V svoji sredi združuje pevce in pevke vasi Slavina, Koče, Selce in Prestranek. Hrbtenica zbora jo pač moški zbor iz Slavine, ki ima za seboj dolgoletno pevsko tradicijo. Pred dobrim mescem so pristopile še tovarišice iz omenjenih vasi in je tako nastal mešani zbor, ki šteje nekaj nad 40 članov.
j Pod vodstvom svojega pevovodje tov. Gržine Ivana iz Slavine je zbor odpel svoj program samozavestno in disciplinirano. Kvalitativno je moški zbor boljši od mešanega, kaT pa je razumljivo, ker mešani zbor vadi šele mesec dni.
Za svoj nastop zasluži povskj zbor »Ivan Vadnal« vse priznanje. Kdor
da s tem pomaga svojemu očetu, bratu, sestri, možu, ki so se borili za naše boljše življenje. Tudi po prestanih grozotah je ljudstvo nadalje ohranilo ljubezen do RK. Zavedalo se je, da je preslana grozota zapustila strašne posledice in ljudstvo bo potrebno zopet pomoči. Občijtito je, da je RK prepotrebna ljudska organizacija, ki je nujna v vojni, a ravno tako v miru, zato je ostalo še nadalje vključeno v delu za RK, ki je vidno napredoval in dosegel v minu-Jem letu izredno lepe uspehe. — V letu 1946 se je povečalo število članstva za 331 članov ter je šteto ob koncu leta 2146 članov. Delovalo je v okraju 37 krajevnih enot. Za lepši napredek in proevit te humane ustanove so bile organizirane različne prireditve, proslave, predavanja, prodaje značk, nabiralne akcije. Skupno s članarino je bilo dohodkov 259.493 lir ter so se dvignili v primeru z lanskimi za 300%, kar je za naše prilike, ko so še rane, povzročene v letih gorja še tako sveže, zelo pohvalno dejstvo. — Okrožni odbor RK je uvidel resnično potrebo našega prebivalstva, zato je poslal 1200 kg sladkorja, nad 20.000 komadov raznega oblačila, zdravil v vročino«ti nad 200.000 tir, 150 kompletnih zavojev za novorojenčke, 300 kilogramov ribjega olja za šolske otroke, nad 500 zabojev konzervirane hrane, okrog 2000 parov čevljev in 200 kg konzerviranega mleka. — Vse to se je razdelilo med ljudstvo potom krajevnih edinic. Darove je narod z veseljem in s hvaležnostjo sprejel.
NEPRAVILNOSTI MLADINSKEGA VODSTVA
Nepravilnosti mladinskega vodstva vodstva mestnega aktiva ZAMJK Ilirska Bistrica pri vprašanju dviganja kadrov in pritegovanja mladine k aktivnemu delu v organizaciji, so se jasno pokazale pri sledečem primeru; Medtem ko so mladinski voditelji iskali opore M razne dvige pri sicer strokovno sposobnih, a malomeščansko nastrojenih elementih, so pri tem čisto pozabljali i® omalovaževali skrb za zapostavljene mladince iz revnih delavskih vrst. Konkreten primer: Tov. Milostnih Josipina z II. Bistrice, ki ni nikdar prihajala na sestanke, ker se je čutila mani vredna in morda celo zapostavljena od ostalih premožnejših mladincev, je potom časopisov zvedela za gradnjo mladinske proge Šamac—Sarajevo. Tovarišica je z že-Ijo, da bi tudi ona po svojih močeh prispevala k gradnji mladinske proge in tako koristila skupnosti, prišla na okrajni odbor ZAMJK in prosila za vpis v seznam mladinskih delovnih brigad. več. Ta tovarišica, ki ni prihajala na mladinske sestanke, ker se aktiv ZAMJK ni pobrigal, da bi jo povabil in vzgajal, se je doma sama učila in gradila s ci-tanjem dnevnih časopisov ter je s svojim prepričevalnim pripovedovanjem pridobila še enega mladinca, tov. Hrvatina Franca iz Studene Gore za mladinsko delovno brigado.
Samo iz zdravih delavnih vrst na® bo uspelo dvigati strokovni kader za uresničevanje petletnega gosjxxlarskega načrta, za zboljšanje socialnega nivoja ljudstva nove Jugoslavije.
0>000000<C>00000<>00
MLADINA, PRIJAVI SE ZA GRADNJO PROGE ŠAMAC—SARAJEVO !
■00<>00000<>000000-*š
ODLIKOVANJE DEMOBILIZIRANIH BORCEV
Z »ZNAKOM HRABROSTI«
Komanda Vipavskega vojnega področja obvešča:
Adam F. Franc, Abram A. Vladimir, Bemulič A. Jožef, Brezavšček M. Ciril, Bratina F. Srečko, Burgar F. Stanko, Bonča F. Rafael, Bave J. Albert, Brezov-šček A. Anton, Bratina A. Edvard, Bolčina F. Franc, Bernard F. Matevž, Bukovec F. Viktor, Cijak A. Anton, Cesnik A. Jožef, Cargo J. Jožef, Cargo J. Izidor, Drmota J. Stanislav, Drole M. Viktor, Furlan I. Rado, Furlan I. Mirko, Frank A. Franc, Fabjan F. Srečko, Francetih L-Julij, Furlan Albin, Fon A. Anton, Frank J. Ivan, Faletič A. Maks, Fučka A. Danilo, Guštin A. Mirko, Glavnar J. Jožef, Gravnar P. Anton, Gaspari P. Maks, Hvala I. Frano, Humar M. Vili. Hvala A. Rudolf, Hrevatin B. Oktavij, Hvala A. Berto, Jančič I. Anton, Jenček J. Jožef, Jurca F. Bavilij, Ipavec S. Jožef, Kastelc M-Ludvik, Kovačič Aldo. Kresevič F. Ivan (Franc), Koblar S. Franc, Kastelc J. Anton, Karabegovič E. Danilo, Krpan J. Edvard, Kompara A. Stanko, Kosmina J-Vido, Kobal J. Ivan, Kocijančič F. Cirili Klančar I. Anton, Kalistar J. Jožef, Kljanšek J. Herman, Kumar J. Vinko, Krnc J. Ferdinand, Kersevan V. Milan, Leban I. Marjan, Lango I. Ivan, Lapajne J. Angelj, Leban M. Oskar, Ličen I. Stanko, Ličen I, Stanko, Likar I. Frane, Likar J. Alojz, Likar J. Alojz, Ličen V. Edmund, Mavrič V. Alojz, Mahnič J. Franc, Makre-žič A. Mirko, Mlakar A. Anton, Mavrič V. Viktor, Karkočič A. Ivan, Markič J-Rudi, Mrak J. Janez, Mohorič F. Jožef, Movlja A. Andrej. Markič J. Alojz, Novak A. Hinko, Novak F. Anton . Nemec A-Rudi, Oblak V. Jožef, Princ J. Lado, Pregelj F. Franc, Paternost V. Vladimir, Polak T. Alojz, Požar I. Ivan, Plahuta A-Ivan, Poženel F. Karol, Poljano F. Franc, Pahor R. Stane, Pegan A. Joško, Rant A-Anton, Renar I. Franc, Rutar A. Mirko, Roncelj I. Albin, Rojc J. Alojz, Rupnik J. Andrej, Raspe! F. Milan, Rijavec E-Herman, Stančič S. Dušan. Stanič R-Cvetko, Škrjanc F. Ludvik, Šuligoj S-Cvetko, Starin P. Vinko, štibelj V. Milan, Šturm A. Rudolf, šušmelj A. Anton, Štoka E. Milan, Štemberger A. Anton, Tanko !• Josip, Tribušon L. Ludvik. Tomlje J. Jožef, Uršič A. Franc, Živec M. Jožef, Župan J. Janko, Žigon J. Alojz, Žnebelj I. Franc, Zgavc J. Franc, Žnidaršič F. Franc, Vidmar R. Boris, Videtič I. Ivan, Volk J-Franc, Vižintin L. Ludvik, Vinser K. Marjan, Vergan A. Anton, Vinkler L. Anica, Volk F. Friderik- Vanok F. Karel, Debenjak A. Angelj.
Omenjeni tovariši naj se zglasijo na Komandi področja v Vipavi sami, ali P(f naj po več skupaj pošljejo zastopnika, »1 pa naj ima s seboj pooblastil okrajnega združenja Primorskih partizanov.	.,
(Nadaljevanje seznama v prih. številki)
Objave
Tov. Trnovec Oliva, iz Grgarju št. 44, je izgubila osebno izkaznico št. 428. izdano od Okr. 1NOO Grgar ter izkaznico SIAU in s tem proglaša izkaznice za neveljavne.
Uprava državnih posestev Bilc, Peček, Prestranek s sedežem v Pre' strank«, kot pravna naslednica upravo državnih gozdov v Postojni, te®1 potom preklicuje veljavnost izgubljenega računa Uprave državnih gozdov iz Postojne štev. 10, ki jo bil naslov-jjen na Komando Pozadino IV. Ar nujo jugoslovanske armade z dne 6. avgusta 1945 pod tek. št. 163.
S tem preneha veljavnost omenjenega računa in vso iz njega izvirajoče posledice.

••«44444444444444444444444444<44444444<4444»
Zaradi tehničnih ovir ni izšla »Primorska borba« pravočasno
			
•Primorska borka« izhaja tedensko * Ajdovščini. - Urejuje uredniški odbor.