Poitnlna plačana v gotovini ^ teto tm V Ljubljani, v sredo, dne 25. iunlia 1930 Št. 143 1. izdaja st. 2 om mesečno 23 Din pollelno ISO Din celolelno SOO Din .za inozemstvo sCno 40 Din oeloletzko v Jugo-•lavlJlUODtn, *n Inozemstvo MOD S£0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peni-vrsla moli oglasi po l'SO in 2 D. vetji oglasi nad 45 mm vISIne po Din J-JO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrsnca po 10 Din o Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka In dneva do prazniku fredniMv« i« v Kopitarlevl ulici št. 91111 StelcopJal me ne vračalo, oeftraaUnua Uprava /e v Kopitarlevl ul.it. ti Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 1(1.650 ln 10.3-4» xa Inscratc, Sara/evo61.7303. Zagreb št. 39.011, Praga In »unaf št. 24.797 Vozna evropska zadeva Na prijetnem Strbskem Plese, v podnožju slovaškega gorskega masiva Tatre, se prične danes konferenca zunanjih ministrov male antante gg. Marinkoviča, Beneša in Miro-nescua. Konferenca bo trajala tri dni. Predmeta za razgovore topot gg. ministrom resnično ne .bo manjkalo. Uradni komunike javlja, da bo eno glavnih točk razgovorov tvorila Briandova spomenica od 17. maja', ki poziva evropske državnike, da se izjavijo o federativni uniji Evrope. Ni dvoma, da bo k tej točki mala antanta zavzela pritrdilno stališče. Saj je le razveseljivo, kako se iz raznih delov Evrope vedno bolj množe glasovi, ki kličejo k skupnosti in sodelovanju vseh evropskih narodov. Mala antanta je bila ustanovljena ravno s tem namenom, da »luži interesom miru. Njena potreba in njena važnost za Evropo se je tekom desetih let odločno izkazala Jugoslavija, Ceho-slovaška in Romunija tvorijo med seboj združene politično in gospodarsko velesilo prvega reda v srednji Evropi. Kljub temu je njihova politika vseskozi miroljubna in prav nikogar ne ogroža. Proti njej so vstajali glasovi le od tam, kjer se hoče na nedovoljen in nemogoč način spremeniti obstoječe stanje in revidirati mirovne pogodbe na škodo narodnega ozemlja malo-antantinih držav. Proti takim stremljenjem je seveda mala antanta vedno nastopala in se bo za varstvo svojih meja z vsemi sredstvi borila tudi v bodoče. 0 tem naj nihče niti trenutek ne podvomi. Drugi del programa bo obsegal zgraditev gospodarske inale anlante. Pri tem gre za zelo težko, a prav tako važno vprašanje, ki se je že večkrat načelo, a ni mogoče zaenkrat beležiti še nobenih pomembnejših uspehov. Težava obstoja v tem, da imajo vse tri države zelo enak gospodarski značaj, to je, da so večinoma agrarne države in imajo loraj, zlasti kar se tiče Jugoslavije in Romunije, zelo podoben notranji kakor tudi zunanji trg. Vendar bi bilo tesnejše gospodarsko sodelovanje možno, s Plmer bi se praktično pokazal v malem zgled, da gospodarska unija evropskih držav ni nekaj nemogočega. Saj se je malo antanto že ludi imenovalo malo Evropo. S tem bi bil oficielni program izčrpan. Toda v poslednjih tednih so za državnike male antanto vstale druge, vse hujše skrbi, katerim sicer niso v oficijelneni programu dali izraza in jih bržkone tudi ne bomo brali v nobenem uradnem obvestilu, ki pa kljub temu obstojajo in ki bodo brez dvoma tvorile glavni predmet na konferenci. Ne mislimo pri tem na vrnitev princa Karla v Romunijo, kar ne bo po njegovih ponovnih zagotovilih nič vplivalo na dosedanjo prisrčno in lojalno zadržanje Romunije napram ostalima dvema zaveznicama. Čemur bo treba posvetiti največjo pozornost — da povemo z besedami pariškega »Temps-a« —, >je razvoj italijanske politike, ki v najvišjem smislu zanima centralno Evropo, in pa gibanje gotovih madjarskih krogov, ki se sistematično prizadeva, da upostavi monarhijo.< Mi vemo, da so ti '.»gotovi krogk vsi me-rodajni madjarski krogi in da gre za tem vsa uradna madjarska politika. Temu cilju služi več kot desetletna propaganda v inozemstvu, kateri je dejansko uspelo, da se v popolnoma resnih krogih razpravlja o nečem, kar bi se že pred nekaj leti zdelo nezaslišano. V madjarskih propagandnih krogih se razglaša, da je za restavracijski načrt pridobljena Nemčija in se posebno podčrtava okolščina, da je predsednik Hindenburg obljubil, da se vdeleži odkritja spomenika, ki ga bodo v Stalnem Belem-gradu odkrili padlim vojakom nekega polka, ki se je v svetovni vojni boril pod Hindenbur-govim poveljstvom. Spretnost inadjarske propagande, ki jo vodi grof Apponyi, je vsekakor Ireba občudovati. Temu namenu je v glavnem alužila tudi Bethlenova pot v London. S kakim uspehom, sedaj še ni mogoče zaznati. Da bo Italija podpirala Madjarsko, je samoposebi umljivo. Najintenzivnejša propaganda se vrši tudi v Franciji. Po zadržanju velikih oficijel-nih listov sodeč, zaenkrat brez uspeha. Francosko odklonilno stališče je dovolj jasno. Madjarom namreč, ne gre toliko za Habs-buržane, kako za premembo mirovnih pogodb '.n za revizijo meja. Dobro se zavedajo, da bi restavracija Habsburžanov pomenila ogromen korak k njihovemu cilju. Istega se zavedajo tudi drugi odgovorni činitelji, zato tako odločna izjava romunskega zunanjega ministra, da bi vsak poizkus, povesti Habsburžane na madjarski prestol, Romunija pobijala z vsemi sredstvi in če bi bilo treba tudi z vojno. Do takega skrajnega položaja vsekakor ne bo prišlo, saj bi bilo to najmanj v interesu Madjarske same, ki je ravno v poslednjem času v marsičem izboljšala svoj odnos do malo-antantinih držav. Gotovo pa bo letošnja politična jesen jako zanimiva. Ena izmed političnih nalog voditeljev male antante je, da se na Strbskem Plese pogodijo o taktiki, ki jo bodo napram temu perečemu vprašanju zavzeli na jesenskem zasedanju Društva narodov in na' panevropskem kongresu, ki je tudi v načrtu za letošnje leto. Načrt vpostavitve Habsburžanov odložen na - boljše čase . .. Dunaj, 24. jun. (Od našega dopisnika.) Do-znavam iz merodajnih krogov, da je grof Bethlen v Londonu izvedel, da angleška vlada ne bo, kolikor jc to v njeni moči, trpela nobene notranjepolitične izprememhc na Madjarskcin, ki bi ogrožala mir v Evropi. Posledica tega jc, da madjarski službeni krogi sedaj deniantirajo, da bi bila madjarska vlada v kakršnikoli zvezi s poizkusi, da so Oton preglasi za kralja, kar da je v sedanjem momentu čisto neaktualno vprašanje. V zvezi s tem je prizadevanje italijanskega časopisja, da utaji zveze ogrskih legitimistov z italijansko politiko in da predstavlja vesti o nameravani vpostavitvi habsburžanov kot sizrodek francoske domišljije-. Temu nasproti lahko ugotovimo, da so madjarski službeno inspirirani krogi delali v zadnjih mesecih najaktivnejšo propagando za Otona tako v Parizu kakor v Londonu. Zagotavljali so francosko vlado, da vpostavitev habsburžanov na Madjarskem ne bi pomenila afronta proti Franciji, ampak da bi nasprotno ustvarila v srednji Evropi trden položaj, kateri bi koristil poziciji in prestižu Francije v srednji Evropi in na Balkanu. Sklicevali so se na lo, da je cesarica Žita parmska frankofilska. Zatrjevali so tudi, da bi se Avstrija ne pridružila Madjarski pod enim habsburškim že-zlom, dočim so drugi agenti Otonovi argumentirali, da bi obnovljena Avstro-Ogrska pod Otonom pomenila definitiven konec gibanja za Anschlussom in bi ustvarila položaj, ki bi Franciji zasigural šc odličnejši položaj v srednji Evropi nego ga im« doslej ter ji obenem nudil najboljšo oporo proti aspiraci-jam Italije. Tudi so opozarjali, da restavracija habsburžanov ne bi bila nasprotna določbam mirovnih pogodb, ampak bi bilo treba razveljaviti samo sklep veleposlaniške konference, kar se je že v par slučajih zgodilo. Ogrski legilimisti so pri tem predvsem računali na podporo nekaterih francoskih desničarskih krogov in enega dela angleške aristokracije, ki kaže odnekdaj nekaj simpatij napram restavraciji habsburžanov. Toda francoski in angleški kabinet imata nesporne dokaze, da je restavracijsko gibanje bilo sproženo od Italije in da so imeli argumenti madjarsko diplomacije za restavracijo v Parizu in Londonu samo namen prevaranja. V dossiem majorja Pabsta so se našli načrti kooperacijo, avstrijskih in madjarskih fašističnih oboroženih organizacij s silami neke evropske velesile (o čemer je »Slovenec« prvi poročal, in sicer 18. t. m.). Znano je tudi, da je zadnje potovanje Grandija zasledovalo namen zasiguranja restavracijske akcije v škodo Francije in sedanjega položaja v srednji in vzhodni Evropi. K temu pride dejstvo, da se je dognala tudi tozadevna politična sporazumnost med Rimom in Berlinom. Spričo teh faktov je londonski kabinet, ki je v skrbeh že zaradi visečega konflikta med Francijo in Italijo, vsako misel na toleranco kakšnega legiti-mističnega puča bodisi v Budimpešti bodisi na Dunaju zavrnil in se odločno izrekel proti nameram, ki predstavljajo naravnost zaroto proti evropskemu miru. Pripomniti je, da so zarotniki resno računali na podporo ali vsaj na molčeče opazovanje senžem-skega kabineta kakor ludi na to, da Francija proti njihovim pučisličnim nameram ničesar efektivnega ne bo okrenila. Nadejali so se tudi na benevolent-nosl Poljske in Romunije, v čemer pa so se tudi uračunali. Ker so bili vso akcijo aranžirali lako, da bi se glavni akterji mogli v slučaju neuspeha umakniti nazaj, je njihov sedanji posel demantiranja zdaj lahak, italijansko časopisje pa izrablja zadevo francoskih milijard, uporabljenih za državno obrambo, v to, da slika kot motilko evropskega miru — Francijo, Italijo pa kot najzvestejšo varhinjo miru. Rezultat vse akcije pa se more najtočneje povzetij iz oficioznega glasila francoskega zunanjega urada :?T e m p s a«, ki ugotavl ja, da je med najnovejšo politiko Italije in restavracijskimi načrti izvestnih krogov na Madjarskem stvarna in logična zveza. Nalo jemlje sTemps« madjarsko službeno politiko nekoliko v zaščito, rekoč, da ona tega vprašanja ni postavila na dnevni red niti bi ga mogla ne da bi nastale nedogledne posledice. Resda Madjarska slejkoprej protestira proti Trianonu, toda bilo bi fantastično predpostavljati, da je pot Be-thlena v London imela resen namen podpreti ali omogočiti kakšne restavracijsko načrte v sedanjih okoliščinah. »Bila bi težka pregreha,< zaključuje organ g. Brianda, »proti madjarskemu narodu samemu, ako bi se možnost političnega in gospodarskega zbližanja, ki danes med Madjarsko in državami male antante obstoja, kompromitirala po avan. turi, ki bi imela za takojšnjo in gotovo posledico, di bi oživele vse diference in bi se razvnel borbeni ciuli po vsej srednji Evropi.: Legitimistična kampanja se jc torej zaenkra' končala z diplomatičnim porazom italijanske zunanje politike. Posebno oster je članek glasila sicek italofilske liberalne stranke »Independance Romai« ne«, ki pravi, da se mora konferenca Male antante v prvi vrsti bavili s hladnim, če ne sovražnim zadržanjem Italije napram mali antanti in njenim' vročimi simpatijami za Ogrsko. Spričo teh neuspehov je fašistični tisk dobil navodilo, da podčrluje miroljubnost Italije, za kar je dal prvi taki minister za zunanje zadeve, Gran-d i sam v svojem govoru 23. t. m. v senatu. Grandi je komentiral avstro-italsko prijateljsko pogodbo in izjavil, da je Italija s lo pogodbo hotela podati dokaz, da je po besedah šela vlade njena politika v tcsnici zdrava in odkritosrčno miroljubna. Italiji je pri srcu veliko delo sprave Ev« rope, evropske vpostavitve in svetovnega miru. Internacionalna |>olitika Italije jemlje svoje norme iz duha internacionalne solidarnosti, ki jc zasidran \ tradicijah italijanskega naroda,< itd. itd. Tem bolj pa udriha italijanski tisk proti Franciji, ki da -goji napram Italiji iste načrte, kakor jih je gojil pred letom 1914. general Conrad von llotzen-dorf.<; — Namen lakega pisanja je spričo poveda nega jasen. JVe bomo trpeli vrnitve Habsburžanov Ponovne ostre izjave Mironescua Pariz. 24. jun. x. Pariški listi se o konferenci male antante, ki sc začne jutri v Štrb-skem Plesu, posebno o glavnem predmetu razprave, to je o restavraciji Habsburžanov na Madžarskem, izjavljajo zelo rezervirano. »Pe-tit Pari.sien< objavlja tri intervjuve z dr. Be-nešem, Mironescom in dr. Marinkovičcm, v katerih ni niti najmanjše omembe o tem vprašanju. Pač pa navedeni list pozneje v svojem komentarju naglaša, dn bi povratek Habsburžanov na madžarski prestol nasprotoval obstoječemu redu in pomenil veliko nevarnost za mir. »Matin« objavlja izjavo Mironesca: >Vsak poskus restavracije Habsburžanov bi pomenil za nas prvi gotovi korak madžarske rcvanžne politike. To bi bilo nečuveno ogrožanje miru in zato upam, du bodo Madžari opustili ta drzni načrt, motiti mir z nepremišljenimi dejanji. Mi vsekakor nc bomo trpeli vrnitve Habsburžanov ter bomo razmišljali o skupnem nastopu proti tej nevarnosti.' »Pefcit Parisien« pripominja, da jc samo po sebi umevno, da bo mala antanta kakor tudi Poljska zahtevala pri Bri-andovem načrtu, da brezpogojno ostane sedanje teritorialno stanje v Evropi. Otvoritev konference mate antante Prihod jugoslovanske delegacije Strbske Plešo, 24. jun. AA. CTK poroča, da je danes ob 11 dopoldne prispel na postajo v Strbskem Plesu jugoslovanski minister zunanjih zadev dr Voja Marinkovič z gospo. Ministra dr. Marinkoviča spremljala direktor političnega oddelka ministrstva zunanjih zadev in ministrov osebni tajnik. Jugoslovanske delegate je na postaji sprejela češkoslovaška delegacija z ministrom zunanjih zadev dr. Edvardom Benešem in njegovo gospo na čelu, dalje jugoslovanski poslanik v Pragi general Pešič in romunski poslanik Emandi ter mnogoštevilni novinarji, ki so se zbrali na to konferenco. Po dobrodošlici jugoslovanski delegaciji so vsi sedli v vagon zobate železnice ter se popeli na Strbsko Izero, kjer je množica ljudi sprejela dr. Marinkoviča z burnimi vzkliki: »Živeli« Z istim vlakom je prišel v Šlrbskc Plešo češkoslovaški poslanik v Belgradu Štrbske Plešo, 24. jun. m. Zvečer dospe romunski zunanji minister Mironescu, ki ga spremlja naš poslanik v Bukareštu Colak Antič. Na programu konference male antante so tudi gospodarska vprašanja. V Strbskem Plesu bosta minister Beneš in minister Mironescu podpisala češkoslovaško-romun-sko pogodbo. Edinost v Tiskovni mali antanti Na današnji konferenci tiskovne male nnlante se je nadaljevalo delo. V vseli smereh so sc dosegli sporazumi. Zanika se vest o ustanovitvi organizacije tiskovne male antante na Dunaju, na čemer se ni niti delalo. Vesti, ki so se razširile o ustanovitvi organizacije na Dunaju, pravijo, da bi se tam kot v centrumu poročevalske službe za vzhodno in srednjo Evropo imel ustanovili centralni urad tiskovne male antante, ki bi ga tvorili zastopniki vseh posameznih držav in ki bi imel namen, da se inozemstvo pouči posebej o zunanji politiki Madjarske in o vprašanju narodnih manjšin. Časnikarji'-držav male antante so se v dveh dneh konference popolnoma zedinili v delu. O tem je izdan komunike. Danes opoldne je konferenca časnikarjev končala svoje delo. Pozdrav slovanskih inženirjev Belgrad, 24. jun. AA. Minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič je prejel tole brzojavko: Praga, Savez slovanskih inženirjev si šteje v časi, da Vam s svojega kongresa v Pragi izrazi spoštovanje in da obvesti Vašo ekscelenco o svojem delu na gospodarskem in tehničnem polju. Savez je uverjen, da bo Vaša ekscelenca prožila svojo dragoceno pomoč, da bi mogel savez uresničili svoje cilje. — Predsednik l!ibick'i. podpredsednik Avra-tnovič, delegal ruskih beguncev Finisov, bolgarski (Iclegal Gudev, češkoslovaški dcle^al Sikora. Slrickland - padel London, 24. jun. x. Mac Donald je izjavil da nes v poslanski zbornici, da je vlada odpovedala napovedane volitve na otoku. Do nadaljnjega je na otoku ukinjena ustava. Vse zakonodajno delovanje in vsa odgovornost za upravo je bila poverjena guvernerju otoka. Dosedamji kabinet bo ostal nadalje, toda samo kot posvetovalni organ, to je, guverner se ga bo posluževal samo toliko, kolikor bo to smatral za primerno. Pogoji g, Mussolinija za spravo London, 24. jun. »Evening Standard« od 23. f. m. objavlja članek Mussolinija, ki pravi, da se morejo Briandove Združene države Evrope uresničili le, ako sc mirovne pogodbe revidirajo, ako se nemškim in madjarskim pritožbam ugodi in ako se izpolnijo italijanske zahteve glede kolonij. Briandov načrt je zaenkrat neizvedljiv tudi, ker izključuje Rusijo. Druga velika težkoča nastane, ako se Briando-vini Združenim državam Evrope ne pridruži Anglija- (Članek >Evening Standarda je najbrže od brata italijanskega ministrskega predsednika, Ar-nalda. ki pa ideje bratove vedno točno podaja. — Op. uredništva.) Kongres kat. časnikarjev Bruselj, 24. junija, z. Od 30. avgusta dc 4. septembra bo tukaj mednarodni kongres katoliških časnikarjev. Odbor za ta kongres je izvršil priprave in je poslal katoliškim časnikarjem vseh držav vabila. Pomen tega kongresa je zelo velik, zlasti za manjše narode. Ferdinand se ne vrne v Bolgarijo Solija. 24. jun. AA. »Demokratičeski Zgovort prinaša danes demanli z merodajne strani, v katerem se zavračajo vse vesti, ki se nanašajo na vrnitev bivšega bolgarskega kralija Ferdinanda v Bolgarijo. O tem vprašanju, pravi list, ni ministrski svet niti sklepal niti razpravljal. Zagrebška vremenska napoved: Po večini jasno. Zelo toplo. Dunajska vremenska napoved: Bati se je du In sedanje lepo vreme ogroženo z zapuduc strani. Jugoslovanski evharistični kongres Vriil se bo od 15. do 17. avgusta — Potek slavnostnih dni Zagreb, 24. junij«, p. Ob pol 11 dopoldne je v hotelu »Esplanade« škof dr. Premuš kot zastop nik osrednjega odboru za evharistični kongres v Zagrebu sprejel zastopnike zagrebškega tiska, da jih informira o nalogah, programu in pripravah za evharistični kongres, ki se bo vršil od 15, do 17. avgusta v Zagrebu. Dr. Premuš je izjavil zastopnikom tiska, da je namen kongresa vseskozi cerkveno verski in da nima nobenih drugih motivov, nego samo tega. Evharistični kongresi so obče cerkvene ustanove, ki se vršijo po vsem svetu, ker se je pokazalo, da so posebno primerno sredstvo za okrepitev verske zavesti posameznikov. Taki kongresi se vršijo povsod. Tako se bo vršil na koncu junija pozninj-ski evharistični kongres za Poljsko. Nedavno je bil velik evharistični kongres v Kartagini, ki so se ga udeležili zastopniki vseh evropskih narodov. Pri nas imamo stalen odbor za evharistične kongrese. 1923 je bil evharistični kongres pri Zagrebu, nato pa v Osijeku. Razven tega je bilo šc več večjih ali manjših kongresov. Ti kongresi delajo po direktivah katoliškega episkopata. Pred očmi imajo interese cerkve in vere Kristusove. Potreba, da se vrši kongres v Zagrebu, se je pokazala pred par leti. Namen kongresa je najbolj razviden iz programa. Kongres prične 14. avgusta ob pol 6 z zvonenjem v vseh zagrebških cerkvah. Ob 6 bo sprejem apostolskega delegata na postaji. Nato bo v stolnici slovesen »Veni sanete Spiritus«. V petek 15. avgusta bo ob pol 8 zjutraj sv. obhajilo otrok na škofijskem vrtu Ob 8 bo pontifikilnn sveta maša. Ob 10 bo prvo zborovanje, ki ga bo s kratkim nagovorom otvoril škof dr. Premuš, ki bo predlagal predsednika, pod- predsednike in tajnike. Novi predsednik bo predlagal brzojave Nj. Sv. papežu in Nj. Vel. kralju. V imenu stalnega odbora- za evharistični kongres bo govoril škol na Krku dr. SrabrniC. Referat o pouku v šoli bo imel dr. šteian Bosanac, univerzitetni profesor v Zagrebu- podpredsednik prosvetnega sveta v Belgradu in bivši predstojnik prosvetnega oddelka v Zagrebu. Nato sc bodo čitali brzojavi, Popoldne bodo zborovali odseki Ob pol 7 bo piidiga o Mariji in Evbaristiji. 16 avgusta bo ob 8 pridiga skupno s svetim obhajilom. Za moško mladino bo v jezuitski cerkvi govoril jezuit Tomo Jagrič. Za žensko mladino bo govoril jezuit Josip Miler. Ob 10 bo javno zborovanje v zagrebški velesejmski dvorani. O veri in znanosti bo govoril dr. Belobrk, rektor zagrebškega vseučilišča, o evhnristiji in svetovnem miru dr. Viktor Korošec, vseučiliški profesor rimskega prava v Ljubljani 0 evharističnih spomenikih na Hrvatskem msgr. Bulic, ravnatelj državnega niuzeia v Splitu. Nato bodo sledili pozdravi in brzejnvi. Ob 4 bo tretje zborovanje. O evhanstiji in katoliških vseučiliških dijakih bo govoril grot Peter Peja-čevič, o evharistiji in katoliški rodbini Peter Grgec. Ob pol 7 bodo pridige o učinkih svetega obhajila. Nato bo blagoslov. Sv. Rešnje Telo ostane izpostavljeno do polnoči. Ob pol 12 bo nadškof pridigal o evharistiji in javnem zadoščenju. Ob 12 bo slovesna pontifikalna maša. Nato se Najsvetejše shrani. 17. avgusta bo na Jelačičevem trgu slovesna sv. maša. Nato bo zborovanje. Škof dr. Šarič bo imel govor »Evharistija moč vere, zastava cerkvenega edinstva in narodnega življenja«. Popoldne ob 3 bo slavnostna evharistična procesija po glavnih ulicah. Italijansko opravičilo radi Barija Grof Manzoni pri Briandu — Pot k pomirjen ju? Propad družine v Rusiji Sovjetska zakonodaja zakona in družine v krščanskem zmislu ue pozilu. Njene določite lrejajo v glavnem razmerje mod moškim iu 'onsko le glede gmotnih vprašanj in preskrbe otrok, zu vse drugo se ne meni. Čisto po načelu. da jo ljubezen«, zasebna stvar vsakega posameznika, komunisti si na to radikalno iztrebitev vseli predsodkov« o zakonu in družini veliko domišljajo in trdijo, da se takn svoboda človeku najbolj prilega in ga najbolj osrečuje. Kako j»a govore dejstvu, si more vsuk napraviti mkIIki po tem, kar poroča o tom predmetu v zadnji številki Moskovske snio-ire« (18/10), znanstveno- propagandističnejra boljševiškega tednika. gos|Ki V. So ro kontu o v s k a j u. Pisateljica opisuje najprej potek formalnosti na civilnem uradu. kjer se sklepajo zakoni: »Tu, v velikem, svetlem prostoru, kjer čakajo |viri, tla pridejo nu vrsto za vpis v poročni register. se človeku naravnost vsiljujejo besede plakata z. velikimi, razločnimi črkami: .Posvetuj se z. zdravnikom' — .Sredstva za pr ep letenje ženske rodovitnosti'... Nu steni visi še mnogo drugih plakatov o spolnih boleznih in alkoholizmu, diagrami o umrljivosti otrok bolnih staršev itd., itd. Tako se tako imenovani .zakonski mistorij' razvozlja-vo v stvarno prozo življenja: spolno higieno, otroško varstvo in celo preprečen je nosnosti. Sklepanje zakona je kar najbolj enostavno. Potrebne so listine: osebna izkaznica ali članska knjižica strohov ne organizacije, ki izkazuje obenem višino zaslužka. To je potrebno zaradi določanja vpisnih pristojbin. Uradnik stavi nekaj vprašanj: Kolikeri zakon? Ali so otroci? Katero družinsko ime hočete nositi? Itd. V malo minutah jo vse opravljeno. Prav tako enostavno se na tem uradu izvršujejo zakonske ločitve. V to je potrebna satno ustna ali pismena izjava obeh ali |>a tudi le onega obeh zakoncev. Razlogov za ločitev ui trebu navajati. Najnižja starost za vstop v zakonsko zvezo je določena na W let za moško in na 16 let za žensko. V južnov-/.hodnih delih sov jetske rc-.'ii - j i ive se ta starostna meja nekoliko prilagodil je krajevnim običajem (tudi dekleta, ki še niso lnila 16 let. se morejo poročiti). Dovoljenje staršev ni potrebno.« lako tedaj se vkIe|>ajo komunistični zakoni brez vsake resnosti, brez vsake odgovornosti: pov ršncjc in brezbrižneje nego si kdo naroči novo suknjo ali menja stanovanje. Pu še ta iib->ga formalnost, ki se začenja in končuje z v pisom v\ seznam zakonskih zvez. ;;o Soljševiški zakono.lflji lahko odpade. Kot zakon s«- prizna vsako s|x>lno občestvo, ki se da \ pričami ugotoviti. Cios(ia Sorokouinovskaja zagotavlja, tla ni res. tla bi biu otroci tako sklenjenih zvez ujili nedol/nu žrtev. Kajti za slučaj ločitve vsebuje 'akon stroga določila zu preskrbo otrok v ol>-liki alimentacij. Tudi ni res — pravi pisateljica — tla bi komunistična zakonodaja zavajala v lahkomiselno sklepanje zakonov. Toda Statistični podatki, ki jih uuvaja pisateljica, •govore vse drugače. Po teli podatkih odpade v evropskih so-.jetskih državah nn vsakih 1000 |x>ročeuih oseb 229 ločenih mož v starosti od 18. do 19. 'eta! I oda prava tragika so začenja še-le pri ženski mladini. Po isti statistiki prihaja na . s«l»:h Iooo poročencev 169.01 ločenih mladih žena v starosti od 16. do 17. leta in 199.61 lojenih mladih žena v starosti od 18. do 19. leta! To se pravi, tla je v evropskem delu sovjetske linije meti 1000 poročenci 368.62 mladih ženskih bitij, ki šc niso doživele dvajset let, pa so že izgubila zakonsko občestvo in ostala sama sebi ^prepuščena. Kakšno duševno in telesno gorje kriči iz teh številk! BoJjševiška pisateljicu smatra mnogoštevilne ločitve kot proces odstranjevanja starih običajev iu predrevoluoionarne morale«. Ravnodušno ugotavlja: :>V delavskih slojih prihaja češče do ločitve nego pri uradnikih in pi i-padnikih svobodnih poklicev, ker sc zakonca, ki sta prvotno stala na enaki kulturni stopnji, neenako razvijata.« To se pravi, tla delavec kulturno baje zaostalo ženo, čim se jo nasitil njene mladosti in stri cvet njene nedolžnosti, v r/e na cesto kakor lupino použite oranže. Ob podu (kili gospo Soirokoumo vska je jc 60.7 odstotka ločenih zakonov brez otrok (I), 23.6 odstotka ločenih zakonov imajo po enega otroka in samo 4.8 odstotka ločenih zakonov imajo po več otrok. Nič ne moro silneje označiti pro-tinaturnosti in pogubnosti lx»lj.ševiških zakonov nego te številke. Glavni namen »ikona — otroci — je popolnoma izpodrezan. Umevno, saj roditeljske ljubezni in odgovornosti, trdnega družinskega občestva, ki je edini zanesljiv tcivielj za odpojo in vzgojo otrok. >.• morejo nadomestiti š( tako stroga aliinentacijska določila. Temeljno človeško sožitje — zveza med možem in ženo v svrho zaroda in predajanja kulturnih pridobitev od roda do roda. zahteva pač v rk h j več nego potrebuje .'-iv.il /a svoje nagonsko življenje: pa šo pri živalih najdemo ljubezen in požrtvovalnost za zarod in druga, lako se kaže komunistično pojmovanje zakona kot docela izven naturc, kot strašna blodim zamisel. ki vodi v |H>|)oln razkroj in pogubo. Zlato iščejo Berlin, 24. jun. AA. Listi poročajo, da je prispela v Murmansk sovjetska ekspedieija z nalogo, tla poišče več stotov zlata, ki so jih prepeljale angleške ladje za časa svetovne vojne. Te ladje so bile v Belem morju pogreznjene z vsem dragocenim tovorom od nemških podmornic. Novi rekordi Pariz, 24. jun. AA. Letalec Pariš jp postavil j Iliri nove rekorde: Potolkel je rekord hitrosti z ; .-odnini letalom na progi tisoč kilometrov, letalo je i bilo obremenjeno s tisoč kilogrami: nadalje je po- ! slavil nov rekord na progi 2000 km brez lovora, na : progi 2000 km s 500 kg tovora in na progi '2000 km i s tovorom 1000 kg. ' Pariz. 24. jun. \. Briand je imel danes do-|K>Ulne daljši razgovor z italijanskim poslanikom v Parizu, grofom Manzonijem. Po oficioz-neiu komunikeju je grof Manzoni sporočil opravičilo italijansko v latle rodi zadnjih dogodkov v Bariju in dal zagotovilo, tlu bo italijanska vlada storila vse. tla prepreči ponovne take demonstracije. Najbrž pa jo stvar taka. do so bili dogodki v Bariju samo zunanji povod za obisk italijanskega poslanika in tlu jo bil razgovor, katerega vsi jmriški listi označujejo kot izredno važnega in pomembnega, namenjen predvsom temu, ublažiti napeto razmerje v italijansko-fraucoskiii odnošajili in posledice takega stanja to- in onstran meje. Neki večerni list spo|x>lujuje (»uročila oficioznega komunikeja tako, tla sta se na sestanku menila tudi o vprašanju obnirve prekinjenih pogajanj, o pomorski razorožitvi iu o drugih političnih vprašanjih, ki so nerešena meti Rimom ili Parizom. tla po tiosloj ni jiriškj do nobenega ro-zulta ta. Pariz. 24. jun. ti. Italijanski listi so s|>ričo najnovejšega jx>raza italijanske diploma-tiično kampanje v korist restavracijo na Madžarskem in v Avstriji, ki eklatantno dokazuje agresivne namene italijanske mednarodne politike, dobili navodilo, da vjjorabo več milijard za obrambo meje od strani Francije izrabijo v protifrunco-sko kampanjo, češ, tla Francija snuje naklepe, sovražne evropskemu miru, ne pa Italija... Fašistični tisk trdi. tlu so milijarde, ki so bile iz francoskega državnega z-uklada brez vednosti parlamenta v porabi jene. šle za oborožitev zaveznikov Francije in to. seveda. j»roti Italiji. Italija ima pač pravico,« piše »Popolo d' Italia«. tki ugotovi, tla se milijarde trosijo v to. da se oborožil je jo vse meje in seveda tudi meje (»roti Italiji, medtem ko sc diskutira o razorožitvi in se predlagajo Združene države Evrope pa se obenem zavračajo vsi predlogi Italije, tla bi se dosegel splošen ali delen s|>o~ ruzu m.« T urinska Stampu« gre v svoji namišljeni bojazni tako du'eč. da trdi, da Francija snuje proti Italiji jircvoiitivno vojno kakor svojčas Avstrija. Pravi, tla francosko zunanjo politiko Generalna stavka v Sevilli Madrid, 24. jun. x. Generalna stavka v Se-villi, ki jc po mnenju vladnih mest revolucionarnega in anarhističnega izvora, je povzročila težke izgrede in večkratno streljanje s strani delavcev in policije. Delavci' so streljali na policijo tudi s hitro vozečih motornih koles. Vse trgovine v mer.iu so zaprte. Promet ie popolnoma mrtev. Slavku V. i delavci so z revolverji pregnali iz livarn in delavnic vse one delavce, ki so hoteli delati. Kaj se je godilo v Bariju? Pariz, 24. jun. \. Eclio tlo Pariš« piše, tlu jo Mussolini osebno zapovedal vsem oblustvom v Italiji, da morajo z vsemi sredstvi preprečiti tako dogodke, kakor sr> bili v Bariju. Na ta način jo napetost nekoliko (»onehala, vendar še ni prišlo tlo direktnih razgovorov med Italijo in Francijo. Nasprotno pu poroča Cjnotitlien«. tla s<» bili po ofieieluih poizvedbah francoskega |x)slani.štva v Rimu dogodki v Bariju mnogo težji, kakor se jo dosedaj priznavalo. Res je, tla so študenti zažgali več francoskih in jugoslovanskih zastav na glavnem trgu. Francoski konzulat so od vrha tlo tal polili z rdečo in črno tinto. Vrženih je bilo več sto tintnikov v jioslopje francoskega konzulata s ceste in i/, nasproti stoječih jx>sli>pij. Nekateri demonstranti so /o jiristavili lestve, tla J)i sneli s |x>-slopjo francoski grb. .študentje so vdrli v |k>-slojijc iu razdejali pritličje. votli francoski generalni štab. Politika Francije — tako meni ,.Stani pa' — je |>olitika strahu, ki jo diktirala generalu Weygandu misel, tla bi verjetnega bodočega nasprotnika porazil S,o prej, proden bi postal premočan. »Mi Italijani se moramo pripravljati in biti nu straži.« V d'(rpolo dTtalia« pn istočasno prihaja tlo i»raza velika ogorčenost Italije nad politiko Amerike. Francija — tako piše v tem listu baje Mussolini sum — hoče tudi to zadevo politično zase i/.koristiti, jircdlagajoč, tla bi so Evropa združila proti ameriški gos|>odarski politiki. Toda Italija — nadaljuje i Popolo' — so l>o proti Ameriki branila sama. Združena Evropa je mogoča le, če ue bo služila hegenioni-stičnim pretenzijam Francije. Tudi ostali italijanski listi so v skrbeh radi sočasnosti francoskih izdatkov za državno hrambo iu ameriške carinske vojne, ki zlasti prizadeva Italijo. Rim. 24. jun. A A. Italijanski listi objavljajo trditev, da je Francija del dodatnih vojaških kreditov v višini 57 milijonov funtov šterlin-gi>v potrošila za oborožitev Jugoslavije proti Italiji. Spanshi htasj v Londonu London. 24. junija. A A. Na postajo Vicloria ,i° prispela snoči španska kraljeva dvojica, ki je poselila London privatno Visoka gosta je sprejel v imenu kralja valeški princ. Na čast španski kralji vi dvojici bo nocoj v špandiem poslaništvu večerja, katero se bo udeležila tudi angleška kraljeva dvojica. Naročaji® Štev. 143. » i i i Obisk čeških letalcev Zagreb, 24. jun. z. Davi so pričakovali prihod eskadrile sedmih češkoslovaških letal. Ob devetih so bili pripravljeni vojaška godba ,in zastopniki oblasti. Vojna akademija je dobila ob devetih iz Bratislave obvestilo, dn sta dve letali odleteli. Pol ure kasneje sta se prikazali na obzorju in se spustili na letaliifiu. Prišli so pilot ing. Haller, oglednik Miikovski, v drugem letalu pilot Balik in izve-stitelj ing. Plaček. Bili so slovesno sprejeti, nakar jim jc bil prirejen prigrizek. Ostalih pel leta] jc bilo napovedanih ob 10. Okrog ene jih še vedno ni bilo. Zato se je pričelo iskanje. Iz Asperna pri Dunaju so javile tamošnje oblasti, da preko Dunaja ni letelo nobeno češko letalo. Zato je nastal sum, dn so zablodili na Madjarsko. Do petih popoldne ni bilo o njih nobenih vesti. Bojazen, da bi sc bila pripetila nesreča, je izključena, ker ni mogoče, da bi se bilo vseh pet letal ponesrečilo. Pač pa se domneva, da so zablodili. Soholshi zle t llclgrad, 24. junija, m. V četrtek 26. t. m. pride v Belgrad češkoslovaška in romunska vojna delegacija, ki se bo udeležila sokolskega zleta. Ob jirihodu bo na kolodvoru izleUii odbor priredil slovesen sprejem. Ob tri četrt na 2 pride romunska delegacija, ob 8 zvečer pa češkoslovaška. vojna delegacija. Obenem s češko vojaško delegacijo pride tudi 700 češkoslovaških sokolov. Ob 9 dopoldne je prišla v Belgrad poljska delegacija za sokolski zlet. Na čelu delegacije je glavni ravnatelj državnega instituta za telesno vzgojo Anuš. Delegacija je bila ob prihodu prisrčno sprejeta. V imenu vlade jo je jiozdravil minister brez portfelja Frangeš. Jutri pridejo v Belgrad jugoslovanski sokoli iz Amerike. Needinost med konservativci l>nnrlou, 24. junija. x. Na seji konservativne parlamentarne frakcije je danes Bakivvin nastopil proti razkolu, ki ga vprizarjata časnikarska knrlja lorda Beaverbrook in Rothermere, Lord Rother-mere jo danes v »I)aily Mailu< poživljal pristaše, da se ustanovi nova stranka, ki bi se izrekla |)red-vsem za zaščitno carino, za prekinjenje odnošajev z Rusijo, za energično jiotlačenje uporu v Indiji in za opustitev mandata v Palestini. V pismu, naslovljenem na Beaverbrooka. se lord Rothermere slri-nja z Beaverbrookovim predlogom, da se naloži carina ne samo na industrijske produkte, temveč tudi na uvoz živil in sirovin v Anglijo. Hotherm?-re označuje Heaverbrooka, da je edini sposoben, voditi novo stranko. Chamberlain — načelnik honser. strank London. 24. juniju. A A. Neville- .Chaniberkiu je sprejel poVAbilb Bahlvino. nuj sprejhle predsail-stvo konservativne stranke namesto odstopivsSga Davidsona. Chamberlain je nastopil prvič v svoj-stvu predsednika konservativne stranke pri današnji seji konservativnega kluba, ki je razpravljal o strankini politiki v vprašanju carin na živila. Francoska vlada bo zahtevala zaupnico Paril, 24. .junija. AA. Ministrski svet je odobril predlog svojega predsednika Tardieuja, naj stavi vlada v jielek zbornici vprašanje o zaupnici. To vprašanje bo vlada stavila pri glasovanju o predlogu socialističnih |>oslancev, ki zahtevajo |»o-sebna pooblastila zr finančno komisijo armade, da tako dožene stanje finančnih virov in bremfcn državne blagajne. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se vrše redni sestanki ministrov financ, vojske, mornarice in letalstva pod predsedstvom Tardieuja. Na teli sestankih bodo pretresali vprašanja o zaščiti varnosti. Parii. 24. jun. A A. Finančna komisija parlamenta je odbila s 15 : 12 j>ri štirili neoddanih glasovih predlog soeijalislov, da finančni odbor ugotovi točne dohodke in izdatke državne blagajne. Prekooceanski polet l^oiidon. 24. junija. AA Davi ob 4 zjutraj je startalo ikjiI poveljstvom znamenitega avstralskega letalca knpelana Kingsfovda Smithu letalo >Južni križ v fortu Marocc na Irskem za polet preko Atlantskega oceana. Letalo je srečno startalo in ob 0. uri so ga opazili zelo visoko nad Mayciden Galavvyjom. Malo pred šesto je prispela pozdravna brzojavka od Naca.vja iz Newyoi'ka. Vremenske prilike na oceanu niso ugodne, ker pihajo iz vzhoda proti zapadu močni vetrovi in leži nad zapadnim delom oceana pri Caperacu in Sable lslandu gosta megla. Radiopostaja je po Stilih urah poleta izgubil« zvezo z Južnim križem*: in ni inogla doslej ujeti njegovih poročil. Nevvvork, 24. jun. x. V tukajšnjih krogih so v skrbeh radi poleta Kingsforta Smitlia. Ravnatelj newyorške vremenske postaje dr. Kimbal je Smithu nujno odsvetoval, naj ne slarta, ker je verjetno, da se bo neugodno vreme prej poslabšalo kakor zboljšalo. Plavalna tekma skozi Berlin Berlin. 24. junija. AA. Pri plavanju skozi Berlin je odnesel prvo nagrado italijanski plavač Gianni (lambi. 4700 m dolgo progo je preplaval. 1.10 uri. Zmagovalec je |»rišel na cilj 8 minut in 1 sekundo pred drugim tekmovalcem Berlinčsnont Gruelznerjem. Na obeli obalah Spreeja je gledalo tekmo nad 250.(KX) ljudi. Chirago. 24. junija. AA. Nad srednjimi zapad-liimi pokrajinami jc pritisnil hud val toplote, šest oseb jc radi šolnine kapi umrlo. Italija zvrača krivdo na Francijo • • • Komentarji k indskemu ustavnemu načrtu London. 24. junija. AA. Soglasni predlogi indijske ustavne komisije v drugem zvezku njenega [Ktročila. ki šteje 300 strani, bodo predmet razprav prihodnje mesece. Prvi komentarji so v splošnem ugodni. Zvezni načrt, ki ga priporoča komisija za Britsko Indijo in ki predvideva zvezo popolnoma avtonomnih držav z ustavodajno oblastjo, smatrajo splošno za jiopolnoma nov problem, ki mora ostati v rokah imperijalne vlade. Ustanovitev posvetovalnega sveta, obstoječega iz 30 članov, smatrajo za prvi korak na poti k vseindijski federaciji. V lem svetu bodo imele indijske države 10 zastopnikov. Po načrtu komisije bodo imele pokrajine odgovorna ministrstva za vse oddelke pokrajinskih vlad. Osrednja vlada lx> popolnoma samostojna, lako da bo lahko jKimugala po potrebi pokrajinskim vladam. Komisija predlaga odcepitev Burme od Indije, ker smatra, da potrebuje severozapadna pokrajina posebne •<••'••- --tu> v vprašanju ustavnega razvoja. 100.000 vlagateljev pri Postni hranilnici Prestolonaslednik Peter prvi vlagatelj Uprava Poštne liranilnice je te dni zabeležila pomemben datum: prekoračeno je število 100.000 vlagateljev. V manj ko štiriili letih, v katerih so bile premagane mnoge težkoče, je dosežen viden uspeh v razvoju narod-uega varčevanja. Poštna hranilnica je začela sprejemati hranilne vloge dne 1. julija 1926. Prva hranilna knjižica jc bila izdana Nj. V. prestolonasledniku Petru. V začetku se jc lahko vložilo pri Poštni hranilnici največ 25.000 dinarjev. Na zahtevo mnogih vlagateljev je bila z odlokom ministrskega sveta z dne 6. maja 1927 najvišja dovoljena vsota vlog na eno hranilno knjižico povišana na 50.000 dinarjev. Obrestna inera je znašala takrat 4% na leto. Zaradi teh ovir se je vlaganje pri Poštni hranilnici v začetku razvijalo zelo počasi. Zakon z dne 18. januarja 1929. Po odločbi Nj. V. kralja z dne 6. januarja t929 so bile že dne 18. januarja 1929 spremenjene nekatere določbe v zakonu o poštno-hranilncm, čekovnem in virmanskem prometu, kar je imelo za posledico mnogo večjo prožnost v delovanju Poštne hranilnice. Od tedaj naprej lahko od vsakega posameznika sprejema neomejene zneske kot hranilne vloge, obrestna mera pa se sedaj odreja po prilikah na denarnem trgu. Dne 1. februarja 1929 je bila določena obrestna mera za manjše vloge do 50.000 Din s 5 odstotki na leto, za večje vloge je pa ostala še naprej 4 odstotke na leto. Za vloge naših izseljencev v inozemstvu je dolo-5ena obrestna mera: s 6 odstotki za vloge do 250.000 Din, za večje vloge izseljencev znaša obrestna mera 4 odstotke na leto. Število vlagateljev je začelo naglo naraščati, tako da je bilo ob koncu leta 1926 12.503 vlagateljev, ob koncu leta 1927 23.474 vlagateljev, 1928 32.700 vlagateljev, 1929 59.362 vlagateljev, v juniju leta 1930 100.000 vlagateljev. Vloge za posetnike kopališč. Za posetnike kopališč iii letovišč, kakor za rsakega, kdor potuje, predstavljajo hranilne knjižice Poštne hranilnice zelo ugodno sredstvo za varnost in prenos denarja. Pred odhodom na potovanje se vloži denar na hranilno knjižico pri najbližji pošti, a v letovišču ali na potovanju se denar lahko dviga nu vsaki pošti in sicer do 1000 Din na dan brez vsakih stroškov. Ce potrebuje vlagatelj večji znesek, pošlje na njegovo zahtevo Poštna hranilnica takoj z obratno pošto dovoljenje za izplačilo zahtevanega zneska na pošti. Ker se število in znesek izplačanih vlog pri poštah v kopališčih naglo veča, se lahko trdi, da se publika že zelo poslužuje hranilnih knjižic Poštne hranilnice. Varčevanje v šolah V sporazumu z ministrstvom prosvete vrši Poštna hranilnica zlasti živahno propagando v osnovnih šolah, da bi se naša mladina čimbolj vzgajala v varčevanju. Danes se lahko zabeležijo v tem važnem poslu, ki mu je smoter ustvariti povoljnejše gospodarske pogoje za narodno bodočnost, že veliki in pomembni uspehi; zahvala za to gre predvsem vsestranskemu zanimanju gg. učiteljev in učiteljic. V mnogih šolah, celo v zelo oddaljenih selili, se sprejemajo od učencev majhne vloge in često tudi najnillajiši učenci iz I. razreda oddajajo učitelju svoje poldinarske prihranke. Poštna hranilnica je olajšala postopek pri teh vlogah in sc tudi sicer trudi, da s J>orocili in izdajanjem brezplačnih obrazcev olajša delo učiteljem, ki prostovoljno in brez nagrade vrše svojo misijo. Da bi se pa šolska mladina čimbolj oklenila varčevanja, daje Poštna hranilnica učencem, ki dovrše osnovno šolo, na/rade v obliki hranilnih knjižic z vlogo 100 Din. lo vlogo lahko dvigne učenec šele, ko postane polnoleten. Kake važnosti je sodelovanje učencev v varčevanju pri Poštni hranilnici, je razvidno iz sledečega pregleda, ki izkazuje razdelitev vlagateljev po poklicih: učenci 44.484. orožniki in vojaki 9278, državni uradniki 8758, otrok 6314, obrtniki 4070, obrtniški delavci 3114, služinčad 2976, društva, cerkve, šole, ustanove 2903. učitelji 2426. svobodni poklici 2156, privatni uradniki 1864, dninarji 1522 trgovci in industrijci 1514, poljedelci 894, posestniki in rentniki 618, duhovniki 354, razni 6755; skupaj 100.000 vlagateljev. V zadnjem času znatno narašča tudi število društev, klubov, ustanov, zavodov itd., ki vlagajo svojo gotovino v Poštno hranilnico, verjetno zaradi tega, ker jamči za vloge država. Vsota vlog narašča Vzporedno s pristopanjem novih vlagateljev raste tudi vsota vlog pri Poštni hranilnici. Vloženih je bilo koncem leta 1926 8,445.168.60 Din, koncem leta 1927 23,017.^19.65 Din, koncem leta 1928 36,392.383.74 Din, koncem leta 1929 106,625.242.54 Din in v juniju leta 1930 Din 152,000.000. Zlasti v zadnjem času je o]>ažati močan porast vlog: vsak mesec se vloge povečajo za V do 8 milijonov dinarjev. Vendar je Poštna hranilnica še dalje ostala pri svoji prvotni nalogi, da kot splošna narodna hranilnica zbira majhne narodne prihranke. Zaradi tega znaša povprečna višina ene vloge circa 1500 Din in prevladujejo v veliki večini mali vlagatelji: 47.006 vlagateljev do 100 Din, 33.501 vlagatelj do 1000 Din, 12.7% vlagateljev do 5000 Din, 5818 vlagateljev do 25.000 Din, 620 vlagateljev do 50.000 Din, 110 vlagateljev do 100.000 Din, 134 vlagateljev do 250.000 Din, 10 vlagateljev do 500.000 Din, 2 vlagatelja do t,000.000 Din in 3 vlagatelji nad 1,000.000 Din. Izseljcniške vloge ko je uprava Poštne hranilnice izvršila organizacijo poštnohramlne službe v kraljevini Jugoslaviji, je posvetilo največjo pažnjo vprašanjem izseljeniški h vlog. Po poštnih upravah in prvorazrednih bankah so bile sklenjene zveze z vsemi državami sveta, tako da lahko naši izseljenci pošiljajo denar Poštni hranilnici po krotkem potu in v olajšanem postopku. Pri tem imajo minimalne stroške, zagotovljen jim je ugoden tečaj pri izmenjavi tuje valute in. kar je najvažnejše, za izseljcniške vloge jamči država. Obrestna mera je tudi ugodna: 6 odstotkov na leto za vloge do 250.000 Din. Uprava Poštne hranilnice je v vseh državah, kjer žive naši izseljenci, razvila zelo intenzivno akcijo, tako da je danes že velikemu številu naših izseljencev znano vlaganje prihrankov v Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije. Poštni hranilnici izdatno pomagajo pri tem poslu izseljeniški tisk, naša poslaništva, konzulati in izseljeniška zastopstva. Polagoma se vrača zaupanje, ki je bilo omajano zaradi poloma nekaterih bank, a obsežna korespondenca Poštne hranilnice z našima izseljenci priča o njihovi veliki ljubezni do domovine. V Poštno hranilnico sedaj že vlagajo naši izseljenci iz Francije, Belgije. Združenih držav Amerike, Kanade, Brazilije, Argentine, Urugvaja in Čile. »V Brez dvoma se bo vlaganje v Poštno hranilnico še dalje čiim uspešnejše razvijalo. Konjske dirke v Ljubljani Pred nekoliko dnevi so se vršile na Teznu pri Mariboru, a nekoliko preje v Ljutomeru konjske dirke. Na obeh teh prireditvah so dosegli domači konji prav lepe rezultate, kar priča, da je konjereja in z njo v zvezi lepi konjski šport v nekaterih naših krajih zelo razvit in da v tem pogledu že lahko tekmujemo s tujino, Odveč bi bilo na tem mestu razpravljati, kako velike gospodarske koristi in važnosti je dobra konjereja. Omenjeno bodi le, da so povsod zelo cenjeni naši štajerski konji, ki se v velikem številu izvažajo v tujino, predvsem v Italijo. Da pa pride naša domača konjereja še do večje veljave in ugleda, se v ta namen prirejajo konjske dirke, ki najbolje pokažejo odlične rezultate naše domače rase. Vse pohvale vredno je zato prizr\devan'e »Kola jahačev in vozačev Prestolonasledniki Petra v Ljubljani«, ki se je odločilo, do 28 in 29. t. m. popoldne tudi za ljubljansko občinstvo priredi na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju ka-zaške in galopne dirke, kjer bodo domači konji v ostri konkurenci s tujimi pokazali svojo odlično kvaliteto. Borba bo ostra in zelo zanimiva, ker so prijavljeni dirkači, ki so na tujih in domačih tleh že ponovno odnesli častne nagrade. S propagandnega stališča za domačo kon:e-rejo kakor tudi jahalni šport se obisk teh dirk občinstvu prav toplo priporoča. Prodiram, ki se bo še pravočasno objavil v dnevnih listih, pa je sestavljen tako pestro in zanimivo, da sigurno nobenemu ne bo žal, kdor se bo dirk udeležil. Kakor doznavamo. se bo teh dirk udeležilo zlasti mnogo tujcev z Bleda in drugih naših letovišč, pa je vsled tega tembolj na mestu, da tudi mi sami pokažemo čim več interesa za ta res lepi šport. Na vrhu Boča Slov. Bistrica. 23. junija. I! otvoritvi razglednega stolpa n;: Boču dne 22. t. in., ki ga je postavila podružnica Planinskega društva v Poljčanah. je prihitelo iz okoliških krajev do 1500 ljudi. Na predvečer v soboto je bil stolp umetno razsvetljen in je bil viden daleč okoli. Zjutraj v nedeljo je priredila godba sDrava« iz Maribora budnico po Poljčanah. Ista godba ie tudi svirala med sveto mašo, ki se je vršila pri podružnici sv. Miklavža, ki jo je služil g. Cilenšek, poljčanski župnik. Nato so vsi pohiteli k razglednemu stolpu, katerega je g. Cilenšek po kratkem nagovoru blagoslovil in ga izročil v božje in narodovo varstvo. Pozdravili so zbrane prijatelje planin zastopniki sosednjih planinskih podružnic. Govorili so: Gajšek iz Konjic. Novak iz Maribora, Tomažič iz Slov. Bistrice, llronvsky in prof. Rezman iz Poljčan. Popoldne sc jc vršila ljudska zabava pri sv. Miklavžu v najlepšem teku. Prepevalo in vriskalo se je do večera. Obljubljeno razočaranje iz aeroplana je izostalo, mesto aero-nlana je nrišio le motorno kolo iz Pristave. plana jc ....... -- --------— , , , . Ruzglodniški stolp je mojstrsko delo tvrdike špes iz Marilvorn. ki dela firmi vso čast. vso delo je vodil polir te tvrdke g. Mesaric, delo se ie izvršilo ' kljub velikim iežkočam brez se jc izv najmanjše nesreče f Župan Ivan Colarič Eden najznačilnejših in najbolj simpatičnih je umrl: Kostanjeviškega župana Ivana Colariča ni več. V ponedeljek zvečer ob 9. ga je smrt rešila, v sredo 25. t. m. ob 5. popoldne ga bodo položili ik večnemu počitku. Da bi se mirno odpočil v Gospodu! Kjer je bila kaka katoliška prireditev, shod, zborovanje, tečaj — povsod je bil zraven kostanjev-ški župan Ivan Colarič, ogromna postava s častitljivo dolgo brado in s prijaznim nasmehom okrog ust. Kakor je Ie znal in mogel — tako je podpiral katoliško organizacijsko delo doma in v okraju vneto ter navdušeno. Ves vnet in navdušen je bil samo za vse dobro in krščansko. Pa je želel in hotel, da bi bili vsi tako vneti in navdušeni. Ni dosegel tega, kar je želel. Dosegel pa je s svojim odkritim in poštenim značajem ter delovanjem, da so ga vsi radi imeli lega plemenitega orjaškega kristjana. Dolgo vrsto let je bil mestni župan kostanjev-ški, dolgo let je bil načelnik cestnega odbora, bil je, dokler ni bila razpuščena, poslanec oblaslne skupščine za Krški okraj. Deloval je pri domači posojilnici kot član načelstva, pri občinski hranilnici kol podnačelnik. Povsod kristjan, vnet za blagor bližnjega, občine, okraja. Dane«, ko ga ni več, čutimo in vemo, da je takih mož malo tned nami, vedno manj — po deželi slovenski. Ivan Colarič, počivaj v miru! III. akademski misijonski tečaj za Jugoslavijo se bo vršil v Krapini od 29. junija do 2. julija 1930. Vzpored je naslednji: Dne 29. junija: Na večer: Otvoritev. Dne 30. junija: ob 6 Meditacija (g. Jožef Godina Č. M.); 6.30 Sv. maša; 8 Utemclje-nje misijskog rada u dogmatici i sv. pismu g. Avg. Wolf, šolstvo in moderna izobrazba na Kitajskem, g. Tone Kovačič, stud. iuris; Zasluge misijonara za etnologiju, g. prof. dr. Al. Gahs; 15 Islam in misijonstvo, g. tajnik Ivo Peršuh; Misije i štampa, g. prof. Grgcc; Misijonsko delo protestantov, g. Lud. Duhovnik, stud. theol.- 18.30 Misijska projiovijed u crkvi, g. prof. I. Hulenič. Dne I. julija: 6 Meditacija, g. Avg. Wolf;_6.30 Sv. maša (prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič); 8 Indijski nacionalni pokret (Gan-dhi) i misijski rad, g. dr. Av. Cepulič; Krščanstvo in budizem, g. dr. Vilko Fajduga; Islam u našoj domovini, P. Mat. Filipovie S. J.; Važnost kat. univerz v misijonskih deželah, g. I. Vraber. stud. phil.; 15 Svetovna revolucija in misijonstvo, g. prof. dr. L. Ehrlich. Izveštaj o misijskom radii: zu Hrvate izvješčuje K. Dra-ganovic, za Slovence g. Lud. Duh, stud. teehn. in g. Turk, stud. theol. Opomba: Za akademike, ki potujejo skupno iz Ljubljane dne 29. junija (ob 13.49), znašajo izdatki 75 Din. (Četrtinsku vožnja, hrana in stanovanje v Krapini.) Slovenci naj se priglase in plačajo omenjeno vsoto (75 Din) v Misijonski pisarni, Se-meniška ul. 2, Ljubljana. Samo tisti, ki se priglase do 28. junija in plačajo to vsoto, se morejo smatrati za udeležence tečaja. Dijaki, ki pridejo ločeno z drugih postaj v Krapino, plačajo za hrano in stanovanje "v Krapini 50 Din. Sicer je ta tečaj namenjen v prvi vrsti akademikom, vendar je radi njegovega pomena za idejno pokrepitev miisijonstva želeti, da se tečaja udeleže /lasti vzgojitelji mladine, profesorji, učitelji in kateheti. Prijave sprejema Misijonska pisarna v Ljubljani, Semen.išku ulica 12-11. Leteče hobitice na Dohnishem Št. Jernej na Dol., 23, jun. Kar naenkrat so se pojavile v velikih množinah velike, leteče kobilice. Vse polno jih je po žitu, pšenici in rži. Zjutraj jih ni opaziti veliko, pač pa popoldne in zvečer. Pojavijo se inestomu kar v celih rojih, tako, da se je resno bati te nadloge. Celo v stanovanja in cerkve priletijo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, du bi se bile kdaj kobilice |>ojavile v tolikih množinah. Zvečer se dvigne cel oblak kobilic in odleti kam v gozd, dopoldne in [»poldne pa se zopet pojavijo na žitu. Na travnikih jih ni opaziti, vsaj v večji množini ne. Če bi se še v večji množini pojavile, bo treba nu vsak način misliti, kako to nadlogo zatreti, ker sicer bodo napravile občutno škodo. Največ so jih dosedaj opazili okrog Št. Jerneja, Šmalčje vasi, Razdrtega in Maharovca. Naliv s strelo Št. Jernej na Dol., 23. jun. Včerajšnji dan je bil precej soparen. Proti večeru, okrog sedmih smo se pa kar razveselili, ko smo videli, da bomo po enomesečni suši dobili dež. Zemlja je bila ponekod žc močno razpokana, krompir, fižol in koruza je bil vsak dan čedalje bolj ovel. Od štajerske strani je bilo videti, da precej dežuje. Dež je prihajal bližje, nebo se je pooblačilo, pričelo je liti kakor iz škafa. Neurje je trajalo pa satno nekaj čez četrt ure. Med bliskom in gromom je udarila večkrat strela: v št. Jerneju v škaiov oreh, na Brezovici v Gregoričevo hruško in Frančičev strelovod in nu Draškovcu v Trenzovo topol. Omenjena drevesa so močno opaljena in razklana. Užgahi pa strela hvala Bogu ni nikjer. Sreča v nesreči Jesenice, 23. junija. V petek je neki avstrijski avtomobil zelo zmerno vozil skozi Hrušico proti Doviem. Naenkrat pa po strmi poti. ki drži od karavanskega predora, prid r vi voziček z več otroci na njem ter zavozi naravnost pod avto. Voziček se je prekotalil v jarek, avto sc jc ustavil lin lastnik je hitel otrokom nn pomoč. K sreči pa ni bilo nič hudega, le najmanjši je imel nekaj prask n« čelu. Kulantni gospod je avto obrnil ter otroka odpeljal k zdravniku na Jesenice, kateri je pn ugotovil, tla otrok nima nobenih pn&kodb. Lastnik avta, katerega ni zadela prav nobena krivda, je otrokovi inaleri izročil celo večji znesek denarju. Otroci, ne igrajte sc na cest L Veličastno slavje v Črensovcih Slovenska krajina, 22. junija Dogodki, ki so se odigrali v Črensovcih snoči in v teku današnjega due, ne ostanejo v živem spominu samo Črensuv carjem. marveč bo šel glas o njiili |>o vsej Slovenski krajini, po celem Med in ar ju (katerega zastopniki so dogodkom prisostvovali), pa Slovenskih goricah in drugod. To je bilo trojno slavje: pozdrav prevzv išenemii nad pastirju, upost. administratorju dr. Andreju k u r I i n u . katerega jc zastopal presvetli pomožni škof tir. I. Tomažič, blagoslovitev veličastne stavbe »Naš tlom« iu odlikovanje velikega sina Slovenske krajine, biv. nar, poslancu g. Jožefa K le k In ter njegovega sodelavca pri posojilnici, župana g. Ivana ko I en k a. Vse se je izvršilo nad vse dostojanstveno in prisrčno. Veličastne slavnost! so se začele v soboto popoldne s .sprejemom presv. prnn. škofa dr. Iv. Tomažič d, ki se je pripeljal iz Beltince. Z navdušenjem ga je sprejelo do 700 šolarjev, vsa društva in nu stotine drugega ljudstva. Zvečer krog devetih je mladina iz vseli občin priredil« Presvetlemu na čast podoknico. Ganljiv je bil |K>gled nu sprevod, ki sc je ob zvo-kili godbe in ob sijaju 200 lainpijonov pomikal proti župnišeu. Pred /upniščeni jc zadonela pesem, nato godba. Meti mladino se je pri-kazal Presvetli, ki jc šel od vrste do Vrste in se prijazno razgovarjal. Presvetli se je za žive izraze udanosti zahvalil in izjavil, da jih sprejema kot odposlanec Prevzvišencga nud-nastirja dr. A. Karlina, ki sam ni mogel priti Poslovil se je od množice, ta pa je nato krenila proti novemu društvenemu domu. Dom je nudil veličastno sliko. Ves je žarel v narodnih barvah. Ko pu so sc na balkonu jvojavili gg. nadrevizor Zadružne zveze Vlado Rušenju k, nar. voditelj Slov. krajine Jožef Klekl in urednik »Novin« Fr. Kolone. je vse utihnilo. Spregovoril jc g. Ko-lene, ki je naglasil, da je novi »Naš dom» predvsem dom mladine, v katerem se bo vzgajala v znamenju trojne ljubezni, tlo Boga. domovine iu bližnjega zu dobre sinove Cerkve, za požrtvovalne in zavedne državljane in za usmiljene »Saninrijune« nasproti vsem bednim in nesrečnim. Višek slavii<*vti se je začel danes opoldne, ko je g. škof Tomažič blagoslovil novi tlom. V nagovoru, ki je sledil blagoslovitvi, je Presvetli naglasil. tla mora doni vršiti trojno nalogo: 1. gojiti in utrjevati vero; 2. vzgajati za življenje po veri in 3. širiti pravo omiko uma in srca. Nato je spregovoril g. nadrevizor Pušenjak. V svojem govoru je očrtal delo za narodno osvoboditev Slovenske krajine in desetletno tlelo nn zadružnem polju od začetka. ko je z g. K 1 e k 11> m vred ustanovil prvo posojilnico v Črensovcih. ki si je ravno ob desetletnem jubileju postavila mogočni »Naš dom«. V veliki dvorani doma jc zaigrala godiva in začela sc je pogostitev naroda. Nad 2000 ljudi je dobilo vsak košček »vrtenkac, narodnega pečava Slov. krajine in kozarec vina. Veselo razpoloženje, ki ga je vzbudila pogostitev, se ne da opisati. Na čast gostom: Prevzvišeneinu. zastopnikom oblasti, duhovščini, odposlanstvom |>oso-jilnic in mojstrom, ki so sodelovali pri graditvi doma, jc bil prirejen banket. Navzoči so bili med drugimi: prevzv. poni. škof tir. I. To mažič, g. bivši nar. posl. I. Klekl, dekan I. Baša, predstojnik sodišča dr. Fabijani, notar dr. Peter lin, odvetnik dr. Piku ž (vsi iz D. Lendave), g. nadrevizor VI. Pušenjak i/ Maribora, preds. 'Trg. gremija g. Fr. Ceh iz M. Sobote, g. upravitelj vclepo-sestva iu preds. Kmet. odbora Fr. Mi k u ž iz Beltince, vsa sosedna duhovščina, načelstvo domače posojilnice in txlposlanci posojilnic v Slov. krajini in v Medmurju. Banket je potekel v znamenju navdušenega narodnega slavja. Izrečenih je bilo mnogo zdravic. Najpomembnejše so besede, ki so ■ jih spregovorili gg. dr. Tomažič, Klekl in dr. Farčniik. G. Klekl je izročil v imenu Slovenske krajine Presvetlemu narodno pecivo »vrtenik« z besedami: »Kakor ta vrtenik nima začetka in ne konca, tako brezkončna je tudi ljubezen nas vseh do vseh«. Presvetli sc je za dar zahvalil in je kot odposlanec prevzvišencga Kipost. administratorja izrazil, da ga je vernost in udanost narodna naravnost presenetila. Za Prevzvišcnini jc povzel besedo okr. načelnik, dr. Farčnik. Najslovesnejši akt banketa je bil, ko je g. okr. načelnik izročil g. K1 e k 1 u red Sv. Save III. razreda in g. Kolenku zlato svetinjo. Ob tej priliki jc izvajal sledeče misli; »Društveni dom, ki je bil ravnokar blagoslovljen je simbol delu in požrtvovalnosti zaslužnih mož. Prvi med- temi jc g. Klekl. On je mož, ki je za času madžarske nadoblasti dvignil prapor slovenske zavesti, ki je vodil svoj narod ob prevratu, jc sodeloval pri njegovi osvoboditvi, je delal in sc žrtvoval zanj vsi leta do današnjega dne. Vidni znak njegovega dela je »Naš dom« Tako delo zasluži priznanje. G. Klekl gu jc tlobil tudi na najvišjem mestu, kajti Njeg Vel. kralj ga jc odlikoval /. odlikovanjem, kakršnega nosi malo ljudi. Priznanje jc dobil tudi njegov |>oniočnik, g. župan Ivan Kolcnko. Obema kot prvi izrekam svoje čestitke.« G. Klekl se jc za odlikovanje zahvalil z besedami: »Odlikovanje sem dobil, ker sem utrjeval narodno lidejo. S tem si ga pravzaprav nisem zaslužil, ker sem storil lc svojo dolžnost. Da, to je dolžnost duhovnika. Ker pu me jc vkljub nevrednosti dosegla tako visoka čast, izrazite g. načelnik na najvišjem mestu mojo največjo zahvalo. Podajte tam zagotovilo, d« boni od sedaj naprej šc z večjo vnemo deloval na to, da postane narod, ki živi v Slovenski krajini še zavednejši čuvar narodne ideje, tla bo nu severni meji trdnjava državnega in narodnega gibanja.« »Naš tlom« bo mogočno kraljeval in sejni same verske in narodne zavesti ter bo netil v srcih ljubezen tlo Boga, tlo domovine in do brata-trpina. Tvrdka A. KUNO Liubliana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke I Xaj pravite ? Domišljam si, gospod urednik, da sle uvedli to rubriko nalašč zalo, da morete obravnavali v njej stvari in vprašanja, ki ne spadajo ne med politični del lista, ne med domače senzacije, niti med tuje, ne med šport in ne med borze, ampak, ki se vsega tega nekako dotikajo. Pa so nekatere stvari prav razne in dobro je, če se te zadeve Jtivno obravnavajo. Mene, na primer, zelo zanima brezbrižnost naše mladine. Čudno raste ta mladina, je ie zadnjič ugotovil nekdo prav v tej rubriki. Zadnjič sem mlademu fantu preskrbel službo mehanika, ker je to isučen, Črez dva tedna je bil že ob službo. Mojster pa mi je dejal: >Ni za rabo! Ne zanima se za delo. Kar videl sem ga, kako so mu bile misli vedno na promenadi/« Poznam drug slučaj. Fant je znan športnik. ima pa neke trgovske šole in je že več let brez službe. Če ga kdo sprejme na poskušnjo, ga takoj odpusti. Nik jer se ne more uveljaviti, razen na nogometnem igrišču. Ta fant in oni mehanik pa seveda iščeta vzroke svoje brezposelnosti povsod drugje, samo tam ne, kjer so: v njih samih. Sedaj I »s ;w7 vprašam, koliko je po naših industrijah in podjetijh zaposlenih tujcev! Kaj ni dovolj domači rov za ie službeP Polovico vzrokov za to je že v tem: naši mladi ljudje ne znajo dosti. Povsod na svetu raste mladina !> veri, da je prvo v življenju delo, trdo, temeljilo delo. iport, promenada, zabava je samo za razvedrile, ne na življenjski cilj. Saša mestna mladina te jM večini žal v drugem duhu: življenjski smoter ii je spori, promenada, posedanje po kavarnah, ples. Slučajno pa se od tega ne da živeti in zato je dobro, če človek pogleda za kakšno shižbico. kjer ne bo treba dosti delati in ne dosti znati. Konkurenca na delovnem trgu je ostra. Ausa mladina te konkurence ve bo zmožna, če jo bodo vzgajali le športni trenerji in plesni 'ičilelji. Vašim mladim ljudem je treba dopovedati: vsak človek niora bili dandanes pri sroiem delu strokovnjak, vsakdo mora v delo vložiti samega sebe. Le delo je častno, brezdelje je sramota, površno, brezbrižno delo pa človeka nevredno. Vse drugo: spori in zabava, to je manjšega in nebistvenega pomena. Nikdar pa ne sme zavzeti v človeškem mišljenju mesta, ki gre te delu. Tako. v tem duhu naj bi se vzgajala naša mladina in šele potem se nam bo posrečilo izriniti iz naših podjetij nadležno konkurenco tujih delovnih moči. Drugače ne pojde, pa najsi odpremo v javnosti vse narodno radikalne registre. Koledar Sreda, 25. iunija: Viljem, opat; Henrik, škof; .'rosper, škof. Osebne oesf« — Diplomski izpit na filozofski fakulteti je napravil g. Ni ko k ure t. doma iz Celja. Čestitamo! Diplomski izpiti na Telini-ki srednji šoli r Ljubljani. Ustni izpiti so se vršili od 11. do 21. junija. V arhitektonsko-gradbenom odseku je izpit •jpravljalo 18 kandidatov in 4 kandidatinje. Izpit so opravili: Breznik Di n. Cimperman Avgust. Gregorič Milan. Uilbert .mil, .lakob Karel, Kastelic Frane, Keršmanc Sava, Kurnik Mihael, Novak Franc. Potokar Minka, Ravnikar Vladimir. Rozman Franc, Rudolf Mi1.t. Sršen Franc. Slamic Herman, Steska Vanda, T>on .losip. žužek Pij. Re-oeo Zofija. Od teh t s prav dobrim uspehom, 14 t dobrim uspehom, 4 z zadostnim uspehom. Odklonjen pa je bil 1 kandidat za tri mesece in 2 kandidata za leto dni. V -trojnem odseku je izpit opravljalo 26 kandidatov, izpit so opravili: Ahhn Vinko, Bavčar Ivan, Bizjak .ložef. Cerar Drago, Cirman Ivan. Dejak Viktor. Finžga- Viljem, Hafner Venče-slav. Hrovath Izidor, lic Štefan. .lerbič Božidar, Kokalj Valentin. Kos Franc. Lavrenčič Anton. Lil-leg Anton. Lochert Viktor. Luekmann Pavel. Rak Franc, Smole Franc. Sotelšek Ivan, Zobec Ivan. Od teh 3 s prav dobrim uspehom. 13 z dobrim uspehom. 5 z zadostnim uspehom. Odklonjeni pa so bili t kandidati za tri mesece. 1 kandidat za leto dni. V elektrotehniškem odseku ie izpit opravljalo 13 kandidatov. Izpit so opravili: Bizjak Castimir, Cernič Danilo. Divjak Lazar, Golič Ivan. Kos Josip. Kovačec Franc. Krulc Rudolf, Pelrač Josip, Pregelj Alojzij, Sonnenvvald Srečko, Windisch Evgen Zrimšek Dragotin, Živic Ferdinand. Od teh 2 z odličnim uspehom, 3 s prav dobrini uspehom. 2 z dobrim uspehom, 6 z zadostnim uspehom. — Notarski i/.pit sla napravila pri višjem de/, sodišču v Ljubljani gg. Franc Golob in Vladimir Jezo v še k, notarska kandidata iz Maribora. = Iz poštne službe. Z ukazom Nj. Val. kralja so imenovani na pošlo in telegraf Ljubljana 1: za p. t. uradnika Janko Kocmur, p. t. uradnik pošte in telegrafa Litija Vladimir Vojska, p. 1. uradnik pošte in telegrafa Novo mesto; na pošto in telegraf Ljubljana 2: za p. t. uradnika Ante Kalokira. p. 1. uradnik pošte in telegrafa Zagreb 1; na pošto in telegraf Novo mesto: za p. t. uradnika Avgust Brejc. p. t. uradnik pošte in telegrafa Žužemberk in na pošto Ljubljana 2: Terezija Rudolf in Mera Pengan p. t. uradnici pošte Ljubljana 1. Novi grobovi -f- Baronic« Olga Hein. Umrla jc pred dvema mesecema n« Dunaju v kongregaciji >Pomočnic vernih duš v vieuh« baronica Olga Hein, vdova |w> bivšem deželnem predsedniku kranjskem. Mnogo zaslug si je pridobila za Joecphi-nunl v Ljubljani. Po smrti svojega moža je vstopila v kongregucijo. kjer je soduj sklenila svoje življenje. •f v Mirni peči je umrl gostilničar in posestnik g. Franc Zupančič. Pokopan je bil včeraj dopoldne. N. p. v m.l Šolske vesti •k K višjemu tečajnemu izpitu na JI. drž. realni gimnasiji v Ljubljani v junijskem roku 1929-30 se .je priglasilo 3» kandidatov in 13 kandi-datiuj, skupaj 52. Fden je zaradi bolezni pred izpitom odstopil, k izpitu je bilo pripuščeuih 51. : Zrelost je bila priznana iu so bili oproščeni ustnega i izpila: Bukovec Marija, Košak Zdenka, Novak Zo-| fija, Ravnikar Ivana s. Ljudmila, Šturni Vida, Zar-! nik Ida; Lenče Peter, Lipovec Josip. Kregar Franc, Pettauer Leopold. Zrelost je bila priznana kandidatom; Gnezda Josipina, Kerševan Ljudmila, Kre-menšek Irena, Oblak Ivana, s. Avksilija, Tratnik Jelka, Zvvitter Martina; Andrijanič Boris, Bakar-čič Leon, Benedik Dragotin, Bezenšek Boris, Bud-kovič Josip, Cenčič Josip, (Vrne Boris, Dobovec Ivan. Dobrič Nikola, Drnovšek Ljubo. Grzinič Albin. Janež Stanislav, Kirn Karol. Koejančič Milan, Kraigher Vito, Lokovšek Mirko, Majcen Ivan, Mal Miran, Muller-Petrič Gustav, Pelrič Ernst, Petrič Josip, Praprotnik Franc, Rezek Ivan, Roječ Stanislav, Ruprecht Hubert, Škerlj Ivan, Tomšič Anton, Vadnal Alojzij, Zore Slavko, Zupane Viljem, Žitnik Peter. 2 kandidata sta bila odklonjena za Iri mesece, 1 kandidat in 1 kandidalinja pa za eno leto. it Končni izpiti na državni trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Miha/la Pfpsla od 0. do 24. junija. Od 20 prijavljenih kandidatov (inj) |ie izpit napravilo 15 kandidatov (iuj), dočim so bil reprobirani za tri mesece 4 kandidati, 1 pa za celo loto. lzpil so napravili (e): Anžlovar Dru-gotin, Bydlo llerla, Dobnik Vlasta, Fritsch Herma, Keržan Edvard, Krek Helena. Marinko Vinko, Moljk Marija, Piki Franjo, Rupnik Magdalena, Schumi Viktor, Tončič Nada, Vordir Ana (z odliko), Voselič Boris in VJigon Darinka. ★ Na II. dekl. mešč. šoli v Ljubljani je vpisovanje dne 29. in 30. junija od S—12. V L razred se sprejemajo učenke, ki so dovršilo 4. razred. Novo vstopivše učenke morajo prinesli s seboj zadnjo izpričevalo in krstni lisi. it Na državni II. deški meščanski šoli v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje v soboto 28. junija od 10—12 in v nedeljo 20. junija od D—11. Novovstopivši učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole, naj se zglase v spremstvu staršev in prineso seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni list. Vsak učenec mora pri vpisu plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev; tega vplačila so oproščeni siromašni učenci, ki se izkažejo s tozadevnim potrdilom davčnega urada. •it Na dri. meščanski Šoli na Viču pri Ljub-Ijani bo vpisovanje v prvi, drugi in tretji razrtd dne 29. in 3(1. junija od 8. do 12. ure. V prvi razred se vpisujejo učenci -nke, ki so dovršili četrti ali kak višji razred osnovne šole. Učenci naj pridejo k vpisu v spremstvu staršev ali starejšega brata ali sestro a s seboj pa naj prinesejo izkaz o šolskem napredku in krstni list. V drugi iu trelji razred se vpisujejo učenci -nke na podlagi letnega izpričevala. Vsakdo inora plačati ob vpisu 20 Dni za zdravstveni fond. Kdor pa predloči tibožni lisi, je te takse oproščen. Ravnateljstvo drž. meščansko šole na Viču. Ravnatelj: Fakin Anton, s. r. ■jc Na državni deški meščanski šoli v Krškem se vrši vpisovanje zn L razred dne 29. in 30. junija t. I. vsakokrat od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. V I. razred se sprejmejo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili IV. razred, oziroma 4. šolsko leto na osnovni šoli. Za vpis sta potrebni zadnje šol. izpričevalo (izkaz) in krstni list (izpisek) iz krstne knjige). Pri vpisu plača vsak učenec 20.— Din za zdravstveni fond; te takso so oproščeni siromašni učenci, ki se izkažejo s potrdilom pristojne davčno uprave. Revni učenci in učenke dobijo v šoli na posodo vse učno knjige. Ravnateljstvo. it Na meščanski šoli na Rakeku se jo lolos prvič vršil završni izpit. Izmed 30 učencev in učenk v IV. razredu je bilo pripuščenili k za-vršne.mu iz.pitu 26. od teli se je javilo 23. Izpit so prestali vsi razen onega, ki jc odklonjen za dva meseca. Na Vidov dan lx> razstava ob 10 in ob 8 zvečer slavnostna akademijo. Naslednje dni napravijo absolventi, in absolventinje ekskurzijo. za katero je poklonila občina Rakek znatno podporo. it Na uršulinski vodnici bo vpisovanje za j I. razred dne 30, junija in 1. julija od 8 do 9 in od 14 do 16: na vnanj.i uršulinski osnovni šoli pa I. in 2. julija od 8 do 12 in od 14 do 16 za vso razrede osnovne šole. if Vpisovanje učencev za narodne osnovne in višje narodne šole v Ljubljani bo 29. in 30. junija t. 1. v času od 9.—12. dopoldne. Roditelji naj prineso s seboj: krstni lisi, domovinski list in izpričevalo o cepljenju koz. Roditelji naj vpišejo svoje otroke zanesljivo v teku teh dveh dni, da bo mogoče že sedaj formirati posamezne razrede za nerodne osnovne in višje narodne šole v Ljubljani. Učenci, ki so že hodili v šolo. prineso nazaj »Izkaze- o šolskem napredku in s leni so vpisani ludi ti. V istih dneh se vrši tudi vpisovanje v I. in II. j mestni otroški vrtec v Ljubljani. ic Sv. Marjeta niže Ptuja. Kakor vsa;onovno prosimo, da se ob priliki SOlelnice Prevzvišenega knezoškofa dr. Jegliča sleherni spomni na jubilanta ter mu v znak hvaležnosti za številne dobroto, ki smo jih vsi Slovenci sprejeli iz njegovih rok, poklonimo primeren dar. Darove sprejema Knozošlcolij-ski ordinarijat. Uredništvo Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba in Prosvetna zveza. ■jc 4" letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos sledeči še živeči tovariši: Antosievvicz Adolf. nad učitelj v p. v Kla-cliau-u, Avstrija: Ažnuin Josip, nadučitelj v p.. Bit z niča: Bujec Ivan. nadučitelj v p., št. Vid nad Ljubljano; Christof Josip, lastnik in ravnatelj drž. konccs. privatno šole. Ljubljana: Oker Alojzij, učitelj \ p.. Stara Cerkev; Go-razd Fran, mestni učitelj v p.. Ljubljana: Josin lana imel. pisarniški ravnatelj v p.. Ljubljana: Liiznar Fran, nad učitelj v p„ Pi-imskovo; Polurni Friderik, nudučiitelj v p„ Trebnje; Pogačnik Naval, oporni pevec, Dunaj; Pire Avgust, mostni učitelj. Ljubljana; Rozman Franc, nadučitelj v p., št. Ilj pod Turjakom, in Turk Josip, šolski nadzornik v p.. Radovljica. it Desetletnico mature bomo praznovali maturanti šentviške gimnazije iz leta 1920 v Zavodu sv. Stanislava dne 1. julija z večernim sestankom. Zbiranje v torek popoldne, najkasneje do pol 8 zvečer, razhod v sredo na izlete. Tovariše prosim, da gotovo vsi pridejo in naprej javijo svoi prihod. — Maks. M. it Maturanti kranjske gimnazije iz leta 1920. se vabijo k proslavi lOletnice mature v sobot v dno 5. julija popoldne v Kranj. — Ing. O. Gros, prof. F". Planina. ■fr Dvajsetletnico mature na goriškem ženskem učiteljišču (1910). Sestanek se vrši 6. julija t. 1. v Ljubljani med 5. in 6. uro popoldne na re-stavracijskem vrtu Zvezdo . Intcresoniinje naj javijo svojo udeležbo pravočasno g. Nataši Bencina, Mlinska ul. 30, Maribor. Program je: Sestanek v Ljubljani in drugi dan, v nedeljo, skupen izlet na Bled. fr V Ohcrammergaii odpotuje 1. skupina izletnikov 2. julija z večernim brzovlakom preko Jesenic, Innsbrucka v Oberammergau, kjer bono prisostvovali svetov, znanim pasijonskim igrani naši izletniki 4. julija. Od tam obiščejo Miinehen. kjer se mudijo 2 dni. Nato napravijo iz Salzburga z razglednimi avtobusi izlet v Salzkammergut, kjer obiščejo 8 največjih in najlepših jezer. Vrnejo ?o izletniki 8. julija z jutranjim brzovlakom v Ljubljano. Ker sta dva izletnika nujno zadržana in se Arangements v Oberammergau ne more v rniti vsled tega se lahko še dve osebi pridružita lemu )>ole-vanju, ki stane celotno 1900 Din. Vsa pol robn i pojasnila daje Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. fr K velikim konjskim dirkam v Ljubljani, ki so vrše, kakor že objavljeno, dne 28. in 29. Im., so je prijavilo že 22 konj za kasaške dirke in tudi za galopne dirke, ki se vrše oba dneva. Včeraj zjutraj sta prispela tudi dva konja iz Belgrada. Opozarjamo naše konjerejce in lastnike konj, da še lahko prijavijo svoje konje, ludi nedirkače za takozvauo »Gorenjsko dirkor. Pri tej dirki imajo pravico dirkati vsi konji brez razlike na starost, pasmo etc. Glede vozil so predpisaua 4-ltolcsna, vozi se lahko eno- ali dvovprežno. Prijavnimi, ki znaša zu vsacega konja 50 Din sprejema dr. Fr. Luckman, Ljubljana, Gradišče 4. Opozarjamo na te dirke posebno naše kmete, da se s svojimi konji te dirke udeleže, ker imajo tudi počasnejši navadni konji izgled na darilo. fr Vreme v državi. V Ljubljani je kazel tlakomcr 760.9 mm toplomer 17 do 30 stopin j Celzija, mirno, malo oblačno. — V Mariboru je kazal tla komer 760.2 mm, toplomer 17 do 25 stopinj, zahoden veter, jasno. — V Zagrebu je kazal tlukomer 761 mm, toplomer 18 do 30 stopinj, južiioiužnovzhodeu veter, jasno. — V Belgradu jo kazal tlakomcr 761.7 mm, toplomer 16.6 do 28 stopinj, mirno, malo oblačno. — V Sarajevu je kazal tlukomer 763111111. toplomer 12.:.' do 26 stopinj, mirno, jasno. — V Skoplju jo kii/al tlukomer 763.3 mm, toplomer 12 do 27 stopinj, mirno, jasno. — V Splitu je kazal tlakomcr 762 mm, toplomer 19 do 30 stopinj, mirno, jasno. — Na Rabu je kazal tlakomcr 761.4, toplomer 22. veter severnovzhoden. jasno. — Na Visu jo kazal tlukomer 762.2 111111, toplomer 21 stopinj, mirno, jasno. fr Dovoljen inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej jugoslovanski lisi Hrvatska , ki izhaja v Čikagu in Hrvatska Sloga-, ki izhaja v Buenos Airesu. it Opozarjamo na razpis službe inž. arhitekta pr Pokoj, zavodu. Več glej v oglasu. ic Ravnateljstvo mestnega dohodarstre-nega urada razpisuje dobavo blaga, podloge in krojaških del za službeno letno obleko dohodar-stvenih uslužbencev. Vzorce in ponudbe je predložiti do 1. julija 1930 v pisarni imenovanega urada na Gosposvelski cesti 17. fr Najdenček Jokec. Povest s podobami za naše malčke. Napisal Mirko Kunčič. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 26 Din, vezana v celo platno s krasno večbarvno naslovno sliko 3(3 Din. V zbirki Iz torbe Kotičkovega stričkar ie izšla ko! prvi zvezek povest u najdenčku Jokcu, ki je že sv .jčas zbudila med mladino toliko zanimanja. Knjižico krasi nad 1(30 krasnih slik, ki predstavljajo našega junaka Jokca in njegova neločljiva prijatelja kozo Meko in muca Keca. Ob zaključku letošnjega šolskega leta bo ta knjižica najlepše darilo pridnemu učencu. Prijetno letovišče ;:a veččlansko družinico v hišici ob Bohinjskem jezeru sc odda s 1. julijem po zmerni ceni. Najlepše kopališče, krasen razgled. Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod št. 7240 Ljubljana Nj. Vel kraljica v Mladiki Strojnika za parni pogon, ki je obenem dober strugar, pridnega in zanesljivega, išče KOLINSKA TOVARNA V LJUBLJANI. Stanovanje v tovarni — NaSTOP TaKOJ — Predstaviti se osebno — Poročeni imajo prednost. Danes je Nj. V. kraljica obiskala Ljubljano, in sicer letos že drugič v razmeroma še kratkem času svojega bivanja na Bledu. To priča o velikih simpatijah in zanimanju, ki ga Nj. V. kraljica goji za slovensko prestolico. O obisku jc bila ob 9 dopoldne obveščena najprej dvorna damn ga. Franja Tavčarjeva, in sicer telefonično z Bleda. Dvorna pisarna ji je sporočila, da se Ni. V. kraljica čez eno uro pripelje v Ljubljano in da obišče gospodinjsko šolo na Mladiki. Ga. Franja Tavčarjeva je hitro po napovedanem obisku obvestila vodstvo Mladike. Avto s kraljico je prišel v Ljubljano okoli Iri četrt na 10. S kraljico sta bila še dvorna dama ga. Eleonora Š vrl ju ga in pa adjulant polkovnik Branko Pogačnik. Pouk na Mladiki se zaradi prihoda kraljice ni prekinil. Kraljico je sprejela ravnateljica gospodinjske šole ga. Jerica Zemljanova, ki jo je prisrčno pozdravila in ji nato razkazala vse prostore Mladike. Kraljica si je ogledala najprej obed-nico, nato pa kuhinjo, kjer se je zelo zanimala, kako se gojenke vadijo kuhati in gospodinjiti. Informirala se je tudi za razna jedila, kako jih pripravljajo. Kuhinja je napravila na kraljico zaradi svoje čistoče in bleska zelo ugoden vtis. Kraljica je obiskala nato še spalnice, ki so ji prav tako ugajale zaradi velike snažnosti. Gospa Zemljanova je odvedla nato kraljico v svojo sobo, kjer ji je postregla z malim zajtrkom. Tudi ta je kraljici ugajal zaradi svoje okus-nosti. Po zajtrku je kraljica še prižgala cigareto. Kraljica je nato poslala adjutanta Pogačnika k ravnatelju licejo Jugu obvestit ga, da želi prisostvovati gimnazijskemu pouku. Tej želji kraljice pa ni bilo mogoče ustreči, ker že nekaj dni sem ni več pouka na gimnaziji. Pač pa si je kraljica dala predstavili ravnatelja Juga. Sprejela je tudi dvorno damo go. Tavčarjevo. Ob 11 je kraljica odšla iz poslopja Mladike. Učenke osnovne šole Mladike, so se pred poslopjem razvrstile v špalir in živahno vzklikale kraljici. Poklonile so ji tudi več šopkov cvetja in obsipale avto s cvetjem, ko se je kraljica odpeljala. Kraljica je bila videti zelo vedra in se je na Mladiki prav prijazno razgovarjala z gospodično Zemljanovo. Kraljica je bila oblečena v svetlo toaleto in ogrnjena s sinjim letnim plaščem. Nosila je modni poletni slamnik. Na učenke in učiteljski zbor Mladike je kraljičin obisk napravil zelo globok vtis. Ob 11 sc je kraljica z avtom vrnila na Bled. Kaj bo danes? Francoska umetnostna razstava v Narodnem domu. Lekarne: Nočno slu/lio imajo: Mr.Trnko-c/.y ded., Mostni trg 4. in Mr. Ramor, Miklošičeva Cesta 20. * © Trnovsko slavje. Trnovci imajo svojega pa-trona prav visoko v časteh. Letos pa so njeuiu na čast priredili v Trnovem pravo ljudsko slavje. Zvečer se je nabralo na obrežjih Gradaščice vse črno ljudi, pa ne samo Trnovcev, temveč prav iz vseh koncev Ljubljane. Pa je bilo tudi vredno pogledali. Cerkev je bila krasno razsvetljena, ob Gradaščici je gorel kres. ljudje so zažigali umelne ognje, pokali so možnarji, igrala je godba, v Trnovem pa se je razvil pravi nad vse živahni korzo. Radostno razpoloženje je trajalo prav dolgo, vendar pa se je slavje zaključilo popolnoma dostojno. © ljubljanska posadka bo proslavila Vidov dan. Komanda mesta objavlja: V /nvislu točko 4-8 do 486 Pravil službo II.del bo Vidov dan ljubljanska garnizija proslavila tui svečan način 28. junija Ob 8.30 oopohlnr na velikem vož-bališ-ču pri Devici Mariji v Polju. Program sve- čanosti: I. Pričakovanje komandanta divizije", 2. svečana zadušniea padlim borcem v borbah /a osvobojenje in zcdiujenje; 3. svečana revija čet po komandantu divizije; 4. defiliranje pred komandantom div izi jc. — Druga posebna vabilo se nc bodo pošiljala, 0 Razstavljena diploma. V izložbi trgovine Maver v Stritarjevi ulici jc razstavljena diploma Grand 1'riN z zlato kolajno, ki jo jc dobil na Barcelonski svetovni razstavi Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt. S to diplome so bile nagrajene krasne čipke, ki so jih izdelale gojenke toga zavoda. Nekaj čipk je razstavljenih tudi v tej izložbi. © Mostni popisovalni urad v četrtek dno 26. L 111. ne bo uradoval zn stranke zaradi preureditve občinske matice, © Nesreča vajenca, lludu nesreča se jc iiripetila včeraj črkoslikarsko.niu vajencu Vinku Jankovieu pri mojstru Filipu Prislovu. V delavnici nu llesljevi cesti 4 je dvigal težak zaboj. Ta se mu je naenkrat zmuznil in 11111 padel nu stegno desne nogo ki so je zlomilo. Obveščena jo bila reševalna poste j«, ki je vajenca pripeljala z vozom v bolnišnico. 1 ■ ZVEČER za 1 namakanja iSchichtova ŽENSKA HVALA Z3UTPAJ za ' izkuhavanje sSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO 1 €1 pa je pra nje gotovo! © 0 Vidike tatvine v elektrotehničnem institutu. Elektrotehnični institut ljubljunske tehnike je prijavil policiji velike tatvine. V institutu so namreč odkrili tatvino dragega elektrotehničnega orodju v vrednosti mul 4000 Din. Slučaj še preiskuje |x>liciju, ki ho skušalu |x>-iskati krivcu. 0 Okradcn delavec. Anton Bogataj, delavec pri stavbeni tvrdki Tornugo, je bil tc dni okradcn za stvari, zanj razmeroma prav v ledine. Iz barake pri Stadionu mu jc nekdo izmaknil črno moško obleko, zlato žensko verižico in nokaj drugih oblačil, škoda, ki jo Bogataj trpi. siiašu nio Din. O Dva kaimubolu. V ponedeljek popoldne sta se pripetila dva kuruuiibolu. Prvi se je zgodil na vogalu Poljanske ceste in Ambroževega trgu. S šentpetei skega mostu je pri vozit z dvo--vprožnim vozom, naloženim z opeko, hlapce Alojzij Juzbinšek iz Kozarij. Nasproti pa mu je privozil tramvaj. Ao/. se jo zadel v tramvaj. Na tramvaju sta bili razbiti dve šipi. z voza pa je popadalo približno 110 kosov opeke, ki se je tudi vsa razbila. — Drugi karambol se je pripetil na Gasilski cesti V Šiški. Po tej cesti je okrog "i vozil Čarmanov avtobus. Z nekega dvorišča pa se je pripel jal na cesto s kolesom mizarski vajenec Josip Gluhak. Ta je zušel pod avtobus, ki ga je podrl na tln. Kolo se jc popolnoma zdrobilo pod kolesi avtobusu. Gluhak p Din, ob nedeljah ! 8 Din sem in tj«. — Avtopodjetje Magister. Požar v Metliki Velika bed« Metlika, 24. junija, j c Duncsi popoldne ob tričetrt na 6 je udarilo j plat zvona in vse je drlo na Major, kjer jc bil ' v trenutku v plamenu pod Bručike, trgovca in gostilničarja. Ogenj na je zagrabil tudi slamnato podstrešje Oreljšk«. Ognjcgasci so bili takoj na mestu. Ogenj sc pu ni dal pogasiti, pač pa je velika /usluga gasilcev, da so kljub vrtinčasteinu vetru ogenj omejili. Oreljšku je |>ogorelo vse: hiš«, pod. hlev. sv injak in kašču, kjer je imel 30 mernikov koruze iin precej drugega zrnu. Itešilj so le nekaj obleke in nekaj pohištvu, eno živinče, enega prašičji, vse drugo jc vzel ogenj, še čevlji so zgoreli. Oškodovan je za 150.000 Din. Četvero drobnih otrok je jokalo na |iogorišču. Dobra srca: pridite na pomoč! Bračiku je zgorel pod. Imel je zalogo cementa. ki ga je uničil ogenj, dva in pol vagona. Pripeljali so ga dan prej. škoda znaša 40.000 dinarjev. Oba pogorolcu sta bila zavarovana po starem: vsak zn 500 Din. Ogenj je zanetil najbrž ogorek cigarete, ki ga jr vrgel tja kak nepreviden sejinur. Danes je bil namreč semauji dan. Prav lahko bi so bilo zgodilo, da bi bila nesreča neprimerno večja. Takoj poleg pogorišča je veliko skladišče večili gospodarjev. S konca skladišča jo .•.hramba Sturm«. kjer so spravljeni mod drugim sodi z bencinom in petrolejem. Ogenj se je žc oprijemal magacina in zažigal okenske okvire in segal v podstrešje. Če bi se bilo tam vnelo, bi bila nesreča nepregledna. Zato je zasluga gasilcev tem večja. Maribor □ Zanimivo razstavo pripravlja vodstvo tukajšnje šole za duševno zaostalo rleco. Na razstavi bo zbrano vse. kar je v najožji zvezi z vzgojnimi metodami, ki se uveljavljajo nu omenjeni in tej podobnih šolah. Ob priliki otvoritve te razstave, ki se bo vršila v soboto, dne 28. junija, bo tolmačil upravitel j omenjene šole g. A. Skala v zvezi z razstavljenimi predmeti vse številne zanimive poizkuse na polju vzgoje duševno zaostale dece ter ugotavljanja nje inteligenčne stopnje, spominu, zbranosti, pa/,nje itd. Bo to prva razstava te vrste v Mariboru. □ Nova mrtvašnica sc je priredila v pritličnem poslopju nu levi strani vhoda na po-hreško mestno pokopališče. Nova mrtvašnica jo bila radi nedostajanja prostora v stari mrtvašnici že nujno potrebna. □ Črne zastave so ru/.oJiešene ob priliki smrti stolnega prosta dr. Martina Mateka na kapiteljskem poslopju. Spodnještujorski ljudski posojilnici, bogoslovju in Cirilovi tiskarni. I o-grebne svečanosti se prično danes ob 14: v stolnici bodo vespere. nakar se razvije žalni sprevod na inagdalensko pokopališče. □ Izlet v Radenee priredi začetkom julija fostilničarskn zadruga za mariborsko okolico. niiavah, f Gorati pri morju, pri vsakem športu Vas obvaruje Niggerol olje in krema solnčarice in opeklin. (Patent štev. 5922) Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ. L,ubl,ana, prešernova ulica štev. 5 Stroški so p ro računan i na približno 180 Din. V to ceno je vključena vožnja z avtobusom in prehrana. Prijave sprejemata zadružni tajništvi v Mariboru an na Pobrežju do 28. junija. □ Krščanska ženska zveza ponovno opozarja vso. ki bi se udeležili romanju v Petrov-če pri Celju, du se nuj čimprej prijavijo, da luhko uredi zveza vse potrebno radi vožnje. Prijavo sprejemu jo vse odbornice in društvena pisarna na Aleksandrovi cesti (>. L, ki posluje vsako sredo in soboto od S do 12 in od 14 do i?. □ InŽ. 'iicr.ski diplomski izpit iz gozdarstva je napravil z odličnim uspehom v Zagrebu Mariborčan Vladimir K a r b u , sin upokojenega in vsestransko priljubljenega poštnega kontrolorju Kurbe. Naše najprisrčnejšc čestitke! - Pisat; - odstrani tukoi in brez sloihi „Creme Orlzoh Dobiva se v lok« mah, drogorljnli in purrumorijah. Zatona: »COBmochomtn, Zagreb. SiniCiklasovu 23. Tolotou 4U-!)!i □ Pred senatom trojice so se zagovarjali včera j JV letni posestniški sin i/ Straž, Jožef čuček, 25 letni mesarski pomočnik Alojzi j (" liček iu 41 letna ijosestuiška hči O taliju Čuček radi zločinstvu oziroma prestopka zoper državno oblastvo, ker so se maši ter 29. in 31..junija od 8 do 12. Učenke naj prinesejo s seboj zadnji šolski izkaz, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. IJbo/ne učenko dobijo v šoli šolske knjige, šolska kuhinja PRK preskrbuje učenke, ki imajo po)Kddunski |>ouk. z opoldansko juho proti malenkostni odškodnini, oziroma zastonj. □ Poizkus samounioru — 15 letne deklice. I.izol jo izpila v samomorilnem namenu 15 letna deklica. Moštvo rešilnega oddelka jo je prepeljalo v bolnišnico, kjer so ji takoj izprali želodec. A ozadju so bojda družinske razmere. □ Predhodno vpisovanje na tukajšnji deški meščanski šoli v prvi razred bo v nedeljo, dne 29.. in v ponedeljek "0. junija od 8 do 12. Sprejemali se bodo samo učenci, katerih roditelji stanujejo v Mariboru ali pn so v mestu zaposleni. Ker se okoliške občine doslej še niso izrekle za prispevke k zidanju nove šole, je moral krajevni šolski odbor tudi letos odkloniti zunanje učence, da pridobi prostora za mestno der-o □ Umrl je v starosti "3 let posestnik Sebu-stijun Senekovič, Tezno 52. Pokojnikov pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti na inagdalensko pokopališče. □ Trajne valove, barvanje las. soparne kodre brez konkurenco E. Mareš, Maribor, Gosposka 27. Celje •0' Dve posrečeni šolski razstavi. Na človeka, ki je videl že marsikatero razstavo, šolska razstava slikarskih izdelkov ne učinkuje baš navdušujoče. Pogledat jo gremo bolj iz neke družabne nuje. S takimi občutki nekako sem si ogledal tudi razslavo slikarskih, risarskih, homoplaslič-nih, geoplastičnih in ročnih izdelkov celjske državne meščanske šole. Pa me je lo, kar sem videl, presenetilo. Razstava ne priča ie o neverjetni pridnosti, iznajdljivosti ter zmežnosti strokovnih učiteljev gg. Grašerja in Mlačnika, lemveč je lep dokaz za to, kako na lej šoli obstoječa metoda dviga individualne sposobnosti vsakega posnmeznega učenca ter iz. mase učencev kleše izrazite talente. Razstava naj bi bila nekako jubilejna, ker proslavlja meščanska šola 00 letnico svojega obstoja. Po številu je to 9. i i; vrstna razstava šole. Lanska razstava se. je vršila nr, ljubljanskem velesejmu, predlanska pa v Mariboru. Predvsem je na razstavi bogato zastopana slikarska panoga. Učiteljstvo je na razstavo lahko odkrito ponosno, občinstvu pa obisk iste toplo priporočani. — Prošlo nedeljo in ponedeljek pa se je vršila razstava rečnih izdelkov osnovne dekliške šole pri celjskih šolskih sestrah ter razstava ročnih izdelkov lam. otroškega vrtca, človek se ne more načuditi, da zmorejo učenke osnovne šole vse lo. Ej, lu so pač bile včasih tudi ljubeče roke mamic zraven! Še bolj pa je seveda razstavljeno delo duševna last neumorne s. Evzebije. V drugi sobi so razstavljeni lični izdelki otroškega vrtca, škatle iz papirja in drugih malih igračk nebroj. Kaj vso se ne porodi v glavi in srcu s. Kornelije, ki je kot mamica le velike drobne družinlce! Hvala obema imenom staršev! — I. P. 0 Avtobusna proga Celje—Rimske toplice se otvori dne 28. I. m. Avtobus bo na progi obratoval enkrat dnevno. Odhajal bo avtobus iz Celja ob 12.45 in prihajal v Rimske toplice ob 13.40. Iz Rimskih toplic se bo vračal 10 minut po prihodu, t. j. ob 13.50 in bo prispel v Celje ob 14.15. 0 Drž. deška meščanska šola konča šolsko leto dne 28. junija s šolsko proslavo, h kateri je vabljeno tudi občinstvo. 1'ričetok ob 10. — Vpisovanje v vse razrede bo v ponedeljek dne 30. junija od 8—12. V prvi razred se »prejemajo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto. S seboj naj prinesejo izkaz o Šolskem napredku ter krstiti list. & Primarij dr. Kaišp zopet redno ordinira. Naše mladinsko slovstvo Mirko K1111 <• i C: Najdončck Joker. (Iz torbe Kotičkovega slrička zv. 1.) — Naše mladinsko slovstvo že pred vojno ni moglo pokazali dela, ki hi bilo postalo trajna last mladine. Do zdaj še nismo imeli izrecno mladinskega pisatelja, ki bi bil gojil specijelno mladinsko slovstvo in bi nam ustvaril nekaj takega, kar je vzeto naravnost iz otroške duše in pisano v onem jeziku in slogu, ki ga more razumeti mladina. Le dvojica pesnikov je zadela prave strune, a dasi je pisalo že nekaj pisateljev za mladino, vendar niso mogli uspeti, pač edino iz razloga, ker niso poznali otroško duše. Po vojni je postala menda moda, dn se vsakega poizkuša postaviti v mladinski literaturi in doseči nekak rekord v številu otroških del. Mladino naravnost zasipajo z omledniini, praznimi spisi, ki nimajo ne duha ne telesa; pisatelji se nočejo zavedati, da pišejo za one, ki imajo v srcu še čisto zlato in svoje zasanjano kraljestvo, o katerem pa večina naših modernih mladinskih- pisateljev nima niti pojma. Iz olroške literature so napravili otročjo brozgo, ki stoji globoko pod vsako kritiko in katere se moramo odrastli sramovati, ker že otrokom samim preseda in se je obupno otepavajo. S tem pa otroci polagoma izgubljajo veselje do knjigo, ker pri sedanjih, po sili mladinskih pisateljih ne najdejo onega, kar pričakujejo v svoji knjigi — lepote in življenja svojega zasanjanega kraljestva. Lepa. dejal bi. solnčna izjema v tem kroto-vičenju mladinsko literature je Mirko Kunčič. Že takoj po vojni se je s svojimi otroško občutenimi pesmicami prikupil mladini. A dera ga je naravnost vzljubila zaradi pripovedke, ki je izhajala svoj čas pod naslovom »Najdenček Jokec v »Sloven-čevi mladinski prilogi. Vseobča želja naših malih in njihovih staršev je bila, da naj pripovedka izide v posebni knjigi. Ta želja se jim je izpolnila — Jugoslovanska knjigarna jo je pravkar izdala v naravnost razkošni opremi. Mirko Kunčič je nadarjen poet. ki se z največjo lahkoto zatopi v otroško življenje in otroško ilušo, ki jo pozna do potankosti. Obenem ima krasen dar, da zna pripovedovati z onimi skrivnostnimi besedami, ki spravijo otroka obenem v jok in smeh. Njegov otroški humor je neizčrpen, njegova fantazija je popolnoma otroška in se le redkokdaj ali pa nikoli nc dotakne stvari, ki bi bila izven otroške sfere. Njegov »Najdenček Jokec« je nekaj posebnega, je vesel dogodek sredi klavrne moderne mladinske literature in ta dogodek je naša mladina pozdravila z odkritosrčnim, navdušenim veseLjem. Saj »Jokecc je pobič, ki se je pri-smejal s solncem vred naši deci naravnost v srce. Je naiven, naraven in dela vedno tako, kot delajo vsi otroci; pa najsi živi samo v pripovedki s svojo kozo in mačkom, vendar je postal vrstnik našim malim, ki ga smatrajo in ga bodo smatrali vedno za svojega. V >Jokcu<: je Kunčič pokazal svojo največjo vrlino: v delu ni niti najmanjšega motiva iz narodnih ali tujih pripovedk, katerih se do ogab-nosti poslužujejo naši moderni, še celo uvaževani mladinski pisatelji. »Jokec 2 > d ..3 S^O2 ŠPs^o i <= i 3 .. N-> O 'S 3 ud a ..u C/3oa 3 ► ao; So 2 SJN-S 3S = Q O M • > •5 N ftjSl® .•a"-«- "SpQ 055 * ■■ni _ — IčScš I Rumeni gusarji (Sodobna zgodba.) Toda že pri prvi Eh Sangovi besedi možak oči spet zapre; obraz mu je bil podoben mrliški maski. Eh Sang pa ga še nadalje nagovarja s svojo urno in pojočo kitajsko govorico, ki ji Mihael ne more slediti. Možak dolgo časa molči; nazadnje pa, kakor da mu že preseda trgovratna izpraševalčeva nadležnost, za-momlja nekaj jeznih besedi. Nič pomagat, plav nič, sel! pravi Eh Sang Mihaelu ter maha nevoljno in obupno z rokami. Fant ne govolit lazločno. Plavit, on past laz džunko! Pa ej: gledat, videt: džunka nikjel! Pokaže z roko naokrog. Jaz plašat, kako on dobit luknja. On plavit, on dobit neko ostlo! On tepec! Kaj pa naj vse to pomeni? vpraša Lovro smeje; premalo je namreč še poznal pidžin-angleščino." Pravi, da je možakar padel iz neke džunkc ter zadel ob nekaj ostrega, razlaga Mihael. Nikjer pa ni videti nobene džunke in tudi tisto nekaj je moralo biti presneto ostro, da mu je zadalo tako zevajočo rano. Dejal bi, da ga je moral kdo z nožem. No, pa je tudi vseeno, ako nam ne mara več povedati; moramo ga pač spraviti na obalo. Lo Fing bo pa že vedel, kaj naj potem ž njim ukrenemo. 2. Čudno početje v pagorii. Eh Sang je svojega rojaka spravil na zadnji del ladjice, in zopet so pot nadaljevali. Vozili so tik ob " P i d g i n-E n g 1 i s h (pidžin-ingliš) ali trgovska angleščina je jezik, ki ga govorijo zlasti po kitajskih lukah; vzamejo angleške besede, jih še nekoliko popačijo pa namečejo na kitajski način skupaj v stavke. skalnatem predgorju in se na četrt milje približali peščeni obali; tu pa krene Mihael na desno in zavije v ozek potok, ki sta ga na obeh straneh obdajala nizka peščena bregova. Lovro spleza na streho kabine; odtod jo baš še lahko videl preko bregov. Razgled ni kaj prida,« reče nato. »Pokrajina tod okoli ni preveč zanimiva.« Na eno kot rta drugo stran nisi videl drugega kot razsežna riževa .polja, ki so se razprostirala daleč daleč tja do nizkih gričev. Dobro pazi na stavbo blizu obrežja!« reče Mihael. Tja sva namenjena.« Kakšna pa je?« Navadna kitajska kmetija. Ni pa nobene druge, zato je ne moreš zgrešiti. Upaim, da bo Lo Fing doma. Svojega prihoda mi nisi naprej sporočil, zato tudi jaz njega nisem mogel obvestiti, da prideva. Ker pa je dostojen dečko, mislim, da nama bo prav rad dovolil lov na svojem svetu.« »Ali nisi rekel, da je stavba skoraj ob potoku?« pripomni Lovro. »Pa je najmanj dve sto jardov daleč od brega!« Le še malo potrpi!« ga tolaži Mihael. »V teh krajih menda vsaj ne pričakuješ kažipotov!« Tedaj pa zazija na desni ustje nekega pritoka. Mihael zapelje vanj in zapazi, da je voda še bolj umazana kot doslej. V treh minutah dospe do preprostega pristana, odkoder je vodila steza proti hiši nad njim. Kitajec srednjih let, oblečen ves v modro, se dvigne iz bambusovega stola, v katerem je sedel pred hišo in kadil iz dolge pipe, ter hiti po stezi fantoma naproti, ko sta stopila iz čolna. Smehlja se in globoko priklanja ter sprostira roke. Dobro jutro, gospod Fing! pravi Mihael. »Predstavljam vam svojega brata. Na ladji so mu dali nekaj dni dopusta, zato je prišel z menoj semkaj, da bova nekoliko lovila, ako dovolite. Žal mi je, da vas nisem mogel prej obvestiti, ker tudi sam nisem naprej vedel.« »V čast si bom štel,« pravi Kitajec in se znova prikloni. Govoril je angleški pa vendar z nekim tujim povdarkom. »Gospod Tromp, vi ste moj prijatelj, zato je tudi vaš brat moj prijatelj. Vse, kar imam, vama je na razpolago. Vendar pa ne mislita, da vama hočem kratiti gostoljubje, ako vaju obenem svarim!« Na mestu, kjer se je pravkar razlival smehljaj, se prikaže nemir. »Gnusni zločinci gusarji (morski roparji) so bili gori ob zahodni reki zopet na delu in bil bi nož v moje srce, ako bi mojima prijateljema prizadeli tudi najmanjše zlo.« »O, to naj vas nikar ne skrbi!« reče Mihael. »Midva se že znava paziti. Imava puške in še nekaj revolverjev. Mislim pa, da se z roparji sploh ne bova srečala. Spotoma smo nekaj milj odtod pobrali nekega ponesrečenca. Ne vem, kako se jo mogel okleniti bruna, ker je ranjen. Tudi nam ni hotel o sebi ničesar povedati.« Videti je bilo, da je Lo Finga tudi to sporočilo prav resno zaskrbelo, vendar pa je obljubil, da si bo možaka ogledal in mu rano obvezal ter tudi od njega izvedel, kar bo mogel. Fanta sta torej prepustila ranjenca skupni skrbi Lo Finga in Eh Sanga, vzela i7 čolna svojo opremo, si obula visoke škornje tor odrinila proti močvirnim predelom, kjer je Mihael žc nekoč lovil. Približno eno uro sta potrebovala, da sta prehodila dve do tri milje barja, ko se naenkrat oglas, grom. Bojim se, da se pripravlja nevihta,« reče Mihael. »Le tjale poglej!« Društvo bančnih zavodov Predsednik dr. Ivan Slohar Obfcfti »bor Društva bančnih zavodov v Slove-niji, Ljubljana, se je vršil 24. t. ni. ob 11 dopoldne v zborovalni dvorani Ljubljanske kreditne banke. G. gen. ravnatelj Avgust Tosti, kot podpredsednik društva otvori občni zbor Mesto odstopivšega tajnika dr, Ranta poroča dr. Franc PaVMn, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke o delovanju društva za leto 1929. (Zelo obširno poročilo, ki ga je sestavil g. dr. Rant, se bo natisnilo.) Računski zaključek za leto 1929 in proračun za leto 1930 se odobrita. Izdatki so lani znašali 84.942 Din, Izvoz v maju 1930 Po pravkar objavljenih podatkih je znašal naš izvoz v maju 414.765 ton za 542.6 mil. Din napram 615.$ mil. v aprilu 1930 ip 533.7 mil. v maju 1929. Napram maju lani se opaža, da je količina •zvožene pšenice in koruze bolj narasla kakor vrednost. Glavni predmeti našega izvoza so' bili v maju sledeči (vse v mil. Din, v oklepajih podatki za april): pšenica 34.1 (38.9), koruza 56.7 (73.1), konoplja 7.5 (7.7), goveda 23.1 (22.7), prašiči 16.9 (17.2), perutnina 6 (15.7J, jajca 65,3 (77.5), sveže meso 7.1 (7.3), stavbni les 117.9 (124), drva 4.1 (2.7), žel. hrast, pagovi 12.8 (14.2), lesni izdelki 7.1 (6.4), cement 11.9 (11.0), svinec 5.9 (3.9), sirov baker 40 (42), rude 22.2 (21.7). Skupno je v prvih petih mesecih t. 1. znašal naš izvoz 2,018.845 ton za 2.854.3 mil. Din, napram 1.737.325 tonam za 2.458.8 mil. Din v prvih petih mesecih lani. Letos se je razvijal naš izvoz sledeče (v milijonih dinarjev): 1930 1929 januar 616.2 425.7 februar 480.8 385.1 marec 599.0 499.4 •tpril 615.8 615.4 maj 542.6 533.7 Nova d. d. Kakor smo že svoječasno poročali, je nameravala trgovsko-industrijska banka v Belgradu skleniti izločitev elektrifikacijskega posla v posebno d. d. Sedaj je odobrena ustanovitev d. d. »Elektro-Makiš« s sedežem v Belgradu. Glavnica znaša 5 mil. Din (1000 delnic po 5000 Din). Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 30. t. in. ponudbe glede dobave 5000 kg pisane bombaževine; do 2. julija glede dobave 400 kg steklarskega kita in 200 kg mangan-kita; do 4. julija pa glede dobave 1200 zvitkov brzino-merilnih trakov ter glede dobave žice, bakra, pločevine in cevi. — Prometno-komercijelni oddelek sprejema do 1. julija ponudbe glede dobave 50 komadov steklenih obločnic; do 7. julija pa glede dobave tiskovin. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 10. julija ponudbe glede dobave 300 komadov metel. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 11. julija ponudbe glede dobave vijakov, matic, 2500 kg tračnih žebljev, raznih pil, pločevine, podkovnih žebljev, tračnic in navadnih žebljev. — Dne 11. julija se bo vršila pri subot. žel. ravn. licitacija glede dobave skretnic. — Dne 30. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Belgradu licitacija dobave gonilnih jermenov. Prodaj« lesa. Ravn. šum v Ljubljani razpisuje prodajo hrastovega lesa. Ponudbe je vložiti do 12. julija. Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palači »Ljublianski dvor« v Ljubljani se bo vršila potom licitacije dne 12. julija pri ravn. drž. železnic v Ljubljani Borza Dne 24. junija 1930. DENAR V zvezi z mednarodno oslabitvijo deviznih tečajev so tudi pri nas devizni tečaji oslabeli. Zaradi oslabitve tečajev pa je postalo povpraševanje rezervirano in promet ni bil znaten z izjemo kompenzacij. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana (v oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2272 bi. Berlin 1346.50—1349.50 (1348.—). Bruselj 789.04 bi. Budimpešta 989.87 bi. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.86 -799.86 (798.36). London 274.37—275.17 (274.77). Newyork 56.445 bi. Pariz 222.06 bi. Praga 167.39—168.19 (167.79). Trst 296.20 bi. Zagreb. Amsterdam 2269—2275. Berlin 1346.50 do 1349.50, Bruselj 789.04 bi., Budimpešta 989.87 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 274.37—275.17, Newyork 56.345—56.545, Pariz 221.06—223.06, Praga 167.39—168.19, Trst 295.042—297.042. Belgrad. Berlin 1346.50—1349.50, Bruselj 788.54 do 791.54, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86 do 799.86, London 274.37—275.17, Newyork 56.345 do 56.545, Pariz 221.06—223.06, Praga 167.39—168.19, Milan 295.15—297.15, Stockholm 15.18—15.22. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.35, Atene 6.69, Berlin 122.98, Bruselj 72.02, Budimpešta 90.30, Bukarešt 3.065, Carigrad 2.40, Dunaj 72.83, London 25.0725, Madrid 60, Nevvyork 516, Pariz 20.255, Praga 15.31, Sofija 3.74, Trst 27.03, Kopenhagen 138.10, Varšava 57,85, Stockholm 138.60. Oslo 138.10. Helsingfors 13.02. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.534/,, (valuta) 12.50. VREDNOSTNI PAPIR|I Tendenca za državne papirje je bila danes eopet slabejša in tečaji so ponovno popustili. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni pri mani-lem prometu. Med industrijskimi papirji je ponovno popustila osješka Šečerana in sicer je padla celo na 347.50. Slabejši je bil nadalje Slaveks. Tako v Ljubljani kakor tudi v Zagrebu so se pa učvrstile Vevška papirnica od 120 na 122. Med paroplovnimi družbami je čvrstejša Oceania, Ljubljana. 8% Bles. pos. 95.50 bl„ 7% Bles. pos. 84.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštedionica 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 122 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den.. Ruše 280—280. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos 87—87,50, agrari 54.50—54.75, vojna škoda ar. 431.50—433, kasa 431.50-433, kasa 6, 432—433 (432), 7. 431.50 do 433, 8. 431.50—433, 13. 431.50—433.50, S% Blerovo pos. 95—96, 1% Blerovo pos. 84.50—84 625 (84.50—84.625), 7"» pos. Drž. hip. banke 83 50 do 83.75 _ Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den,, Ktolička 36—38, Poljo 58—58.50 (58), Kreditna 96—100, Union 196 bi., Jugo 78 50 do 79, Lj. kr. 122 den., Medjunarodna 61.50 den., Narodna 8.i75—8.275, Obrtna 36 den., Praštedicna 902—910, Etno 180—185. Srbska 130—136 (132). — Industrijske delnices Guttmann 160—170, Sla- dohodki pa 87.407 Din. Proračun za 1930 znaša v dohodkih oz, izdatkih 73.000 Din. Mesto odstopivšega predsednika, generalnega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke Alojzija Tykača se je izvolil za predsednika soglasno generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Ivan Slokar, za I. namestnika pa gen. ravnatelj Kreditnega zavoda g. Avgust Tosti in za II. namestnika pa centralni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke gosp. Hanuš Kroita. veks 66—68 (68, 66), Slavonija 200—205 (200), Na-šice 1.300 bi., Danica 105 den., Sečerana Osjek 345—350 (350, 347.50), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. 110—120, Union 115—125, Vevče 122—124 (120, 122), Isis 33 den., Ragusea 400 bi., Oceania 207,50—230, Jadr. plov. 500—505, Trboveljska 417.50—422.50 (420). Belgrad. Narodna banka zaklj, 8.250 (10), 7% inv. pos. zaklj. 88.50—90 (164.900), agrari zaklj. 56 (20.000), vojna škoda 442.50—442.75 (300), 11. zaklj. 454 (1000), Izvozna banka zaklj. 650 (75), 7% Bler. pos. zaklj. 85.75 (5000). Dunaj. Don. sav. jadr. 92.80, Wiener Bank-verein 18.20, Creditanstalt 47.60, Escompteges 159, Ruše 35, Mundus 169.50, Alpine 23.80, Trboveljska 50.25, Prager Eisen 317.50, Leykam 4.70, Rima Murany 82.30. Žito Neorijentacija glede pšenice postaja pri nas čezdalje splošnejša. Ni moči prezreti, da je padec na čikaški borzi šele zdaj našel odjeka na našem domačem žitnem trgu — a nazadovanje cen se vrši zelo neenakomerno. Dočim zahtevajo nekateri dobavitelji za gornjebačko pšenico 202.50 nakladalna postaja, se najdejo ponudbe za enako blago 10 para cenejše. — V koruzi pa je položaj kljub velikemu nazadovanju v Čikagi pri nas še vedno neizpremenjen. — Pšenična moka je isto tako začela nazadovati. — Promet v pšenici je bil danes izredno živahen — tudi drugi predmeti so se precej prodajali, Ljubljana (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica bč. 80 kg 2% 258.50—260, 78 kg 250—252.50, 77 kg 242.50 do 245, nova bč. za julij 205, avg. 210, rž 72-73 kg 2% 197, koruza pop. suha 150—152.50, ječmen bč. 66-67 kg 167.50—170, 62-63 kg 162.50—165, oves bč. 180—185, inoka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 410—415. Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Promet: Pšenica 35 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 22 vagonov, moka 1 vagon, otrobi j vagon. Sombor. Pšenica: bč. Tisa. šlep 172K—172J4, | Tisa železnica 77 kg 187 •/.—192 <4, Tisa železnica ; 78 kg 190—195, sr., slav. prompt 170-175, ban. Dunav prompt 185—190, Bega prompt 190—195, Kanal 180—185. — Oves: ban. 130—135, sr., slav. : 135—140. — Ječmen: 65-66 kg 102K—107«/., , klajni 63-64 kg 100—105, bar. 66-67 kg 105—110. — Promet: Ves promet 140 in pol vagona. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica: junij 18.80—18.90, okt. 18.28—18.78, zaklj. 18.69—18.70. — Rž: okt. 10.50—10.88, zaklj. 10.82—10.84. — Koruza: julij 12.65—12.77, zaklj. , 12.77—12.80. avg. 12.79—12.85, zaklj. 12.95—12.97. Les Na ljubljanski borzi je bilo eksekutivno prodano 600 ms.buk. testonov 20 mm, 225 cm, 12 do 30 cm, 50% 25—30 cm. Cena 135, 150, 175 lir po kakovosti. Živina Dunajski praSičji sejem. Poročilo tvrdkc Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 10.692 pršutarjev in 2983 špeliar-jev. lz Jugoslavije jih je bilo 822 pršutarjev in 1759 špeharjev. Razen tega je bilo na kontumač-nem trgu 1773 pršutarjev in 121 špeharjev. Cene: za špeharje najboljše 1.53, 1. 1.45—1.50, II 1.35 do 1.45, za kmečke prašiče najboljše 1.60—1.70. za pršutarje 1.55—2.30. Špeharji so bili za 5 grošev cenejši kakor prejšnji teden. Pršutarji so bili za 5 do 10 grošev cenejši. Kranj Kraljica Marija v Kranju Krahj, 24. junija. 1930. V spremstvu svoje dvorne dame in podpolkovnika Pogačnika je Nj. Vel. kraljica danes obiskala Kranj. Posetila je trgovino Ivana Savnika, kjer je ! , z velikim zanimanjem ogledovala različne igračke. nili v luknjo. Dva izmed njih sta tujca, trije pa iz Vogelj. — Ljubitelji alkohola, razgrajanja in noža vsekakor zaslužijo prav okseinplarično kazen. Stranke, ki razpolagajo s prostimi sobami, se poživljajo, da jih prijavijo mestnemu županstvu. Smrt. V ponedeljek zvečer jo na svojem stanovanju v Kokriškeni predmestju nenadoma umrl učitelj osnovne šole g. Vinko Robljek. Pred nedol-giin časom je bolehal na pljučnici. V nedeljo poirnl-dne, ko se je vračal proti domu, je pa začel zopet bruhati kri in naslednji dan je že sledila katastrofu. Pogreb bo danes popoldne ob pol 6. Praznovanje Vidovega dne. Okrajno načel-slvo v Kranju naznanja, da morajo biti na podlagi člena 13. naredbe o odpiranju in zapiranju Irgovin in obrtnih obratov, na Vidov dan v soboto 28. junija 1980 vse trgovine in obrtne delavnice zaprte od 8 do 10. Kršitelje te odredbe se bo kaznovalo z globo od 50—3000 Dui. Uspehi in neuspehi kranjskih osmošolcev. Na državni gimnaziji v Kranju se je vršil od 16. do vključno 23. junija višji tečajni izpit, ki mu je predsedoval kot ministrski odposlanec vseuč. prof. dr. Plemelj. — Uspehi so letos prav porazni in za renomirano kranjsko gimnazijo zelo nečastni. Od 22 osmošolcev je 5 učencev, ki niso izdelali VIII. gimnazijskega razreda in so reprobirani za dva meseca. K maturi je bilo torej pripuščenih naslednjih 17 kandidatov in t privatistinja: Berčič Jože. Figar Alojzij, Grčman Stanko, Hlebce Ljudmila, Jauli Franja, Košnik Mira (oproščena ustnega izpita), Markovi? Viktor, Narad Stanko, Jane Adrian, Pavlic Anion, Puhar Leopold, Robljek Vinko, Seliškar Vladimir, Strehovec Bogomir, štalec Ivan (oproščen ustnega izpita), Tomaževič Blaž, Vrhovec Marija (privatistinja, oprošč. ust. izpita), Zupan Stanko. — Končni rezultati: višji tečajni izpit je napravilo 14 kandidatov, od teh so bili 8 oproščeni ustmenega izpita. — Reprobirani pa so bili 1 za celo leto, 3 pa za dva meseca. Natečaj! Duševna bolnica v Topovici pri NiSu — išče kuharico ali kuharja Mesečna plača 2000 Din, stanovanje in hrana zastonj. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 15. julija t. I. — Prošnji jc treba priložiti: 1. krstni list, 2. potrdilo, da je naš državljan, 3. občinsko potrdilo o narodnosti, 4. potrdilo o strokovni kvalifikaciji, 5. potrdilo o politično moralnem vedenju; in ako je moški, potrdilo, da je zadostil vojaški obveznosti. — Iz pisarne Bolnice za duševne bolezni v Topovici pri Nišu, št. 2871 od 16. junija 1930. Jesenice Sprememba v ubčiuskcm odboru. V jeseni Škem obč. odboru, kjer je nad polovico delavcev, je bil na mesto odstopivšega g. Ivana O o g a 1 a imenovan dr. Maks Obran el. glavni tajnik KII). V sredo dne 25. junija bo v Krekovem prosvetnem društvu prosvetni večer. Spored: godba, deklamaclje naših malčkov in pravljična igrica jKekec nad samotnim brezdnomc. V petek ob pol 6 se ponovi zu šolsko mladino. Poskusni samoumor. o čemer je že >Sloven-ski list na kratko poročni, je precej razburil Jeseničane. Marko Popovič jo bil namreč tu in v vsej okolici dobro znan, ker je že par let kupčeval z inanufnklurnim blagom, katerega je nosil s seboj ter z njim krošnjarii. Dal je blago tudi »na počak« in pri iem baje izgubil velike vsote denarju. Malo poprej, torej v nedeljo popoldne ob treh pa so je v Gorjah s karubinko ustrelil posestnik v Spodnjih Gorjah Lovrenc Komar. Svojim je dejal, da gre počivat, kmalu nato pu je počilo in sicer dvakrat po vrsti. Bil jo na mestu mrtev. Splošno mnenje je, du je la grozni čin izvršil v hipni zmedenosti. Star je bil, 25 let ter se šele pred par meseci oženil. Dobrova % Na Dobrovi so v nedeljo, '22. t. m. vabili k šolski razstavi. Slučajno sem bil zašel gor in sem si jo ludi jaz ogledal. V veliki spool 8 govor in lilanije. — K obilni udeležbi vabi cerkveno predstojnišlvo. t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj nepozabni brat, oziroma stric, gospod Franc Zupančič gostilničar in posestnik po dolgem trpljenju snoči ob 6, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek dne 24. t. m. ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Mirni peči. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Mirna peč, dne 23. junija 1930. Ana Janežič roj. Zupančič, sestra — in ostali sorodniki. Za kraljeviča je kupila avtomobilček iu električno svetilko. Sploh je bila zelo prijazna. Prodajalki je opomnila, naj se nikar preveč ne trudi. V trgovini se je mudila okrog 10 minut. Vse si je z zanimanjem ogledala. Prodajalka in občinstvo je dolgo časa ni spoznalo. Po odhodu iz trgovuie se je odpeljala nazaj na Bled. Skesani samomorilec. Ko je v ponedeljek popoldne lokalni vlak Ljubljana-Kranj, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.20, vozil v postajo Kranj, se mu je nenadoma nudiln nepričakovana ovira v. obliki človeškega telesa ležečega nn tračnicah tik pred prihajajočim vlakom. Strojevodja je ležeče truplo pravočasno opazil in ustavil vlak, pa tudi preplašeni samomorilec sam se je v poslednjem trenutku zavedel svojega dejanja in posledic ter je še pravočasno odtegnil pele neprizanesljivemu objemu koles lokomotive, bil je lo nek delavcc, iz Puštala doma, slnr 52 let. Videli so ga, ko je s perona krenil navzdol ob železniških tirih, se naslonil na telefonski drog iu jokal. Najbrž je bil nekoliko vinjen. Dejal je, da je po nesreči padel na tračnice. Stražniku so napadli. Tudi v ponedeljek, toda bolj zgodaj popoldne, med 3 in 4 se je pa na trgu odigral drug prav tako dramatično pobarvan dogodek, odnosno hud boj med stražnikom in petimi delavci. Z Bleda so jo primahali junaki Ip epizode, kjer so bili zaposleni kot delavci, toda so najbrž delo izgubili, ali pa so zelo dobro zaslužili, zato so si ga v Kranju privoščili prav pošteno in začeli razgrajali in peti po trgu. Službo vršeči stražnik jih je opozoril, da to ne gre, toda postavili so se mu takoj po robu. Ko je stražnik najhujšega kričača prijel, da ga odvede in niu dal okusiti sladkosti udarca s pendrekom, so pa vsi navalili nanj in izvlekli nože. tako ila je bil stražnik v prav resni življenjski nevarnosti, zlasti Se, ker mu revolver ni hotel delovati. Na pomoč so priskočili civilisti in nato orožniki, ki so šele ločili bojevite napadalce, od katerih se je enemu posrečilo pobegniti, ostale so pa vlak- OKRAJNI CESTNI ODBOR V KOSTANJEVICI naznanja, da je po kratkem trpljenju umrl njen načelnik, gospod Ivan Colarič posestnik in župan v Kostanjevici Pogreb se bo vršil dne 25. junija 1930 ob 5 popoldne na farno pokopališče. Čast njegovemu spominu! Kostanjevica, dne 24. junija 1930. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KOSTANJEVICI r. z. z o. z. naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod Ivan Colarič posestnik in župan po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb zaslužnega sodelavca sc bo vršil dne 25. junija 1930 ob 5 popoldne na domače pokopališče v Kostanjevici. Moža, ki je zavodu od ustanovitve dalje celih 18 let stal ob strani s svojim modrim nasvetom, ohranimo v častnem spominu! Kostanjevica, dne 24. junija 1930. Načelstvo. MAU OGLASI Vsaka drobna vršilca l'SO Oln ali vaaka bneda SO por. Na|man|il oglaa (■ t S Din. Oglasi nad devel vralle ae raiuna|o vlii. Za odgovor saamkot Na vpraian|a brca znamka n« odgovarjamo I TO m l 1 Inteligen. gospodična želi priti k premožnim ljudem na počitnice. Ponudbe pod: »Nemščina in šivanje« št. 7230. 2 mizar, pomočnika sprejmem takoj. Oskrba vsa v hiši. - Istotam se sprejme vajenec. Rudolf Kuhar, Mokronog. Boljša gospodična z znanjem vseh pisarni ških del, zmožna več jezikov, dobra računarica išče popoldanske zaposlitve od 3—7. Gre tudi poučevati otroke. - Ponudbe pod šilro »Vestna in poštena« št. 7241 na upravo iSlovenca«. tlužbodobe Iščem za 1. julij k eni sami osebi kuharico, ki bi morala obenem opravljati še druga gospodinjska dela. Ponudbe na Albino Forster, dentist-ka, Dol. Logatec. Trgov, pomočnik (ca) se sprejme v špecerijo Muc-koloniale, Ljubljana. Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme na 3 letno učno dobo. Hrana in stanovanje v hiši. A. Suš-nik, železnina, Ljubljana. Prodajalka- blagajničarka, z daljšo prakso, se sprejme. Ponudbe na upravo pod »Prodajalka Ljubljana^ št. 7228. Šoferja za osebni auto, le popolnoma treznega in vajenega manjših popravil — sprejmem. Leop. Prista-vec, Prcserje pri Ljublj. Stanovanje komfortno, obstoječe iz štirih odnosno šestih sob z vsemi pritiklinami, se odda s 1. julijem v najem v naši palači v Pra-žakovi ulici. Stanovanje ima dva separirana oddelka, vsakega s separat nim vhodom. Prikladno za zdravnika ali odvetnika. Podrobni pogoji m razpolago pri Pokojnin skem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka 8. Objave Sodna dražba umetnin se prodaja dne 12. julija ob 15 v Knaf-ljevi ulici št. 13 po javni dražbi: križ, baje Til-gnerjeva plastika, in slika »Tihožitje«. - Okrajno sodišče v Ljubljani. Brusača (Schleifer), sposobnega in solidnega, za veliki brus za žage — potrebuje »Kordun«, tvornica žag v Karlovcu. - Nastop čimprej. - Pismene ponudbe na »Kordun«, Karlovec. Strojnika i a parni pogon, ki je obenem dober strugar,: pridnega in zanesljivega, išče Kolinska tovarna v Ljubljani. Stanovanje v tovarni, nastop takoj. Predstaviti se je osebno.: °oročeni imajo prednost., _——; Krojaški vajenec ! se sprejme takoj pri F.' Može, Cesta v Rožno do-, lino št. 12. j Posredovalnica Ogrincj Miklošičeva cesta 28, te-1 lefon-interurban 3109 —; rabi natakarice, kuharice dužkinje in slugo (Lohn-diner). Pouk Šoferska šola 1. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnie. Zdrav deček pošten in priden, s potrebno šolsko predizo-brazbo, se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani kot vajenec. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Špecerist« št. 7243. Prodajalko in učenca dobro verzirano manu-iakturistinjo, zmožno slovenskega in nemškega jezika, ter močnega in zdravega učenca z eno ali dvema meščanskima šolama sprejme trgovina Anton Petek v Konjicah. Šivilje in krojači! Tečaj za prikrojevanje damskih oblačil se prične 1. do 15., moških oblačil od 16. do 30. vsak mesec. Zahtevajte naznanila (prospekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik staroznanc strokovne šole Teodor Kune, Ljubljana, Jurčičev trg 2-1. rffBBfffl Lepi prostori pripravni za skladišče ali delavnico in pisarno, v sredini mesta, se takoj oddajo. Elektrika in telefon že vpeljano. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7229. Sobo za pisarno iščem s 1. julijem. Ponudbe na Josip Sirk, civ. geometer, Tavčarjeva ul. št. 4. Stanovanja Trisobno stanovanje s poselsko sobo in pritiklinami išče za avgust višji uradnik. - Ponudbe na »Slovenca« pod: »Ne daleč od centra«. Sobo z vso oskrbo iščeta 2 gospoda s 1. julijem. Ponudbe pod »Hrana in stan«. Prostovoljna sodna dražba. V četrtek dne 26. junija 1930 ob 2 popoldne se bo na licu mesta v Ljubljani, Škofja ulica št. 8, vršila prostovoljna sodna dražba premičnin, kakor pohištva, kuhinjske in sobne oprave, perila, obleke itd. spadajočega v zapuščino pokojne Kolnik Avguste. — Mate Hafner, notar kot sodni komisar. Posestva Lepo posestvo v meri 14 oralov, prodam z mlinom na 3 kamne na stalni vodi, v dobro žitnem kraju. - Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7220. Enonadstropna hiša velika, ki ima lepa stanovanja, zračne prostore za event. trgovino, lep vrt, dvorišče, kleti — v centru Slov. Bistrice, in sicer na najprometnejši cesti, prikladno za večje podjetje, sc proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7214. B35BHI Alfa kotel dobro ohranjen, za kuhanje perila, se kupi. Ponudbe pod šifro »93« na upravo »Slovenca«. Tri kompletna okna 1-35—l'40m visoka, 75 do 80 cm široka, kupim. Ko-privec, Vidovdanska c. 20. Glasba Nov harmonij 5 oktav, 10 registrov, 2 vrsti jezičkov, naprodaj. Ljubljana, Domobranska cesta 17, pritličje. Orgle, harmonije piščale in ventilatorje za org!- izdeluje po nizki Anton Dernič, izdelova-telj -rgel, .- lovljica. Klavirji Svarim pred nakapom navideznega blaga cenib klavirjevl Kupujte na obroke od 400 Din rve svetovne fabrikatc: losendorfer, Stefnway, Forster, Holzl, Stlngl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Prodamo Ure za birmo nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo štev, 15. Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Kupi se takoj rabljen hotel (tank) za 15 do 20 tisoč litrov vsebine. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424 Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Domača svinj, mast naprodaj približno 80 kg. - Naslov v oglas, oddel. »Slovenca« pod št. 7218. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lli-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28-20. OBČINSKA HRANILNICA V KOSTANJEVICI naznanja žalostno vest, da je njen vzorni podpredsednik upravnega odbora, gospod IV9N COLARIČ posestnik in župan po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika se bo vršil dne 25. junija 1930 ob petih popoldne. Blagega pokojnika, ki je posvetil vse svoje sile v prospeh našega zavoda, ohranimo v trajnem spominu. Kostanjevica, dne 24. junija 1930. Prvovrstni zarezani strešnik, kateri dobro prezimi in se ne lušči, zidno opeko v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah F P. VIDIC & Komp. iovarna zarezanih streš-ntkov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3 Majhen lokal (barako) — pripraven za špedicijsko pisarno ali slično, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« št. 7221. II Obrt Modroce vrhne iz Ia afrika močno blago Din 240 — mreže - posteljne odeje -žimo • cvilh najceneješ kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Malinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana 1 kg 20 dinarjev Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. 100 bg koruze Din 148 »šrot« Din 158 prodaja proti gotovinj JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Oves in koruzo kupite najceneje pri l»rdlti A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24 Veletrgovina z žitom. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 16 (pri Levu). KHASANA PUDER Nesluten čar skriva srčkana mala škat-Ijica s »Khasana-pudrom, ki tako odlično diši in je splošno priljubljen, ker je nežen in nadvse fin. Tein-tu ohrani negovano svežino s praškasto fino bi-sernato plastjo tudi v prahu, vročini in mrazu. Občutljiva koža rabi zato večkrat na dan ljubki in diskretni »Khasana-puder« Zaloga za Jugoslavijo: JUG0PHARNA-tllfi 0. D. Zagreb Oddelek kozmetike Dobiva se povsod. DR. M. ALBERSHEIM Frankfurt a. m. London REKtAMAv-SlOVEtICU- naiujctinfica' Natečaj za tajnika in revizorje Razpisuje se natečaj za enega tajnika in dva zadružna revizorja. — Kvalifikacije: višja, predvsem fakultetna izobrazba, taki z zadružno in komercijatno prakso imajo prednost. Plača po sposobnosti in dogovoru. Pismene ponudbe s curri-culum vitae, prepisom dokumentov in priloge event. svojih pismenih del do 25. julija 1930 nasloviti na: Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika, Beograd, poštni predal 290. Izključuje se kol neumestna vsaka protekcija. Razpis službe inženjerja-arhitekta. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo inženjerja-arhitekla v VI. položaju skupine A, s celokupnimi letnimi službenimi prejemki 60.000 Din, odnosno po dogovoru in s pravico do napredovanja in pokojnine po službeni pragmatiki nameščencev Pokojninskega zavoda. Prosilec mora predložiti dokaze, da je z uspehom dovršil oddelek za visoke zgradbe na kaki tehnični visoki šoli in položil predpisane izpite, dalje da je dovršil najmanj 5 letno praktično službovanje v svoji stroki ter predložiti tudi dokaze o samostojno izvršenih praktičnih delih. Prosilec se zaveže z vstopom v službo, da zadobi najdalj tekom 1 leta po nastopu službe pravico do samostojnega izvrševanja vseh del, spadajočih v njegovo stroko. Prošnje, opremljene s krstnim listom, domovnico, maturitetnim in s spričevali o položenih izpitih na tehnični visoki šoli, nravstvenim in zdravniškim spričevalom, kakor končno s curriculum vitae ter dokazom o odsluženi prezenčni vojaški službi, se morajo vložiti najkasneje do ponedeljka dne 7. julija 1930 pri ravnateljstvu Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica 8/I1I. V Ljubljani, dne 24. junija 1930. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, OBČINA KOSTANJEVICA javlja tem potom žalostno vest, da je njen velezaslužni župan, gospod Ivan Colarič posestnik, podpredsednik upravnega odbora Občinske hranilnice, član načelstva Hranilnice in posojilnice, odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje po kratkem trpljenju, dne 23. junija 1930 ob devetih zvečer mirno v Gospodu zaspal. K večnemu počitku ga bomo spremili dne 25. junija 1930 ob 5 popoldne na domače pokopališče. Pokojniku, ki je celih 17 let skrbno in vzorno vodil našo občino, ohranimo hvaležen in trajen spomin. Kostanjevica, dne 24. junija 1930. 7a .lueoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel čcč. Izdajatelj: Ivun Rakovcc.- Urednik: Franc Kremžar.