Del aataoritor
j.raiists sum
mt.o4 atžmi'
$»:■ gtaroži g.
mmdB?- K l^d|i|fT0C
Z'J;
mm1 ^■am
issas^feav:	.
'Jirva Jfakeaa as jm |s padalom vrae^jj I»#st Ris ZnzišG 1
■
Leto XEI št. 238 (3773)	TRST,	nedelja	6.	oktobra	1957	Cena	30	Hr
Umetna «luna» nadaljuje pot okoli Zemlje in so jo včeraj opazili nad ZDA in Japonsko
PO TREH
Po vsem svetu so včeraj poslušali znake, ki jih je oddajal satelit - Medtem ko v ZDA napovedujejo poizkuse z raketami, ki bodo spomladi pognale v vsemirje ameriški satelit, poročajo iz Moskve o načrtih za pošiljatev raket na Luno ter živih bitij na Mars in Venero
Včeraj so potekla tri leta od podpisa Spo-■ menice o soglasju v ~°ddonu, ki ji je priložen Osebni statut za narodnostne manjšine. Z njim ®° države podpisnice, in !*6d njima sta Republi-*a Italija in Federativna ‘JUdska republika Jugosla-rešili tržaško vprašajte. ki se je vleklo skozi in bilo v tem predelu Evrope in zlasti med d“ema sosednima država-a in njunima narodoma '*vU"a za dobre sosedske °dnose in mirno sožitje Narodnostno mešanega Prebivalstva Trsta in oko-jtee. Londonski sporazum *® zaključil tudi dolgoletno krizo v odnosih med I-diijo in Jugoslavijo. Z “jim sta obe njuni vladi ^Prejeli obveznosti glede Položaja italijanskega prebivalstva na jugoslovanskem upravnem področju ■d slovenskega prebival-n a na italijanskem u-pravnem področju nekda-ijega Tržaškega svobod-ua?a ozemlja. Listine no-Jjo podpis od obeh vlad PpOblaščenih zastopnikov jd Vsekakor vežejo stran-® v političnem, pravdo11 ln se bolj v mo-L?‘dom pogledu. Sloven-r1 da Tržaškem so spričo Spomenici ln v Poseb-statutu točno eprede-jenih splošno veljavnih ‘ovečanskih in posebnih . •»■odnostnih pravic z ve-■kimi upi gledali v bodočnost.
Pd tedaj so minila tri ®ta. Tri leta v dogajanju človeštva so kakor zrno a neizmerno dolgi pešče-1 obali, v narodovem živ-Jftdju in razvoju na sploš-j° so tri leta ze pomembna. v nekem zaključe-ožjem krogu manjše ^jdpdosti, kakor so trža-ki Slovenci, so pa že ča-’0vda razdalja, s katero se
mora tehtneje računati. In če še dodamo sodobno dinamiko življenja in tehničnega razvoja, kjer se razdalje merijo že praktično s tisoči kilometrov in čas nasprotno z ulomki sekunde, tedaj vidimo in spoznamo, da so in morejo biti tri leta nadvse važno in upoštevanja vredno razdobje, ki je za pravico in izpolnitev obvez upravičeno čakajočega še dragocenejši.
Slovenci na Tržaškem — mirne duše lahko rečemo — brez razlike političnih prepričanj so terjali od pr-vega dne podpisa Spomenice o soglasju v Londonu dalje pa do danes polno izpolnitev od Italije sprejetih obvez, ki se tičejo njihovega položaja državljanske enakopravnosti na vseh področjih u-dejstvovanja in življenja v jezikovnem pogledu pred upravo in v njej, v dostopu do javnih služb, v gospodarstvu, v šoli, v kulturnem in prosvetnem izživljanju itd.
Ali je to terjanje do danes rodilo uspeh? Ali ga smatrajo tisti, na katere je to terjanje naslovljeno, za upravičeno in zakonito? Odgovor je in ni te žak. Na zunaj in vidno narh vsekakor ni bilo, pičlo rečeno, mnogo zadoščeno in, če ostanemo pri prispodobi terjanje, povrnjeno. Celo prvobitna povsem razumljiva zahteva, da se Spomenica in Posebni statut uzakonita, ni še bila izpolnjena. In tako bi lahko navedli še vrsto drugih. Ni mogoče reči, da je na naši strani pomanjkanje dobre volje ln razumevanje za težave, ki je z njimi združeno u-resničevanje določb Spomenice in statuta. Na drugi strani pa moramo pri-
znati, da se je znaten del italijanske javnosti našega mesta vživel v naše težnje in jih tudi na en ali drug način podpiral. To smatramo za nadvse pozitivno dejstvo, ki bo na vsak način in v daljšem gledanju moglo roditi u-godne rezultate.
Silam, ki so še vedno nasprotne integralnemu izvajanju določb in predpisov Spomenice in Posebnega statuta, mora biti jasno, da Slovenci ne morejo odnehati, da zahtevajo, kar jim gre. Njihova narodnostna zavest je previsoka, njihove žrtve v borbi za človečanske pravice prevelike, da bi mogli pozabiti prvo in druge. Ne glede na idejne in politične razlike, ki jih ločijo,' bodo vselej, povsod in vztrajno postavljali oblastem, sebi in ostali javnosti tu in kjerkoli potrebno, na dnevni red zadostitev in uresničitev svoboščin in obvez, ki so njim v prid bile sprejete neposredno od italijanske vlade in posredno od italijanskega naroda. V tem si bomo vsi ; složni in s tem se mora j računati. Potek časa ne j bo nič mogel tej zakonito- j sti. Včesih se bo zdelo, da | je ošibela, celo splahnela, j Toda taka domneva bi bila prevara. In če bi bilo drugače, ne bi bili vredni boljše usode in bodočnosti.
Zato je dolžnost oblasti, da le vendar prične s postopnim izvajanjem Posebnega s*tatuta. Ni še prepozno! Mi v to verujemo in hočemo verovati. Če bi bili v naših upih, prevarani, bi krivda za razočaranje in njegove posledice ne bila naša.
V tem razpoloženju se spominjamo 5. o^ohm.
* -K
Francija preživlja eno najtežavnejših vladnih kriz po vojni. Skupščina je Bouiges Maunouryju izglasovala nezaupnico v zvezi z okvirnim zakonom o AliF-ru. Ker se v glavni skupščini OZN pripravljajo na razpravo o Alžiru, se Franciji mudi, da ne bi prišla pred skupščino praznih rok in skuša na vse n«-čine skrnucati nekaj, kar bi v Nev Yorku prikazala kot svojo velikodušnost do Alžircev- Predsednik Coty je poveril bivšemu predsedniku vlade im socialisti vetnu voditelju Molletu nalogo, da se posvetuje in vidi, kakšne kombinacije so mogoče za sestavo nove vlade. Mollet je nalogo sprejel,, a je izja> >il, da je skeptičen glede možnosti uspeha- Sinoči pa se je nalogi odpovedal. Na sliki predsednik Coty, ko zapušča predsedniško palačo
veštva. Je tudi prvi potrebni korak za obvladanje medplanetarnega prostora. Kmalu bodo izstreljeni številni drugi sateliti večjega obsega, kii bodo opremljeni z instrumenti- ki bodo omogočili zbiranje vseh zaželenih informacij o kozmičnem prostoru. Poteklo bo še nekaj let in mogoče bo doseči Luno prav tako, kakor je bilo mogoče izstreliti satelite. Naj si to zapomnijo tisti skeptiki, ki so govorili o nepremagljivih težavah, To je velika zmaga znanosti in sovjetskega režima.«
Zatem je moskovski radio sporočil, da sovjetske znanstvene postaje sedaj opazujejo pot satelita, ki sledi črti enega izmed poldnevnikov. V observatoriju blizu Leningrada registirara 30 posebnih aparatov avtomatično njegovo pot nad tem področjem. Opoldne je moskovski radio oddajal 27 sekund znake, k:i jih je oddajal satelit in ki so jih registrirali v moskovskem observatoriju. Radio je pripomnil, da bodo še posebno dobro slišali znake satelita v južnih predelih Sovjetske zveze. In ko bodo vsi observatoriji na tem področju poslali podatke, bo mogoče ugotoviti približno »življenje« satelita, ki se bo, kakor je znano, v nekem trenutku dezin.tegriral, ko bo prišel v stik z gostejšimi plastmi atmosfere.
Moskovski radio je oddajal tudi približen čas, ko bo umetni satelit potoval nad številnimi evropskimi, azijskimi in severnoameriškimi | mesti danes in jutri 6. okto- j bra. Nad Rimom bo satelit I
jutri šel ob 8.09. Točnejši čas bo moskovski radio sporočil v posebnih oddajah za observatorije in radioamaterje. Radio je dalje sporočil, da 66 optičnih observatorijev in na desetine središč za radijske sprejeme sedaj sledi poti satelita. Tudi sovjetsko ministrstvo za pošto je organiziralo posebno radiofonsko službo, ki bo oddajala točno uro za opazovalna središča v SZ, ki imajo nalogo slediti satelitu. Ministrstvo je poskrbelo, da bodo frekvence, ki jih uporabljata oddajnika na satelitu, ostale izključno rezervirane za ta dva oddajnika.
Znake s satelita so že slišali danes na vseh krajih sveta v različnih urah. Prav tako so znake slišali številni radioamaterji v Sovjetski zvezi in drugod, tudi v Italiji. Radijska poslušalnica turinsikega lista «La Stampa« je tudi slišala znake s satelita na valovni dolžini 15 metrov. Prav tako poročajo, da so znake slišali na sprejemnem središču RAI v Monzi na valovni dolžini 15 metrov. Poveljnik italijanske ladje tcGiorgio Fasio«, ki pluje v Arabskem morju, je sporočil, da je slišal znake umetnega satelita. Londonska «RBC» je večkrat med dnevom sprejela znake in prav tako poslušalnice novinarske agencije »France Presse«, bonnske agencije «DPA», kakor tudi radijske postaje v Bernu, v Lizboni, v Pragi, Melbournu, y Portoriku, v Kopenhagnu, v Hamburgu, Madridu in drugod.
Sovjetska «umetna luna« je danes ponoči ob 13,43 po
srednjeevropskem času potovala nad področjem New Yorka. Družbi «National Broadcasting Co» in «CBS» sta sinoči prekinili televizijski in radijski! program ter sta oddajali radijske znake sovjetskega satelita. Poslušalci so lahko slišali znake, kakor da bi pred mikrofonom črikal kak murn.
Laboratoriji ameriške mornarice in obrambnega departmaja so registrirali trikratni prehod umetnega satelita nad ameriškim ozemljem. Obrambni departma dodaja, da laboratoriji mornarice z veliko pozornostjo sledijo prehodom satelita, da dobijo čim več znanstvenih informacij.
Umetni satelit so danes ponoči dvakrat opazili iz observatorija v Columbusu v državi Ohio. Prvikrat so ga opazili ob 22,28 (3,28 po italijanskem času), drugikrat pa nekaj sekund čez polnoči (05,06 p0 italijanskem času). Prikazal se je kot svetla točka šeste velikosti, ki je letela od zahoda proti vzhodu s kotom 30 stopinj proti vzhodu.
Tudi tokijski meteorološki zavod poroča, da so nocoj okoli 20. ure po krajevnem času opazovali satelit s teleskopom, ko je bil nad mestom Niigata ob zahodni obali Japonske. Satelit, ki se je svetil kakor koka zvezda pete velikosti, je potoval od jugozahoda proti severovzhodu. O,tem so takoj obvestili centralni urad mednarodnega geofizičnega leta v ZDA.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše v Washingtonu je nocoj prebral novinarjem
sledečo izjavo predsednika Eisenhowerja: «Izstrelitev sovjetskega satelita je nedvomno velikega znanstvenega pomena. Morala bi v veliki meri prispevati k pridobitvi znanstvenih podatkov, ki jih vsi narodi skušajo dobiti v korist sveta v mednarodnem geofizičnem letu.« Na razna vprašanja ■ je predstavnik izjavil, da izstrelitev satelita ni bila presenečenje za ZDA, ki niso nikoli mislile začeti «tekmo» s Sovjetsko zvezo, kar se tiče izstrelitve prvega umetnega satelita. Predstavnik je nato dejal: «Naš program o izstrelitvi satelita, ki je bil svoj čas napovedan, temelji na mednarodnem geofizičnem letu in napreduje zadovoljivo v skladu z določenimi znanstvenimi smotri.#
Na druga vprašanja je predstavnik izjavil, da sta ameriška akademija znanosti in «Naradna znanstvena ustanova# že «izsledili» satelit. Ni pa hotel dati nobenega komentarja z vojaškega stališča.
Ameriški državni departma pa je nocoj sporočil, da predvidevajo «v nekaj dneh# tretji poizkus v zvezi z načrtom ameriškega umetnega satelita. Sporočilo dodaja, da satelita verjetno ne bodo izstrelili pred prihodnjo pomladjo. Bližnji poizkus se bo nanašal samo na raketo, ki bo nosila satelit in ki jo bo preizkušala ameriška mornarica v Cape Canaveral, od koder bodio izstrelili tudi satelit.
Znanstveniki in vojaški voditelji na oporišču Cape Canaveral, kjer delajo poizkuse z ameriškimi raketami,
niso hoteli komentirati dogodka. General Donald Ya-tes, ki vodi poizkuse, je izjavil: »Uradno mi ni znano, da bi bil izstreljen kak satelit.# Newyorški tisk pa piše, da je eden od znanstvenikov v Cape Canaveral takole komentiral senzacionalni dogodek: »Odkrito rečeno, je strašna vest. Ce lahko napravijo to, lahko tudi povzročijo, da padejo na naše glave medcelinski izstrelki.#
Bivši ameriški podtajnik za obrambo Furnas je dejal, da «čeprav ni presenečen nad sovjetskim satelitom#, vendar je bil «osebno rahlo razočaran#, ko je zvedel, da ima Sovjetska zveza vsaj šest mesecev prednosti pred ZDA. Neil H. MacEl-roy, ki bo v sredo prevzel mesto	obrambnega tajnika,
je danes izjavil, da je izstrelitev	sovjetskega satelita
«nov dokaz dejstva, da je treba	sovjetske ostvaritve
upoštevati#. Načelnik za ameriške	pomorske operacije
'kontradmiral Rawson Ben-net pa je sinoči izjavil, da sovjetski umetni satelit ni »nič drugega nego kos železa, ki bi ga lahko kdor koli pognal#. Dodal je, da ne vidi nobenega vzroka, da bi dvomili o vesteh iz SZ in je pripomnil, da je po njegovem mnenju »pomota#, kar se tiče teže satelita.
V zavodu za tehnologijo v Kaliforniji pa so danes izjavili, da so poleg radijskih znakov ujeli tudi «šifrirane znake# od satelita. Dodali so, da so te znake ujeli s posebnimi elektronskimi napravami, s katerimi ta zavod razpolaga, da pa »ne bo
mogoče dešifrirati jih, dokler ne bodo Rusi dali ključa«.
Dr. Richard Porter, ki pripada ameriškemu odboru za mednarodno geofizično leto, je izjavil, da so ameriški strokovnjaki uspeli določiti približno pot satelita. Dodal je, da so za izstrelitev tako težkega satelita morali nedvomno uporabiti vojaško raketo, verjetno raketo z jakostjo, kakršno ima medcelinska raketa, ki so jo Rusi z uspehom preizkusili.
Ravnatelj observatorija za astrofiziko dr. Fred Whipple je v Cambridgeu v državi Massachussetts izjavil, da izstrelitev umetnega satelita ne daje Sovjetski zvezi vojaške prednosti «kot take#, pač pa «,omogoča ocenitev sovjetskega potenciala na področju izstrelkov. Gre za veliko ostvaritev#.
V Detroitu pa je znani in-dustrijec Howard Perkins izjavil, da ta sovjetski uspeh «bi nam moral vtepsti v glavo, da ni vse, kar prihaja iz Rusije, nujno le bluf».
Predsednik holandske vlade Drees je danes izrekel upanje ,da se umetni sateliti ne bodo nikoli uporabljali drugače nego v miroljubne namene. Dejal je dalje, da pomeni izstrelitev satelita novo zmago za znanost in tehniko.
Predsednik, danske medplanetarne družbe Hansen je izrekel mnenje, da so ZDA odložile na prihodnjo pomlad izstrelitev svojega prvega umetnega satelita.
Podpredsednik britanskega združenja za medplanetarne študije Kenneth Gatland je izjavil: «Ce so uspeli v treh
fazah izstreliti satelit takega obsega, bo zadostoval samo še en korak, da se doaei« Luna.#
Znake z umetnega satelita so danes popoldne slišali'tudi v Madrasu v Indiji. V Colombu na Cejlonu je prot. Eliezer izjavil: «Pot, ki vodi na Luno, je odprta. Well-sove sanje, se uresničujejo mnogo prej, kakor se je mislilo.#
Ravnatelj glasila britanske medplanetarne družbe je označil izstrelitev satelita kot »ogromen tehnični napredek# in je dodal: »Menim, da bi morali vsi čestitati Rusom.#
Ravnatelj pariškega observatorija pa je novinarjem izjavil:	«Ta dogodek
začenja novo dobo. Manjkajo nam še točni podatki, da bi lahko podali znanstvene komentarje.#
Astronomska postaja x Loianu, ki pripada bolonjski univerzi, je objavila izjavo, ki pravi med dragim, da bo dan izstrelitve tega prvega satelita ostal pomemben dan v zgodovini človeštva in ie posebno v zgodovini znanosti, ker pomeni začetek praktične faze zavojevan ja prostora.
Frof. Massimo Cimino, ki vodi astronomski observatorij v Capodimonte pri Neaplju, je med dragim izrekel željo, naj bi izstrelitev satelita v mirni dobi in v miroljubne namene odprla razdobje dolgega miru in blaginje med narodi.
Na sprejemu, ki so ga priredili sinoči v sovjetskem poslaništvu znanstvenikom,
(Nadaljevanje na S. strani):
Medtem ko je vest o izstrelitvi prvega umetnega satelita v vsemirje izzvala Po vsem svetu veliko občudovanje in senzacijo, nam sovjetski učenjaki napovedujejo nove še drznejše ustva-
I ritve. Sovjetski specialist za raketni pogon prof. Erhardt je danes po moskovskem radiu izjavil: »Izstrelitev umetnega satelita ni samo znanstveni dogodek, kii je ogromne važnosti v življenju člo-
so poslali svoj umetni satelit, ki že kroži oko-® Zemlje, Na sliki skica, kako se s trifazno raketo Požene satelit v vsemirje: prva raketa doseže višino 200 milj in se nato s padalom vrne na Zemljo, druga raketa požene satelit do vrha —. okoli 400 mi*j — tretja pa ga usmeri in mu da začetno brzino
Sedem dni v svetu
Začenja se novo zgodovinsko razdobje
V petek 4. oktobra je prišlo iz Moskve sporočilo, da so sovjetski učenjaki z uspehom pognali v vsemirje prvi umetni satelit Zemlje, ki sedaj kroži okoli nje v višini 900 kilometrov s hitrostjo S tisoč metrov na sekundo, kar pomeni da napravi pot okoli Zemlje v eni uri in 35 minut. Satelit so pognali v vsemirje s posebno raketo, ki mu je dala potrebni sunek, da je dosegel omenjeno hitrost. Satelit ima obliko krogle s premerom 53 centimetrov in tehta 83.6 kg. Opremljen je z dvema radijskima oddajnikoma, ki oddajata vsake tri sekunde znake s frekvenco 20.005 in 40.002 mega-ciklov, to je na valovni dolžini 15 in 7.5 metra.
Ta dogodek je ogromnega zgodovinskega pomena in se da primerjati odkritju Amerike in prve atomske bombe. Dan 4. oktobra bo ostal zapisan v zgodovini kot izredno važen dogodek v razvoju znanosti. Uresničujejo se številne usanjes, o katerih so pisali številni romanopisci od Jules Verna pa vse do današnjih dni. Novica je imela o-gromen odmev po vsem svetu in je na mah zasenčila vse druge še tako važne dogodke. Ves svetovni tisk poroča poil ogromnimi naslovi o tem dogodku. Vse asti onomske m radijske sprejemne postaje spremljajo in opazujejo pot satelita, in tudi številni radioamaterji poslušajo znake, ki jih satelit oddaja z dvema radijskima oddajnikoma. Ni še znano, koliko časa bo satelit lahko ostal v vsemirju in krožil okoli Zemlje. Lahko dva dni ali pa tudi dva meseca. Odvisno je od gostote zraka. Sovjetski strokovnjak Blagonravov je izjhvil, da bi satelit težak 10 kilogramov lahko krožil okoli Zemlje 15 mesecev v višini od 225 do 500 milj (500 milj je približno 8u0 kilometrov), medtem ko bi lahko krožil 30 let. če bi njegova pot bila v višini 312 do 935 milj, ter tri dni, če bi krožil v višini 125 do 250 milj. Ko bi prišel v nižje, to je gostejše plasti atmosfere, bi se zaradi trenja z zrakom vnel in videli bi ga kakor kako zvezdo repatico.
Uspelemu posKusn s prvim satelitom bodo sledili drugi in iz Moskve že napoveauje-jo, da bodo v kratkem v o-kviru dela v mednarodnem geofizičnem letu poslali t> vsemirje še več drugih satelitov. Prav tako se v ZDA
Italija in Jugoslavija
ter gonja tržaškega radia
Obnovljena zapadnonemška vojska je imela prve povojne vojaške vaje- Na sliki načelnik generalštaba nemške vojske general Adolf Housinger opazuje karto vojaških operacij, poleg njega drugi višji nemški častniki
udaril Schaerf in dodal, da se nam bo lahko odprla nova doba blaginje. Enake želje in prepričanje so izrekli tudi tajnik OZN Hammar-skjoeld, predsednik Eisenho-wer in maršal Vorošilov. Toda že v začetku zasedanja so začeli kaliti optimistično razpoloženje nekateri dogodki, ki kažejo, da blokovska mentaliteta še ni izpuhtela iz glav nekaterih mogotcev. ZDA so izsilile imenovanje svojega delegata Sterlinga Cole na najvažnejše mesto glavnega ravnatelja agencije. Med opazovalci niso preveč zadovoljni s tem. Njegova izvolitev je sicer bila nekoliko to,niljenat) z izvolitvijo Ceha Wimklerja ~a predsednika sveta guvernerjev, toda to pravzaprav še bolj poglablja medsebojno blokovsko razdelitev. Poleg tega se je blokovska opredeljenost pokazala tudi z dejstvom ,da je bi-la izločena Kitajska in še vrsta drugih držav, kar je hud udarec načelu univerzalnosti, ki naj bi jo imela nova u-stanova, Katere delo naj bi bilo v korist vsega človeštva. Kljub vsemu temu pa je ven-
Angleški laburisti »o v času svojega kongresa v Krighton Sussexu priredili tudi ples za delegate. Na sliki laburistična poslanka Edith Summcrskill, ki je bila v zadnji laburistični vladi minister za higieno, pleše neki škotski ples s 60-lctnim Petrom Kel-lvjem. Ob strani vidimo laburističnega leaderja Gait-skeila, ki pleše s svojo soprogo
pripravljajo, da spomladi pošljejo v vsemirje svoj prvi satelit, ki pa bo po napovedih manjši od sovjetskega. V ZDA so novico o sovjetskem satelitu sprejeli z velikim iz-nenadenjem, ker niso pričakovali, da jih bo Sovjetska zveza prehitela tudi na tem področju. Nekateri ameriški učenjaki pa so pokazali veliko začudenje, ko so zvedeli, da je sovjetski satelit tako evelikn. To pomeni, so izjavili nekateri, da bodo prav lahko dosegli tudi Luno. Vsekakor odpira novi dogodek pot za uresničenje stoletnih sanj o potovanju po vsemirju od planeta t.'o planeta. Začenja se doba, ko bo mogoče odkrivati številne taine vsemirja.
Izstrelitev satelita pa je tudi nekak opomin, naj bi se ustvarjalna sila človeškega duha, ki ne pozna meja, izkoriščala le v blaginjo človeštva in v korist napredku. ne pa v uničevalne namene. Nova odkritja na področju a-tomske energije bodo omogočila uresničenje n ovili drznih načrtov, če jih bo človeštva znalo in hotelo pravilno obračati ln prav na zaseda" ju konference mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se je te dni začela na Dunaju, so številni govorniki to poudarili. Avstrijski predsednik Schaerf je pozval človeštvo, naj si izbere življenje in napredek, ne pa smrt in uničenje. S tajnostjo, ki se je iztrgala naravi, bo mnogo čena temeljita sprememba delovnih pogojev in oblika Človeške družbe, ki si jo komaj luhko predstavljamo, je po-
darle razveseljivo že dejstvo, da je igencija zaživela in da bo začela delovati, ln upali je, da bo tesnejše sodelovanje n okrilju te agencije pomagalo omiljevati blokovska nasprotja in pripomog'o k še večjemu zbližanju med vsemi narodi.
Zopet Guy Mollet
Bourges Maunourg je moral oditi. Skupščina mu je izglasovala nezaupnico, ko je glasovala o tako imenovanem okvirnem zakonu za Alžir. Skrajna levica je zakon zavrgla. ker ta sploh ne upošteva pravic alžirskega ljudstva do samoodločanja in sploh ne pomeni nobenega vidnega napredka za izboljšanje položaja Alžircev, skrajna desnica pa je glasovala proti zakonu, ker se ne more ločiti od svojih kolonialističnih pozicij in trdi, da zakon nudi Alžircem «ogromno preveč». Kakor se vidi, smo še daleč od tega, da se bo v Franciji našla potrebna večina, ki bi začela gledati z drugačnimi očmi na današnjo stvarnost v svg-tu. Vlada je torej padla in predsednik Coty je pozval socialističnega voditelja Mol-leta, naj skuta sestaviti novo vlado. Ta pa je že od vsega začetka dokaj skeptičen, kar se tiče možnosti uspeha, kajti socialisti vztrajajo pri svojem dosedanjem stališču. Zanje je okoirni zaken minimum, kar lahko spiejmejo, in prav tako podpirajo vse dosedanje ukrepe finančnega ministra Gaillarda, katerim pa večina nasprotuje.
Francoski napadi na Tunizijo
Spor med Francijo in Tunizijo se je zadnje dni še bolj zaostril zaredi nenehnih francoskih napadov na tunizijsko ozemlje. Tunizijska vlada je v petek odpoklicala svojega poslanika iz Pariza, po vsej Tuniziji pa so organizirali protestna zborovanja, na katerih so poudarili, da bodo odločno branili svojo neodvisnost. Odnosi so se zaostrili tudi zaradi razgovorov o dobavah orožja Tuniziji. Francoska vlada je zahtevala od zahodnih vlad, naj odložijo sleherni sklep o tem na čas po franccsko-tunizijski konferenci, ki jo je predlagala, da bi na njej rešili vsa franco-sko-tunizijska sporna vprašanja. Tunizija je pristala na tako konferenco, poudarila pa je. da se ta ne sme povezovati z vprašanjem dobav o-rožja Tuniziji. Z vladno krizo v Franciji in z odpoklicem tunizijskega poslanika iz Pariza pa je tudi možnost te konference za sedaj odpadla. Tako se v glavni skupščini OZN bliža čas. ko bodo začeli v političnem odboru razpravo o Alžiru in Francija bo prišla v Netv York zopet praznih rok. Znova . se bo predstavila morda le s polnim košem praznih fraz s katerimi Alžirci ne vedo, kaj bi počeli. Pa naj razni Mol-leti in Maunouryji iščejo kakršnekoli kompromise med seboj, čas gre nezadržno naprej in bo prehitel vse njihove načrte, kajti prebujenim afriškim narodom ne bo mogla nobena siia več odrekati tistega, kar jim po vseh naravnih in človeških pravicah pripada.
Proti suverenosti države
majhne
Sredi italijanskega ozemlja stoji majhna suverena državica, republika s komaj 15.000 prebivalci, San Marino. Predstavlja bolj turistično posebnost kot pa državno telo, ki bi bilo kakorkoli mednarodno pomembno. Zdelo bi se, da se zanjo sploh nihče posebej ne zmeni. Tako vsaj je bilj dolgo vrsto let. Toda sedaj...
Republika ima svojo skupščino in svojo vlado, ln v skupščini imajo večino komunisti in socialisti, medtem ko so demokristjani kljub vsem svojim naporom pri zadnjih volitvah, pri katerih tudi Američani niso štedilj z denarno pomočjo, ostali v manjšini. Da se pa na ozemlju Italije, ki nima niti več štiristrankarske ampak kar samo demokristjansko vlado, nahaja državica, ki je za svoj obstoj vendarle odvisna od 1-talije, z levičarsko vlado, to ni šlo več v račun nekaterim vladnim ljudem. Predvsem pa to tudi ni bilo všeč tistim, ki se za marsikakšno stvar delajo gospodarje v Italiji, to se pravi Američanom. San Marino s svojo levičarsko vlado je postal pravo «luje telo«, ki ga je treba izločiti.
Menda je bil Filip Makedonski, ki je dejal, da ni tako velikega obzidja, da ga ne bi prefcoraiiil z zlatom natovorjeni osel. Tudi Titanova gora, na kateri stoji republika San Marino, ni tako strašno visoka, da ne bi mogel nanjo z zlatom otovorjeni osel...
V sanmarinski skupščini je imela levičarska večina 35 svetovalcev, demokristjansko manjši', a pa 25. Tu je nas lato vprašanje, kako napraviti iz manjšine vetrno v skupščini, ko že to ni uspelo pri volitvah. Toda žvenket zlata ima neodoljivo moc. Bile so lire ali pa so bili dolarji — učinek je bil ta, da se “je šest svetovalcev, ki so se imeli prej za socialiste (eden je oil neodvisen), spomnilo, da pravzaprav niso socialisti temveč demokristjani. Tako so na lepem demokristjani dobili večino. Toda že navadna morala zahteva, da se tisti, ki je zapustil stranko, na katere listi je bil izvoljen, odpove mandatu. F San Marinu imajo za take primere pripravljene ostavke in bian-co, ki jih kandidati podpišejo še pred izvolitvijo m ki jih stranka lahko izkoristi, oko potem svetovalci stranko zupuste, ln to se je v
San Marinu tudi zgodilo. Poleg ostavk in bianco so podali ostavke še vsi ostali levičarski svetovalci, tako da je skupščina ostala brez večine. V tem položaju ni kazalo drugega kot razpisati nove volitve. Toda demokristjani zanikajo vrednost ostavk in bianco ter trde, da je skupščina ohranila večino, ki je potem izvolila novo vlado. Ta vlada se je usidrala v neki zapuščeni tovarni pod hribom v Rovereti, komaj 50 m od meje z Italijo.
Potem je kar takoj sledilo priznanje te vlade po italijanski vladi. Kmalu zatem
(Nadaljevanje na 8. strani)
Odkar je tako imenovano tržaško vprašanje izginilo z dnevnega reda, se odnosi ugoslavijo zboljšujejo, in odgovorne italijanske državne in politične osebnosti ne izpuste nobene prilike, da ne bi v svojih govorih in izjavah poudarjale tega razveseljivega dejstva in namena, ki naj bi ga — po teh izjavah sodeč — italijanske oblasti imele, da bi se taki odnosi med obema sosednima državama še nadalje ugodno razvijali, krepili in poglabljali. V okviru teh odnosov moremo z zadovoljstvom beležiti določene uspehe tako kar zadeva (tako obmejni kot splošni) blagovni in osebni promet med obema državama, kakor tudi kar zadeva področje kulturnega sodelovanja, vzajemne obiske raznih sindikalnih in drugih delegacij itd. To sodelovanje je toliko napredovalo, da se je pojavila celo «Lega Nazionale« z zahtevo po svoji podružnici v bivši coni B . ..
Vse to je lepo in prav, in ne bi imeli glede tega pripomniti nič bistvenega, ker smo tudi tržaški Slovenci posebno zainteresirani, da se odnošaji med obema državama čim uspešneje in nemoteno razvijajo in poglabljajo, s čimer skušamo prispevati tudi sami s konstruktivno kritiko vsega onega. kar je takemu pozitivnemu razvoju od-nošajev med obema državama na žalost še vedno na poti.
Toda kako naj vse to spravimo v sklad s pojavi, ki nosijo očiten protijugoslovanski pečat? Ce se pri tem ne spuščamo v pojave, kot ie n- pr. ricmanjdki proces (sicer preložen), reakcija na pobudo županov okoliških občin, da bi v resnično slovenskih krajih uvedli dvojezične napise, gonja proti slovenski banki (na katero nismo niti reagirali, ker je itak preneumna in se z njo časopisi kot n. pr. «11 Picc-olo«, «Mes-saggero Veneto« in «Bifesa Adriatica« že sami samo smešijo) itd., naj se na kratko zadržimo le pri protijugoslovanski gonji tržaške slovenske radijske postaje. Ta postaja, ki je slovenska le po imenu, italijanska državna ustanova po proračunu in pravilniku, prav nikoli ne zamudi nobene prilike, da ne bi dajala duška svojemu sovraštvu do Jugoslavije. Zlasti odkar je izšla znana Djilasova knjiga (ki je — mimogrede
povedano — Djilas ni napisal iz neke notranje potrebe po objektivnem sociološkem študiju jugoslovanske družbene stvarnosti, ampak po naročilu tujega založniškega podjetja, ki je v besedilo vneslo določene popravke, da bi mogla knjiga bolje služiti interesom in namenom določenih inozemskih krogov), nam tržaška slovenska radijska postaja servira ta pamflet za zajtrk, kosilo in večerjo, kakor da bi se od takrat dalje ves svet vrtel le okrog te precej črvive zadevščine. Tudi tako zadržanje ljudi Okrog slovenske radijske postaje posredno dokazuje, iz kakšne pobude je nastal ta Djilasov pamflet, ki so se jugoslovanski begunski elementi vrgli nanj kot lačen pes na kost!) Pa tudi sicer se ta radijska postaja odlikuje po svoji protijugoslovanski gonji.
Spričo tega se nam vsiljuje vprašanje: Kakšno funkcijo je RAI (ki je pod nadzorstvom italijanske vlade) poverila tržaški slovenski radijski postaji in kdo odloča o njenih oddajah, če je njena sistematična gonja proti Jugoslaviji v tako kričečem nasprotju z italijansko uradno politiko do te sosedne dežele? Dokler se na tako raven politične borbe spuščajo od časa do časa določeni krogi v dnevnem tisku, naj že bo; brž pa, ko se s tako roboto peča radijska postaja (ki ne more biti glasilo jugoslovanskih begunskih krogov), predstavlja to dejanje sistematičnega klevetanja države, s katero skušajo odgovorni italijanski državniku vzpostaviti čim plodnejše stike vzajemnega sodelovanja.
(To pa je hkrati še tem bolj odvratno, ker smo po drugi plati priča pobudi od strani italijanskih naprednih javnih delavcev — kot je n. pr. pobuda tržaške revije «Umana» — ki teže za tem, da bi med obema sosednima državama prišlo do čim boljšega vzajemnega razumevanja in spoznavanja.)
Pri tem pa je potrebno pribiti še naslednje: žolčna protijugoslovanska gonja tržaške slovenske radijske postaje pa nikakor ne more škoditi mednarodnemu političnemu ugledu Jugoslavije, škoditi pa more u-gledu odgovornih italijanskih državnikov, ker utegne načeti zaupanje v iskrenost njihovega prizadevanja za čim boljše odnose s to sosedno državo.
ALI VEŠ...
llllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlVlllltlllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfVlIll
PRVI ZAKONSKI OSNUTEK PREDLOŽEN ŽE LETA 1953
Kako	so kmetj
pokojninsko zavarovanje
Naši kmetje ne smejo nasedati ljudem, ki predstavljajo tiste rimske struje, ki so uzakonitev zavlačevale in kmeta na pokojnini oškodovale
V nedeljo 22. septembra je «Frimorski dnevnik« objavil članek o zakonu, ki je bil 1. avgusta letos izglasovan v rimski poslanski zbornici ln kA določa starostno pokojnino kmetom-neposrednim obdelovalcem, kolonom, spolovinarjem in najemnikom.
Ker je ta zakon tudi za kmete, ki živijo na našem področju, zelo važen, bomo skušali danes pojasniti nekatere pomanjkljivosti zakona ter tudi to, zakaj ni bil sprejet zakonski osnutek, ki sta ga predložila Longo in Pertini, in ki je predvideval za kmete enako pokojnino, kakršno imajo vsi drugi delavoi.
Četudi zakon ni popoln in niso bili v celoti sprejeti predlogi levičarskih poslancev, je to vendarle velika, rekli bi zgodovinska pridobitev italijanskih kmetov, pridobitev, kii je bila dosežena z enotno akcijo kmetov in njihovih strokovnih organizacij. Zakona, ki ga je par-ls.ment odobril in ki določa s l. januarjem prihodnjega leta pokojnino kmetom-neposrednim obdelovalcem, ki so s tem letom dovršili svoje 65. leto starosti, vlada ni poklonila, ampak je to sad dolge in naporne borbe.
Ze italijanska republiška ustava v svojem 38. členu določa pravico kmetov do pokojnine. Ta pravica pa bi ostala mrtva črka, če ne bi kmetje s številnimi borbenimi manifestacijami po vseh pokrajinah države, če ne bi neprestane intervencije levičarskih poslancev v parlamentu in senatu pripomogle , da je bil zakon končno vendarle v parlamentu izglasovan ln da ga bo verjetno tudi senat v kratkem odobril. Tudi velika protestna zborovanja, kd jih je lansko jesen organizirala napredna italijanska Zveza kmetov, je pripomogla k premostitvi o-vir in odpora, fci ga je izvajala vlada.
Delovna komisija, ki Jo je Imenovala poslanska zbornica zato, da prouči in izdela zakenski osnutek za starostno pokojnino kmetom, je delo zavlačevala polnih osem mesecev, ker so se demokr-ščaskii in bonomijevski člani komisije protivili ti; ngo-Peri-nijevemu zakonskemu osnutku, ki je predvideval, da bi morala država prispevati 75 odstotkov sredstev sklada za pokojnine ter da bi imeli kmetje pravico do pokojni-re s 60. letom starosti. Ker delo komisije ni napredovalo in ker se je vsa zadeva zavlačevala z nekonkret-
nimi diskusijami, ki niso dale najmanjšega pozitivnega rezultata, so levičarski poslanci — člani komisije zahtevali, da se razprava prenese pred poslansko zbornico. Ena glavnih spornih točk, glede katere se komisija ni mogla sporazumeti, je bil čl. ti zakonskega osnutka, ki je temeljne važnosti, kjer določa višino prispevka, ki ga mora država prispevati v sklad za pokojnino kmetom.
V parlamentu so se de-moikršča.nski in Bonomijevi poslanci morali javno izraziti, če so za ali proti zakonskemu osnutku in parlament je zakon sprejel z ogromno večino, vendar s tistimi spremembami, ki smo jih v začetku omenili. Danes ,ko je na pritisk parlamentarne levice in enotne akcije kmetov parlament zakon sprejel, se Bonomi in njegova Zveza neposrednih obdelovalcev hvali, da je zasluga, da bodo kmetje dobili pokojnino, njihova. V naslednjem pa bomo pokazali, kako se je dejansko stvar razvijala.
Zakonski osnutki za pokojnino kmetom so bili predloženi že leta 1953-54. Do zaključne razprave pa je prišlo mnogo pozneje in to po krivdi vladne parlamentarne skupine, ki je zadevo zavlačevala vse dotlej, dokler niso levičarske skupine v poslanski zbornici odločno zahtevale, da se zadeva spravi pred parlament. Demokr-ščanski in Bonomijevi poslanci pa so bili nepopustljivi proti predlogom levice, ki je vztrajno zahtevala, naj tudi kmetje uživajo iste pokojninske pravice, kot jih i-majo delavci. Kakšni so bili predlogi, ki jih je predložil Bonomi in njegovi pristaši? Bonomi in njegova skupina je odklanjala pravico pokojnine moškim s 60. letom in ženskam s 55. letom starosti in zahtevala, da morajo moški biti stari 65 let in prav tako ‘udi ženske in da bodo ženske šele čez deset let i-mele pravico do pokojnine že s 60, letom. Ta predlog je bil pozneje tudi sprejet in za to krivico se imajo kmetje zahvaliti Bonomiju in njegovi skupini. Nadalje je Bonomi in njegova skupina hotela dati kmetom pokojnino komaj leta 1973-
Ce bi bij sprejet ta Bono-mijev predlog, bi morali kmetje plačevati svoje prispevke dolgih petnajst let, preden bi imeli pravico do pokojnine. Po dolgih diskusijah je bil končno vendarle sprejet zakonski predlog, ki
sta ga dala Longo in Pertini in ki je zahteval pokojnino vsem starim kmetom, ki neposredno obdelujejo zemljo.
Da bodo kmetje imeli pokojnino že s 1. januarjem prihodnjega leta, gre zasluga izključno levičarskim skupinam parlamenta in ne Bonomiju in njegovi skupini. Nadalje gre zasluga za ta u-speh enotni akciji kmetov in njihovih organizacij, kii so prisilile vlado, da je nakazala vsoto 166 milijard za dobo deset let, kar znaša, približno 50 odsit. stroškov za pokojnine. In končno gre zasluga za pokojnino vsem italijanskim naprednim demokratičnim silam, ki so s svojimi akcijami dosegle, da ima tudi ženska kmečka delovna sila pravico do pokojnine, pa čeprav ne v tolikšni meri, kolikor je to predvideval zakonski osnutek, ki sta ga predložila Longo in Pertini.
To so torej dejstva, ki jih tudi tukajšnja Bonomijeva podružnica neposrednih obdelovalcev s sedežem v Ul. Roma 20 ne more zanikati.
Danes hodijo njihovi funkcionarji okoli naših kmetov, kjer se predstavljajo kot prefekturni pooblaščenci ali kako drugače in vpisujejo kmete, hkrati pa jim pravijo da gre zasluga za to, da bodo kmetje imeli pokojnino, njihovi zvezi. Gospod Kakeš iz Nabrežine, gospod Guštin Karlo iz Padrič, gospod Furlani iz Ul. Roma 20 se predstavljajo kmetom pod različnimi pretvezami. Gospod Kakeš na pr. se predstavlja kmetom-članom Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, češ da je vseeno, če so člani ene ali druge zveze, saj se bodo te v kratkem združile.
Naše kmete-člane naših organizacij opozarjamo, naj tem gospodom ne nasedejo. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki imata svoj sedež v Ul. Geppa 9-pt., izpolnjujeta in pripravljata vse potrebne listine za pridobitev starostne pokojnine. Obrnite se torej na sedež naših zvez, kjer dobite vse potrebne podatke in informacije. MARIO GRBEC  «»----------------
Elektronski možgani na švedskih tramvajih
V Goeteborgu na Švedskem vršijo poskuse s po-
sebnimi elektronskimi možgani, ki morejo zamenjati vozača jn sami upravljajo tramvaj. En sam nameščenec daje z dvema pedaloma temu robotu impulze, ki so mu potrebni za to, da spravi tramvaj v pogon, da mu pospeši hitrost in da ga ustavi.
 «»--------
Po ugotovitvah ameriških in sovjetskih učenjakov je skorja naše Zemlje debela od 29 do 56 kilometrov.
— da je vrhovni sovjet ZSSR s svojim odlokom preimenoval mesto Molotov, ki se bo od sedaj dalje ponovno imenovalo po starem Perm.
$ * *
— da po pisanju vatikanskega glasila «Osservatore Romano« smatra Cerkev Sofijo Loren in Pontija, ki sta se nedavno civilno poročila v Mehiki, za «javna grešnika«.
>1= * $
— da je zgovorni Laguer-re Drouet, eden od članov porote pri razpravi proti škandalistični reviji «Confi-dencial«, med drugim dejal tudi, da se je med porotniki — medtem ko so zasedali, ne da bi mogli priti v stik s komerkoli (razen s sodnikom Walker.iem in glavnim slugo) — razširil glas, da s® je eden porotnikov pust'l podkupiti, da bo zagovarjal nedolžnost obtožencev. Drouet pa je še dodal, da je on osebno glasoval za oprostitev vseh obtožencev.
:li * sii
— da bo po izjavi ameriškega državnega podtajnika za obrambo McNeila novi balistični izstrelek stal dvakrat več, kot je stala proizvodnja prve atomske bombe (prva atomska bomba je stala 2 milijardi dolarjev, torej štiri milijarde dolarjev!).
* H: *
— da so v Moskvi nedavno izdali odlok o ustanovitvi zavoda za gerontologU0-ki bo proučeval vzroke človeškega staranja, zdravljenj® starosti, kako podaljšati človeško življenje itd.
H: % #
— da je bivši predsednik ZDA, Harrv Truman v svojem govoru, ki ga je imel te dni v Denveru (zvezna država Colorado), dejal, da bo sedanji spor glede integracije belih in črnskih °-trok v šolah v Little Rocku pomagal demokratom do zmage na prihodnjih volitvah.
* i* *
— da je italijanska vlad? nakazala gledališki skupini \Vande Osiris, ki je pri požaru «Politeama» v Neaplju U" trpela precejšnjo škodo, podporo v znesku 5 milijonov lir, disidentski vladi v San Marinu pa 40 milijonov l*r-
* * *
— da se je ameriški konzul v Florenci potrudil osem no v obmejno področje Prl San Marinu, da bi noyi disidentski vladi v demokrist' janski režiji sporočil, -d«'i® ZDA priznavajo. (Velesila i° opereta),
* * *
,	— da so na velikem krneč-
l kem posestvu, ki se razpr°*
I stira na Pančevačkem pri Beogradu imeli letos tz‘ redno dobro letino koruze-Na 100 ha površine so Prl' delali povprečno po 120 cen-1 tov zrnja na ha.
* * *
— da je ruskemu kemik* prof, Borisu Losevu uspej9 odkriti metodo, kako bencin spremeniti v trdno stanje-Losev zatrjuje, da se bo P° njegovi metodi mogel bencin vskladiščevati v kosih,
m pr. opeka in bo zat? mnogo laže z njim ravnati-
Ameriška poskusna raketa TV-20 (vrste raket X-7)> ki ji pravijo tudi «Methuselan», je tako zgrajen*-da sc na Zemljo vrne s padalom. Raketa stane 3511 tisoč dolarjev. S tem, da se na Zemljo spusti poČ*sl s padalom, graditelji mnogo prištedijo, posebno kel se obranijo zelo drage precizne naprave. Poskus *° Američani napravili v bližini Alamgorda v ^°vl Mehiki
Aktualni
portreti
WN ADAMS H Je skupno s Chaplinom igrala glavno vlogo v najnovejsem Chaplinovem filmu »Kralj v New Yorku», je bila tudi na premieri tega filma v Ischii, ki je bi'o hkrati prvo predvajanje tega filma na evropski celini.
KRALJ HUSEIN j« Imel otvoritveni govor pred jordanskim parlamentom. Na sliki ga vidimo, ko v sveča-nostni uniformi in s številnimi odlikovanji na prsih bere otvoritveni govor.
Na sliki vidimo enega od porotnikov v zadevi uContldentlal*. Kot je gnano, je bil ves dosedanji proces proti uredniku te ameriške revije zaman, ker da »porotnik; niso bili v svojem izreku soglasni.
GUVERNER FAUBUS jn še vedno na dnevnem redu. Vsi njegovi postopki to namreč kot nalašč g* spodbujanje plemenske mržnje med belci v južnih državah ZDA. V Littte Rocku je prišlo do ponovnih izpadov proti črncem.
EDUARD DALADIER je bit pri predsedniku francoske republike Co-tyju, s katerim se je pogovarjal o sedanji francoski vladni krizi. Kot je znano, spada Daladier med voditelje francoskih radikalov
6. oktobra 1957.
a. p. Cehov
Notar Nikola Andrejevič je po kosilu pokadil cigareto in se odpravil v svojo sobo, da bi malce zaspal, čebula, ki jo je bila dala kuharica v jed, pa ni dobro dela notarjevemu želodcu, zato ni mogel zaspati. «Ne, s spanjem danes ne bo nič,* je ugotovil notar, potem ko se je šestkrat obrnil, «po časopis bom stopil.* In je vstal, si ogrnil domačo haljo ter šel v nogavicah n svojo delovno sobo.
Na baržunastem divanu je ugledal svojo ženo Ano Semenovno, ki se je lepo zleknila in položila noge na klop. Precej čez trideset jih je že imela njegova žena, njen hrepeneči dih pa je notarja spominjal na Kleopatro v trenutku, ko je svoje grudi ponudila kači, da jo je pičila. Pri njenem zglavju je ležal inštruktor Vanja štupalcev, čigar rde-di, neobriti obraz je jasno dokazoval, da je fantu kakih dvajset let.
Nikola Andrejevič je hotel videti nadaljevanje, zato je zadržal dih, pa ga je premagal kašelj, študent se je sunkovito obrnil, klecnil od strahu, nazadnje pa je le skočil in jo ubral sko-zo vrata. Tudi Ana Seme-novna je bila nekam zmedena.
<Krasno! Zelo lepo! čestitam! Zelo lepo in plemenito!* je rekel notar.
sPrav tako lepo je od tebe, da prisluškuješ pri vratih,* se je žena počasi zna-ila.
*Krasno, to je res lepo,* je ponovil notar in žarel od neselja. «Veš, mamica, ta-k° lepo je bilo, da bi dal sto rubljev, da bi še enkrat Videl tako podobo.*
<Nič ni bilo! Ne vem, kaj misliš. Smešno!*
*Kako? Kaj pa poljubi?* *No, poljubila sva se, to ‘e Pa tudi vse! Ne vem, kaj Pravzaprav hočeš!*
„ Notar je pogledal svojo zeno: *Na stara leta bi rada sveže kumare, kajne? Preobjedla si se peciva, zato bi rada zdaj črn kruh. Mar te res ni sram? Sicer Pa... žena iz Balzacovih romanov! Ko pridejo usod-na leta, ženam ni pomoči, že razumem, pa pomilujem te!* Sedel je k oknu in zadel j prsti bobnati po šipi. *Rar nadaljujta!* (-'‘Bedak!* mu je vrgla A-n° Semenovna. «Tako je mr oče! Ali ne bi poslal vsaj Po limonado?*
«Vzdihljaji, poljubi, vse jo tako lepo! Draga moja, te zakaj bi zapeljevala te-So pobalina? Tako dober fant je! in čeden, zato založi kaj boljšega. Lahko bi mu prizanesla!*
*Ti pa tudi ničesar ne razumeš! Ta pobalin se je zuljubil vame, zato sem mu dovolila da me je poljubil!*
*Vate se je zaljubil,* je Posmehljivo ponovil Niko-‘a- «Le koliko zank si mu nastavila?* Pretegnil se je in zazehal. sVendar je čud-t}°! če bi jaz poljubil ka-k° dekle, ne da bi si pri tem mislil kaj slabega, kaj neki imel od tega? S po-hveko, pokvarjencem in nesramnežem bi me ozmerja-a. Ve žene ic Balzacovih r°manov pa si lahko privoščite marsikaj... Da mi ^uharica ne da več čebule m juho, saj bom še umrl od toga. Giej nc. glej tamle je tvoj ljubljeni! Po drevore du teče kot zajec in se še 2e °zre ne! Ti bom že po-Kazal! še hitreje boš te-hel;t
'‘Prosim te, ne stori mu ničesar! Saj ni on kriv!* *Kar brez skrbi! Ne bom da Psoval, pozabaval pa se 0Tu z njim vendarle!* in sPet je zazehal, pobral ča > popise in šel v svojo sobo. p° opoldanskem počitku se Je oblekel in se odpravil na sPrehod. Veselo je mahljal * Paličico, potem pa je u-djedal študenta. Kot podeželski igralec je prekrižal r°he, namršil obrvi in pospešil korak. Fant je sedel t}a klopi v jesenovi senci, bl«d je bil in je d. htel. ko !e zbiral pogum za razgovor. Skromno je skril noge P°d klop.
Nikola Andrejevič je dol-do molčal, nato je pogledal študenta po strani in spregovoril: *Prav gotovo vam jo jasno, gospod, za kaj Ore. od razburjenja ne mo Tem govoriti, razumeli pa
boste, da ne moreva več živeti pod isto streho. Vi ali jaz!*
^Razumem,* je s težavo iztisnil študent iz suhega grla.
*To je ženina hiša. Vi boste ostali, jaz pa grem. Ničesar vam ne očitam, vprašam vas samo, kaj nameravate! Saj razumete, moje zanimanje za usodo vroče ljubljene žene ne pomeni indiskretnost. Ali boste živeli z mojo ženo?*
«Kako?* je bil študent strašno razburjen. *Ne razumem, vse je tako čudno.* <Ne marate torej odkrito govoriti,* je bil notar ves mračen, «zato vam jasno povem: ali boste skrbeli za mojo ženo, ali pa bo odločil dvoboj. Za otroke bom že poskrbel.* študent je bil ves iz sebe. *če vaša žena pristane na to,* je nazadnje izjecljal, <ibom prevzel to dolžnost. Toda jaz sem reven, se pravi.. .*
«Plemenita duša ste.* je zamolklo spregovoril notar in krepko stisnil fantovo roko. «Prav, dajem vam teden dni za premislek.* Nato je sedel zraven študenta na klop. <Uničili ste mi življenje. Vzeli ste mi ženo, ki mi je bila vse na svetu. Tega udarca ne bom prenesel .. .*
Fant ga je žalostno gledal. «Tudi sami ste nekaj krivi, Nikola Andrejevč, saj dobro veste, da ste vzeli A-no samo zaradi dote. Nikoli je niste skušali razumeti, rogali ste se njenim plemenitim mislim.. .*
*Ali vam je to ona povedala?* — *Da, ona. Vse vem o njenem življenju. Verjemite mi, nisem je vzljubil kot žensko, marveč kot mučenico.. .*
<Plemenit fant ste,* je rekel notar in vstal. *Grem. Bodite srečni! Upam, da bo to ostalo med nama!* še enkrat je vzdihnil, nato pa se je odpravil proti hiši. Na poti je srečal ženo. «Ali hočeš svojega ljubčka? Tamle je, kar poglej, kako sem ga zdelal! Kako grde navade imate ženske iz Balzacovih romanov! Odcvela vam je mladost in lepota, zato pa ste iznašle kopico izpovedi. Nalagala si ga. Da sem te vzel zaradi dote, da sem te mučil, si mu tvezla in vrag vedi, kaj še.* sNisem rekla česa takšnega ...* je Ana zardevala.
*Dobro, dobro, že razumem. Ničesar ti ne očitam, žal mi je fanta. Tako t-skren in pošten je!*
V večernem mraku se je notar odpravil na sprehod. Drevje je dremalo, tako trdno se je pogreznilo v prvi večerni sen, da bi ga niti vihar ne mogel prebuditi. Nekje v daljavi so se oglašale žabe, v grmovju ob vrtni stezi pa je pel slavec. Pri košati lipi je notar skoraj trčil ob študenta. «Kaj pa delate tu?* se je začudil.
«Sprejemam vaše pogoje, Nikola Andrejevič. Toda vse je tako čudno. Nesrečni ste. Pravite, da sem vam uničil življenje...*
«In kaj potem?*
«Užalil sem vas. če vam en sam dvoboj ne bo prinesel zadoščenja, sem pripravljen na sto dvobojev, če hočete tako!*
Notar se je zasmejal in je zmedenega fanta prijateljsko prijel poa roko. «Bila je samo šala, dragi moj! Banalna žena ni vredna vašega trpljenja. Pojdiva raje na sprehod!*
*Ne razumem,* je jecljal fant*
tTudi ni treba! Prijatelj, saj nimate okusa! čudno govorim o svoji ženi, ali ne? Nalagala vas je. Za mučenico ne dam niti počene pare. To je žena iz Balzacovih romanov, pa pika. častna beseda, nič se ne šalim. — Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Oženil sem se, zdaj pa bi koi pristal na ločitev. Če hočete zabavo... Olejte, tam je Nastja. Nej, Nastja, kam greš?* sMoram po kvas,* se je o-glasilo dekle.
*Ta je nekaj drugega, o-no histerično pa pustite lepo pri miru! Nastja je neumna., zato pa ni domišljava. No, ali greste z menoj na sprehod?*
In sta stopila skozi vrtna vrata na polje, v sveži hlad poletnega večera.
SANDRO BOTTICELLI
Rojstvo Venere
POZNA SAMO POT MCOB
Poleg šole v mestu še številčno močne podružnice v Nabrežini, Boljuncu in Trebčah - Sola bo imela tudi letos šolski in otroški zbor ter šolski orkester
Kadar govorimo o Glasbeni Matici, mislimo navadno predvsem na njeno glasbeno Šolo in na prireditve, ki jih ona organizira, čeprav se ta naša kulturna ustanova sama zaveda, da	s	tem	dvo-
jim še ni izčrpan njen namen. Zaradi okoliščin, o katerih ona ne more odločati, pa vsega svojega nameni, vsaj za sedaj	še	ne	more
uresničiti. Ima	ga	pa	vse-
kakor vedno pred očmi in ga skuša doseči. Toda ena točka njenega	namena,	da
namreč z organiziranim, glasbenim poukom skrbi za gias-
PGD.ao	L/.gangg. igai^,ngnggc	Q2gg	AGMpDODiDauiGmnDUDiaD:	joga	□	□oonop
I IZ BOLESTI POROJENA NESMRTNA UMETNINA
E®®®®®ffl@®®®®®0®[!
□ □□□□□iGDOCDP
S®®®®®®
®
®
®
Botticellijeva
V drugi polovici šestnajstega stoletja, v dobi, ki jo tudi nazivamo «einquecento», je v Florenci vladal veliki vojvoda toskanski Francesco I., kateremu je 1564. leta prepustil oblast njegov oče, veliki vojvoda Cosimo I. Bil je eden od slavne rodbine Medici, ki je o usodi florentinske republike skoraj nepretrgoma odločala od leta 1442 pa vse do 1737,
Francesco 1. ni bil tako pomemben državnik kakor mnogi njegovi mogočni predniki. Toda ker smo se spomnili znamenite Botticellijeve podobe, v kateri je ta veliki florentinski slikar prikazal rojstvo Venere, moramo iz zgodovinskih ziaipiskov priklicati tudi njegovo ime. Veliki vojvoda Francesco I. je namreč odredil, naj se mojstrovine upodabljajočih u-metnikov nameste v prostorih, katere po vsem svetu poznajo kot Galerija Uffizi. In med temi nesmrtnimi in neprecenljivimi stvaritvami se nahaja tudi ona podoba, ki nam prikazuje plavolaso Venero, ko se sredi morja poraja iz školjke.
In kakor je slikar Sandro Bottieelli ljubil ženo, ki je svojo roko ponudila drugemu, tako so tudi velikemu vojvodi uhajali pogledi na gospo iz plemenite beneške rodbine. Toda ta dv^i nista na enak način utešila svojo srčno bolest. Sandro Botti-celli je Svoj nedosegljivi i-deal upodobil v Veneri in lik ljubljene žene • poklonil vsem tistim, ki v umetnosti vidijo eno najbogatejših življenjskih dobrin.
Toda Francesco I. je gledal na svet povsem drugače in Bianca Capello, katere se ni mogel nagledati, je postala njegova soproga. N:i bilo preveč enostavno osvojiti to ženo, ki je ušla iz Benetk, da se poroči z bogatim florentinskim trgovcem Pie-trom Bonaventurijem. Veliki vojvoda je izgubil razsodnost ter se na hiter način iznebil njenega moža: poskrbel je za njegovo prezgodnjo smrt. Kakor hitro je umrla prva žena velikega vojvode, Ivana Avstrijska, se je Francesco I. poročil s to Benečanko in tako je Bianca Capello, vdova Bonaventuri, postala druga žena vojvode.
* * *
A vrnimo se sedaj k Bot-ticelliju ter njegovi .znameniti Veneri! '
Sandro Bottieelli, po rojstni knjigi Alessandro Filipe-pi, je ugledal luč sveta leta 1444, a po drugih virih v letu 1445.
Ta veliki slikar toscanske-ga quattrocenta je svojevrsten lik in njegova osebnost, kakor tudi umetniško podajanje nimata prav nič skupnega z upodabljavci tiste dobe. Kljub temu, da so njegove podobe razumljive in ne skrivajo v sebi nikakih likovnih problematik, pa obdaja nekaj skrivnostnega miselnost Sandra Botticelli-ja. On si je ustvaril svoj svet in nemir njegove notranjosti je iz leta v leto naraščal. Duševnost Sandra Botticellija se zrcali v govorici njegovih podob, katerih posvetna in alegorična vsebina iz mladih let postane naenkrat religiozna.
Pa še marsikatera druga dejstva nam pričajo o dveh svetovih, katerima je Botti-celli pripadal. Siprva ga srečamo na dvoru družine Medici. kjer je bil ves obdan s sijajem in z dobrinami, katere mu je nudilo takratno premeteno okolje. In potem se znajde v taboru pristašev redovnika Savonarole, ki je bil največji nasprotnik vsega tega, kar je renesansa prinesla Florenci in to predvsem takrat, ko je vladal Lorenzo «il Magnifi-co». Bottieelli. nekdaj ves predan družini Medici, je torej postal zaveznik tistege, ki je rušil vse duhovne obnovitve njegovega mogočnega zaščitnika Lorenza.
Pa tudi v samem slikarskem podajanju se Bottieelli razlikuje od drugih umetnikov tiste dobe. V rene-ansi je namreč prišla do veljave perspektiva in z njo se je prenehalo srednjeveško gotsko slikarstvo. Zato selo pogosto srečujemo slikarje
quattrocenta v družbi znanstvenikov in matematikov kjer se uče novih zakonov o prikazovanju prostora. Želeli »so dobro spoznati naravo in jo upodabljati s težnjami, v katerih se je umetnost mnogokrat prepletala z znanostjo.
Toda Bottieelli se ni družil s suhoparnimi gojitelji naravoslovnih ved, niti s tistimi. ki so nenehno prek papirja začrtavali perspektivne konstrukcije. On je zahajal v družbo literatov m filozofov. Bil je velik prijatelj mislecev ter pesnikov. Pač zato, ker je Botf'celli videl v^ slikarstvu sredstvo za izražanje notranjega življenja in vir komponiranja svojevrstnih poezij.
* * »
V dobi. ko je vlsdal Lorenzo «il Magnifico«, so bili vsi Florentinci prevzeti od lepote Simonette Cattaneo. Med njenimi oboževalci sta bila tudi Lorenzov brat Giu-liamo de’ Medici ter Sandro Bottieelli.
Na turnirju, s katerim so 1. 1475 v Florenci proslavljali praznik pomladi, je bila prelepa Simonetta izvoljena za kraljico te viteške prireditve. Takrat je zmagal Giuliano de’ Medici. Vendar mu ni bilo preveč mar za prvenstvo niti za naslov prvaka. A vendar je bil zanj to veliki dogodek. Saj je prejel iz rok nje, Simonette Cattaneo, krasno izdelano srebrno čelado, nagrado za zmagovalca.
Sandro Bottieelli pa je stal ob strani in motril Si-monettino lepoto, ki ga je navdihovala za njegova velika dela.
* • *
Simonetta je umrla še v mladih letih in vsi prebivalci mesta ob Arnu so za njo žalovali.
Tudi Botticellija je pre-
S®®SE®®®®S®®®®®®®®®I
Za vse bogastvo sveta bi slikar ne odstopil podobe Simonette Cattaneo, ki jo je ljubil - le od daleč
B®®S®®®S®S®@®i3as®S@S®®®ES®®S®£®SSaa®®®®!]ffl®®®®ES®®®ra;®:šjtHšlS:e
vzela neizmerna žalost. Ta romantični slikar je venomer mislil na nenadomestljivo izgube in bolest Botticellijeve duše je dobila izraz na licih njegovih upodobitev. S slik so izginili lahni nasmeški in namesto njih so postali obrazi žalostmi, njih izgubljeni pogledi pa so bili uprti tja nekam v daljavo .. ..
Cas ni zacelil ran, katere je v Botticellijevem srcu povzročila smrt lepe Simonette. Pri vsakem koraku je žalostni slikar videl liik svojega ideala in ta mu niti v urah nočnega počitka ni izginil izpred oči.
Nekega jutra po noči, polni težkih sanj in duševnega trpljenja, je Bottieelli kakor obseden skočil s postelje, vzel barve in pričel slikati podobo tiste, ki mu je nenehno kratila ure počitka. Nastali so prvi obrisi. A kakor so se porajali novi dnevi, tako je postajala Botticellijeva slika vedno popolnejša. Ves prevzet od dela, odmaknjen od vsega sveta, je Bottieelli z barvo ustvarjal lik Simonette Cattaneo.
Ni je mogel imeti, dokler je živela. A sedaj si je Si-monetto ustvaril zase. z bar vo jo je priklical v idealno življenje ter jo postavil na školjko sredi morja, iz katere se pravkar poraja v podobi Venere.
* * •
Vsi so hiteli na Botticellijev dom ter občudovali njegovo mojstrovino. Saj je
vendar vsak meščan v podobi porajajoče se Venere spoznal od vseh čaščeno Si-monetto.
In v procesiji teh rimarjev je bil tudi Giuliano do’ Medici. Želel je imeti to sliko zase in plačal bi katerokoli vsoto denarja. Toda Bottieelli je ni odstopil. Ni je hotel dati niti za največja bogastva. Bila mu je največji zaklad. V sliki Venere je združena vsa Botticellijeva poezija z qpizmerno bo-
lestjo.
In kakor so nekdaj Botticellijevi someščani dan za dnem postajali pred to podobo. tako se sedaj v florentinski Galeriji Uffizi u-metmiki in turisti vsega sveta zbirajo pred Botticellijevo Venero, da v nemi govorici barv in likov spoznavajo žalost tega slikarja, ki v svoji mladosti ni poznal ljubezni.
Mp
(p Gorica
^Šempolaj Nabrežina
©Brišče ©Križ
©Prosek
0OpČin«
H^Trebce
dna
V. Iv*rt
/Boršt
Podloru^r
© ©tonier Iškedrnj ©Kahnara
(2)1	* ^pBoljunec
Jvlj«	©Dolina
tfackovljc©
Številka pri posameznih krajih označuje, koliko je bilo v preteklem letu tamkaj gojencev Glasbene šole GM
beni naraščaj, se pa izpolnjuje — lahko rečemo — stoodstotno.
Sola Glasbene Matice — kdo še ni o njej slišal, kdo še ni prisostvoval nastopom njenih gojencev, kdo ne pozna tega ali onega otroka, ki zahaja,v to šolo in je s svojim igranjem — kot pianist, violinist ali igralec" kateregakoli drugega instrumenta — v veselje svojim staršem ter prijateljem m znancem. (Seveda, dokler je to igranje še zelo začetniško, ni prav v posebno veselje okolici . ..)
Ko začno učenci drugih šol komaj nekoliko misliti, da se bliža začetek šolskega leta, imajo na Glasbeni šoli GM že dolgo časa reden pouk. Od srede septembra se že zbirajo okrog svojih profesorjev najmlajši gojenci in tisti, ki so že nravi mladeDi-či in mladenke.
Poiskali smo ravnatelja šole, dr. Gojmira DemSarja, ki je vedno tako resen, kadar ima opravka s šolskimi posli ali pa tudi, ko samo govori o šoli. Kdor bi ga po-bliže ne poznal, bi mislil, da niti ne zna biti vesel; pa ni tako. Sicer pa vodstvo taka šole,	kot	jo	on vodi, zares
zahteva resnega moža.
Zanimalo nas je. kaj bi nam lahko ob začetku šolskega leta novega povedal. Sicer je res, da ni povedati kdo ve kaj «novega» pri šoli, ki ima že svoj urejen potek	svoj	v	vseh	podrobnostih	izdelan	red.	Zanimanje
za šolo,	je	dejal	ravnatelj,
je vedno večje. Sedaj še ni dokončnih številk, ker vpis še ni povseir zaključen. Kajti kljub temu, da se šola prične že sredi septembra, so tudi gojenci, ki se vrnejo v mesto šele ob pričetku dru-gih šol. Toda večina je vendar zbrana že ob začetku.
Sola bo imela tudi letos svoje podružnice v Nabrežini   ta podružnica stopa v
svoje četrto leto — v Boljuncu in Trebčah. Poudariti je treba, da zanimanje za glasbeno vzgojo na podeželju h<r zaostaja-za'zanimanjem v mestu. Zlasti je na podeželju privlačen pouk na harmoniki.
Vprašali smo nato ravnatelja, katerim instrumentom se gojenci največ posvečajo in če posegajo tudi po nekaterih bolj redkih instrumentih.
Kot povsod, se je glasil odgovor, je številčno daleč v ospredju klavir, kar je končno pametno, ker daje študij klavirja še najbolj neko splošno glasbeno izobrazbo, ki je lahko podlaga tudi za širši glasbeni študij in udejstvovanje. Seveda si šola prizadeva, da bi vplivala na starše in gojence same, da bi se posvečali tudi štu-
diju nekaterih drugih instrumentov. Pri tem ima pred očmi tudi perspektivo sodelovanja v bodočem večjem orkestru, po katerem se vedno bolj čuti potreba bodisi pri prirejanju glasbeno-scenskih del ali pa tudi pri zabavnih prireditvah itd. Tako ima na šoli gojence, ki igrajo fagot, oboo, flavto itd.
Radi bi vedeli kaj o social, nem poreklu gojencev, pa smo zvedeli, da je poleg gojencev iz dobro situiranih družin vendarle večina otrok manj imovitih stftšev. In v tem se ravno kaže ljubezen mnogih staršev tako do glasbe kakor tudi do svojih i-trok, ko se tudi ne strašijo žrtev, da omogočijo otrokom glasbeno vzgojo.
Ko se govori o žrtvah — za marsikoga je ukovina občutno breme — se samo vsili vprašanje o tem, kako je kaj s podporami iz javnih sredstev:	občinskih, pokra-
jinskih ali drugih? Odgovor je zelo preprost in kratek: nič. Prošnje Glasbene Matice na javne oblasti vsaj doslej še niso dobile odgovora, in to kljub večkratnim posredovanjem. Sicer pa Glasbena Matica oziroma njena šola menda ni edina slovenska kulturna ustanova » tako usodo.
Ko smo z dr. Demšarjem govorili nadalje o tem, da bo šola tudi letos imela svoj šolski pevski zbor (in tudi lani ustanovljen' otroški zbor bo nadaljeval svoje delo) in da bo šolski orkester verjetno že v prihodnjih mesecih nastopil kot spremljevalec solista, je razgovor nanesel tudi na centralni pevski zbor v Trstu — ki ga ni. Naloga Glasbene Matice je, da po svojih močeh pomaga realizirati ustanovitev večjega, kvalitetnega in reprezentativnega ansambla. Seveda Je to zelo težko in v tem trenutku še ni videti kakega izhoda iz splošnega razsula zborovskega petja v Trstu.
Se dve besedi o koncertih, ki jih organizira Glasbena Matica. Tu so spet težave, ki so že znane. Pri gostovanjih je kup zaprek s potnimi listi, tako da prireditelj nikoli ne more pravočasno z gotovostjo računati na dogovorjeni termin in potem je vse skupaj povezano s tolikšnimi stroški, da je potrebna dobra organizacija in silna opreznost, da ni posebnih izgub. Seveda pa bodo tudi v letošnji sezoni koncerti, ki bodo privlačni in zanimivi. Marsikdo pa še ni poučen, da so dostikrat nekate. ri nastopi gojencev Glasbene šole že skoraj pravi koncerti. Neredko je kdo po takem nastopu dejal; »Tolikšnega u-žitka nisem pričakoval.*
R. R.
00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000(0000000000000000000000
Ze stari alkimisti so se ukvarjali z mislijo, da bi zgradili stroj, s katerim bi se dalo potovati v preteklost. To ne bi bilo Slabo, kaj? Zavrteli bi ročko in že bi se znašli na srednjeveškem gradu ali celo v votlini pračloveka. Zal je ta utopistični načrt neizvedljiv, zakaj preteklost Je za vedno pokopana v zgodo-
GORKI NA CAPRIJU
vinskih učbenikih in muzejih. L* tu in tam čudežno oživi v spominih, ki sicer spokojno počivajo povezani s pisanimi trakovi na dnu starin skrinj Na Capriju sem bil priča takšnemu ču-
%
dežnemu oživljenju preteklosti.
S starim Adolfom Schia-nom sem se preselil v tisti brezbrižni čas, ko je dvajseto stoletje komaj dobro spodrinilo s prestola svojega predhodnika, ki je vladal z dokaj spremenljivo srečo polnih sto let.
Adolfo Schiano je na Capriju prav tako znan kot Giotta Azzurra ali Villa San Michele. Je živa kronika tega svetovno znanega letovišča. K njemu so zahajali več kot petdeset let vsi pomembnejši letoviščarji od Kruppa do Axela Mun-theja. Bil je namreč lastnik največje brivnice na Capriju in hkrati neke vrste nadomestek današnjih urednikov družbenih rubrik.
Zdaj Adolfo Schiano ne brije več. Celo lastne brade ne zaupa svojim nesi-gurnim rokam. Leta pač neusmiljeno terjajo svoj davek. Sicer pa se kljub visoki starosti počuti še dokaj mladostnega, zlasti kadar se razvname v pogovoru. Takrat bi mu človek prisodil ..omaj šestdeset ali še manj let. Zravna se, oči zažarijo, kri obarva posušena lica, skrbno počesani srebrni lasje se zalesketajo kot nekoč.
«Kar povejte, kaj bi radi vedeli,« me je vprašal, ko sem ga zmotil pri popoldanskem počitku. «Malodane sedemdeset caprijskih sezon ima stari Adolfo zapisanih tukaj.« (Z roko se je udaril po čelu).
«A, če sem poznal Gorkega, Seveda sem ga in to še prav dobro. Počakajte, da premislim! Gorki je menda prvič prišel na Capri leta
906 ali 907. Zvedeli smo, da se j» s soprogo nastanil v hotelu «Quisisana». Takrat so tam stanovali samo odličniki, To so bili zlati časi! Celodnevna oskrba je veljala deset lir! Torej, kot sem dejal, takoj prvi večer sino zvedeli za njegov prihod. Nas troje, se pravi neki učitelj, mehanik m jaz, smo se odločili, da ga bomo presenetili s podoknico. Mehanik je imel zelo prijeten tenor, jaz pa sem imenitno igral na mandolino. Vsaka naša podoknica je bila dogodek za Capri. To ni bilo tako kot danes, ko z vsakega okna vrešči radio ah vsaj gramofon, Gorkega smo ganili do solz. Nekajkrat nam je vsem po vrsti stisnil roke. Spominjam se, da j~ imel velikansko roko, s katero te je prijel kot s kleščami, Nato nas je povabil v hotel, kjer smo ob vermutu dočakali jutro.*
Med pripovedovanjem se je stari Adolfo ogrel. Kjer mu je zmanjkalo besed, si je pomagal z rokami. Opisani prizor mi je tako rekoč narisal z živahnimi kretnjami.
»Gorki je bil prava gora,« je nadaljeval, «le bolezen ga je malce upognila. Navado je imel, da se je tu in tam kar brez vzroka na široko zasmejal, potem pa si je v zadregi, pogladil svoje dolge košate brke. Na Capriju so ga vsi poznali. Rad je hodil med preproste ljudi. Zlasti so se mu prikupili otropi in ribiči. Ves prosti čas je preživel z ribiči na ribolovu. Sicer pa je zelo veliko delal. Skoraj vsako noč je prebdel pri pisalni mizi. Na Capriju je napisal od prve
do zadnje strani svoj sloviti roman «Mati». Kadar smo se po kakšni krokariji že proti jutru vračali domov, je bil ves Capri zavit v temo, samo okno Maksima Gorkega je bilo razsvetljeno. Ob takih priložnostih smo se spoštljivo spogledali in zašepetali: Gork dela.«
Kratek odmor, ki si ga 'e privošči upehani Adolfo, sem izkoristil za vprašanje, s katerim sem nameraval speljati pripovedovanje na drug tir. Vprašal sem: «A1 i se morebiti spominjate ljudi, ki so obiskovali Gorkega?«
«Ce se jih spominjam? Kakopak! Se prav dobro se jih spominjam. Enega izmed njih . e bom gotovo nikoli pozabil. Leta 907 so me poklicali k vojakom. Ko sem prišel domov na prvi dopust, sera obiskal tudi Gorkega, Sprejela me je njegova soproga, ki se je medtem priučila našemu jeziku. Rekla mi je, da Gorki obeduje z nekaterimi svojimi prijatelji iz Rusije 'Ali ste za to, da si privoščiva nedolžno potegavščino?’ me je vprašala. Seveda sem privolil. Nato je poklicala iz o-bednice majhnega moža s koničasto brado in me predstavila kot policaja. 'Dragi Uljanov,’ je rekla, 'morali boste z gospodom na policijsko postajo, ker sumijo, da vaši dokumenti niso v redu.’ Ta je bil seveda sve*o prepričan, da gre zares in je bil videti zelo zbegan. Sele, ko sva mu razložila, da sva se samo norčevala, se je pomiril. Priznal je, da me je imel spričo moje pisane uniforme in dolge sablje za pravega policaja. Vr-sto let pozneje sem videl
sliko Uljanova v časopisu, le' da se je tokrat imenoval Lenin.«
Očividno nisem mogel skriti dvoma, ki mi ga je vzbudila ta malodane neverjetna zgodba, ker je pomlajeni starec, da bi potrdil resničnost svojih besed poklical na pomoč verodostojno pričo: italijansko televizijo.
«Lani sem to dogodivščino z Leninom pripovedoval v okviru posebne televizijske oudaje, ki je bila posvečena Gorkemu.#
»Ali vam je še kakšen obiskovalec ostal posebno v spominu?« sem ga podžgal, ker je bilo videti, da bo zdaj pa zdaj omagal.
»Spoznal sem jih nešteto, toda kdo bi si zapomnil vsa tista čudna imena. Počakajte, to bi vas utegnilo zanimati! Mar veste, da je imel Gorki pastorka Zina Peško-va, ki ga je spoznal v nekem ruskem zaporu in ga pozneje posinovil? Ta fant je prišel na Capri in se je tukaj poročil z neko Italijanko, Skoraj štirideset let nisem o njem slišal niti glasu. Pred dvema letoma pa sva se po naključju srečala na Capriju. Ves ta čas je bil v Franciji, kjer se je posvetil vojaški karieri. Dosegel je čin generala in bil je celo v diplomatski službi. Z ženo sta se razšla, a edina hčerka živi z njim v Parizu. Danes je Zino že starček. Da, vsi se slej ko prej postarajo, če ne umrejo mladi .. .»
Adolfo Schiano se je na mah postaral za pol stoletja. Spomini so kot na ukaz izginili na dno skrinje. Stroj za potovanje v pretekiost se je ustavil,
»Takšno je bilo življenje Maksima Gorkega na Capriju,« je zaključil svoje pripovedovanje stari Adolfo
2ARK0 PETAN
, j - **.:
!»rf« vč
Guerrino Stevan
^ o t n B c p n r t c J# ^ ^ jš> t c p a it ^
® o b tl e c 1 a 0 r b b c <E r a h a j o b >
)<( 3fn t cigrtt f ico s >£
c 53;tf2, (Drstc 55
iHarnray - ^tnraueln *
Doživljaji tržaškega izseljenca Guerrina Stevana v Venezueli, kjer sta ga znanje in iznajdljivost privedla do uspeha
Guerrino je odpotoval iz Trsta pred tremi leti. Iskat delo, iskat srečo. Tako kot je to storilo zadnja leta toliko drugih Tržačanov, v domačem kraju niso več upali, da bi se kaj obrnilo na bolje.
Pravzaprav ni šel Guerrino natanko tako kot drugi. Na svojo pest jo je mahnil. Kako tudi ne bi! Mlad je, dela se ne straši in prost je vsakih vezi, da lahko tvega takle »izlet* v tuje dežele. Morda pa se mu<» sreča le nekoliko nasmehnila.
In našemu Guerrinu se je. Pa še prav prijazno.
Guerrino Stepan je pel pri Tržaškem komornem zboru. Takrat je bil v službi pri neki anglo-ameriški ustanovi. Na moč smo ga vsi imeli radi, tega prijaznega in veselega fanta. Tudi zaradi tega, ker je bil reden in navdušen pevec. Kar težko nam je bilo, ko nam je povedal, da bo šel v «Ameriko». Nazadnje je nekega dne res odpotoval. Dolgo ni bilo nobenega glasu od njega.
No, in sedaj, po treh letih, se je kar nenadoma prikazal med nami. Nasmejan, lepo oblečen in vesel. Kot vedno. Ter z avtomobilom, seveda.
Ko sedaj pripoveduje svoje doživljaje v teh treh letih, se zdijo komaj verjetni. Tako so nenavadni in mnogi nič kaj prijetni. Trdo je življenje izseljenca. V tuji deželi, med tujimi ljudmi je moč vse mogoče doživeti. In tujina nikogar ne boža, ne ljubkuje. Vsakdo je le toliko vreden, kolikor more nuditi, kolikor koristi si tujec od njega obeta. Mnogo spretnosti, iznajdljivosti, življenjske sile, znanja, trdoživosti in vztrajnosti je treba za uspeh.
Guerrino se je izkrcal nekje v severnem delu Amerike. Nikjer ni mogel najti take zaposlitve, ki bi mu mogla nuditi kaj več od hrane za en dan. Dostikrat, prevečkrat, pa niti za hrano ni bilo. Ni bil nikjer vezan, svoboden je bil, neodvisen, počenjal je kar koli se mu je zdelo. Nihče ga ni pogrešal, nikomur ni bil potreben. Lačen, raztrgan, umazan in slabo obut ni mogel vzbujati veliko zaupanja. Ni imel niti kam leči. »Frej ko tiček na vej’!*
In tako ga je zanesla pot «s trebuhom za kruhom* v Južno Ameriko, V Caracasu, prestolnici Venezuele, je Upal kaj primernega dobiti. Saj je to bogato mesto, saj je Venezuela dežela, kjer iz-
Indijanska mati z otrokom
vira petrolej tako rekoč iz »vsakega studenca*, kjer je moč premog in tudi zlato kar pobirati, še kopati ni nič potrebno. A vendar je tudi v tej deželi Guerrinu trda predla. Potikal se je za zaslužkom in si je želel nazadnje samo še to, da bi mogel obrniti tej »obljubljeni deželi* za vedno hrbet, da bi mogel priti spet v svoj domači kraj. Dokler ni srečal Mr. Roberta Johnesa.
Bilo je tako. Ponočnjaki so se znašli v jutranjih urah v nekem lokalu, ki je odprt do jutra. In Guerrino se je vmešal v pogovor dveh gospodov, ki sta bila očitno Američana, Saj govori njih jezik tekoče, zato mu to ni bilo tako težko. In tako je izvedel Guerrino, da je Mr. Johnes šef fotoreporterjev velikega dnevnika «E1 Nacional* v Caracasu. Mr. Johnes pa, da je «Mr. Stepan* vešč fotograf in tudi sicer spreten in simpatičen dečko. Zato mu je naročil, naj se naslednjega dne zglasi pri njem.
Ko je »Mr. Stepan* res prišel, se ga je Mr. Johnes takoj spomnil in mu ponudil službo pomožnega fotografa v njegovem oddelku. Za šest mesecev.
Sedaj šele je Guerrino mogel pokazati vse tiste lastnosti, ki jih mora imeti vsak emigrant, če hoče uspeti v življenju. Pri delu je bil prizadeven in spreten. Poleg tega pa je jemal delo tudi domov, s čimer si je povečal svoje dohodke. Sčasoma je začel tudi za druge fotoamaterje razvijati filme. Naročil se mu je nabralo toliko, da je moral najeti pomoč. Nazadnje je celo pustil delo pri listu in se docela posvetil samo svojemu ateljeju, ki ga je že imel. Najel si je še eno pomoč, nabavil potrebščine in si tudi že pridobil ime. Pri listu »El Nacio-nal* je sodeloval le honorarno.
Zanimivi so Guerrinovi doživljaji iz tistega časa. Spoznal je druge ljudi in nlih navade in se kaj kmalu prilagodil razmeram v deželi, ki se v marsičem močno razllkuie od naše.
Zlasti pa so zanimivi Guerrinovi do-živPaii v džungli. Guerrino je namreč sodeloval kot pomožni fotograf pri neki mednarodni znanstveni etnografski ekspediciji, ki je šla raziskovat jugozahodne predele Venezuele, kjer je še sama džungla. Težavno je bilo delo te ekspedicije. Sai so si morah ponekod s sekirami in žagami delati pot med bujnim zelenjem in goščavo. Braniti so se morali pred
vsakovrstnimi živalmi, od komarjev in strupenih kač do najbolj krvoločnih zveri.
Že sredi aprila je krenila ta odprava iz mesta Puerto Ayacucho. Prodirali so najprej ob Rio Sanariapo, prepeljali so se čez jezero Ceguera in so potem prišli na področje Amacone.
Na svoji poti so po 25-dnevnem prodiranju prišli do človeških naselbin. Bili so to Indijanci rodu Piraoa. živijo v kolibah, ki si jih napravijo v obliki stožca ob reki. Vendar pa gledajo na to, da stoji koliba na suhih tleh, najraje na kamnu. Prišli so tudi do grobišč, kjer so naleteli na zanimive risbe, ki predstavljajo človeka, živali in tudi poslopja. Zlasti se je članom te odprave zdela nadvse zanimiva risba, ki predstavlja nekako svetišče, ali pa samo portal, in ki je obrnjeno proti vzhodu. Po teh najdbah sodijo, da so pripadtoki tega plemena najstarejši prebivalci ameriškega kontinenta.
Sprva so bili Indijanci skrajno ne-zaupni in ni bilo mogoče najti stika z njimi. Le po dolgem trudu se je šele posrečilo, pripraviti nekatere, da so se jim približali, da so jim z znamenji povedali, da nimajo sovražnih namenov. Tako so potem izvedeli marsikaj. Pokazali so jim grobove svojih rajnih, smeli so vstopiti v njih kolibe in celo zapeli so nekaj me lodM, katere so tudi posneli na magnetofonski trak.
Piaroa so tudi lovoi na glave. Svojim sovražnikom, ki jih ubijejo v boju, odrežejo glave. Po končani bitki odnese vsak bojevnik glavo sovražnika, ki ga je sam ubil, ponosno v vas. To je njegova boina trofeja.
A zanimivost je v tem, da znaio na poseben način te glave zmanjšati, da postanejo le za pest velike, a da pri tem ohranijo popolno nodobnost in vse prejšnje poteze. Ni še prav natanko znano, kako to napravijo in kakih kemikalij se pri tem poslužijo.
Po končanem boju se zberejo na določenem prostoru vsi pripadniki plemena. Ženske pripravijo velike ognje, nad katere postavijo kotle, na pol napolnjene z vodo. Bojevniki, ki so prinesli iz boja trofeje — glave ubitih sovražnikov, se postavijo poleg ognja in ponosno stoje ali sede, držeč svojo trofejo v rokah, čarovniki pa medtem žvečijo neka zelišča tako dolgo, da se jim nabere v ustih polno sline. Potem pa brizgnejo v nosnice trofej nekoliko sline. Ko je to končano, storijo prav tako z zmagovalci. Ne bi se moglo reči, da je takole zagovarjanje hudobnih duhov zelo okusno in prijetno. A oni so prepričani, da je to edini način, da odvrnejo zlobne duhove svojega ubitega sovražnika, da se ne ma-ščujejo.
Toda to je šele nekak uvod. Potem zakoljejo za vsako glavo sovražnika, kokoš. Kri prestrežejo v posebno posodo. To stori po navadi zmagovalčeva žena. Ona si poleg kokošje krvi pripravi še neko črno barvilo, ki ga ima v drug! posodici. Z obojim — s kryio in črno barvo — do* tem namaže moževe noge: desno s krvjo, a levo s črno barvo.
Vso noč trajajo te slovesnosti. Pri tem se tudi izvrši tisti postopek, da se glave zmanjšajo. Take glave ostanejo potem v zmagovalčevem domu. Ves čas, ko traja to zmagoslavje, morajo biti prisotne tudi žene in otroci ubitega sovražnika. Lahko si mislimo, da je to zelo kruto. A nič ne oomaga. Tak je pač zakon džungle, žene postanejo zmagovalčev vojni plen. A če bi bili zmacovaloi njih možje, bi bile plen druge žene.
Prvi naseljenci v Venezueli so bili Španci. Prišli so tja kot zavojevalci, kot izkoriščevalci, ropat tamkajšnje dobrine. Bogastva .ie bilo že v tistih časih na pretek. Le seči po njem je bilo treba. In še danes je tako ponekod. Takrat je bilo celo zlato kar na tleh. Segel si po njem in si bil bogat. Tudi danes je vse polno najrazličnejših rud. premoga in petroleja in drugega. Saj je Venezuela druga dežela na svetu glede pridobivanja petroleja. In v tem je tudi razlog, da je Venezuela tako gospodarsko močna.
Denarna enota v Venezueli je bolivar. Ime tega denarja je po venezuelskem domoljubu, ki je, navdihnjen po Garibaldijevem zgledu, začel borbo proti španskim izkoriščevalcem in je končno tudi uspel.
Venezuela je mlada država, bogata, v notranjosti še takorekoč neznana. Mnogo bogastva je še, za katerega se še niti ne ve. Kdo ve, komu bo dano, da bo te naravne zaklade izkoristil? Bo to domačin, ali bo to sodoben kolonialec — denarni mogotec.
Tako je pripovedoval Guerrino Stevan, Tržačan, o svoji novi domovini — Venezueli.
S. ANDOLŠEK
iz
n
i
S i Si 11
1} ll&fifjtjBl
Med blatnimi močvirji preže tudi take pošasti
Neapelj je še ves pod vtisom poroke med indijsko princeso Seeta Kumari in neapeljskim bogatašem ing. Gennarom Ottierijenv, ki je bila preteklo nedeljo.
Kaj takega prebivalci Neaplja še niso videli niti doživeli, ifilo je tako, kot bi se pred njimi odvijala ena izmed tolikih pravljic iz »Tisoč in ene noči*. Saj se spomnite pravljic, ki ste jih kot otroci tako radi poslušali ali prebirali. Vsi junaki so bili bajno bogati, vse neveste nebeško lepe in vse se je tako srečno končalo.
No, nekaj podobnega so lahko videli preteklo nedeljo ljudje v Neaplju. Bajno bogati ženin, sin prav tako bajno bogatega »kralja armiranega betona* iz Neaplja, se je poročil z nebeško lepo, zelo, zelo bogato indijsko princeso, hčerko maharadže Palithana Sir Shrija Baha-dursihnija.
Da so se italijanski državljani poročili s člani raznih azijskih patricijskih družin, se je že zgodilo. Samo spomnimo se strojepiske iz Milana Elde Gori, hčerke železniškega inšpektorja, ki se je poročila z indijskim princem Raja Gur-met Silekh Malhotro, ali pa zdravnika Maria Postiglioneja iz Neaplja, ki se je poročil z neko birmansko princeso. Oba sta spoznala svojega bodočega moža, oziroma ženo na univerzi v Rimu/oziroma
SAMUEL MORSE - VELIKI IZNAJDITELJ
Na ladji se je «rodila zamisel	o
Že davno je odbila polnoč. Okna stanovanjskih poslopij so temna:	skoraj
vsi prebivalci mesta spe. Le izza stekel velike palače, v kateri je uredništvo časopisa, udarjajo prameni svetlobe tja v temo noči. V sobi, nedaleč od urednikove pisalne mize, polne rokopisov, prihajajo zvoki hitro si sledečih udarcev dalj-nopisnega stroja, katerega tipke tolčejo na papir in pišejo vesti, prihajajoče po žici iz na stotine kilometrov oddaljenih krajev ...
Ob teh nočnih glasovih neuglašenih zvokov daljnopisnega stroja gredo naše misli nazaj v preteklost, k možu, katerega izum je osnova te naprave, k Samuelu Morseju.
# # #
Devetnajst let je imel Samuel Morse, ko je dovršil študije na Yale College. Ko je še posedal v šolskih klopeh, je zvedel marsikaj zanimivega o elektriki in za fizikalne vede je imel veliko zanimanje. A še nekaj drugega je vabilo mladega Morseja. To je bila umetnost. Dolgo je nihal med znanostjo in slikarstvom. Ni se mogel odločiti. Končno je umetnost zmagala nad prirodoslovjem. Z vso močjo se je Morse predal upodabljanju. Postal je učenec slikarja W'o-shingtona Allstona, ki je 1818. leta popeljal Morseja v London, kjer je mladi u-metnik obiskoval Kraljevo akademijo.
Ko je Morse dodobra spoznal težnje evropske likovne umetnosti, se je vrnil v domovino ter v New Yorku odprl svoj atelje. Kaj kmalu je opozoril javnost nase ter se izkazal kot odličen portretist. Zelo znana je velika slika, na kateri je Morse upodobil generala Lafagetta.
Morse je bil eden od soustanoviteljev ameriške Narodne slikarske akademije. Leta 1826 so ga imenovali za nje prvega predsednika. To častno mesto je imel nepretrgoma 19 let.
A Morse je želel ponovno i biskati Evropo in zato ga leta 1829 ponovno srečamo na *starem» kontinentu. Tu se je zadržal tri leta ter proučeval mojstrovine evropskih umetnikov.
# # #
Prvega oktobra 1832. leta je mala ladja sSullg* dvignila svoje sidro ter se iz francoskega pristanišča Le Havre usmerila proti Ameriki. Na njej je bil vkrcan tudi Samuel Morse.
To potovanje, od katerega nas loči ze 125 let, je prešlo v zgodovino. Med vožnja preko brezmejne površine oceana se je namreč rodila zamisel telegrafa.
Tržaški izseljenec mod Indijanci
Samuel Morse
Sonce je že zdavnaj zašlo in ladja se je lahno pozibavala na valujočem morju.
Družba uglednih Amsrikanceo, zbrana v prikupnem salonu, je pravkar povečerjala. Prižgali so pipe ter pričeli razgovor. Menili so se o najnovsjsih odkritjih na področju elektromagnetizma. In tedaj se nekdo oglasi in vpraša:
«Ali rabi elektrika dalj časa za pot skozi dolgo žico kakor pa takrat, ko gre po kratki žici?*
Dr. Charles Jackson iz Bostona, ki je vodil razgovor, je hitro pojasnil, da pride elektrika v trenutku skozi žico katerekoli dolžine.
Morse je ves čas sledil razgovorom, a s svojo besedo dotlej ni segel v razpravo. Pri tisti	priliki pa je	naenkrat stopil na noge	in vzkliknil:
«Ako bi lahko elektriko na obeh straneh električnega voda videli, potem bi bilo mogoče po njej v trenutku prenesti vesti iz enega kraja v drugega/» Komaj je	Morse izrekel	te	besede,	je
ves prevzet	od spočete misli	zapustil	o-
_ mizje in pohitel v svojo kabino.
* # *
Vse dni, ki so sledili temu dogodku, je Morse presedel ob papirjih ter skušal to veliko navdahnjenje preobraziti v dejstvo. In ob okroglem okencu ladijske kabine si je domislil osnovne znake svojevrstne pisave, namreč piko, črtico ter prazen presledek. uSullg» je bila še sredi oceana, ko je Morse že sestavil kodeks za številke. Napravil je tudi načrt aparata, ki naj bi sprejemal poročila, sestavljena iz teh znakov.
In končno so se v daljavi prikazale stavbe Nevo Yorka. Bilo je 13. oktobra 1832. leta. «.Sully» se je usmerila proti luki, sirena pa je zatulila v pozdrav.
Tedaj je Morse pohitel k poveljniku ladje in vzkliknil:
«.Kapitan, če bi nekega dne slišali govoriti o telegrafu, o svetovnem čudežu, vedite, da je bil izumljen na krovu vaše ladje.*
* # #
Po svojem povratku v domovino ni Morse živet v preveč dobrih gmotnih razmerah. S slikanjem se je težko preživljal in zato je v svoji revno opremljeni. podstrešni sobici večkrat trpel lakoto.j
Tri leta zatem je bil imenovan za profesorja umetnostne zgodovine na univerzi v New Yorku. Denarno si je opomogel in pričel uresničevati to, česar se domislil tisto noč sredi oceana.
Svoje poskuse je uspešno dovršil in zgradil prvi telegraf, katerega ogrodje je bil leseni okvir, preko katerega je običajno napenjal platna za svoje oljne slike.
Septembra 1837. leta je Morse razstavil to svojevrstno napravo na neurgorški u-niverzi. Med obiskovalci je vzbudil precejšnje zanimanje. Za Morsejev izum pa se je najbolj navdušil Alfred Vail, sin kovinarskega podjetnika iz.Neg Jersega. Ta je pregovoril svojega očeta za podporo in z Morsejem sta začela izpopolnjevati telegrafski aparat.
Februarja 1838. leta je Morse svojo napravo preizkusil pred predstavniki ameriške vlade. Potem se je obrnil na kongres s prošnjo za denarno pomoč. Toda prva, kakor tudi vse naslednje prošnje so bile zaporedoma odbite. Morse nikakor ni mogel prepričati kongresa o izrednem pomenu telegrafa. Celih šest let se je boril s svojimi nasprotniki in nenehno je doživljal razočaranja. Končno je 1843. leta prejel denarno podporo 30.000 dolarjev za gradnjo telegrafske zveze med Washingtonom in 40 milj oddaljenim mestom Baltimore.
Z novimi močmi se je Morse s svojim sotrudnikom Vailom vrgel na delo. Naslednjo pomlad je bil postavljen telegrafski vod med obema mestoma.
# # #
Bilo je 24. maja 1844. leta, ko so se v Washingtonu zbrali številni odličniki, da prisostvujejo slavnostni otvoritvi prve te-lenrafske zveze na svetu.
Z začudenjem je vsa ta gospoda opazovala napravo, ki je svojemu izumitelju prinesla nešteto razočaranj, a je bila sedaj središče vsega zanimanja. Morse pa je žarečih oči gledal na svoje kovinsko dete.
Približala se mu je Miss Annie Ells-worth, hči predsednika ameriškega urada za patente in narekovala zgodovinske besede:
*What hath God ivrought.»
Medtem pa je Samuel Morse udarjal po vzvodu, s katerim je sklepal in prekinjal električni tok ter tako sporočil v Baltimore prvo telegrafsko vest.
* * #
Pred 113 leti je prišel v javno uporabo telegraf, ki nas dandanes v najkrajšem času obvešča o dogodkih v najoddaljenejših krajih sveta.
Njegov oče je Samuel Morse, zasnovan pa je bil na ladji *Sully», sredi Atlantskega oceana, med celinami, katere danes povezuje.
M p
Milanu, kjer sta navedena študirala.
Toda oba ta «srečneža» sta se poročila v daljni Aziji in nihče razen morda najbližjih sorodnikov ni mogel prisostvovati poročnim svečanostim.
Tokrat pa je bila poročna svečanost — v stilu iz »Tisoč in ene noči* v Neaplju in ogledalo si jo je lahko ne samo 40.000 povabljencev (toliko je bilo namreč razposlanih vabil), temveč še vsi o-ni, ki so imeli srečo, da so dobili prostor na ulicah, kjer je šel mimo sprevod, ali pa so si ogledali vse še bolj udobno z oken hiš v teh ulicah.
Tisti, ki so ga videli, zatrjujejo, da j« bilo naravnost čudovito. Bilo je okrog 13. ure (ljudje so bili na cesti pa že od osmih in še prej), ko je privozil na Trg Plebiscito neskončno dolg sprevod bleščečih se avtov in limuzin. Iz ene teh je izstopila nevesta. Med množico je za-šumelo. Vsi so jo hoteli videti in policisti so morali uporabiti vse svoje sile, da so jih zadržali in ohranili red. ih mir.
Nevesta je bila oblečena v živordeč sari (indijsko narodno oblačilo) posut in obšit z dragimi kamni. Glavo ji Je krasil platinasti diadem, napravljen v obliki obroča, s katerega so viseli veliki briljanti. Okrog vratu je imela ogrlico iz biserov, roke pa so ji krasile zapestnice iz rubinov.
Z njo je izstopil njen oče, prav tako oblečen v indijska oblačila, izdelana i* težke svile, posuta z dragim kamenjem.
Sledil je ženin v spremstvu staršev, nato pa dolga vrsta povabljencev, med njimi neapeljski župan Achille Lauro s soprogo. Vsi povabljenci oziroma povabljenke so bili prav tako zelo elegantno oblečeni.
To seveda ne smemo pozabiti pove dati. Nevesta se je ženinu na ljubo odpovedala svoji in prestopila v katoliško vero. Poročna ceremonija je bila zato v glavni neapeljski cerkvi.
In še nekaj ne smemo pozabiti ome niti. Med povabljenca so bili tudi neve stin brat princ Shiv, prvi tajnik indijske ambasade v Londonu Gurbascian Sihng, ki je zastopal Pandita Nehruja, in Pa tajnik maharadže Amir Khalraz. Vsi ti so bili prav tako oblečeni v slikovita indijska oblačila.
Cerkev sploh ni bila več podobna cerkvi, temveč se je zdela kot prekra;
vrt. Toliko je bilo namreč v njej raznovrstnega cvetja, ki je krasilo vse oltarje,- stebre in stole, vmes pa se )e
i i vi tolegral na svetu
Ing. Gennari Ottieri in indijska princesa Seeta K rmari med razkošno P°' ročno svečanostjo
blestel žamet in drag brokat.
Ceremonija se je začela. Se sreča, da ni bila preveč dolga, sicer bi bil moral stopiti v delo Rdeči križ, da odnese na zrak mnoge dame, ki so bile kot sardele stisnjene pred oltarjem.
Končno sta se množici pred cerkvijo zopet prikazala ženin in nevesta, tokrat okrašena z venci cvetja, kot je to navada v Indiji. Istočasno se je dvigni'0 v zrak na tisoče in tisoče raznobarvnih balonov, na katerih so bile obešene čestitke mlademu paru v italijanščini, aI1‘ gleščini in v jeziku, ki ga govore v domovini neveste.
Poročne pojedine v pravem pomenu b®| sede m bilo, ker je bil že tri dni pr®” poroko velik sprejem v najlepšem ho telu v Neaplju. Pač pa je nevestin oc* maharadža Shri izročil v ta namen neapeljskemu županu vsoto 50 milijonov llr’ da jo razdeli najpotrebnejšim. Poleg tff ga je nakazal še 15 milijonov lir ra?" nim restavracijam in ljudskim kuhinjam v Neaplju, da bodo delile zastonj hrano najrevnejšim.
Ženin in nevesta sta seveda takoj Pr končani ceremoniji odpotovala na ženr tovanjsko potovanje, ki bo baje traja10 nekaj mesecev. Medtem bo pripravljena vila, v kateri bosta mlada zakonca sta novala.
Pa naj naštejemo še samo nekaj da‘ ril, ki jih je nevesta prejela: Tast in tašča sta ji podarila uhane, ogrlico in ®a’ pestnico iz briljantov, ženin ji je P0- * klonil avto znamke »Cadillac* in Pre' krasen motorni čoln. Od župana Laura, ki je bil ženinu za pričo, je dobila *a] pestnico iz rubinov, vredno nad. 30 m* lijonov lir. Darovi očeta in številnih/h dijskih plemenitašev še niso prisped Italijo. Nevesta bo morala oblastem najprej predložiti dokumente, da je s P1 roko postala italijanska državljanka, le nato bo izdano potrebno uvozno d° voljenje.	.
Pravljica iz »Tisoč in ene noči* se J za prebivalce Neaplja zaključila. Ogled, li so si lahko od blizu srečneže, ki nna jo toliko denarja, da sami ne vedo, kam z njim, ogledali so si lahko tudi Dogam darila in končno so imeli tisti dan zastonj kosilo (ne vsi seveda), potem s se lahko vrnili na svoje skromne o°_ move, kjer prav gotovo še sedaj ra*Pra Ijajo o tej poroki.
1'AUUJNE SASSAIID
SAMO PRASKA NITI ZAVEDEL Ib. se nisem ;
ON, TOM I VI STE , ranjen!a
NA TEM OTOKU SREDI REKE BOMO NA VARNEM I	l/SAD ZAENKRAT /
iv POPRIMITE MOČNEJE ZA VESLO POLKOVNIK '
KORAJŽNO ! PREPRIČANA SEM, DA CA /MAŠ KJE .	-
SKRITEGA ! . ,
DOBRO TE J
POZNAM <y
NAJ BO / TU JE STEKLENICA ! TODA NI LEPO, DA NCI A/C VERJAME OČETU1 /
(PRI- ^ SBC A M I ČJNCIJA
WISKY P KAM NAJ CR EM PONJ ?
OCE.DAJ Ml WISKY, DA MU RAZKUŽIM RANO I V
SAMO \TO NI \ ZAMAN SE TRUDI TRENUTEK,) NIC ! \TE , GOSPODIČNA ! ^ TOM ! J SE NE JUTRI, KO v-v-f iHBsaa—lži IZPUA - PRIDEMO 'Mn, »aKflBpft Ca... . Jv tort PiTTffiS v7 BO OBE - iS&j'
šen i $Mac)
VSEENO JE, ČE \ RES? SAMO ZOA JE OBOROŽEN .	\ NITE S PRSTOM»
KO SE BOM OD-	/jtOkii
LOČIL , MU NE BO - A č
STA KORISTILA /.. ..	. Vt %
NE.PUŠKA 'NE	>W4r7,\
pištola i	.-/•	.V;a'jD A
KAJ ME MISLI TE PREPLA -SITI ?	 ^
tienadoma je Tom vroel polkovniku pe s ek v obraz.
I IN ODKAR VAS PO j ZNAM, Sl NE ŽELIM ! DRUGEGA KOT .
7'o/
BOLJE BO. DA VZAMEM JAZ PIŠTOLO•
' “T/
KAJGOVO^S NISEM ŠE RIS, OČE! ) KONČAL . Življenje rekel sem
sva muJuMoral" in
DOLZnaXnE„DA BOM".-.
 SICER PA...
KAKO BI TO NA PRAVIL Z VELI-
V ki/vi Tomom P
V NEZAVESTI JE MISLIM , DA BI VAS KOT VOJAK s
kmoral u-yfi. STRELI TLV. s* : L
MODNI	PO
Ostre kritike
letošnje mode
ka
Neka znana modna kronist-
ime ni vazno -— je napi-
sala zel0 odločno kritiko proti sedanji modi, ki jo zastokajo francoske, takoj za nji-tttt pa še italijanske modne hiše.
7. veseljem objavljamo v iz-v "eku njeno mnenje o modernih. oblekah, podobnih predani in nočnim srajcam, ker se z njim skoraj v celoti strinjamo.
Po njem ni bilo že dolga desetletja tako ponesrečene in tako grde mode, kot je letošnja, ki predvideva obleke “fez pasu, primerne samo zelo visokim in ze.lo vitkim žen-»Kam. uNova linija oblek je takšna, kot bi si jo izmislila le roka hudobne čarovnice. Od zenske, ki se je vedno ponaša-
la
s svojo postavo .ostaja le dolg vrat, dolge noge in ozek, °led obraz.*
C« bi si bili modni ustvar-
Modna kronistka tako zaključuje svoj članek:	Danes
se je pokazalo, da se je moda, ustvarjena le za določen krog žensk, preživela. Današnja ženska takšni modi ne sledi več in jo celo obsoja. Zgodilo se bo. da bodo francoski in italijanski modni krojači u-stvarjali svoje modele le še za svoje manekenke — če se te seveda ne bodo zredile — medtem ko jih bodo vse ostale ženske zapustile.
Mnenja smo. da ima omenjena kronistka v marsičem prav. Morda bo kateri izmed naših čitatcljk čisto ravno u-krojena obleka tudi lepo pristajala, toda priznati bo morala, da je bila v svojih prejšnjih oblekah, kjpr je prišla njena postava bolj do izraza, še mnogo lepša in privlačnejša.
KRIŽANKA
Ficko
Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. je potrebna za sporazum; 10. vsak čas razpoložljiv denar v bankovcih (množ.); 18. ne gladek, naguban, pokvarjen; 19. tanka' tkanina; 21. cd sonca ožgan; 22. telesna poškodba; 23. gora v Zasavju; 25. lesene bajte; 26. zelo neprijeten; 27. član zgornjega doma; 29. ne pogost;
30. znamenje, napoved česa;
31. število na tretjo potenco;
32. del Trsta; 34. čopič; 35. evropska reka; 36. prazen, brez okusa; 38. shramba za žito ali krmo; 40. starocerkvenoslovan-ski glas; 41. kratica za označbo starosti; 42. drug naziv za Arabca (v srednjem veku); 44. madžarsko moško ime; 46. medmet; 47. povzroča kihanje; 49. naredim, da pade neka tekočina v obliki kaplje; 51. afriška reka; 53. pripadnik evropskega naroda; 54. s sledovi koz; 55. idoli, poganski bogovi; 57. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika iz kroga Moderne (rojen y Prenp na Notranjskem); 59. arabski žrebec; 60. del posode; 61. veznik in prislov; 62. osebni zaimek; 63. še nerabljen; 65. baje prvi moški; 67. zavratna bolezen; 69..
predpona za označbo velike starosti; 70. brezbarvna, hlapljiva tekočina prijetnega du ha, ki jo uporabljajo v medicini (množ.); 72. določene barve; 74. jugoslovanski državni poglavar in voditelj; 75. pokrajina med Savo in Donavo; 76. državno politično vodstvo; 73. okoli in okoli od vode obdana zemlja; 80. predlog v srbohrvaščini; 81. vrsta sladkovodnih rib; 82. žensko ime; 84. medmet, ki oponaša konja; 86. majhen krov; 87. država v Evropi; 89. veznik (stara oblika); 90. zglajene, z vročim železom poravnane; 91. vrsta bonbonov; 92. gospodovalen, poveljevalen.
NAVPIČNO:	1. slovenski
dnevnik; 2. dojeti, umeti; 3. ne samouk, izmodren; 4. slovansko ime za grško mesto E-desa (v grški Makeuoniji); 5. ki se da orati; 6. lošč; 7. veznik; 8. univerzitetno mesto; 9. vremenski pojav; 11. okrajšava za oziroma; 12. kazalni zaimek; 13. jegulja; 14. majhen vol; 15. kemična prvina; 16. označujoč to, kar je nad nami; 17. elek-trogibalen, tičoč se električnih sil, 20. rastlina z velikimi rdečimi cveti, ki raste v tropski Ameriki; 23. idiot; 24. pojav v
lalcj izmislili sedanjo modo a tisti omejeni krog bogatih n izbirčnih klientk, ki so že *c0a site, potem bi se lahko j*® mnenju omenjene kronist-N* * to modo sprijaznili in jo Jrtatrali za trenutno muho. Z°na 8 to modno linijo so da-”?* Preplavili vse modne re-lJc. V katerih zaman iščemo
sebi
i primerno obleko. To po-
?}enk, da smatrajo modni u-»arjalci svojo domislico kot A.a) takega, kar mora osvo-s*ti danes ves ženski svet.
In temu se danes odločno Pirajo ženske, ki so mnenja, a mora moda služiti ne le ^.aloštevilnim manekenkam,
1 se danes lahko ponaša jo s Va°- Pret'ra’'° vitkimi posta-liJ>l>- temveč tudi vsem osta-k' X. Jhilijonom m milijonom, ■ Uh narava ni tako kruto o-Pala vseh oblik.
Ni čuda torej, ugotavlja kro-Jst^a. če se je ženski svet členil sedanje ameriške mo-?e kot rešilne bilke. Amerike Plodne hije niso sicer pn-,:e.na dan z novimi modnimi ttujSmi, obdržale pa so ven-arie tisto, ki ženski postavi najbolj ustreza in ki njeno le-f°to samo še
poudarja. Oble-
ke ameriških modnih hiš so
Ptoktične. a obenem elegant-■e ter služijo ženskam za »L .e, Pn tudi za popoldan-Ke in večerne prireditve.
v n se je moda v Evropi taks. tizrodila«, je po mnenju uvedene kronistke krivo to,
.a so njeni ustvarjalci1 pove-■ !’}> moški, med mirni nnj-
OOlj
j D znani Christian Dior.Gug „ar°che, Picrre Balmain, Jac-Heim in Roberto Ca-. —. ki zn žensko nimajo no-,lePa razumevati ja. V Ame-ki ustvarjajo modo ženske, za ženske okuse in ki da bi bile vse ženske ih modri h čim lepše bolj privlačne.
VELJAVEN OD 7. DO 13. OKTOBRA
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Izpolnila se vam bo neka želja. Teden, ki je pred vami. bo poln prijetnih presenečenj. Na gospodarskem pod-
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Dobre perspektive za zaroko ali poroko. Vsaka nesoglasja je treba nujno razčistiti. Bodite popustljivi in imejle
rociu nekaj premostljivih za- razumevanje. Pismo, prek.
Lokostrelec (od 22. 11. do 21. 12.)
Srečn i dnevi, predvsem kar se ljubezni tiče. Na delovnem področju nekaj nevšečnosti in morali se boste zelo potruditi, da jih odpravite.
Bik (od 21. 4. do
29. 5.) Nepričakovano srečanje z neko znano osebo bo koristilo zato. da boste spoznali ozadje zadeve, ki vas'že dalj časa muči. Sreča v soboto.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Prenagljenost. vam ne more koristi ti Preden se za kaj odločite, dobro premislite in upoštevajte nasvete. V nobenem primeru pa ne pretira vajte.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) V
tem tednu bodite previdni, da se vam kaj ne zgoidi.
Vse važne odločitve odložite na pozneje. Ni izključen obisk žins-kem krogu vesel dogo-sorodnika ali prijatelja.	dek. Sreča tudi na delu.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Načrt, za katerega ste že mislili, da bo padel v vodo. se bo končno u-resničil. V dru-
Tehtnica (od 23 9. do 22. 10.) Nekaj novosti v o-kviru družine. Teden kaže v glavnem dobro, le v četrtek in
Vodnar (od 21. 1.
do 19. 2.) V tem
tednu ne boste doživeli nič takega, kar bi bilo omembe vredno. Kaže pa, da bo-
petek utegnete imeli nepred- ste začeli misliti na neko vidne nevšečnosti.	stvar, ki bo imela posledice.
Rak (od 21. 6. do
22. 7.) Dobre novice v zvezi z vašim delom. Nekaj nepredvidenega Lihko prepreči vaše načrte glede potovanja. Pazite na svoje zdravje. Pismo ali o-bisk.
Škorpijon (od 23. 10. do 21.	11.)
Neki dogodek vas bo močno presenetil. Bodite potrpežljivi. kajti le s putrpežlji
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3.) Ne zaupajte obljubam. V družinskem krogu sreča, prav tako tudi na delovnem področju
vostio boste stvar rešili. Sre- Doživeli boste dogodek, ča v torek in petek.	vas	bo	presenetil.
ki
življenju čebel; 27. država v Afriki; 28, orjem, delam črte; 31. preprosta posoda za pitje; 33. kratica za narodnoosvobodilno borbo; 36. poslovilna prireditev; 37. čgsovni prislov, s katerim se začne malone vsaka pravljica; 39, vrsta skladbe; 42. židovsko žensko ime; 43. prislov, ki poziva k vrnitvi; 45. sredstvo za kopanje pra zemlji; 48. medmet; 50. plačan. vzet v zakup; 52. vprašal-nica; 54. nebesni pojavi; ' 55. vrsta trikotaže; 56. deli rastlin; 58. zarebrnica (dvoj.); 60. moško ime; 61. tuje žensko ime; 64. čarovnik, coprnfk; 66. kratica za akademski naslov;. 68. pritok Donave v Jugoslaviji; 69. visoko gicrsko sedlo; 71. podoba iz preprostega življenja; 73. sršasti oblačili; 75. u-pognjena. suha. tenka; 77. tuje mošlko ime; 79. indijanski čoln; 81. nenaraven, neprav; 83. končnica nekaterih glagolskih prislovov; 85. pihanje s toplo sapo; 86. kratica za krajevni ljudski odbor; 88. znak zg aiu minij; 90. dva enaka soglasnika.
REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. strokov-
njaki, 11. samuraj, 17. traki, IS. reali, 19. kabaret, 21. roka, 22. Capri, 23. komatom, 24. Ga, 25, epi, 26. dečad, 27. naroden, 28. Cap, 29. mi, 30. minul, 31. Radivoj, 32. Nana, 33. Kalin, 34. kapetan, 35. Marij, 36. popularizator, 37. tokonia, 38. veziven, 39. državen, 40. Zlarin, 41. paralelepip.ed, 46. ročaj, 47. gobelin. 48. volan, 50. eden, 51. nahodek, 52. metem, 53. st., 54. jek, 55. zaloten, 56. piten, 57. ker, 58. en, 59. napotek, 60. belec, 61. Dane, 62. za-tišen, 63. črkar, 64. Reval, 65. trdoten, 66 razoroževati,
NAVPIČNO:	1.	streme, 2.
tropi, 3. raki, 4. Oka, 5. ki, 6-vračunan, 7. Nepal, 8. jard, 9. ali, 10. ki, 11. samovar, 12. A-badon', 13. Matej, 14. uran, 15. Rem, 16, At, 19, korito, 20. napajan, 22. cenilen, 23. kadet, 24. Ganimed. 26, diluvij, 27. napadalen, 28. čaroven, 30. ma-piran, 31. raz, 32, nakapam, 33. kozaček, 34. ki. 35. moži-len, 36. peloden, 37. trpotec, 38, 'vzrejen, 39. devetero, 41. pohoten, 42, aboten, 43. redek, 44. lik. 45. en, 47. galnše, 49. streli, 51, napit, 52. milar, 53. senat, 55. zato, 56. Peko. 57. kava, 59. nad, 60. brz, 61. Dev, 62. zr, 63. ča. 64. re.
OGLASNI ODDELEK
Anka u nedelo si rajši u-zel pismo od tiste pike, ko mojo. Ben, ben, nej bo! Si bom ben zapomnil, ko delaš tašno dis krimacjo. Nečko tako delaj ses starmi sojmi sodelouci, boš ben videl, kam bo to prvedlo!
Ti-ta pika pa ne 'zna od druzga pisat, ko nečko samo mene zg Spotava in o-praula. Zde;, ko se je naveličala Mokra Cija, se je sprimla ses zmano pa ta pika. Sej znati, da strašno če-kira, ko od mene pišejo an-ka po drugih časo piših, a od nje pa nič. Ma povej mi, kaj naj od atte take pišejo, a? Kaj si misli od sebe, kdo da je!
So prauli, da je Mrzelca ena pohodu», ma se u naši šoli nič ne pozna. Mi vse-glih moremo hodit u Solo. In so rekli, da bojo šole zaprli za stran tiste Mrzelce. Oh, ko bjo teli! Ki hodi tista Mrzelca, da jeni?
Toni S upa je bil forte jezen na ta mras in na to bur-jo. «Iido je videl še kašen Bot jcaj tacga, da bi bla Burja za bendi mo! Saj bo grozdje zmrznilo! Kašno leto je anka u tem času blo vreme forte nakazano, ma je bil samo deš, ma ne mras ses burjo. In tako smo Čakali tisto Raplo, ki se jo s tako fadigo pridela! Tako se človek trošta, da bo spil kane dobre domače kaplice, na, pa so prou vse škalonje vmes! Naspomlad slana, zdaj pa mras in b ur ja in anka sne h. Ja, hmeta prav vsi zatirajo in nečko škodo mu delajo: tiči, slana, ežult. mras in anka točah) Lipi-e Repin pa je rekel: «Jest mislim, da je tako vreme zastran tistih, ki imajo koti greš na Dunaju od atomske bombe. Saj prav jo, da vse to pride zmerom od tistga.n «Oh, Lipček, Lipček, kje si bil, da te niso ukrali, ko si tako strašno Furbac!* muje na to rekel stric Toni. Lipče rad kašno blekne in nič ne pomisli, al je pametna al pa ne. Zato ga imajo vsi pri kraju. Ma, kako, da stric Toni Sapa tega ne zna, da res pride slabo vreme in anka potres od atomske bombe? Saj psi pravjo, anka u šoti so povedali. Ma jaz mu ne bom povedal, da me bi tako useknil kot je Lipčeta/
Naš žepan se ni in se ni mogel od trgat od sojga stolčka. Grozno mu je blo teško ga za pustit. Zmerom j; še imel kašno reč za odpravit, da mu se ni blo treba poslovit. Zdaj je še mogel kašnega pozdravit ko je prišel u Trst, in ko se ni znal obrnit sam. zato muje žepan lepo po magal. Tako gorek je bil tisti stolček, in prov zde j, ko je taka bu rja in mras! In mehek je anka bil. Ja, Itidje res nimajo prov noben ga usmilenja! U takem mrazu človeka nečko pahent na cesto!
TRST lllica sv. Frančiška it. 20/111. tel. 37-338
sprejema inserate, mate oglase, osmrtnice in drugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
** mr	-ais	-g;;j -sis -s;*	-a*	-s*	**	nntn*«*
i Nadaljevanje VTihodnjtC)
edgar	alla
DVOJNI UMOR V ULICI MORGUE
Alberto Montani, slaščičar, priča, da bil med prvimi, ki so pohiteli po stopicah. slišal je oba omenjena glasova. Robati glas je bil glas Francoza. Razlo-jc več besed. Zdi se mu, da je govor-ik- nekaj ugovarjal. Pri rezkem glasu i mogel tazločiti nobene besede, bile s° hitre in neenakomerne. Misli, da je bilo rusko. Potrjuje ostala pričanja. Je ^tlijan. Nikdar ni govoril z nobenim
Rksom.
Več prič, ki so jih poklicali nazaj/ je Pričalo, da so bili dimniki■ v, vseh sobah četrtega nadstropja preozki za človeka, ki bi hotel splezati skozi nje. Pod izra-*°m omela so menili krtače valjaste ob-kakršne uporabljajo dimnikarji. Te krtače so potegnili skozi vse dimnike v ‘ši navzgor in navzdol. NI nobenega *adnjega hodnika, po katerem bi mogel <do uteči medtem ko je skupina hitela stopnicah. Truplo gospodične L'Espu-”°Ve je bilo tako čvrsto zagozdeno v dimniku, da so ga izvlekli šele tedaj, ko četvorica alt petorica iz skupine zdru-Kiin vse svoje moči.
Paul Dumas, zdravnik, priča, da so ga °& svitanju poklicali na ogled trupel.
Ležali sta na žimnicah v sobi, kjer so našli gospodično L. Truplo mlade dame je bilo pokrito s podplutbami in praskami. Izgleda, da so ga šiloma vlekli skozi dimnik. Grlo je bilo zelo obdrgnjeno. Tik pod brado je opazil več globokih prask in celo vrsto modroslvih lis, ki so bile očividno sledovi prstov. Obraz je bil strašno bled, oci izbuljene. Jezik je bil deloma pregriznjen. Veliko podplutbo je našel nad trebušno votlino, povzročil jo je najbrž pritisk s kolenom. Po mnenju g. Dumasa je gospodično L’Espanaye za-dav la neznana oseba ali mogoče več oseb. Truplo njene matere je bilo grozno razmrcvarjeno. Vse kosti desne noge in roke so bile več ali manj zdrobljene. Leva goleniga večkrat prelomljena, prav tako vsa rebra na levi strani. Celo telo je bilo pokrito s strašnimi podplutbami, sicer pa čisto brezbarvno. Težko je reči, kako so bile poškodbe povzročene. Težka lesena palica alt pa širok železen drog — težak stol; vsako topo orožje bi moglo ustvariti takšne posledice, če bi le z njim rokoval močan moški. Nikdar pa ne bi mogla povzročiti takšnih poškodb zenska, če bi imela ne vem kakšno orož-
je. Pokojničina glava je bila, ko jo je priča videla, popolnoma odtrgana od trupa in prav tako zelo razbita. Grlo je bilo očfmdno prerezano s kakšnim zelo ostrim predmetom, verjetno z britvijo.
Alexandra Etienna, kirurga, so pokli cali z g. Dumasom na ogled trupel. Potrdil je pričanje in mnenja g. Dumasa.
Čeprav so zaslišali tudi več drugih o-seb, niso odkrili ničesar drugega, kar bi bilo količkaj važno. Nikdar poprej se še ni zgodil v Parizu umor — če je to sploh bil umor — fct bi bil tako skrivnosten in tako zamotan v vseh svojih posameznostih. Policija je bila v 'veDki zadregi. Kakor koli že — zdelo se je, da o kakšni razjasnitvi ni niti sledu.
Večerna izdaja časopisa je pisala, da vlada v četrti St. Roch še vedno veliko razburjenje, da so pse prostore v hisi skrbno preiskali in ponovno zaslišali priče, vendar brez uspeha. Pristavek pa je omenil, da so aretirali Adolpha Lebona in ga vtaknili v ječo, čeprav razen že o-menjenih dejstev niso. odkrili ničesar, kar bi ga obremenjevalo.
Zdelo se mi je, da Dupina zelo zanima, kako ta zadeva napreduje — tako sem vsaj sodil po njegovem obnašanju, komentarjev pa tako ni dajal nobenih. Le tedaj, ko so objavili, da so bili Lebona zaprli, je vprašal za moje mnenje.
Mogel sem edinole pritrditi mnenju vsega Pariza, da je to nerazrešljiva skrivnost. Res nisem videl nobenega načina, s katerim bi bilo mogoče tajnost razvozljati.
«Z rezultati,» je dejal Dupin, M jih je dala površna preiskava, se ne moremo zadovoljiti. Pariška policija, ki je tako znana po svoji bistroumnosti, je lokava, pa nič več. V svojem delu uporablja le trenutne metode, nima pa nobenih novih. Baha se z vsemi svojimi ukrepi, ki pa so često tako slabo prilagojeni svojemu namenu, kakor ~~ spomnimo se! — zahteva gospoda Jourdana po njegovi «robe de chambre pour mieui entendre la musique-». Uspehi, ki jih pokaže, so pogosto presenetljivi, vendar jih običajno doseže z eno-stdvno marljivostjo in vztrajnostjo. Če ne doseže uspeha s temi sredstvi, pa odpove. Vidocg, na primer, je znal presoditi in je bil zelo vztrajen možakar. Ker pa ni imel zelo izvežbanega razuma, je stalno grešil prav zaradi intenzivnosti svojih preiskav. Zmanjšal si je obzorje s tem, da si je predmet preveč približal. Mogoče je tako videl eno ali dve točki z neobičajno jasnostjo, s tem pa brezpogojno izgubil pregled nad predmetom v celoti. Torej obstaja tudi takšna napaka, ki ji piavimo cbitl preglobok*. Resnica ni vedno na dnu vodnjaka. če gre za bolj važna spoznanja, mislim, da je res stalno na površini. Globina je p dolini, kjer jo iščemo, in ne na gorskem vrhu, kjer jo najdemo. Primere in vzroke za te vrste napak nam lepo pokaže opazovanje nebesnih teles. Poglejmo le bežno na zvezdo, če jo gledamo postrani, tako, da obrnemo proti njej robni del mrežnice (ki je bolj občut-
ljiva za svetlobne vtise kot notranjost), bomo videli zvezdo razločno — to je: ustvarili si bomo najboljši vtis o njeni svetlosti — svetlosti, ki se zmanjša, če zavrtimo svoje oko popolnoma proti njej. V tem zadnjem primeru bo padlo v oko sicer večje število žarkov, vendar bo v prvem primeru zmogljivost dojemanja večja. S pretiranim poglabljanjem si zmedemo in oslabimo razum in tako se lahko zgodi, da nam celo Venera sama izgine z neba, če gledamo predolgo in preostro.
Kar se tiče teh umorov, bo najbolje, da sama podvzameva majhno preiskavo, preden si sploh ustvariva kakršno koli mnenje v zvezi z njima. Poizvedovanje nama bo nudilo razvedrilo» (ta izraz se mi je zdel nekoliko nepravilno uporabljen, pa nisem rekel ničesar), sin poleg tega mi je Lebon nekoč napravil uslugo, za katero sem mu še danes hvaležen, Sla bova in si na lastne oči ogledala prostore. Poznam policijskega prefekta
O  tako, da mi ne bo težko dobiti potrebnega dovoljenja.»
Dobila sta dovoljenje in pri priči odšla v ulico Morgue. To je eden tistih žalostnih prehodov med ulicama Richelieu in St. Roch. Ker je bila ta četrt zelo oddaljena od najinega stanovanja, sva prišla tja šele v poznem popoldnevu. Hišo sva kaj hitro našla; še vedno je bilo tam mnogo ljudi, ki so stali na nasprotni strani ulice in strmeli z brezmiselno radovednostjo v zaprte naokni-ce. Bila je običajna pariška hiša z vežo,
v kateri je bila na eni strani steklena vratarnica z dvižnim okencem in napisom *Loge du concierge». Ne da bi vstopila, sva odšla po ulici naprej, zavila v neko ozko ulico, potem še enkrat zavila ih obšla poslopje z zadnje strani. — Dupin pa je medtem pregledal celotno soseščino in hišo samo s točnostjo, za katero nisem mogel najti nobenega vzroka. Po najini prejšnji poti sva se vrnila pred hišno pročelje in pozvonila; ko sva pokazala najini poverilnici, so naju dežurni agenti spustili p stavbo. Odšla sva po stopnicah v sobo, kjer so našli truplo gospodične L’Espanaye in kjer sta obe pokojnici še vedno ležali. Nered v sobi so — to je navada — pustili takšen kdt je bil. Opazil nisem ničesar, kar ne bi bilo že objavljeno v cGazete des Tribu-naux*. Dupin je vse natančno preiskal, izvzel ni niti trupel obeh žrtev. Nato sva obšla še druge sobe in dvorišče; ves čas naju je spremljal orožnik. S pregledom spa se zamudila do mraka, ko sva odšla. Med potjo domov je moj tovariš stopil za trenutek v uredništvo enega izmed dnevnikov.
Povedal sem že, da je imel moj prijatelj najraznovrstnejše muhe in da ,sem se jim vdal’, čisto zaradi te svoje samovoljnosti se je izogibal vse do naslednjega poldneva vsakega pogovora, ki bi bil v zvezi z umorom. Tedaj pa me je nenadoma vprašal, če sem opazil na prizorišču umora kaj posebnega. Besedo «posebnega» je poudaril tako nenavadno, da sem se zgrozil, ne da bi bil vedel zakaj.	(Nadaljevanje prihodnjič)
Pflni oršTcI"3nevm k
— 6 —
6. oktobra 1957
Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratura 1«, najnižja 10,«, ob 17. uri 14,6, zračni tlak 1019,7 pada, večer 34 km vzhodnik - severovzhodnik, vlaga 34 otfct., nebo 1 desetino pooblačeno, morje razgibajo, temperatura morja 18,2.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 6. oktobra
Bruno, Dalibor Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.37. Dolžina fineva 11.29. Luna vzide ob 16.19 in zatone ob 3.42. Jutri, PONEDELJEK, 7. oktobra Justina, Dragonska
Zaradi trmoglavosti industrijcev
Jutri 24-urna stavka delavcev v CRDA in Tržaškem arzenalu
Pismo sindikatov Acegata vladnemu in prefekturnemu komisarju - Novi odpusti
Jutri bo v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu 24-urna enotna stavka v znak protesta proti trdovratnemu stališču delodajalcev, ki so si na pogajanjih v Rimu upali predložiti smešne in poniževalne ponudbe. Tako sta namieč sklenili obe sindikalni organizaciji tržaških kovinarjev po zborovanjih, ki sta bila v petek zvečer v Ljudskem domu ter včeraj popoldne na sedežu stare Delavske zbornice, na katerih so prizaceti delavci izrazili tvoj ogorčenje in odločnost.
Zveza kovinarjev FIOM bo Jutri ob 10.30 organizirala na vrtu Ljudskega doma zborovanje kovinarjev, na katerem bodo člani tajništva poročali o razvoju spora in o nadaljnji borbi. Medtem pa tajiiš-tvo omenjene zveze vabi delavce, naj za čas stavke organizirajo pri vhodih v obrate CRDA v Trstu in v Miljah tet oo vh"du v Tržaški arzena! stavk >vne redarje.
Zveza industrijcev je spo-
mu federalu Morelliju, ker je | uboja finančnega agenta Ma-
bil Battaglia tako rekoč njegova desna roka. Battaglia se je že pričružil bivšemu misinu prof. Massiju, ki ustanavlja v Italiji novo fašistično gibanje po vzorcu bivšega nemškega nacionalsocializma. To gibanje, ki ima svoje središče v Milanu, podpirajo nekateri milanski industrijski krogi.
 «»--------
Tudi v Trstu so <slišali» satelit
Glavni predmet živahnih razgovorov je danes predstavljal ruski umetni satelit, kar je razumljivo, saj predstavlja v resnici ne samo izredno senzacijo temveč tudi prvi konkretni korak pri prodiranju človeka v vsemirje in bodo posledice tega dogodka za ves svet izredne.
Tudi v Trstu so vse ridijske postaje že zjutraj pričele loviti skrivnostne signale, kate-
ročila s/iaikalnim prer stavni-, re oddajata dva radijska od-kom, da vodstvo podjetja tajnika nameščena na satelitu AFA v industrijskem pnsta-1 na valovnih dolžinah 15 me-nisču namerava odpustiti 401 trov in 7_5 metra Triaikemu delavcev zaradi zmanjšanja | astronomskemu observatoriju
produkcije. Sindikalni predstavniki se bodo seveda temu uprli, da bi preprečili nove odpuste delavcev. uJtrl p» bo v podjetju enotno zborovanje vseh delavcev, ki so tam zaposleni.
Sindikalni organizaciji u-službencev podjetja ACEGAT sta včeraj naslovili na generalnega vladnega komisarja in prefekturnega komisarja v tržaški občini pismi, v katerih protestirata, ker ni bilo še rešeno vprašanje potrditve sporazuma, ki je bil sklenjen preteklega maja.
Stoletnica smrti Josipa Reslja
10. t. m. poteče sto let, odkar je na poti v Ljubljano umrl veliki iznajditelj ladijskega vijaka, Tržačan Josip Reselj. Na samo obletnico bo v Ljubljani na tehnični fakulteti in v dvorani mestnega ljudskega odbora svečana komemoracija, na katero bo prišel iz Trsta tudi njegov pravnuk, znani tržaški gradbeni podjetnik, ki se bo pozneje udeležil tudi številnih drugih proslav v Evropi, in sicer na Dunaju, kjer bo proslava najbolj veličastna, v Resljevem rojstnem kraju Hrudimu v CSR in v Budjejovicah, v Pragi, v zahodnem in v vzhodnem Berlinu, v Hamburgu, v Muenche-nu itc. Samo v Trstu, kjer je Reselj preizkusil svoj ladijski vijak, se ne pripravlja — iz zares nerazumljivih razlogov — nobena proslava. Iz prav tako nerazumljivih razlogov nima veliki iznajditelj v našem mestu niti ulice ali trga niti spomenika. Po drugih mestih Evrope se po njm ne imenujejo le ulice in trgi, temveč tudi številne tehnične visoke šole.
je tako uspelo uloviti te signale najprej ob 10,29 in nato še popoldne ob 17,30 na valovni dolžini 15 metrov. Radijska postaja tiskovnega oddelka vladnega generalnega komisariata pa je ulovila oddaje od 12,20 do 12,30.
Tudi velika večina radioamaterjev je skoro ves dan presedala pred svojimi aparati, vendar, kolikor smo izvedeli, brez uspeha in se nobenemu ni posrečilo uloviti skrivnostnih signalov. Prav tako neuspešni so bili tudi poskusi ljudi, da bi, opremljeni z daljnogledi najrazličnejših tipov, videli novo umetno zvezdo. Satelit se lahko vidi namreč samo ob sončnem vzhodu in zahodu in še to le ob ugodnih zračnih pogojih, tako da so tržaški astronomi mnenja, da ga v Trstu najbrž sploh ne bo mogoče videti.
——«» -----
Novo letališče
V Benetkah so včeraj s simbolično svečanostjo pričeli dela za gradnjo novega velikega medcelinskega letališča, ki se bo imenovalo »Marco Polo* in katerega bodo zgradili v naselju Barene di Tessera, ki je dvanajst kilometrov oddaljeno od Mester.
Letališče bo zgrajeno po mednarodnih normah in bodo na njem lahko pristajala tudi največja letala tudi na rekcij-ski pogon. Glavna vzletiščna steza bo dolga 2.400 metrov in široka 60 metrov. Predvideli so tudi gradnjo letališča za helikopterje Letališče bo služilo za mednarodni promet vseh bližnjih pokrajin in torej tudi Trsta.
rija Bongiorna. Priziv proti o-prostitvi zaradi pomanjkanja dokazov v zvezi s soudeležbo pri istem uboju je vložila tudi Križmančičeva žena, medtem ko ni Anton Brajnik, ki je bil kot Križmančič obtožen sodelovanja pri umoru finančnega agenta, vložil nobenega priziva. Razprava bo 10. decembra letos.
Ostale razprave bodo kakor sled i:
12. novembra — Secondo Gu-glielmo Bassi — umor;
15. novembra — Vittorio Bubnich, Bruno Soiat in Gino Comparini — tatvina;
19. novembra — Noe Man-sutti- — poskusni umor, vdor v stanovanje in nedovoljena posest orožja;
22. novembra — Idalgo Zuc-colo — umor in nedovoljena posest noža;
26. novembra — Nicoletto Cantoni — umor in posest o-rožja;
29. novembra — Mario Cule, Edoardo Vitez in Danilo Zne-belj — povzročitev telesnih poškodb, giožnie in posest
noža;
3. decembra — Matteo Ti-zianel — umor in vdor v tuje stanovanje.
Umri je hm Šarita - Devinski
S tovarišem Ščuko sva se spoznala pri kulturnem delu, ali bolje rečeno pr'- načrtih in zamislih. Tega je zdaj že nekaj let. Oglasila sem se pri njih. Tedaj še niso imeli lastnega doma, njegov rojstni dom v Komnu je bil še v ruševinah, ki jih je napravila nemška vojska. In tako se je po vrnitvi iz internacije v Nemčiji odločil za Nabrežino, kjer so imeli pri ženini^ sorodnikih vsaj zasilno streho.
Marsikaj mi je povedal ob tistem najinem prvem srečanju. Pozneje se mi je večkrat zdelo, kot da bi ga bila k temu gnala neka notranja sila, zato da ne bi nobena dvomljiva senca oskrunila najinega porajajočega se prijateljstva. Prva svetovna vojna ga je pahnila kot vojnega ujetnika v Rusijo, kjer so ga razmere prisilile, da je ostal še nekaj časa po revoluciji. V nekem taborišču je vodil posle ekonoma in si je vrnitev v domovino dobesedno priboril s svojim poštenjem. «Samo zato, ker ste tako pošteni, vas pustimo, toda pod pogojem, da si prej najdete namestnika*. Tako so mu rekli.
Ko se je vračal skozi Ljubljano, sta se mu nenadno odprli dve poti. Bivši sošolci in tovariši so ga silili, naj si poišče učiteljsko službo v Jugoslaviji. Srce in bridke izkušnje so ga vlekle domov na Kras, pa naj se zgodi, kar hoče. Kot toliko drugih je bil potem tudi on premeščen v notranjost države. Ali počitnice! Te so bile njegove. Preživljal jih je na komenski domačiji in bil z vzornim vrtnarstvom ljudem še nadalje njihov učitelj.
Po vojni je zastavil vse svoje sile v prospeh slovenske šole na Tržaškem in bil domala vsa leta didaktični ravnatelj v nabrežinskem okraju. V tem svojstvu je vzgojil kader mladega učiteljstva, ki mu ni bil samo izvrsten pedagoški vodja, marveč tudi najboljši tovariš. Za strogo in kleno besedo je vselej utripalo dojemljivo in čuteče pesniško srce. Fran Ščuka - Devinski, Skalar, Gojko — ni bil samo učitelj, bil je tudi pesnik. Ali prav v tem je tudi njegova velika osebna tragika. Ko je Alojz Gradnik listal po njegovih neobjavljenih zbirkah, se je takole izrazil; »Marsikatera pesniška oblika je tako lepa in dovršena, da bi ga zanjo vsak zavidal. V celoti so seveda potrebni popravki, potrebno je piljenje in podrobno c’elo.» Za podrobno delo pa mu njegova šolska dejavnost ni pustila ča-sav Kar mu ga je ostalo, ga je posvetil mladinskemu listu Galebu. Vsa tri leta je bil eden njegovih najzvestejših in najplodovitejših sodelavcev. Z njim je Galeb izgubil pesnika domiselnih živalskih zgodb in sestavljavca rebusov in ugank. Slovenska mladina na Tržaškem, zlasti tista v Nabrežini pa je z njim izgubila še več. Skoraj ga ni bilo konca šolskega leta, da ne bi napisal kako novo mladinsko i-grico in delno sam vodil njeno uprizoritev.
Petinšestdeset let življenja je kratka doba. Mnogo prekratka za človeka, kakršen je bil Fran Ščuka. Za človeka, ki je nosil v sebi še toliko lepote, ki pa je ni utegnil izklesati.
MARA SAMSA •
SNG
v TRSTU
DANES 6. t. m. ob 17. uri na Kontovelu B. Nušič k ŽALUJOČI OSTALI *
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB (L. KOŠIR*
(Ul. Roma 15-11.)
bo priredil v soboto, 12. t. m. od 18. do 20. ure in nedeljo, 13. t. m. od 9. do 12. ure
RAZSTA VO
člana kluba, katera bo obsegala razne zbirike — OZN, Cono B, SAAR, Rotary, XVI. olimpiado in tematiko skladateljev. Vabljeni! Vstop prost!
( Šolske vesti )
•iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii
S‘sinočnje občinske seje v Zgoniku
Protest zgoniškega občinskega sveta zaradi znižanja letošnjega proračuna
Intervencije župana pri vladnem komisarju - Vprašanje šole v Briščikih
Razprave na prizivnem • porotnem sodišču
Tudi prizivno porotno sodišče je izobesilo seznam letošnjih razprav, ki jih bo 8. Naj-Včeraj so prijav.li oblastem J važnejša razprava bo zaradi novih 84 primerov azijske gri- j priziva Marija Križngančiča, pe. Zbolelo je 65 prebivalcev | je bil obsojen pod obtožbo področja in 19 beguncev. Skup- I očetomor in oproščen zaradi no je dosiej zbolelo 1077 ljudi.'
Azijska gripa
Stavba MSI se ruši
Stavba tržaških fašistov, ki so jo zgradili na preteklih volitvah se ruši. Po izstopu iz MSI poslanca Colognattija in prof, Accerbonija je prišla sedaj vest, da je izstopil iz te stranke tudi dosedanji namestnik političnega tajnika tržaške federacije MSI Battaglia. V nekaterih političnih krogih menijo, da je izstop tega fašističnega veljaka iz MSI morda najbolj hud udarec mlade-
,^7'VISTA
TRST-OL CARGUCCI. 15
Tel. 29-*5b
Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke,
precizna šestila, •ogaritmična računala.
MiiiiMiiiiiiiiimiMiitiiMiiitititiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitiHiM
Dogodki tedna
Sindikalno življenje
Na sindikalnem področju ni bito ta teden posebnih novosti, razen prekinitve popajanj za reditev spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Do prekinitve je priilo v četrtek, ker so delodajalci na popaajnjih na ministrstvu za delo v Rimu dejansko odbili zahteve sindikalnih predstavnikov s smešnimi ponudbami. V petek' sta se sindikalni organizaciji vrnili v Trst in o tem poročali delavcem, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo in pripravljenost na nadaljnjo borbo.
Promet v pristanišču
V septembiu so pripeljali skoz' Javna skladišča tržaške-ga pristaniiia okrog 291 tisoč ton blaga in 99 tisoč ton reč, so v istem mesecu preteklega leta. Promet se je torej uflod-no razvijal, kar zlasti velja za promet s CSR, katerega n lanskem letu v Trstu skoro ni bilo reč. Ugodno je namreč vplivala sklenitev trgovinske pogodbe med CSR in Italijo, ki določa plačevanje pristaniških stroškov v blagu in ne reč r dolarjih. Promet s CSR se bo verjetno še bolj razvil, ko bodo uredili novo direktno tari/o CSR-Trsl-preko-morje,
Občinski komisar
Prefekturm komisar na trža-škem iupanstvu je pretekli teden začel z delom. Po formalnem imenovanju se je za nekaj dni vsa pozornost zlasti krajevnega tiska usmerila na ta dogodek. Sicer pa bo tudi to vprašanje kmalu splahnelo in se bo življenje občinske uprave za nekaj časa nadaljevalo po tej nedemokratični poti. Kot smo že o-menili, čaka dr. Mattuccija trdo delo. Predvsem se bo moral začeti čimprej ukvarjati z letošnjim proračunom, s proračunom Acegata in ostalimi vprašanji tega velikega občinskega podjetja ter z mnogimi drugimi važnimi vprašanji, ki niso samo ožjega upravnega značaja, ampak zadevajo velika javna dela, zidanje novih stanovanj in podobno. Toda že r prihodnjih tednih bomo videli, ali se bo prefekturni komisar na občini začel ukvarjati z vprašanji, ki ne bodo vplivala na poslabšanje življenjske ravni delavstva, ali pa bo začel z ukrepi za zvišanje cen Acegato rih uslug in raznih davkov, kot bi to želeli nekateri desničarski krogi.
Na sinočnji izredni seji zgoniškega občinskega sveta so svetovalci razpravljali ie o treh točkah dnevnega reda, in sicer o občinskem proračunu, namestitvi dveh otroških vrtnaric ter o županovih intervencijah pri dr. Palamari.
Zgoniška občina je predložila prefekturi in vladnemu ko. misariatu nroračun za tekoče leto, ki je predvideval 6 milj. 969.754 lir dohodkov ter 39 millj. 629.063 lir izdatkov, kar pomeni, da bi občina imela nad 32 milijonov lir primanjkljaja. Pokrajinski upravni odbor pa je iz tega proračuna črtal razne postavke, tako da je bil odobren takole: Dohodki 10,555400 lir. izdatki 28.349.590 lir — primanjkljaj 17,794 100 lir. Med izdatki je pokrajinski upravni odbor črtal 1,700.000 za nakup zemljišča za novo šolo v Zgoniku, 750.000 za občinsko knjižnico, 2,300.000 lir za vzdrževanje in popravilo občinskih cest ter 250.000 lir za postavitev nekaterih žarnic, ki bi služile za javno razsvetljavo Poleg tega pa je upravni odbor predlagal zvišanie trošarine za približno 1 milijon lir, zemljiškega davka in davka na zemljiško posest za 200 odst. ter družinskega davka za približno 1 milijon lir.
Kot so občinski svetovalci zvedeli iz županovega poročila, je ta o vprašanju proračuna razpravljal z dr. Palamaro, ka. teremu je prikazal neutemeljenost predloga o zvišanju davka na zemljiško poseft, predvsem zaradi tega, ker so bili kmetje zgoniške občine hudo prizadeti zaradi majskega mrs. za in slane ter je bilo mnogo pridelkov, predvsem grozdja uničenih. Občinski svet je v tej zvezi pooblastil občinski odbor, da protestira zaradi znižanja nekaterih postavk proračuna ne glede na to, da je vladni komisar po razgovoru z županom upošteval nesmiselnost predloga glede zvišanja zemljiškega davka ter njegove izjave, da bo v proračunu naknadno odobril ie nekaj nad pol milijona lir za kritje primanjkljaja.
V drugi točki dnevnega reda je občinski svet na tajni seji razpravljal o imenovanju dveh otroških vrtnaric, ki oo-sta nameščeni v Gabrovcu in Zgoniku. Po daljši diskusiji in volitvah sta bili z večino glasov imenovani med petimi prosilkami Marija Milič in Margerita Cibic
Zupan je bil v zadnjih dveh mesecih trikrat pri dr. Palamari, in sicer dvakrrat sam, enkrat pa skupno z ostalimi župani okoliških občin. Tako je župan poročal, da je pri obravnavi letošnjih proračunov bil generalni komisar na stališču, da se ne sme v nobeni občini odobriti večji državni prispevek za kritje primanjkljaja kot v lanskem finančnem letu.
Zupan je nadalje prikazal problem brezposelnosti v zgo-niški občini, ter poudaril, da je pri ustanovi SELAD zaposlenih le malo delavcev in je zato predlagal, da bi zaposlili več delavcev.
V drugem razgovoru je župan interveniral, da bi odprli novo osnovno šolo v Briščikih, katero hi v letošnjem šolskem letu obiskovalo 14 otrok. Pri te i je omenil, da je bila v Zgoniku odprta italijanska o-snovna šola, čeprav so vanjo vpisali le 3 otroke. Vladni komisar je odgovoril, da o tem ne more več odločati sam, ker je to v pristojnosti Rima Med drugim sč je župan raz-govarjal z vladnim komisarjem tudi o jami v Briščikih. ki jo bo treba bolj valorizirati. Vladni komisar je obljubil, da se bo zanimal za to. da bi čimprej uredili cesto, ki gre od pokrajinske ceste Pro-
sek-Opčine do jame pri Briščikih.
Zupan je poročal tudi o zadnjem sestanku, pri vladnem komisarju, katerega so se udeležili tudi ostali okoliški župani. Kot je že znano, so na tem sestanku razpravljali o vprašanju brezposelnosti, dvojezičnih napisov, bolniške blagajne za kmete ter o pokojninah kmetom.
V diskusiji so občinski svetovalci med drugim sklenili protestirati pri pokrajinski u-pravi zaradi neizpolnjevanja pogodbe o nameščanju delavcev pri vzdrževanju cest. Pokrajina je namreč obljubila, da bo pri vzdrževanju cest u-porabljala le domačo delovno silo, toda dejstvo je, da je pri teh delih zaposlen le en domačin.
Svetovalci so prav tako načeli vprašanje prodaje mleka v Trstu ter omenili visoke globe, ki jih nalagajo mlekaricam. Ugotovili so, da je vprašanje zelo pereče, ker se že dogaja da kmetje prodajajo krave, ker ne vedo kaSi bi z mlekom. Sklenili so, da bodo proučili vprašanje konzorcija ali zadruge, ki bi lahko rešila to vprašanje,
 «»-------
'ZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Zasliševanje prič v procesu proti Pertotu
Včerajšnja razprava proti Albinu Pertotu, bivšemu u-pravniku tržaške tovarne testenin, ki, je šla v stečaj, se je končala precej hitro. Sodi-dišče je zaslišalo 4 priče, medtem ko je bila na oc' šotna zaradi bolezni. Vse včerajšnje priče je sodišče kaznovalo z denarno globo, ker se niso predstavile k zadnji razpravi, a včeraj so jim bile globe odpuščene.
Bianca in Valerio Poli ter Francesco Bortoli so pojasnili, kdaj bi Se moral; izseliti iz stanovanj, ki jih je Per*ot prodal skupno z zemljiščem podjetju Sadoch.
Zanimivejše pa je bilo pričevanje Romea Forettija, ki je tovarno zalagal s premogom in nafto. Tovarna mu je bila dolžna nad 2,700.000 lir in je za to čobil menice. Z njego-govo nafto je tovarna delala tudi v zadnjih mesecih pred stečajem.
Ker je Foretti izjavil, da sta ga Pertot in Alfredo Vala-stro nagovarjala, da bi še da-jl tovarni gorivo, kar sta tako prvi kot drugi znikala, je prišlo do soočenja med Foretti-jem in Vallastrom. Slednji je zanikal, da bi kčaj prišlo do skupnega srečanja, medtem ko je Foretti vztrajal na svojih trditvah, dokler ni tožilec opozoril oba moža, da dobro premislita kaj govorita, ker eden od njiju ne govori resnice. Zato so oba povabili na prihodnjo razpravo, ki bo v torek in tedaj ne bo nič čudnega, če bo tožilec ukrepal, da ugotovi resnico.
Preds.: Fabrio, tož.: Scarpa, zapisn.; Rachelli, obramba: odv. Morgera, Jona in Coen.  «»------------------
Sunek burje podrl kolesarja
S pričržarro prognozo so morali včeraj zjutraj sprejeti na II. kirurškem oddelku 18-letnega Antonia Maura iz Ul. Bonaparte 2, kateremu so zdravniki ugotovili poleg drugih resnih poškodb na glavi tudi možganski pretres.
Mladeniča je spremil v bolnišnico Licinio Toso iz Ro-mansa, ki je izjavil, da je med vožnjo s tovornikom po Ul.
F. Severo opazil Maura poleg potolčenega kolesa nezavestnega na tleh. Po njegovem mnenju je Maura, ki je vozil tudi iproti mestu, podrl na tla silovit sunek burje.
 s*----------
Padec starke
Zaradi nerodnega padca v stanovanju, pri čemer si je zlomila stegnenico leve noge, je morala 83-letna Angela Hodnik vd. Dri iz Vičemske ulice v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedskem odcelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
 «»----------
Kraja motorja
19-letnemu Antoniu Cotter-liju iz Androne Cavana so zlikovci ponoči ukradli 280.000 lir vredno motorno kolo,
ii!iMiii)ii)ni!iii)i!i»miMHinmiiiimiiii!iiiii>i)ii)ii!iiiiiii)imniimii!iiMiimi»mi!i)iiiiiiiiiiii
Ravnateljstvo industrijskega stro. kovnega tečaja v Dolini sporoča, da se novo šolsko leto 1957-58 prične v ponedeljek 7. oktobra 1957 s šolsko mašo ob 8.30 uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 7. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli, in sicer prvošolci v telovadnici, ostali dijaki pa v razredih.
Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom, v Trstu, se začne novo šolsko leto 1957-1958 v ponedeljek 14. oktobra ob 9. uri z mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
( U1PPSKA PROSVETA )
Prosvetno društvo Barkovlje
opozarja vse pevke in pevce, da se bodo začele redne vaje s torkom 8. t. m. ob navadni uri. Ker bo po vaji važen pomenek, je potrebno, da nihče ne manjka.  «»------------------
Ricmanjka padla po stopnicah
Predvčerajšnjim ponoči je 73-letna Marija Kuret por. Miklavec iz Ricmanj padla po stopnicah stanovanja in ker se je hučo potolkla, jo je njena hči pripeljala v bolnišnico. Ker je stanje ženske zaradi udarca na glavi precej resno, so jo zdravniki sprejeli na II. kirurškem oddelku in so si pridržali prognozo.
 «»-------
Nezgoda na delu
Med delom v bolnišnici je 50-letni Anton Stegel iz Repen-tabra nerodno padel s štiri metre visokega zidu, zaradi česar je moral prekiniti delo in se zateči po pomoč k zdravnikom ortopedskega oddelka. Ti so mu poleg rane na ustnici ugotovili tudi precejšen udarec na hrbtu in so mnenja, da se bo moral zdraviti 60 ali morda tudi 80 dni.
[ KAZNA OBVESTILA J
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB (L. KOŠIR*
Danes redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., o(d 10. do 12. ure. Delile se bodo vsem članom zadnje novosti.
t PAROV! IN PBISPKVKl)
Ob praznovanju 85-letmice Justine Colja roj. Trobec, stare matere narodnega heroja Pinka Tomažiča, so zbrali sinovi in hčere ter zet Ludvik 12.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. gospe Pavle Mašere, matere dr. S. Mašere, darujeta družina Re-schitz in Marica Škabar 2.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. matere dr. Sonje Mašere daruje Marija Stibelj 1000 lir za Dijaško Matico, v isti namen daruje Marta Jankovič 500 lir.
Ivan Kranjec daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
V spomin dobrega brata Kristjana Semiča darujejo sestre 1000 Ur za Dijaško Matico.
V počastitev spomina gospe Pavle Mašere daruje družina Tomšič, Strada di Fiume, 500 lir za Dijaško Matico.
nite, tovariši — Milan Kavs: Kota 703; 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna glasbena oddaja); 12.00 Pogovor s poslušalci- 12.10 Z melodijami na pot!; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 M. Šober: Hrup v svetu tišine (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Rehfisch-Herzog: Dreyfusova afera (ponovitev); 18.33 Zborovske skladbe; 20.00 Glasba ne pozna meja; 21.00 Nočni koncert.
■TELEVIZIJA
16.00 Športni popoldan; 20.30 Vesti; 20.50 Carosello; 21.00 Te-lematch; 22.30 «Anema e core», napolitanske melodije.
KINO
c
■ A D I O
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 5. oktobra se Je v Trstu rodilo 11 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE: stavec Pie-tro Conte in gospodinja Litiana Fischer, težak	Giuseppe Braico
in gospodinja Erminia Maria Grison.
UMRLI SO:	87-letna Karla
Lavrenčič vd.	Žiberna,	69-letnl
Giuseppe Orzan, 89-leini Giuseppe Furlani, 76-Ietni Frančišek Hribernik, 50-letni Luigi Comel, 80-letnl Giuseppe Pellizon, 70-let-na Aliče Bertotti por. Rapotez, 64-letni Giuseppe Bonomolo, 28-letni Ladislav	Guštin,	76-letni
Antonio Antoni, 76-letni Francesco Fragiacomo.
OKLICI: doktor prava Nlcolb Mogavero in doktorica prava Gio. vanna Lucchesi, prodajalec Clau-dio Pu nt in in	pletilja Antonia
Pedreili, mehanik Cirillo del-l'Acqua In šivilja Novella Deve-glia, strojnik Guerrino Pellicet-ti in gospodinja Dusedda Oriolo, oficir telegrafist Bruno Ruzzier i« gospodinja Liliana Benedetti, oficir vojske Federioo De LeMa in gospodinja Eleonora Bonelli, frizer Fulvio De Nardi in bolničarka Luigi a Ambro6i, šofer Ugo Pet rali in uradnica Edit.ta Mer-ker, uradnik Umbento Piazza A-bram in uradnica Maria Diviac-chi, kuhar Giovanni Burla in gospodinja Graziella Giosento, radiotelegrafist Giancarlo dTtalia in uradnica Giuseppa Damico, sluga Marcello Piuca in gospodinja Maria Bedrina, šofer Giorgio Dorbenii in gospodinja Giuseppi-na Salvador, natakar Auretio IJadrn in šivilja Adriana Brambilla,
pom. kapitan Silvio Taupal in dijakinja Gabriella Gcdlgna, delavec Andrea Guštin in gospodinja Regina Martina, mehanik Mario Giuseppe Gregori in prodajalka Liliane Marie Louise Gal-lais, delavec A Ido Mazzoli in gospodinja Rosa Nodari, mehanik Federico Crebel in gospodinja Marija Juiriševič, šofer Guido VVruss in gospodinja Maria Gregoriči), inženir Ugo Frinzi m gospodinja Irene D’Orio, kemik Francesco Guzzo in uradnica Maria Anna Zanier
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davanzo, Ul. Benruni 4; Giustl, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-lo, Ul. Buonarrott 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
 «»--------
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Oodermaitz, Ul. Tor San Piero 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papo, Zg. Kjadin (Sv. Alojzij); Praxmarer, Trg Unitt 4; Rossetti, Ul. Schiappairelli 58- Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7
LOTERIJA
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
84	43	83	11	65
71	67	61	8	64
86	81	22	38	72
43	46	48	83	67
16	49	52	29	79
47	24	22	67	12
72	73	78	23	70
5	87	73	88	35
55	89	68	86	38
17	80	22	56	77
ZAH VALA
Ob nenadomestljivi in nepričakovani izgubi naše drage mame
JUSTINE ČUK
se za izraženo sožalje, sočustvovanje in tolažilne besede kakor tudi cvetličarkam, pevskemu zboru, god bi 'er vsem darovalcem vencev in cvetja najprisrč-neje zahvaljujemo.
Družina Regent in sorodniki
Prosek, 8.X.1957.
NEDELJA, 6. oktobra 1957 TRSI POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Liszt: »Mefisito*, valček: 9.40 Lahke melodije; 11.00 Priljubljene melodije; 11.30 Rim-ski-Korsakov:	Španski	capriccio
op. 34; 11.45 Melodije iz filmov;
12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Orkester Rapha Bro-giotti; 15.17 Beethoven: Variacije in fuga v Es-duru; 15.40 Operetne melodije; 16.00 Mulč: Trgatev; 16.10 Kubanski ritmi; 16.22 Brahms: Kvartet za godala v a-molu op. 51 št. 2;	16.55	Dva
VValdteuilova valčka; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Mendelssohn: Simfonija št. 4 v A-duru; 18.30 Lahki orkestri; 19.00 Razne lirične pesmi;
19.15 Violinist Wamdy Tvvorek;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Verdi: «Aida», opera v 4 dej. (po I. dej., ob 21.20 eca: Nedelja v športu); 23.05 Vesela glasba.
1857 I.
9.15 Razni orkestri; 14.15 Poje Niilla Pizzi; 14.30 Operna glasba;
16.30 Reportaža z nogometne tekme- 18.00 Simfonični koncert;
21.00 »Mozaik*, varietč.
K O F E K Poročila v italijanščini:	6.3(1
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročna V slovenščini:	(.30,
13.30, 15.00.
6.7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba: 8.00 Kmetijska oddaja: »V Brdih so odprli vinsko klet — Obisk pri KZ Marezige*; 8.30 Jankovičeve vesele skladbe; 8.45-10.30 Sipored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.0 Mali operni koncert;
11.30 Iz ital. kulturnih krožkov: Piran; 11.45 Glasbeni lik Irvinga Berlina; 12.40 Tedenski zunanjepolitični pregled v ital.; 13.30-
14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Stik s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba; 15.30 Naša nedeljska reportaža: »S trnovskimi gozdarji*; 15.50 F. Liszt: «Mefisto valček št. 1»; 16.00.19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 2(2.1 m. 212.4 m
Poročila; a.uu, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	,3.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
6.00 Domač nedeljski jjitranji pozdrav; 7.35 Zabavni scherzo; 8.00 Športna reportaža; 8.15 »Note korakajo*; 8.45 Mladinska radijska igra — France Bevk: »Pastirci*; 9.17 Slovenske narodne in umetne pesmi; 10.00 Se pom-
Excelslor. 15.30: »Bleščeča ljubezen*. Cinemascope G. Grant.
D. Kerr.
Fenice. 15.00: «Arianna», Gary Cooper Audrey Hepburn, Mau-rice Chevalier.
Nazionaie. 15.00: »Vojna in m/ir». Po romanu L Tolstoja. Parter 350 lir.
Filodrammatico. 14.30: «1 filibu-stieri della finanza*, R. Taylor,
E. Mueller. Cinemascope Metro. Grattacielo. 14.00: »Sissi, mlada
cesarica*. Agfacolor. Supercinema. 14.30: »Mučenje s puščico*. Pustolovski film. Rod Steiger.
Arcobaleno. 14.00: «2iveči idol*,
S. Forest, J. Robert.
Astra Rojan. 14.00: »Očetje in sinovi*, V. De Sica, M. Ma-stroianmi. Cinemascope.
Capitol. 14.00:	«Princesa Sissi*.
Veliko odkritje leta:	Romy
Schneider. Ljubezenska zgodba. Cristallo. 14.30: »Zgodba generala Houstona*. Cinemascope, J. Mac Crea, Felicia Farr.
Alabarda. 14.00; «Večna harmonija*. Technicolor. C. VVilde, P. Mura, M. Oberon.
Ariston. 14.00: »Gospa zločinov*.
Technicolor.
Armonta. 14.00: »Poročnik dinamit*. Technicolor A. Murphy, J. Evans.	i
Aurora. 13.45: »Tam gori me ne-' kdo ljubi*, p. Nevvmann. Garibaldi. 14.30: »Upor obešen-cev», P. Armendariz, C. Lopez i Ideale. 15.30: »Toth, Peppino e la malafemmina*, Totč, Peppino i De Filippo, D. Gray, T. Reno. Im pero. 15.00: «Manmequines de Pariš*, M. Robinson, J. Desney. Italia. 14.00; »Večna haimonija*. Technicolor. C. VVilde, P. Mu. ni, M. Oberon.
Moderno. 14.00: »Anastazija*, I.
Bergman, J Bryi»ner, H. Hayes. San Marco. 16.00; »Zaročenci smrti*, S. Koščina, R. Battaglia. Savona. 14.00:	»Kralj in jaz*,
Jul Brynner in Deborah Kerr. Viale. 14.00: «Godzila». Fantastičen japonski film.
Vitt. Veneto. 14.30: «Guag>lione», M Girotti, G. Rubini, Dorian Grey.
Belvedere. 14.00: »Rose Marie*. Technicolor. A. Blyth, H. Keel,
F. Maraš.
Marconi. 15.30: »Mademoiselle Pi-galle* Cinemascope. B. Bardot,
J. Bretonniere, M. Auer. Massimo. 14.30: »Sami v neskončnosti* VVilliam Holden.
Novo cine. 14.30: »Zdravnik norcev*, Totč.
Odeon. 14.00: »Orkan nad Padom*, Maria Scheil in Ra( VaL Ione.
Radio. 14.00: »Notre Danie De Pariš*. Cinemascope. Tech. G. Lollobrigida, A. Quinn.
Secolo Sv. Ivan. 14.30: »Železno krilo*. Technicolor, B. Hope. Skedenj. 18.00: »Pekel okrog ničle*.
Teatro Nuovo. 17.00: »Mišolovka*.
A. De Stefani.
MALI OGLASI
MAGAZZINI FELICE, Trst, Ul. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, telet. 90-513). Prodajamo: srajce, hlače, spodnje hlače, ro-kavice, bele jopiče za natakarje In mesarje. Velika izbira delovnih oblek. Vse po najnižjih cenah .
VESPE. AVTOMOBILE, KOLE-SA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez ob-
veznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje m daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirlvo 3, tel. 36-991.
KOLESA, znižana cena 7.000 lir.
Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA’ 3, Trst.
PRODAM kuhinjo in spalnico.
Sara Davis 57.
ISCEM VAJENCA za trgovino
jestvin, naslov na upravi »Prim. dnevnika*. Ul. sv. Frančiška 20.
ISCEM VAJENKO za krojačnico.
Strada di Guardiella 31 (Sv. Ivan).
DEČKE - VAJENCE od 14 do 16
let starosti v okolici Opčin išče kartotehnična tovarna, ponudbe na Cartoteonica, Vlila Opicina, Casella postale 2001.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmemo takoj v službo. Delavnica Fočkaj, Ul. Ghirlandaio 7 (Mizu Trga Perugino).
PRAVKAR DOSPELO:
H. Heine: Florentinske noči 885 lir J. Dorp: Crni lev na zlatem polju 1.950 lir
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst . IJ1. Sv. Frančiška »O Telefon 37-38§
»UNION*
Svetovno znana /.«. varovalnica od leta 1828 je V TRSTU UL. GHEGA 8 - I tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNI'-
TVRDKA
LORENZI
Trst, Ul. S. Lazzaro 17, tei. 24245
IZ VAZ A:
VESPE, LAMBRETE, AVTOMOBILE in KOLESA vse po izredno nizkih cenah.
nc
teto
dobiš v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
TRST . Ul. sv. Frančiška 20 tel. 37338
Po kratki bolezni nas je za veidino zapustil naš ljubljeni
FRANC ŠČUKA
didaktični ravnatelj
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 7. t. m. ob 16.30 uri na domače pokopališče.
Žalujoči zena Leopolda Tanče sinovi Darko, Nado in Nevi ter vnuka Robby in Arleef Nabrežina - New York, 6.X.1957.
Ali je treba reči?...
...Dežuje...
Zato boste svoj
dežni plašč
kupili v trgovini
PITASSI
I
TRST- KORZO ITALIA 7
Našli boste najbolj bogato izbiro dežnih plaščev raznih vrst iz BOMBAŽA - NAJLONA - TERITALA
po najnižjih cenah
Izključna prodaja:
San Giorgio Bailarini Valsžar Pirelli Kennedy
Sealup Slorm
Red and black Rain Slop Lefos
Barbus
GORICA - VIDEM —PORDENONE— PADOVA - VICENZA - Ml! AN
10 -J. POPUSTA KUPCEM, KI PREDLOŽIJO TA OGLAS
Dogodki
tedna
Občinski
svet v Gorici
banski svet v Gorici se je tem tednu sestal dvakrat. Pru‘ sejt so bile na dnev-l 1 reau predvsem inlerpe-,ce svetovalcev leve op o-nn^e’ ? katerih, so zahtevali v jasnda gjetje železniške zve. L ■ nif^ , sosednjima državama * PoTC’ 'n otro^kega vrtca
razpravo o železniški IKd) ie $vet°valec Battello stnJJ-,^re^aSal' nai bi predniki občine stopili v slik I Predstavniki krajevnih ob-tiS ' j Novi Gorici, da bi se ral/h - pogovorili. Ta ko-tarf ^ možen predvsem za. tega, ker ne gre za po-ampak tehnična vpra-bo iv'	bit obenem naj-
, način, da se vprašanje tcr-1VI. 2 mrtve točke, na ka-D * te že toliko let in bo ato še dolgo časa, če se bo
Resolucija poslancev PSI v korist naših krajev
Izredne ukrepe občinam od Tajpane do Doberdoba !
j. zanašati na mednarodne ' 'renče, kot jo je obljubil r siartcu Beltramu minister transporte, živahna diskusija pa je napni, °koli otroškega vrtca v Vn TnU’ Pa ie občinska r!?Java na sv°)o roko zaupala nn /-nica,n, ki so ie 25 let ji evale 'v njem. Svetovalci ve opozicije so poudarili, da e javne ustanove ne smejo j Povedati javni vzgoji. Prof. callj (PSDl) je še p ose-
■ el izjavil, da so dolga stolet. ja verske organizacije imele v onopol nad osnovno in um-
rzttetno izobrazbo, ki p resja vedno bolj v roke usta-°vam, ki so za to poklicane, e dg bi se s iem skušalo zaobli priznanje, ki so ga ver-
■ e ustanove zaslužile za svo-
■ aelo. Zaradi tega bi otro-, vrtec v Podturnu moral
'tl pod vodstvom laičnih
sgojiteljev.
Pokrajinski svet
teden se je sestal po-aJin»ki svet, ki se je na svo-? .SfJi zadržal samo na eni °ki dnevnega reda. in si-j ha zahtevi pokrajinskih luzbenceu, naj se jim od-vpi zemljišče za gradnjo sta.
hiš. Odborniki so P nalagali, naj bi se zemljišče, . katerem jim bo zgradila j se ustanova INA-Casa, pro-on P? Polovični ceni, leva Pozicija pa je zahtevala, naj j. ® skladu s sklepom pokra--- ,?9a sveta iz leta 1954 mijiš(e podari brezplačno.
Mraz
* oktobrom se je pojavil ; j thraz s snegom, ki je za-de! vlvišjih legah. Zapihala C1 *ud' burja, ki je pihala e“vsem v severnejšem delu . *sta in v Brdih. Skoda, ki
• Je napravila po vinogradih h sadovnjakih, je precejšnja. *r ja zhietala po tleh precej
• 02dja in drugega sadja. Vi-^dbjddnilti, ki so skušali čim-
»ali
J odložiti trgatev, so se mo-Po tem, kar se je zgodi-
P0»
i • vinogradih, resno spra J1Jc delu, da so preprečili e nujšo nesrečo.
Azijska gripa
. Azijska gripa si po uradnih P°dat)cih nikakor ne more pri-°biti «domovinske pravičen , d briškem. Zabeležili so *a<csnih J5o primerov, toda to j* kakor nič v primeri s šte-,}jom obolenj po drugih itu-lanskih mestih.
Zaradi preventivnih ulcre-* so oblasti sklenile, da se Prične pouk na šolah v Gorili n' pktobra. S tem so sc J.blskošolskim učencem in u-j teljem počitnice nekoliko po. oijsale, zmanjšala pa se ie I °~n°st večjega števila obo-,enj Gripa, ki je zajela naše čaja*' ^ Sren' hujšega zna-
Rudnik v Rablju
tk^er ravnateljstvo rabelj-Jj^ga rudnika sklenilo podra-rin'	ki	ga	prodajajo	ru-
j Tjefn, od 52 na 70 lir, se 1 začelo med delavci stavkovno gibanje s 24-uino stavko sestankom vseh delavcev, ki Poslali ravnateljstvu pismo j0Sv°j'n,,i zahtevami: zahtevalo zniža nje delovnega časa a heizpremenjeno mezdo, o-apiteu varnosti v rudniku, p ogled akordov, odpravo iz-rednega dela itd.
Resolucijo sta rimskemu parlamentu predložila poslanca prof. Marangone in Bettoli
Med diskusijo o javnih delih v rimskem parlamentu sta socialistična poslanca Vittorio Marangone in Mario Bettoli poslala parlamentu resolucijo, ki so jo kot priporočilo vključili k zakonskemu osnutku štev. 2690 (Predvideni stroški ministrstva za javna dela v finančnem letu 1957-58). Resolucija je sledeče vsebine: ((Zaradi slabega položaja, v katerem so občine videmske in goriške pokrajine, ki od Tajpane do Doberdoba mejijo na Jugoslavijo in ki še vedno nimajo najbolj potrebnih cest. pitne vode, ali še slabše, ker nimajo najosnovnejše administrativne možnosti, ker nemo. rejo najemati posojii; zaradi slabega gmotnega položaja teh italijanskih občin s s.ovensko govorečim prebivalstvom pozivata ministrstvo za javna dela, da sprejme izredne ukrepe v korist teh občin.«
17, TRZICA
V soboto splavitev nove ladje
Prihodnjo soboto bodo v tr-žiški ladjedelnici splavili 86 tisoč-tonsko laidjo «Esso Wind-sor«, ki bo pričela redno vo žiti leta 1960. Ladja bo dolga 210 m, široka nekaj nad 37 m
in bo s polnim tovorom razvijala 17 vozlov hitrosti. Vijak in motor bodo zgradili v Trstu, električno napeljavo iu vse ostalo v Tržiču.
V sredo seja občinskega sveta
Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici bo v sredo ob 18. uri Nadaljevali bodo z raz. pravo o dnevnem redu, ki ga še niso povsem izčrpali na dveh sejah, ki sta bili v tem tednu. Predvidevajo, da bi morala prihodnja seja zadostovati, da bodo odpravili vse točke dnevnega reda.
 «l)------
Lambretist v avtomobil
Včeraj ob 11.15 se je, na cesti pri Moši pripetila prometna nezgoda, ki je zahtevala, svojo žrtev. 38-letni Bruno Orzan in Moše se je vozil z lambreto proti Moši, ko je na križišču ceste, ki vodi v Kaprivo, nenadoma privozil neki avtomobil. Orzan je pritisnil na zavore, toda bilo je prepozno in se je prevrnil. Bližnji ljudje so poklicali Zeleni križ iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zadržali zaradi rane na čelu, levi nogi in več manjših poškodb po telesu.
Socialisti iz Bologne potovali v Jugoslavijo
Včeraj je potovala skozi Gorico s posebnim avtobusom skupina 33 članov PSI iz Bologne. ki so potovali v Ljub Ijano na povabilo SZDL. V Gorici je socialiste iz Bologne pozdravil občinski svetovalec PSI Pizzul, na jugoslovanskem bloku pri Rdeči hiši pa je goste dočakal predsednik SZDL Nova Gorica tov. Milo Vižintin in še nekateri člani vodstva zveze. Gostje iz Bologne bodo ostali v Sloveniji nekaj dni in si tamkaj ogledali nekatere industrijske objekte ter se seznanili z družbenim in upravnim življenjem.
 «»------
Nezgoda na delu
Ob 15. uri pa so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 18. letnega Lida Gobeka iz Krmi-na. Gobeku, ki je zaposlen pri podjetju Coceani poleg severne postaje, je pri upravljanju stroja, leva roka zašla pod rezilo in mu močno poškodovala prstanec in sredinec. Ozdravel bo v 8 dneh.
Slovensko narodno gledališče iz Trsta
gostuje v redeljo 13. oktobra v prosvetni dvorani v Gorici. Korzo Verdi 1 s komedijo v treh dejanjih Branislava Nuši-ča, ki jo je za Trst predelal Mikula Letič
<?ŽALUJOČI OSTALI»
Predstavi bosta ob 16. in 20. Cena sedežem 250 in 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli in v kavarni Bratuš od srede 9. oktobra dalje.
ZSPD priredila 8 tečajev
za vkuhavanje sadja in zelenjave
Tečajev, katere je vodila tov. Vilma Bregant, se je udeležilo na Goriškem nad 60 žena in deklet
V avgustu in septembru je ZSPD v Gorici organizirala po slovenskih vaseh večerne tečaje za dekleta in žene. Na tečajih za vkuhavanje sadja in zelenjave, o koristnosti katerih so se prepričale slovenske žene že lansko leto, je poučevala tov. Vilma Bregant, ki jc s praktičnimi vajami pokazala, kako pripraviti za zimsko shrambo številne marmelaide, džeme, kompote, sadne sokove. vkuhano sadje več vrst, mešano solato itd. Vsega tega primorske žene niso znale do preteklega leta, ko se je tov. Bregantova že na prvih tečajih potrudila našim gospodinjam pokazati način pripravljanja teh jedi. ki so bile nato v zimi izredno dobrodošle v vsaki družini pri kateri se je gospodinja ali hčerka udeležila enega izmed tečajev.
Razumljivo je bilo torej letos tako veiiko zanimanje, ki so ga naše žene in dekleta pokazale do novih tečajev, ki so zaradi večje praktičnosti lanskoletnih tečajnic tudi mnogo bolje uspeli. Večerni tečaji so bili v Pevmi. na Osiavju. v Števerjanu. Standrežu, Dolu, na Poljanah in v Sovodnjah, kjer je bilo zanimanje za tečaje za vkuhavanje tolikšno, da so organizirali kar dva tečaja. Skupno se je tečajev u-deležilo nad 60 deklet in žena, ki so pod skrbnim vodstvom predavateljice	vkuhale nad
600 kg sadja in zelenjave. Vse udeleženke tečajev so na predavanjih in pri praktičnem delu pokazale izredno zanimanje in se od najmlajše, ki ji je bilo komaj 14 let, pa do najstarejše 65 let stare goriške
imuni iitum umu, niiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiii!iiHiiiiiiii»iitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiNuminumiimM'miiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiHi»nmHnHmm»mHmiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
II o p i sl	iz naših krajev
TRNO VIC A
V zadnjem dopisu iz Sliv-nega smo med drugim brali, da je letošnja majska pozeba pobrala v naši občini razen v Trnovici in nabrežinskih bregih polovico vinske letine. Smatramo, da je to tiskovna pomota, ker je splošno znano, da je zmrzal tudi v naši vasi pobrala 100 odst. tega p-idelka. Kdor je trte dobro negoval, bo mogoče pridelal kakih 10 odst. normalne letine. Pravimo »mogoče«, se pravi, če bo vreme ugodno. Letošnjo trgatev moranvo namreč razdeliti na običajno in zakasnelo. Ce ne bo^ toplo, bo z njo dvojna revščina
ŠEMP0LAJ
Ze nekajkrat smo pisali o pomenu kopanja za ljudsko zdravje. Kljub nagnjenju naših ljudi za čistočo, se javnega kopališča premalo poslužujemo. Ta zadeva spada k vzgoji šolske mladine. Zato se čudimo in ne razumemo, zakaj ni določen urnik za kopanje otrok v kopališču, ki je v šolski stavbi. To je po našem mnenju odvisno od šolskega upravitelja. Želimo,^ da se za to zavzame pri občini, ki bo nedvomno zadevo pravilno razumela in upoštevala.
ralnega uboštva?
Ker so se naši župani sestali z vladnim komisarjem in med drugim obravnavali tu-“ di zadevo SELAD. bi bilo dobro, da bi mu bili povedali, kako se kršijo določila te socialne ustanove. Dočim eni de. lavci zaman iščejo pri njej zaposlitev, so nekateri tukaj nepretrgoma zaposleni.
Ob trgatvi nas je zajelo slabo vreme. Kdor je trgal v dežju in mrazu, ni moštu storil usluge, ker se v njem zaradi nizke temperature glivice le počasi in slabo razmnožijo. Brez dovoijne količine vrelnih glivic pa mošt ne povre. Treba je v kleti v času kipenja mošta poskrbeti za primerno temperaturo (okrog 20 stopinj Celzija).
Na naš mesečni torkov sejem prihajajo kupci iz jugoslovanskega obmejnega pasa. Zato je sejem bolj živahen. Slabo vreme v torek pa je kupce odgnalo, saj je bilo komaj 5 stopinj nad ničlo
NABREŽINA
Vsak normalno razvit in pošten človek pozna svojo dolžnost do svojih otrok glede njih vpisa v šolo. Le slepi in gluhi in le taki, ki stavijo to normalno zadevo na kramarsko kupčijsko osnovo gredo mimo te svoje dolžnosti, mimo vseh nasvetov in opozoril. Njim je pouk v materinščini, torej slovenska šola manjvredna in sramoten pečat. Ti ne vidijo, kako se zgodovina vrti, kako se tlačeni narodi borijo za svoje narodnostne in druge pravice, kaj so si že in kaj si še bodo izvojevali, kako načelo enakopravnosti napreduje itd. Take slepce dobite tudi pri nas. Kdaj se bo^ do izkobacali iz svojega mo-
PRAPROT
V nedeljo je bila pri nas močna mrzlica, ne kakšna a-zijska, ampak — balincarska. Zajela je balincarje — tekmece in manj ali več tudi kibi-ce ki se jih je nabralo lepo število. To je bila v teku dveh tednov ie druga «vese-lica«.
Nedavno sta se po dolgih letih srečala naša rojaka brat in sestra; on živi že dolgo let v Sloveniji, ona je v Neaplju. Težko sta se razumela, čeprav sta oba preživela svojo mladost pod rodno streho v popolnoma slovenskem Pra. protu; ona je namreč svoj materin jezik popolnoma pozabila. Ali je to mogoče? Pri Italijanih, Nemcih, Francozih so taki primeri izključeni. Tako je tudi pri Slovencih, ki imajo le trohico narodne zavesti, ponosa in časti
tujskega prometa, zgodovine, umetnosti i. dr. Vsi ti organi se sedaj ukvarjajo z vprašanjem kamnoloma «Casale» ali «Afrika», kot mu zaradi težkih pogojev (vročina poleti, slaba mezda i. e.) pravijo delavci. To podjetje (ob javnem kopališču v smeri proti Trstu) rije na vse strani in ogroža prirodno lepoto in turizem. Industrijska dejavnost v središču tujskega prometa — to se ne ujema Po našem mnenju je tujski promet za nas pomembnejši od tega kamnor loma. Možnosti za ta kamnolom so dane tudi drugje, dočim se pogoji za turistično dejavnost ne morejo poljubno ustvariti, S'cer pa bi prekinitev tega podjetja našo občino gospodarsko malenkostno prizadela, ker zaposluje le ma. lo domače delovne moči.
Prvotno je imel naš občinski avtobus postajališče v obe smeri pred gostilno Suc, nato so postajališče za smer proti Nabrežini prenesli k črpalki «Esso». Je res, da prvo postajališče v obe smeri ne odgovarja, mislimo pa, da bi se mogel za to določiti prostor na nasprotni strani, kjer parkirajo vozila. Ce pa ostane sedanje postajališče proti Nabrežini, naj se vsaj zgradi čakalnica.
Ce se bo pri nas vršil tečaj za gostinstvo, kot se sliši. bo pomenilo dober korak naprej v tujskem prometu Moramo odkrito povedati, da smo v gostinstvu podobni o-troku, ki je šele sho^dil. Smo še v stari koži. ki ne odgovarja današnjim zahtevam te obrti, in je res zelo potreo-no, da se v tem čimbolj in čimprej prelevimo po zgledu naprednih turističnih krajev. Želeti bi bilo, da bi se naši gostilničarji polnoštevilno ude. ležili tega tečaja in se čimbolj seznanili z vsem, kar spa da v to važno stroko.
DOBERDOB
SESLJA N
Pri nas je na dnevnem redu mnogo javnih zadev in se zaradi tujskoprometnega pomena našega kraja zanimajo zanj razen oblasti tudi razne ustanove, ki ščitijo interese
Število otrok v slovenski osnovni šoli v Doberdobu je letos ’ ostalo nespremenjeno, spremenilo pa se je število učiteljev. Namesto petih, kot smo jih imeli lani, so letos samo štirje, ker je po mnenju pristojnih oblasti dovolj po 15 otrok na vsako učno moč.
Urejevanje novega poštnega poslopja tik županstva, v katerem bo tudi namestitveni urad, dobro napreduje in bo poslopje v kratkem otvorjeno. Občina se je pobrigala, da bo. do poleg javnega telefona imela tudi telegraf, kar bo v veliko olajšanje ljudem, ki morajo sedaj v Ronice ali Tržič, če hočejo poslati telegram
Slovenke, so sklenile, da se bodo tudi naslednje leto odzvale povabilu in s seboj pripeljale še nove tečajnice.
Rojstva, smrti in poroke
Od 29. sept. do 5. oktobra se je v goriški občini rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, oklicev je bilo 10 in porok 7.
Rojstva: Renata Felati, An-namaritl Raida, Marino Zanet-ti. De Palo Roberte, Patrizis Bertossi, Lucio Mancini, Pier Maria Mmiussi, Andrea Zor zati. Miriam Culot. Enrico Spessot in Maria Beilotto (ki se je rodila mrtva).
Smrti: 65-letna Pierina Pa-duan por. Crevatto. 80-letna Marija Oblak por. Komel, 49-letni Ferruccio Scammello, 73-letni upokojenec Mihael Urbančič. 69-letna Maria Karmela Jevšček por. Rea, 72-letni trgovec Antonio Vitori.
Oklici:	delavec Giuseppe
Cappuccio in delavka Onelia Montina. orožnik Pietro Pelli-ni in Jolanda Pahor, orožnik Francesco Matiidieri in šivilja Ada Rossi, agent javne varnosti Giuseppe Agostir.o in uradnica Anna Ricriardi. agent javne varnosti Pierino Cocci m Francesca Di Savino. F.ttoro Tesolin in tekstilna delavka Ana Primožič, občinski tajnik Gino Trinko in Anna Maria Fedele. uradnik Claudio Gon in bolničarka Grazieia Bainat. oficir vojske ZDA Morgan Griffit in uradnica Marina Sala.
Poroke: mizar Bemto Ian-
sigh in Romana Schert, zida' Roberto Ussai in Margherita Cemic, fnancar Francesco Spano in Vittoria Olivo, brigadir javne varnosti Rosario Vizzari in Tersilla Comici, geometer Renato Melli in prodajalka Elda Peric, mestni, stražnik Ferruccio Bosio in I:-leana Ognibene. tehnični pomočnik Bruno Cernoja in. Pia Maria Ronchini.
Športni dnevnik
Danes avtomobilska dirka Trst-Opcine
Na včerajšnjih poskusnih vožnjah Tedeschi (Milano) hlizu rekorda
Cesta proti Opčinam od Trga Ulpiano do Obeliska zaprta za vsak promet od 9.30 do konca dirk (okrog 14. ure)
Včeraj popoldne ob 15.07 ro ra znan kot ravninski Vozač,
RUP A
Ker naša šola ne spada pod Gorico, smo redno pričeli s šolskim poukom. Število šolskih otrok je letos večje, kot je bilo lant; iz Rupe in Peči obiskuje šolo 63 otrok. S tem se je število učnih moči od dveh, kolikor smo jih imeli lani, povečalo na tri, Ta dogodek je nadvse razveseljiv in vreden posnemanja.
STANDREZ
Danes bo štandreška Juven-tina igrala prijateljsko tekmo z enajstorico Fottitudo. Tekma bo služila za. to, da se igralci vigrajo in preizkusijo svoje moči. Da bi bil začetek čim-boljši in da ne bi konec bil nič slabši.
BRDA
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku, tel. 29-72; do 12. ure pa je odprta lekarna Pontom Bassi v Raštelu 27, tel. 33-49.
- KINO -
CORSO. 14.30: »Clasce di fer-ro», R. Salvatori, M. Fischer.
VERDI. 14.30: «Khayamove ljubezni in pustolovščine«, C. Wilde, Debra Paget, v vista visionu in tehnikolorju.
se začele poskusne vožnje za današnjo avtomobilsko dirko na progi Trst-Opčn.c. Poskusno vožnjo so opravili skoraj vsi vpisani dirkači, od katerih so nekateri preizkušali svoje avtomobile tudi že dopoldne. Kot smo že poročali, je start postavljen na Trgu Ulpiano tako, da morajo dirkači takoj napraviti oster ovinek ob sodni palači v Ul. Fabio Severo.
Včerajšnje poskusne vožnje, ki so privabile veliko število gledalcev, so potekle orez najmanjšega incidenta tako za vozila kot za dirkače. Za red vzdolž proge so skrbeli policijski stražniki in žandarmerijski oddelki, ovinki pa so bili zavarovani s slamnatimi balam;. Avtomobile manjše kubature je v zgornji polovici proge precej oviral veter, ki je pihal v sunkih do 60 km na uro.
Čeprav d.rkači niso forsiraii strojev, so vendar v večjih kategorijah dosegli zelo dobre rezultate. kar velja posebno za Milančana Tedeschija, ki je z avtom Maserati 2000 v športni kategoriji postavil najboljši čas dneva 4’43”. ki je le za dve desetinki sekunde slabši oi rekorda oroge, ki ga ima Bordoni s časom 4’42'8. Bordini je včeraj z avtom Maserati 2000 v športni kategoriji do-se<»el čas 4T>5”, Monti z Osen 1500 pa čas 5’05”.
V šoortni kategoriji oid 750 do 1100 je bil naihitrejši Mati-tovani z Osca 1100 s časom 4’48”, v kategoriji «Gran turizem« nad 2000 Lualdi s Ferrari 3000 <t časom 4'52", v kategoriji «Gran turizem« od 751 do 1300 cmc na Tržačan Poi-liic'*: z Alfa Giulietto s časom 5U1"8.
Doseženi rezultati dajejo slutiti. da bo danes zrušen stavi
rekord proge.
DIRKA S. PELLFGRINO
Menini zmagal po šesti etapi
MILANO, 5- — V 6. etapi kolesarske dirke S. Pellegrino Modena - Milano, je zmagal član ekipe (Veileto) Menini, ki je 225 km dolgo progo prevozil v času 5.23’22" s povprečno hitrostjo 41.748 km. Z njegovim časom je prišel na Cii j Berlani (Emilija), nato z zaostankom 10” trinajst dirkačev, 3’45” za njimi pa glavnina z oranžno majico Barivie ro. ki je ta ko še vedno oh ra-
je verjetno, da mu bo jutri v zadnji etapi, ki vodi po nižini in ki se na koncu zaključi z vožnjo na kronometer, uspe o obdržati minimalno prednos in vpisati svoje ime meid zmagovalce dirke S. Pellegrino.
KOSAHKA
Italija - CSR danes v Rimu
RIM. 5. — Italijanaso košarkarsko reprezentanco, ki se bo jutri pomerila z reprezentanco Češkoslovaške v športni p-\-lači v Rimu. bodo sestavljali. Pomilio. Alesini, Cjlebott-i, Costanza, Gambim. Volpini, Gamba, Lucev. Riminucc Canna. Pieri in Rocchi.
Češkoslovaški košarkarji so že od sinoči v Rimu poid vodstvom predsednika košarkar ske zveze CSR Jaroslava Vej-vode.
NOGOMET
nim rezultatom 1:1 (1:1).
# * *
DUNAJ, 5. — Zaradi epidemije azijske gripe, za katero so oboleli številni nogometaši, so morali preložiti naslednje tekme avstrijske A lige, ki m morale biti jutri: Semmering-Rnpid. Gak (Grac) - Wien, V/acker - Sturm (Grac).
* * *
BEOGRAD. 5. — V anticipi-rani tekmi jugoslovanske lige sta Partizan in BSK igrala neodločeno 1:1 (0:0). Gol za Partizana je dosegel iz 11-me-trovke K-.loperovič, izenačil pa je Antič za BSK.
• « •
BELFAST. 5. — Pred 60.000 gledalci se je nogometna tekma med Irsko in škotsko končala neodločeno 1:1. Najboljša na igrišču sta 'bila stranska krilca Irske Danny Bianchlo-fer in Peacock.
KOLESARSTVO
VITTORIA. 15.30: ((Strgana ob- n;j	mesto	v	splošni	kla
leka«, J. Chandler, J. Crain v cinemascopu.
CENTRALE. 15.00:	((Zadnje
obrežje«, R. Milland, D. Paget.
MODERNO. 15.00: »Zagonetni konjenik«.
sifikaciji.
Bariviera je bil danes v kuži in Te malo je manjkalo, da mu ni oranžne majice odnesel Taddeucci (Toskana), k: ie ves čas vozil med ubežniki in ki je poslej Barivjeri tik za petami. Ker. pa je Barivic-
V Brdih je te dni vse živo. Trgatev je v polnem razmahu. Burja, ki je prve dni v tem tednu napravila precej škode po vinogradih, saj je zmetala po tleh precej grozdja, je prisilila vinogradnike, da so trga. t.ev pričeli prej kot je bilo v njihovih namenih. Zlasti na Osiavju so nekateri kraji proti severu in vzhodu izredno izpostavljeni burji 'n je bila v vinogradih precej škode.
V drugi polovici tedna pa se je vreme precej popravilo. Posijalo je razmeroma toplo son. ce, ki je olajšalo delo vinogradnikom. Trgajo kar vsi vprek. Pridelek na splošno ni slab. Ce bodo prodali vse vino, ki ga bodo stisnili iz grozdja, bodo zadovoljni. Prihodnje leto pa zopet znova in z željo, da bi bilo vreme u-godnejše kot letos.
iiiiiiiiiiiiiiiniMiii nim iimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii um m milnimi intimni iiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiii
Kolesarski dvoboj na dirkališču Vigorelli
Anquetil premagal Baldinija v zasledovalni vožnji na 10 km
Anquctil je vozil s povprečno hitrostjo 47.531 km na uro
MILANO, 5. — Francoz A a quetil je premagal Baldinija v zasledovalni vožnji na 10 km. ki je bila danes na dirkališču Vigorelli pred prihodom na cilj dirkačev v predzadnji etapi kolesarske dirke S. Pellegrino. Casa: Anquetil I2’37"2/5 s povprečno hitrostjo 47.531 km, Baldini /12’43”l/5 s povprečno hitrostjo 47.169 km.
Francoz je že od vsega začetka pokazal, da je v odlični formi, medtem ko je Baldini pedaliral s težavo, verjetno zaradi prevelike aktivnosti v zadnjem času. Prve kroge je Anquetil vczil počasi, od četrtega kroga dalje pa je po-
spešil hitrost. Do dvanajstega kroga sta se dirkača stalno menjavala v vodstvu, potem pa je Anq netil še povečal tempo in dirKa je bila odslej v njegovih rekah. Zaradi okvare kolesa sta se dirkača ustavila 5 krogov pred ciljem in nato nadaljevala vožnjo. V tem trenutku je imel A:iquetil okrog 20 m prednosti, ki jo jr. v finalu kijub skrajnemu naporu BaliJinija povečal se za 10 metrov.
Na cilju je Anquelil dejal, da nikoli ni podvomil v svojo zmago, za Baldinija pa je dejal, da mu manjka izkušenj, sicer pa da ima vse odlike odličnega vozača.
U) JZ	r
Kraigher
Koman
KONTROLOR ŠKR0BAR -r
KoSak zapoje z bučnim glasom:
«Hej, Slovenci, naša reč slovenska živo klije...*
Godba udari za njim; ljudstvo vstane in se odkrije; iz dve sto grl grmi mogočna pesem navdušenja in samozavesti.
Stotnik jo je bil odkuril iz lope že pred koncem govora. Ferenc pa stoji za mizo, cigaro v ustih, roke v žepih, z ošabno zaničljivostjo na posinjelih licih. Kraljičina sedi — edina v topi — s povešeno glavo, prsti ji nestrpno trgajo cvetice.
Za sosednjo mizo stoji na pol gosposki človek, ki se ne briga za petje in hoče menda izzivati z glasnim govorjenjem. 2e med govorom sem bil zapazil njegove sovražne poglede, Ki so se ulovili tu in tam s Ferenčevim in Posegarjevim. Zdaj 8a spoznam — Werbnigga od Sv. Bernarda — in spomnim se nastopa pred Mohoričevo gostilnico.
Po končanem petju priteče k njemu bogoslovec-ceremoniar, mu začne šepetati na uho ln piti z njim. In res ga pridobi za mirovanje.
Taki ljudje so pač nemškutarji iz prirojene klečeplazne vdanosti gospčdi, ki je bila vedno nemška in je nemštvo morda celo poroštvo za njeno pristnost. Atribut gospčde pa Je tudi fcttia suknja. In salonska suknja bogoslovčeva — čeprav jo nosi Slovenec — vseeno vpliva, kadar so drugače okoliščine ugodne.
Izmuznem se ven, da se pririjem k Miliki, ki me je po-
zdravljala od daleč s svetlimi očmi.
Zunaj pa naletim na stotnika Wambergerja. S cigareto v ustih stoji pod brezo in gleda čemerno po vinogradu navzdol. Lica so mu živordeča in še bolj napeta, vzdignjena visoko v spodnje veke.
Povabi me z očmi in pravi skoraj šepetaje s svojim rezkim glasom;
«Na, poglejte! To je bila prav za prav netaktnost. Gost je gost. Povabljeni so tudi Nemci — in to je brezobzirnost. Na neštetih primicijah sem že bil; ampak... Advokat je pač hujskač že iz poklica.*
Dogorelo cigareto vrže proč in si prižge novo.
«Saj nič ne rečem... Nekdaj zmagajo Slovenci, čvrst narod je, nadarjen in pošten. In že po zakonu narave morajo nekdaj pasti ti nemški trgi in ta nemška mesta — tudi Maribor in Ptuj in Celje. Obkroženi so od Slovencev, oblegani, od vseh strani obkoljeni. Gmotno so odvisni od Slovencev, saj žive od njih. In kadar se Slovenci toliko okrepe, da bodo mogli tudi v trgovini tekmovati z Nemci potem je boja konec, predaja, kapitulacija sledi. Tako se je zgodilo že na Kranjskem .. .> Vzpne se v tesni bluzi in se nagne k meni še zaupneje: «Ampak — prosim vas, čemu že zdaj ta srboritost! Evolucija vom prinese zmago, ne revolucija! Na tihem se pripravljajte in zbirajte moči! Sovražnik bi ne smel poznati vaše orožne sile in vaših utrdb. Nekega dne postane jasno, da je premoč na slovenski strani in Nemec se začne umikati... Tu pa imate na primer pri Pomočnici Severja. Jaz sem mu povedal: on si izčrpa živce in strelivo, pa obleži ob cesti. Ni mogoče, da užene Ferenca. Infanterist se ne podaja v boj s topničarjem, pa če si duševno in pravno še toliko močnejši! Postavite trgovca k Pomočnici, trgovca v redu; pa potegne hitro druga sapica! A kje imate še trgovca? Povzpeli ste se komaj do peščice branjevcev.*
Vsa stvar je vendar jasna, tako naivno jasna! Sever si samo življenje trapi. Pri ljudstvu ne zadobi zaslombe, dokler ne dokaže, da je dosti močen zanjo. Drugače pa živi v sovraštvu in preganjanjih, v obrekovanju in zahrbtnostih. Saj je razumljivo, da ga hočejo uničiti. — Brez zadovoljnosti živi in
brez zabave — pa še drugim jo pokvari — Jaz ne morem več k Pomočnici. Družba pri Košarju — z županom vred, z nadutežem — njih izobraženost je pod gladino... K žandarjem kot oficir ne morem sesti... Prej so prihajali učitelji — ti se znajo vsaj zabavati!*
Odkritosrčno mu prikimam. Razumem ga s sorodnim čustvovanjem. Ali ne preseda tudi meni to politično divjanje, ki izpodriva vso družabnost, vso zabavo?
Tu se priheheče dr. Rupnik proti nama. Komaj se odtrže od vrat, govoreč čez ramo z nekom v lopi. Lica mu žare od veselja; oko se mu solzi, da ga mora z robcem brzdati. «Hahaha, gospod stotnik! Vi ste zbežali?* častnik se izgovarja s svojim stanom. V lopi niso sami Rupnikovi pristaši. Videl je obraze, ki niso gledali prijazno. Ko bi prišlo do rabuke ...
«Pa ste brali .Nemško bol’?*
«Bral sem jo. V celoti mi ugaja. Opisi naših krajev, ljubezen do pokrajine — je nekaj grandioznega!*
♦Ampak...»
♦Prenapetosti so v njej. Netočnosti.*
♦Ignorantizem, gospod stotnik! Ta človek ne pozna Slovencev. Ne pozna jezika, ne pozna navad, ne pozna razmer in ne pozna razvoja, ne sedanjega, ne zgodovinskega. V avtomobilu je preletel naše kraje; zapelo mu je nekaj klopotcev — pa si je že domišljeval, da nas pozna dovolj za svoj roman.*
«Bartsch je bolj lirik kakor epik. Zato se mu dejanstvenost in resničnost ni posrečila. V slikanju občutja in razpoloženja pa je mojster.*
«Slišite — haha — kaj pa pravite k trditvi, da Slovenci ne znamo peti?*
Stotnik se obme proč:
♦Bil je pač slabo poučen.*
♦Poučen? — Monotono pojemo, obupno monotono! Tu poslušajte!* pokaže proti lopi, iz katere odmeva petje — ubrano, kadar poje eno samo omizje; neubrano, če se jih oglasi več n&cn kršit
♦Imate prav; monotonosti ne čujem!* se nasmehne stotnik.
(Nadaljevanje sledi)
BASEL, 5. — švicarsko moštvo v sestavi Plattner, Streh-ler, Bucher. Pfenninger je zmagalo v kolesarsKitm trobo-RIM, 5. — V anticipirari j ju med Italijo, Francijo in Svi-tekini C lige sta se Fedit in co, ki je bil sinoči na zimskem Sanremese razšla z neodloči-1 dirkališču v Baslu.
Illlllllllllllllllll IIII llllll HI IIII lllllllll llllllll lili mil MII llllllllll II tli llllllll MII IIIIMIIMIIIIlIKtlltVtf
Drugi doo atletskega dvoboja v Ateooh
Skandinavija-Balkan
Nov jugoslovanski rekord Marjanoviča v v šino (2,04), Bezjak in Račič kladivo čez 62 m
ATENE, 5. — Po drugem dnevu atletskega dvoboja Skandinavija - Balkan vodi ekipa Skandinavije s 154:112 toekair
Današnjim tekmovanjem je prisostvovalo okrog 30.000 gledalcev. ki so bili priče ostrin-borbam in nekaterim odličnim rezultatom.
Jugoslovanski skakalec v višino Marjanovič je v ostri borbi z odličnima švedskima skakalcema Pattersonom in Dah-lom zavzel prvo mesto z odličnim rezultatom 2.04. ki je obenem tudi nov jugoslovanski rekord in rekord a‘enskegi stadiona. Dah) je bil drugi Patterson pa tretji, oba s sko koma čez 2 m.
Drugi junak dneva je bi! Grk PSpavaslIiti z zm.igo' v teku na 3000 m z ovirami, ki je premagal Skandinavca Auerj.i in Tjorneba.
Tehnični rezultati:
3000 m ovire: 1. Papavasili-i (B) 902”0. 2. Auer (Sk) 9’04"6 3. Tjornebo (Sk) 9T0"6, 4. Str-zelbinski (B) 9T3”4, 5. Larsen (Sk) 9'22". 6. Badici (B) 9’37”.
1500 m: 1. Vaern (Sk) 3'49'T. 2. Vuorisalo (Sk) 3’50'3. 3. Sr. lonen (Sk) 3’50"4. 4. Konstan-tinidis (B) 3’51”3, 5. Murat (BI 3’53”2. Hijotis (B) 4'00' 7.
Kopje:	1. Ahvememi (Sk)
74.55 (nov rekord star.mna), 2 Silempe (Sk) 72.75, 3. Vuiač’6 (B) 72.48, 4. Kuisma (Sk) 70.93 5. Demeter (B) 69.61, 6. Pavlovič 67.92.
400 m: 1. Hallesten (Sk) 47”7. 2. Rekole (Sk) 48”5. 3. Sudri deanu 49”2. 4. Troltsten (Sk) 49"4. 5. Gruiič (B) 49 ’6, 6. Vr-noš (B) 50”9.
4x100 m:	1. Skandinavija
41”6 (nov rekord stadiona) 2. Balkan 42’T (Georgoputos, Kadar. Trifunovič. Kolev).
Kladivo: 1. Beziak (B) 62.55 2. Račič (B) 62.33, 3. Strandli (Sk) 60.55, 4. Rase,mescu (B) 60.09. 5. A.iplund 58.88, 6. Hofr-re (Sk).
Računajo, da bodo jutri balkanski ati ati znatno popravili
sedanjo občutno razliko v točkah. Med ostalimi disciplinami je .ia programu tudi maratonski tek. v katerem sn favoriti jugoslovanski tekači Mihalič, Škrinjar in Stojanovič.
SMUČANJE
DUNAJ. 5. — 24 držav, med njimi Italija in Jugoslavija, se je doslej prijavilo za svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bo februarja 1958 v Bad Gasteinu v Avstriji. Vpisovanje se bo zaključilo konec oktobra.
uniovorni uredom STANISLAV HTJNKO Tiska Tiskarsk' zavoo ZTT ■ Trat
KINO SKEDENJ
predvaja danes C. t. m
pustolovski barvni Mm:
„7 hk
ftdd (ničlo"
KIKO PROSEK-KONIOVEl
predvaja danes C. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film VVarner Hross
Dvoboj t džungli*
Igrajo:	D.	ANLREWS.
J. CRAIN in D. FARRAR
Garaža «ROIANO»
TRST — Ul. Moreri 7
O POSTKEZNA POSTA IA	Telefon	35-Mt
O PRODAJA OLJ ZA MAZO
O NAJSMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo in za inozemstvo
— NOČNA SLUŽBA —
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA . Ut Duta I) Aosta 81 • tel 28-45 GORICA
PREVZ6 MAMO PHEVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji m prevoz blaga v Jugoslavijo
MOTOM 48 CCM
DELFINI) 160 CCM
Zastopnik:	MOTO	Gl	LEKA
MOTOM l'1'ALIANA
Čudoviti motorček, ki vas pe'jn povsod.
Prodaja motorje in avte dobra priložnost
PRITIKLINE in nadomestni deli s a vse motorje. DOBAVK ZA MOTORJE
MOSCHION * FR1SOR1	ZNIŽANE	CENE
TRST, Ul Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. 23-471
TRST, nedelja 6. oktobra 1957
Leto XIII. . Št. 238 (3773)
mam.
'msm.
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. *, 11 nad. — TELEFON 9:1-10» IN 94-63» — Foitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št.	2» —	TeL	MALI OGLASI: 20 lir Beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod	10, mesečno
St. 37-338 — Podruž, GORICA: Ul. s. Pellieo Ml.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna	zal°ZDa -A-	Trst
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 . izdala založništvo tržaškega	tiska	__
Mollet se odpoveduje mandatu
ker ni uspel dobiti večine za svoj gospodarski program
Poudaril je, da je gospodarski, finančni in socialni položaj zelo resen in terja politiko strogega varčevanja - Burgiba preklical sklep o odpoklicu poslanika
PARIZ, 5. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel nocoj, je Guy Mollet sporočil, da se odreka poizkusu za sestavo vlade. Jutri bo poročal predsedniku republike o svojih razgovorih.
Na tiskovni konferenci je Mollet izjavil, da je med razgovori skušal ugotoviti, ali je mogoče izdelati skupen program in ali je mogoča večina, ki bi šla od socialistov do neodvisnih z vključitvijo kmetov. «Zdelo se mi je. je dejai Mollet, da bi se glede mednarodne politike z lahkoto dosegel splošen sporazum med vsemi skupinami omenjene večine. Isto bi se zgodilo glede glavnih obrisov alžirske politike, ki sem jo vodil, ko sem bil na vladi. Prepričan sem, da bi se glede okvirnega za kona lahko dosegel sporazum. Toda čeprav je okvirni zakon povzročil padec vlade, se ugotavlja, da sedaj ni več v središču krize. Bistveno vprašanje je v naših gospodarskih, finančnih in socialnih težavah.*
»Položaj v državi je zelo resen, je nadaljeval Mollet, in javno mnenje tvega, da se bo jutri znašlo pred dramatično stvarnostjo. Najnujnejše vprašanje je primanjkljaj naše plačilne bilance in naše pomanjkanje deviz. 2e deset let troši država od 10 do 12 odstotkov več, kakor proizvaja. Mislim, da je absolutno potrebno zavirati potrošnjo. Ker se novo zvišanje cen brez mezdne nadomestitve sedaj -ne more upoštevati, se rešitev lahko išče samo v varčevanju in v novih virih. Potrebno je prihraniti 200 milijard in dobiti drugih 200 milijard z novimi davki. To bi terjalo politiko strogega varčevanja. Zaradi tega sem predsedniku Cotyju izjavil, da bi mojo izjavo o m-vestituri, če bi šel do skupšč'-ne, moralo spremljati glasovanje o posebnih pooblastilih v gospodarskih in finančnih zadevah. Poleg tega bi se moral sprejeti načrt, ki ga je predložil Albert Gazier sindikalnim organizacijam: okrepi tev nadzorstva cen, zaostritev sankcij za davčne utajitve in popolna reorganizacija cikla distribucije, kajti razlika med proizvodnimi cenami in potresnimi cenami je škandalozna. Ozdravljenje na tem pod-ročiu bo lahko dosegla samo vlada, ki bo imela zeio široka pooblastila.
Zatem je Mollet izjavil, da so vse skupine načelno to o-dobravale, samo neodvisni in kmetje so se odločno uprli. »Predstavniki te skupine, je dejal Mollet, so popolnoma razumeli moje stališče, kako-sem jaz razumel njihovo. Nisem niti razočaran niti začuden. To, kar danes loči v Irancih liberalce od socialistov, so prav ti problemi.«
»Jutri se bom sestal s pred stavniki delodajalskih, delavskih in strokovnih organizacij. Upam, da bom pri teh razgovorih dobil elemente za informacije. ki jih bom snoroč’1 predsedniku republike. Kaj se tiče mojega odgovora, ki se lahko že ugani, ga bom jutri predložil vodilnim organom svoje stranke, še preden gn sporočim državnemu poglavarju.«
Kar se tiče odnosov s Tunizijo. pa je predsednik Burgiba danes sporočil,-da je sklenil razveljaviti odpoklic tunizijskega poslanika iz Pariza, »zato da prispeva k izboljšanju francosko-tunizijskih odnosov«. Tunizijski poslanik v Parizu je izjavil, da je Burgiba to sklenil »zaradi dobre vo-lie francoskih odgovornih vo dlteVjev in zaradi sedanje vladne kr-ze v Franciji«.
—«»—- -
Opozorilo demonstrantom v Varšavi
VARŠAVA. 5. — Agencija PAP javlja, da so dekani viš jih šolskih zavodov v Varšavi pozvali včeraj študente prestolnice, naj ne skušajo »impulzivno in zaletelo vplivat: na vprašanja, ki zanimajo tako mUdino, kakor vse prebivalstvo«. Poziv pravi, da irrn jo študentje vedno možnost obrazložiti svoje želje in Jih diskutirati. Prav tako univerzitetni študentje lahko povedo pri najvišjih državnih oblasteh in pri ministrstvih svoje stališče, kar se tiče vpra
cnlncnpffa r>oli4	ir
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki sodelujejo na konferenci v okviru mednarodnega geofi-zionega leta, je sovjetski delegat Blagonravov izjavil, da je še pred odhodom v ZDA vedel, da njegovi kolegi v SZ pripravljajo izstrelitev prvega satelita. Dodal je, da bi utegnil satelit ostati dva tedna v območju Zemlje, toda to je samo domneva: vse je odvisno od gostote zraka v višini 800 kilometrov. Satelit bi utegnil ostati v zraku dva dni, kakor tudi en mesec. Znanstvenik je tudi dejal, da je satelit bolj enostavne vrste ter da ima samo radio in nekatere instrumente. Baterija za radio je zelo težka.
Pionir za prostorninska raziskovanja Aleksander Ananov je agenciji «UP» izjavil, da je »izstrelitev rakete na Luno sedaj samo stvar bližnje prihodnosti«. Dodal je: «Z moje strani sem celo mislil, da je laže pognati raketo na Luno kakor rešiti vse probleme, ki so povezani s kroženjem u-metnega satelita okoli Zemlje. In ti problemi so bili sedaj rešeni.«
Ananov, ki je ruskega porekla in je docent na pariški Sorbonii, je nadaljeval:	((Se-
veda bodo Američani dohiteli Ruse, kar se tiče satelita, toda takrat bodo Rusi že poslali živa bitja na Luno. Vedel sem o prednosti Rusov pred Američani, toda nisem vedel, da je tolikšn«. Razlika v napred-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiininiiiniiiiMiniiniuiiuiiiiiiiHiniiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiuiiiiiiiuiiiiiii
Ko ni več daleč kongres PSDI v Milanu
kega delovanja, ki je usmerjeno proti temeljem sedanjega sistema. List obtožuje odgovorne pri omenjenem listu, ja ((ustvarjajo ozračje apatije, zanikujejo uspehe ljudske republike in poveličujejo kapitalistični Zahod vštevši Adenauer-jevo Nemčijo«.
Glede včerajšnjih študentovskih demonstracij je poveljnik varšavske milice podal listu «Tribuna Ludu« poročilo, v katerem izjavlja, da je bila milica prisiljena intervenirati in uporabljati soizilne pline da razžene skupine ljudi, ki so se zbirale brez oblastnega dovoljenja. Nato pravi, da so 3. oktobra «znatne skupine štu dentov« šle proti Trgu Naturo wicz. Ko jih je milica pozvala, naj se razidejo, so študentje začeli metati kamenje in milico zmerjati. Zato je bila milica prisiljena uporabiti silo. Aretirali so 8 študentov.
Naslednjega dne je milica intervenirala v podobnih oko liščinah, da ponovno razžene študente, ki so se pridružili številnim razgrajačem. Red je bil vzpostavljen s podporo de-
lavske milice.
Danes pa so se demonstraci je ponovile m milica je ponovno uporabljala solzilni plin pr. razganjanju demonstrantov, od katerih je bilo več aretiranih. Kmalu po 22. uri pa je bilo vse mimo. Nocoj je vodstvo združenja poljskih študentov razpravljalo na plenarni sej' v Gdanskem o incidentih. Predsednik združenja je izjavil, da organizacija obsoja or-ganizatirje zborovanja na Trgu Naturowicz.
Tajništvo centralnega kom:-teja delavske stranke pa je objavilo poročilo, v katerem obrazložuje vzroke, zaradi katerih je bil ukinjen študentovski tednik »Po proštu«.
«Uredniški odbor lista, vštevši člani stranke, ki ga sestavljajo, pravi poročilo, je več mesecev deloval proti izvajanju sklepov, ki so jih sprejeli najvišji organi stranke. Zavzeli so stališče brezplodne negacije in so prikazovali politično in gospodarsko stvarnost v državi v lažni luči: zgubili so vero v stvarnost socialistične izgradnje ter so širili o šte
vilnih argumentih buržoazno stališče.«
«V omenjeni dobi, nadaljuje poročilo, je nadzorstveni urad za tisk posredoval za skoraj vsako številko lista «Po proštu« in prepovedal objavo najbolj škodljivih člankov.«
Poročilo nadaljuje:	«Kljue
ponovnim razgovorom med predstavniki centralnega komiteja in člani uredniškega odbora, vštevši s člani stranke v tem odboru, ne samo da ni prišlo do izboljšanja, pač pa do dejanskega poslabšanja.« Kot tipičen primer navaja poročilo neko število tednika, ki «na močno napadalen in izzivalen način obrekuje politiko partije in vlade, prikazuje potvorjeno in lažnivo politični in gospodarski položaj v državi, širi stališča, ki so povsem tuja socializmu«.
Poročilo pravi zatem, da je tajništvo CK združene delavske stranke »dal navodila centralni nadzorstveni komisiji stranke, naj prouči vprašanje o disciplinskih ukrepih pro‘i članom stranke v uredniškem odboru tednika«.
Sovjetska umetna «luna»
A led socialis so postali
socialdemokrati
ponovno
Socialistov socialdemokrati ne bodo povabili na svoj kongres - Zolija čaka še težavna točka: debata o proračunu zunanjega ministrstva
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — Ko se je vlada znebila vprašanja agrarnih pogodb, ki bi ji lahko postalo tudi nevarno, ji sedaj preostaja samo še debata o proračunu za zunanje ministrstvo, kjer bi lahko nastopile kake težave, Večinska stranka je že razposlala mobilizacijske pozi. ve; kdor ni bolan, mora biti v zbornici, da ne bi prišlo pri glasovanjih do kakega presenečenja. Sicer so bile zadnje Pellove izjave take, da bi se mu druge opozicije razen lev.-ce ne bi bilo treba bati. Toda kljub temu ne bo šlo tako gladko. Liberalci, socialdemokrati in republikanci so užaljeni zaradi zmede, ki se je delala v palači Chigi, in mogoče bodo delali vladi težave. Tudi neofašisti nameravalo glasovati proti, da bi se tako še bolj ločili od Covellijevih monarhistov; zbližati se namreč nameravajo z Laurom; (ta ima bržkone več denarja). Glasovanje o proračunu zunanjega ministrstva torej lahko prinese tudi kako presenečenje.
Vodstvo PSI je sestavilo dokument o socialističn’ združitvi v zvezi z bližnjim kongresom PSDI. V dokumentu je rečeno, da je 32. kongres PSI sprejel iniciativo za zdru. žitev ki naj bi znotraj u-stvarila demokratično alternativo konservativnemu meščan, skemu bloku pod vodstvom KD. Na zunaj pa naj bi ustvarila alternativo miru razdelitvi sveta in Evrope na na-
sprotne bloke, filadni vojni ter tekmovanju v atomskem oboroževanju.
Dokument PSI govori potem o položaju PSDI in očita socialdemokratom, da so celo obsodili socialdemokratsko stranko v Zahodni Nemčiji in proslavljali Adenauerjevo zmago. Nadalje so najhujši nasprotniki vsake politike, ki gre za tem, da bi Italija prevzela avtonomno pobudo in odgovornost na Srednjem vzhodu.
Socialistično vodstvo tudi o-čita voditeljem PSDI. da sabotirajo politiko zbliževanja med obema strankama. Vsaj prihodnji kongres bi se moral držati smernic laburistov in nemških socialdemokratov, to pa so smernice za pomirjenje in zmago nad bloki in politiko sile. Na notranjem področju pa bi moral kongres pomeniti prehod na kar najbolj od. ločno borbo proti centrizmu.
V tem pa so že socialdemokrati pokazali, kako cenijo socialiste, Tajništvo PSDI je namreč sklenilo, da na prihodnji kongres, ki bo 16. oktobra v Milanu, ne bo povabilo delegacije PSI. To je gotovo nenavadna nekorektnost, ne glede na to, da so na svoj kongres v Benetkah socialist, povabili delegacijo PSDI, ki jo je vodil Matteotti. Tajnik stranke Tanassi opravičuje to gesto s tem, da se je spremenila atmosfera odnosov med obema strankama, pa tudi s strahom, da ne bi pri-
7 dni v svetu
(Nadaljevanje z 2. strani)
je prišlo priznanje po ZDA,
Franciji itd. Toda v San Mannu pa le obstaja tudi levičarska vlada, ki je pravzaprav vlada de faclo. Zoli je dejal, du ne are za priznanje nove vlade temveč za ugotovitev zakonitosti. In po advokatsko je tako lepo «doka-zal», da je vlada v Rovereti zakonita, da je sam nje predstavnik dejal, da bi nihče v San Mannu ne znal tako prepričljivo dokazati, kar je bilo treba dokazati.
Ker pa samo zunanja priznanja nove vLade še ne bi mogla spremenili notranjega položaja v San Marinu, je tre-
i	,	■	_	i	ba	poseči	še	po	drugih, sred-
sam sp'osnega, pol,Lenega in	N	bol] euosUlvno sred.
socialnega značaia. »Mladina	.
stvo bi bilo nekaj tankov, toda tega Italija ne bo naredila, je dejal zunanji minister Peli«. Kaj bi s tanki, ko pa zadostuje kakih 200 karabinjerjev! Simpatična bi pa tudi taka poteza ne bila, zato je najbolje ustvariti v državici položaj, ki bo postal prebivalcem neznosen, nakar bo mogoče od njih doseči karkoli. In tako je sedaj ves promet s San Mannom — z majhnimi izjemami — zaprt. Lahko nastanejo tudi kaki nemiri — tedaj pa bodo italijanske policijske sile prišla v držapico, da n. pr. zaščitijo zakonito vlado...
bo po tej poti holj učinkovito dobila zadoščenje za svoje tez nje kakor pa z javnimi zborovanji, ki povzročajo incident-katerih organizatorji ne morejo nadzorovati«
Agencija PAP javlja tudi. da so delavci številnih industrij sfeih tovarn v Varšavi izrazni zgražanje zaradi študentovskih demo-stracij v Varšavi, ter so študente pozvali, naj bodo mir ni. Podobne resolucije so poslali vodstvu komunistične stranke delavci iz drugih tovarn.
((Tribuna Ludu« opozarja danes tiste, ki kalijo mir in iav ni red. da bodo strogo kaznovani. Kar se tiče ukinitve ted nika »Po Proštu«, pise list, da namerava partija razširiti temelje demokracije, vodit' plodne kritične in konstruk tlvne diskusije glede vseh pomanjkljivosti v poljskem ziv ljenju. Ne misli pa dovoliti ta
(Nekoč so bili neki madžarski dogodki m je neka velika država prišla delat na Madžarsko red. Zgražanja na račun te velike države ni bilo takrat ne konca ne kraja.)
Konec nečedne igre
V italijanskem političnem življenju preteklega tedna je bil mogoče najbolj važen dogodek, ko je morala vlada še enkrat pokazati svoje pravo lice. Po hinavskem zatrjevanju Zolija, da hoče čim-prej spraviti na dnevni red poslanske zbornice razpravo o agrarnih pogodbah, so ga socialisti in komunisti pripravili do tega, da je priznal — sicer ne eipressis verbis — da tega ne misli zares. Kadar so predstavniki poslanskih skupin pri predsedniku poslanske zbornice razpravljali o sporedu dela v zbornici, je predstavnik vlade pedno nastopal z zahtevo po čimprejšnji razpravi o agrarnih pogodbah. In čudno — KD se je vedno postavila na nasprotno stališče in z njo tudi liberalci, monarhisti in fašisti. Z vlado pa je bila manjšina; socialisti, komunisti in republikanci, kajti socialdemokrati so se raje vzdržali.
Ta nečedna igra pa je bila prekinjena, ko je Nenni postavil zantevo po razpravi o agrarnih pogodbah v zbornici sami. Tukaj Zoli m mogel postaviti neke zahteve v nasprotju z voljo KD; s tem bi namreč tvegal, da bi pri glasovanju ostal v manjšini. In ker je že tako bilo vse skupaj doslej samo manevriranje, pač ni bil za Zolija težak korak izjaviti, da je vlada proti diskusiji. Agrarne pogodbe so zopet za daljši čas pokopane. Vlada pa je še enkrat pokazala, na koga se oslanja: tudi to pot so to bili monarhisti in fašisti.
šlo c o sovražnih demonstracij kongresa proti Nenniju. Zagari in Matteotti vidita v tem sklepu nov dokaz, da hoče PSDI onemogočiti vsak napor za združitev.
V nekem intervjuju za Mon-do Operaio trdi poslanec Gio-litti, da za rešitev vprašanj tehničnega napredka, monopolov, državnega posega v gospodarstvu in demokratičnih jamstev sovjetski model nič ne koristi: pač pa zelo mnogo koristi izkušnja SZ in odločilno pomaga širjenju socializma v svetovni ravni.
A. P.
Pomoč beguncem
NEW VORK, 5. — Glavna skupščina OZN je danes prekinila razpravo o splošni politiki in začela proučevanje pomoči beguncem, zlasti palestinskim. Ravnatelj agencije OZN za pomoč beguncem Hen-ry Labouisse je poudaril finančne težave te agencije in zatem je • predsednik skupščine pozval države članice, naj sporočijo znesek svojih prostovoljnih prispevkov za proračunsko leto 1958.
Izjavil je, da od 933.500 arabskih palestinskih beguncev živi sedaj 500.000 v Jordaniji, kjer predstavlj-ajo približno tretjino prebivalstva. 220.000 jih živi na področju Gaze, 100 tisoč v Libanonu in 90.000 v Siriji.
Do sedaj so sledeče države sporočile svoje prispevke: ZDA
21.800.000 dolarjev, Velika Britanija 5.600.000 dolarjev, Francija 142.857 dolarjev. Švedska
80.000 dolarjev. Norveška 41 tisoč dolarjev.
<Naš fa|cdnik> za nacionalne pravice gradiščanskih Hrvatov
CELOVEC, 5. — Tisk jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji zahteva od avstrijske vlade dosledno izvajanie člena 7 državne pogodbe. »Slovenski vestnik« zavrača kot nesp-ejemljivo samo delno uresničenje člena 7 in obsoja poskuse ločitve jugoslovanske manjšine na posamezne skupine z izgovorom, da imajo gradiščanski Hrvati
ku se ne tiče toliko satelita samega na sebi kolikor rakete, ki ga mora ponesti v vse-mirje. Mislim, da so Američani, ki so se najprej posluževali nemških znanstvenikov, ki so izdelovali med vojno rakete V-2, potem mislili, aa jih lahko nadomestijo z ameriškimi znanstveniki. Rusi pa so se še dalje posluževali Nemcev za svoje najbolj važne znanstvene načrte.«
Medtem poroča agencija Tass, da obstajajo sedaj v Sovjetski zvezi trije načrti za pošiljatev kozmične rakete na Luno. Profesor Cebatarev, ki je pripravil prvi načrt, je mnenja, da je mogoče napraviti pot na Luno in nazaj v 10 dneh. Raketa, ki jo ima on v načrtu, bi uporabljala gorivo samo za prvi del svojega potovanja in bi nato nadaljevala pot pod pritiskom kombinirane privlačne sile Zemlje, Sonca in Lune. Tako bi lahko prišla do največje razdalje 400.000 kilometrov od Zemlje (razdalja Zemlja-Lu-na je 384.000 kilometrov) in nato bi napravila krog okoli Lune. Vendar pa, da bi se raketa lahko vrnila na Zemljo, je prof. Cebatarev mnenja, da bi bilo potrebno držati jo na »spoštljivi razdaljj 30.000 kilometrov od Lune«.
Mladi sovjetski znanstvenik Jegorov, ki ima 25 let, pa je izdelal drugi načrt, ki predvideva izstrelitev rakete, ki bi se zelo približala Luni. Ko bi napravila krog okoli Lune, bi se vrnila na področje zemeljske privlačnosti, od koder bi lahko oddajala podatke, ki bi jih zbrala med potovanjem. Pozneje bi Jegorov znova pognal raketo proti Luni in po zadnjem stiku z Zemljo bi jo (epustil brez nadzorstva v kozmičnem prostoru«.
Moskovski radio pripominja, da 90 račune Jegor.ova, izdelane s pomočjo najmodernejših elektronskih aparatov, odobrili številni znani sovjetski znanstveniki, ki so mnenja, da bi načrt nudil «jamstvo u-speha«.
Na podlagi tretjega načrta, ki ga je pripravil profesor Kelebcevič, bi z oporišča v visokem gorovju pognali v vse-mirje raketo, sestavljeno iz treh elementov, ki bi se lahko ločili drug od drugega. Raketo bi vodili z močnimi radarskimi aparati, dokler ne bi prišla v območje privlačnosti Lune. Ko bi prišla na cilj, bi se raketa obrnila okoli sebe in bi se z zmanjšano hitrostjo spustila na Luno. Tedaj bi se poseben del rakete, opremljen za laboratorij, ločil in bi oddajal na Zemljo podatke, ki bi jih registrirali instrumenti in televizijski aparati na njem. Na Zemlji bi te podatke lahko sprejemali s pomočjo izredno močnih sprejemnikov, ki bi bili razmeščeni- na raznih krajih Zemlje.
Agencija Tass pa dodaja, da pošiljatev na Luno take rakete, v kateri bi bili ljudje, ne bo izvedljiva, dokler ne bo rešeno »vprašanje povratka umetnega satelita ng Zemljo«. «V pričakovanju tega trenutka, nadaljuje Tass. sovjetski znanstveniki še dalje proučujejo možnost prenosa rastlinskih in živalskih ekzemplarjev na druge platene v okviru »petletnega programa študij o pogojih življenja na planetih, posebno na Marsu in Veneri«.
Ves svetovni tisk objavlja
in koroški Slovenci različen razvoj in drugačen položaj ter da je zato nemogoče najti enotno rešitev.
Glasilo gradiščanskih Hrvatov «Naš tajednikn opozarja na delovanje šovinističnih elementov, kj skušajo razbiti enotnost gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev in ugotavlja, da zahteva za zagotovitev'nacionalnih pravic nima nobene zveze z vprašanjem lojalnosti do države. List obsoja poskus, da se pred svetovno javnostjo prikrije obstoj hrvaške manjšine v Av-strij i.
WASHINGTON, 5. — Danes so se v Washingtonu končali jugoslovansko-ameriški razgovori o gospodarskih odnosih med obema drržavama. Zastopniki Jugoslavije so obrazložili več načrtov *za gospodarski razvoj in potrebe Jugoslavije za uvoz prehrambenih ar. tiklov, V smislu doseženega sporazuma se bodo v kratkem začeli v Beogradu razgovoii o prodaji ameriških presežkov Jugoslaviji.
žalitvami klevetanjem in poa
iiiiiiiMiiiimiimiiiiimiinnnmmmiiiiiniimiiiiiiiMiMiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimimiii tikanjem na račun jugoslovan.
j ske državne in družbene ure-! ditve in socialistični izgradnji šel za tem, da kompromitira 1 socializem kot idejo in delav-19ko gibanje. Način, na kate-I ri je Djilas v svoji knjigi pri-| kazal stanje Jugoslavije, je škodoval interesom Jugoslavije v inozemstvu, To najbolj potrjuje široko organizirana sovražna propaganda proti ju. goslaviji, katerirr so se pridružili tudi jugoslovanski politični emigranti, med njimi znam vojni zločinci, ljotičevci, usta. ši, četniki, mačkovci in drugi. Sodišče je odbilo obrambo obtoženega, da ni imel namen« rušiti državne in družbene u-reditve Jugoslavije kot neutemeljeno.
Milovan Djilas je izjavil, da bo vložil priziv. Poleg tega je Djilas protestiral, ker je jugoslovanski tisk objavil, da je na tajni razpravi odgovarjal na vprašanja predsednika sodišča in javnega tožilca, ker je na javnem procesu izjavil, da na vprašanja sploh ne bo odgovarjal. .	H.	B
vest o sovjetskem umetnem satelitu pod velikimi naslovi. Britanski laburistični list «Daily Herald« se sprašuje, «čemu ni Rusija prej napovedala prve izstrelitve svojega umetnega satelita«. «Rusi so uspeli dvigniti svojo luno bolj visoko kakor so Američani nameravali pognati svojo,« piše «News Chronicle«. »Ameriška luna bi morala krožiti okoli Zemlje v višini 300 milj (480 kilometrov). Sovjetski satelit je tudi težji in njegov premer je za 5 centimetrov večji od ameriškega satelita.«
»Times« posveča le nekaj vrst dogodku. Komunistični dnevnik «Daily Worker» pa je zaostal, ker sploh ne objavlja vesti.
Tudi pariški tisk obširno k°~ mentira dogodek. «Sovjetska zveza je dosegla nov uspeh na znanstvenem področju toda to pot gre za miroljubni u-speh« piše »Franc Tireur«. ((Medplanetarna doba se je začela,« piše »France Soir«. «Znanstvene posledice tega dogodka so ogromne. Satelit odpira pot za obvladanje prostora in Rusi že napovedujejo izstrelitev večjih in težjih satelitov.«
V zvezi z reakcijo, ki jo je povzročil dogodek, dodaja list, da «kljub tem obetom za prihodnost povzroča sporočilo moskovskega radia vznemirjenost v zahodnem svetu. Ta senzacionalna iznajdba bi u-tegnila zrevolucionirati vojaško znanost. Američani, ki so tudi pripravljali satelit,' lahko ocenijo prednost Sovjetov na znanstvenem področju in ne dvomijo več, da Sovjetska zveza ima medcelinsko raketo, glede katere so zadevno sporočilo avgusta sprejeli v ZDA z neko skepso«. List nadaljuje:	«Gre za največjo
znanstveno ustvaritev stoletja m postavlja se potreba mednarodne zakonodaje, ki naj prepove morebitno obvladova nje Zemlje iz zraka.«
Enake komentarje objavlja «Paris Presse«, ki poudarja, da »ni mogoče drugače, nego da se zakasnitev z izstrelitvijo ameriškega satelita povezuje z neuspehom ameriške medcelinske rakete Atlas«. «RuSi zaključuje list. so torej dosegli ogromen psihološki u-speh. Sovjetska znanost, ki so jo dolgo časa podcenjevali se je sedaj revanširala. kar vsekakor daje mnogo zadoščenja Kremlju.«
Djilas obsojen na 7 let zapora
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Okrožno sodišče v Sremski Mitroviči je obsodilo danes avtorja pamfleta »Novi razred« Milovana Djilasa na sedem let strogega zapora oziroma, vštevši prvo kazen, skupno še devet let strogega zapora, na odvzem vseh jugoslovanskih odlikovanj, ki jih je prejel /a prejšnje usluge in na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let.
O razdelitvi glavne zaporne kazni je svet petorice ugotovil, da je knjiga »Novi razred« usmerjena na rušenje ljudske oblasti, obrambne sile in gospodarske osnove socialistične Jugoslavije. Istočasno je sodišče ugotovilo, da je Djilas z
Obsedno stanje v Buenos A iresu
Vlada trdi, da so odkrili zaroto za njeno zrušitev Aretirali so več sindikalnih voditeljev - Stavki poštnih nameščencev se bodo v ponedeljek pridružili še delavci v mesni industriji
BUENOS AIRES, 5. — Argen-i za preprečitev razširitve stav-tinska vlada je včeraj progla- j ke, pri kateri je udeleženih sila obsedno stanje v prestol-167.000 nameščencev pri telefo-
nlci in v pokrajini Buenos Airesa. Obsedno stanje bo trajalo 30 dni, da se preprečijo novi neredi, ki so se v Argentini ponavljali zaradi socialnih sporov in številnih sabotaž. Državr. > po. tajnik v notranjem ministrstvu je sporočil, da so ta ukrep sprejeli zato, da bo vlada lahko dokončala svoj politični načrt spričo splošnih volitev, ki bo;o februarja.
Preden je proglasil obsedno stanje, je imel Aramburu več razgovorov z načelniki- glavnega štaba oboroženih sil ter se z njimi posvetoval o ukrepih
nu in brzojavu.
Danes je predstavnik vlade sporočil, da so aretirali 270 oseb med katerimi nekatere sindikalne voditelje, katere sumijo, da so sodelovali pri zaroti za zrušitev vlade, ki so jo vod.li peronistični agenti v Cilu in Paragvaju. Sindikat telefonistov pa javlja, da je policija aretirala približno 200 delavcev te kategorije. V ponedeljek pa podo začeli stavko za nedoločen čas delavci v mjesni industriji zaradi aretacije sedmih sindikalnih voditeljev njihove kategorije.
Dolg razgovor Dulles-Gromiko
Govorila sta o razorožitvi, Srednjem vzhodu, o položaju v Evropi ter o stikih med ZDA in SZ * Vzhodna Nemčija se pridružuje predlogu Poljske in ČSR
WASHINGTON, 5. - Sovjet-ski zunanji minister Gromiko in ameriški državni tajnik Dulles -ta se danes štiri ure rezgovarjaia v pr.vatm rezidenci državnega tajnika Po razgovoru so objavili skupno poročile, v katerem se izjavlja, da je bil razgovor med Dullesom in Gromikom »koristen«, ker je omogočil obema državnikoma, da pojasnita stališče ZDA in Sovjetske zveze, kar se tiče velikih vprašanj medsebojnega interesa.
Poročilo dodaja da so glavna vprašanja, o katerih sta govorila Dulles in Gromiko, Srednji vzhod in razorožitev ter
položaj v Evropi in stiki med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Ameriški uradni predstavnik pa je s svoje strani izjavil, da Gromiko ni hotel d i s kutirati vprašanja združitve Nemčije, kakor je zahteval Dulles.
Sovjetska delegacija v OZN pa je objavila dolgo izjavo, v kateri poudarja, da želi SZ mirno koeksistenco z vsemi državami vštevši ZDA, ter da so vse nasprotne izjave samo Izmišljotine nasprotne propagande
ve ameriškega predstavnika v OZN Cabota Lodgea, ki Je izrekel dvom o miroljubnih namenih sz.
Zunanji minister Vzhodne Nemčije Lothar Bolz pa je poslal brzojavko predsedniku zasedanja skupščine OZN, v kateri izjavlja, da vzhodnonemška vlada sprejema predlog poljskega zunanjega ministra in zunanjega ministra CSR, naj se v Evropi določi področje, na katerem ne bodo izdelovali in kopičili atomskega in termonuklearnega orožja, s pogojem, da obe Nemčiji pri-
Sovjetska izjava se objavlja staneta ha njuno vključitev v kot odgovor na nekatere izja-|to področje.
TRST, UL. CICEKONE I, rel. 38-136, 37-725: l elegrJ lMPEXPORT - THIEJSTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
IZV A 7. A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroj*
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Marij
OPČINE ■ Narodna ulica 48 - Telefon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK:	»CIMATTIn,	«LYGIE» iN «VICTORIA»
IN KOLESA ISTE ZNAMKE.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah.
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
TVRDKA
JOŽEF
uvoz
IImA
izvoz
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST - Riva Grumula št. 6-1 - Telefon 37-004
ciclo A. IVI ELI LLO - trst
Ul. A. Cartia *
POSEBNE CENE ZA IZVOZ
Ribarič Ivan
IMPOKT
Ii X t* O K T
VSEH VKSI I.KSA liM 1K DIH GOHIV
TRST — ULICA F CKISPI 14 - TEI. »3-502 ULICA DELI,E MlI.IZ1E 19 - TEI. %-SlO
Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trp ^j kupuje. V resnici plača oglase konkure oglaša."	K
sam ne t Casson
liatič
*
;#
S.**
delavnic*
lil
T R S T
Ul F Cnspi 15 Telefon 952M
I I I II
Gostilna „En llsssro"
TRST - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEUA TRGA)
VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-
MAČIM PRŠUTOM.