Krajepisne stvari.
Na poletnem sprehodu
iz Londona v Avstrijo in nazaj.
Preraemba mika in vzlasti velikomeščani radi poletne dobe izfrfrajo iz svojih gnjezd, ki se jih čez zimo naveličajo.
419
    420
Kdor meseca julija v London pride, vidi, kako se tiče preselivke na pot zbirajo in v trumah na vse strani sveta odletujejo, obojega spola, stari in mladi, zdravi in bolehni, veseli in čmerni, učenjaki in bedaki: eto ti tovaršije, kakoršne ti je drago !
Pridružil sem se neki taki trumi tudi jaz in se nekega jutra iz Londona v Dover odpeljal in tukaj stopil na parobrod v Calais namenjen. Ta angležki kanal med Dover-om in Calais-em je prav anglešk pur-gatori na tej ne cel6 dve uri dolgi morski poti. Si ti, dragi striček, videl poprej one krasotice in te-le ko-ketne „frajlice", kako glasne in predrzne so bile na suhem, ali kadar si jih v Londonu v kakem parku videl, kako so bile ošabne, kako so nos vihale in ustnice robile, ako si jim v obraz pogledal, — pa poglej jih zdaj v tem purgatoriji, glej jih, kako so krotke, kako ponižne, kako „zgrevane." Da! v tem prizoru vem, da se tvoje srce mora ornečiti, — da se ti te uboge dušice smilijo, da jim na pomoč pritečeš in jim z veliko galanterijo nadloge njih polajšaš. Tako prideš v Calais, in tukaj, ako si rad galantom in postrežen, ponudi se ti zopet mnogo prilike za to; mnogo tvojih klientic na morji stopilo je prvokrat na ptujo zemljo — na kontinent — in opazile so, da se tu drug jezik govori, in da ni ves svet angležk, kakor so ti dobri ljudje doma mislili, prav podobni našim nemškutarjem, ki pa mislijo, da ves svet je pogača nemška. Kaj češ tedaj! tolmači jim neznano besedo in dobil boš zato poln pehar prijaznih „thank you sir."
Iz Calais-a je treba brž oditi z brzovlakom in potem, ko si po štiri- ali petkrat naFrancozkem in Belgijskem voze menjati moral (kar je presneto sitno), prideš čez krasna polja mimo lepih sadnikov in prijaznih vesi v snažno mesto Brus sel.
Glavno to mesto Belgije je vredno, da si ga ogle-daš in nekoliRo dni ondi mudiš, kajti mnogo lepega tam nahajaš, česar po mnogo druzih mestih pogrešaš, posebno snažnost na ulicah in povsodi.
Iz Brussel-na pa greš naravnost na toliko stavljeni Ren, samo da se med tem še malo v Litihu in Cahah (Aachen-u) pomudiš. Ustaviš se v Kolonji (Koln-u) pa ne zato, ker se pravi, da so ondi nekašni trije kralji in še neka druga takošna roba, temoč ker je prijetno mesto s krasno okolico. Od tod pa se pelješ dalje po Renu naprej do Mainc-a; tukaj hipoma pozabiš na ves dim, meglo in ogleni prah., v kterem si v Londonu dihal. Ren (Rhein) z obema obalama srce ti razveseljuje tako, da moraš občudovati krasoto narave, pa marljivost in dela človeška; Ren je najlepši del Nemčije. V Maincu se ne mudi; tu zdaj nič druzega znamenitega nimaš, nego trdnjavno zidovje ter napuhnjene vojake pruske.
Ko se peljaš po brzovlaku naprej in se ti že ne rnrzi po mestnem zidovji ogledovati se, postaneš za malo časa v Wxirzburg-u, Nurenberg-u, Avgs-burg-u in se ve da tudi v Mnihovem (Munchen); pa tudi to mesto z vsemi umetnostnimi zakladi si v malo dnevih lahko ogledaš, da potem naravnost v Avstrijo podirjaš.
Prva postaja in početek naj nega opazovanja na Avstrijskem je mesto Salcburg, od kodar ideva v Ischel. A kaj človek, ki je delj časa bival na ptujem, občuti stopivši na tej meji v Avstrijo? Prvo opravilo ti je, da menjaš si denar, in kakošna je ta prememba! Za zlato in srebro dobiš le zamazanih cap, posebno avstrijske desetičice so nekak „unicum", polne šmira in maščobe, včasi tako, da se človeku gabi ta-košne stvari seboj nositi, posebno ako si jih nehote za nekoliko forintov nabere. Al ptujec je v Avstrii z denarjem zmirom   na  dobičku,   ker  se  mu na sto goldi-
narjev po 25 gold. nagrade našteje (menda zato,   da v Avstrijo pride) 5 lahko je sreči ali nesreči hvaležen.
Pa zdaj, stric, ogledi Salcburg. Se ti line dopada to staro škofovsko mesto? Se ve da se mi, in to zelo, in kako krasna je okolica za sprehode , „nota bene", kedar — ne dežuje. Brez dežja pa je Salcburg malokdaj. Al, ker si velik materijalist, rekel bodeš, vse je dobro in lepo, da je Salcburg le tudi tako dobro oskrbljen z materijalnimi in obrtniškimi napravami, kakor je z duševnimi cerkvenimi, potem pa bi še lepši bil; poleg 7 kloštrov, 13 cerkev, koliko pa ima fabrik? Ne zameri tacega vprašanja   materijalnemu Angležu!
Al človeka prišedšega kamor si bodi morajo gotova najpoprej ljudje zanimivati. Tujec gotovo ne najde nikdar tako zanimivih človeških eksemplarov, kakor jih pričenši v Salcburgu, potem še naprej^v go rnj i Avstrii in gornji Stajarski nahaja. Škoda, da se ni teh groznih krofačev nekoliko v parižko izložbo poslalo, saj takošni krofi bi bili narodom zapadne Evrope toliko zanimivi, kakor bi mogli biti oni „hommes a queue", ktere je staroznani potovalec Marco Paolo na otoku Formosa blizo Čine videl. Ne menim pa ni-kako s tem, te ljudi zasmehovati, vsaj tako nesrečo vsakdo le pomiluje, izvzemši gornje Stajarce, ki so na svoje krofe najbolj ponosni; al misliti bi bilo, vkljub temu, da sta voda in gorsko življenje te nadloge kriva, kako bi se ta nesreča saj pomanjšala, ako se že celo odpraviti ne more. Po teh krofastih pokrajinah, da tako rečem, se res malo lepih ljudi nahaja, in kakošen je njihov jezik! Ta se je pač prav po ljudeh navdal, kakor je že naravno. Naletel sem na ljudi, kterih nemščino sem mnogo teže umel, kakor holsteinski „plat-deutsch" ali v Belgii Flamone in Valone ali Holandeze. Nemškutarske šolobarde, ki najn Slovencem očitajo, da Kranjec ne razume Stajarcev, Stajarci ne Primorcev itd., bi sem-le poslal, da bi slišali to „nemško špraho"!
(Dalje prihodnjič.)
Krajepisne »tvari.
Na poletnem sprehoda
iz Londona v Avstrijo in nazaj.
(Konec.)
Potem došla sva, stric, v I s c h L Trg I s c h 1 — pravo središče Salzkammergut-a — na vtoku reke Isehl v reko Traun je zavolj svoje srečne lege, zdravega in milega zraka, zavolj kopelj in druzih naprav za zdravje gotovo eden naj znam enitejih krajev te vrste v^vsi Avstrii. Bolj po pravici se more ta kraj avstrijska S vaj ca imenovati, kakor one saksonske gorice od Bodenbacha na Labi proti Draždanom, ker ta del Salzkammergut-a je v resnici poln veličastnih naravskih lepot (se v6, da s tem ne mislim trga Ischlskega, nego njegovo okolico). Ne bom pa popisoval tega kraja; moj namen je drug: Proslavil se je ta kraj daleko zavolj naravne krasote in zdravega podnebja, zato pa tudi vsako poletje toliko tujcev tje dohaja, da prišedši tje ne bi nikako mislil, da si v Avstrii, samo nektere stvari, o kterih bom še govoril, tena to spominjajo. Ako živiš tam v kaki privatni vili ali v kterem si bodi izmed mnogih in res lepih hotelov, misliš si, da si naFrancozkem ali Angležkem
427
428
Nemški govorijo le prosti Ischlani in nemški gosti, ki francozki ali angleški ne umejo, kterih je pa malo. Na vsakem sprehodu ali vsakem zboru Čuješ tuje, nenem-Ške jezike, in to blizo vse evropejske. A kdo so vsi ti Ischlski poletni gosti, kteri kakor lastavice prihajajo in odhajajo?    Evo jih!
Po jeziku in narodnosti nahajajo se v Ischlnu vsi evropejski narodi (izvzemši one ob ledenem morji), tudi Turki in Arabci izvedeli so za Ischl; tudi teh nahajaš kakošen eksemplar, ki so prišli planinski zrak dihat, se tukaj kopat in ono mlečno pijačo pit, ki se siratka (molke) imenuje. Al kar se števila tujcev po narodnosti tiče, gotovo je največ Rusov in Angležev. Kdor si pod vsacim Rusom misli človeka s panslavi-stično idejo, naj pride sem v Ischl, pa se bode sam pre-
Sričal, da to ni res. Mnogi, kakor na priliko rodovina »slova kneza so pravi kosmopoliti, le nekteri se res ponosni za Ruse spoznavajo. Sešel sem se z Rusi, ki so bili za idejo slovanske vzajemnosti iskreno zavzeti; al še zanimivejše mi je bilo, kar mi je Rus, po rodu Nemec, o ruskih razmerah govoril. Ta mož ni bil literat, temuč obrtnik in trgovec iz Petersburga. Došel je čez leto za vroča dva meseca z vso svojo rodovino v Salzkammergut Temu bila je Rusija nad vse; vna-redbe in reforme, ktere je sedanji car vpeljal, ni dosti prehvaliti mogel; vse ugovore krivičnemu despo-tizmu ruskemu, ki se po svetu kot barbarstvo denuncira, je temeljito odbijal, pravico pa in vse, kar je dobrega, na vso moč zagovarjal. Rekel je: „akoravno sem Nemec po rodu, vendar sem z dušo in telesom Rus; Rusija je zdaj moja domovina; od nje imam vse in za njo me je volja storiti vse."
Potovajoči Angleži v Salzkammergut-u so, kakor jim je povsodi biti navada,   ponosni na to,  da so Angleži. Med njimi nahajaš gotovo mnogo prav zanimivih originalov;   al še bolj se  še o tem  odlikujejo Amerikanci.    V eni roci ombrelo,  v drugi pa Baedecker-ja korači ti  Amerikanec  od   mesta   do  mesta,   ves zamišljen;   vse   si je  sam  in  njegov   svet.    Na Gosau-skih jezerih   pred   Dachstein-om   našel   sem   Angleža   tako mirno  „Times"   citati  kakor   v  Londonu   po   zavžitem zajterku ,  in  v Hallstatt-u naletel sem tri  angležke turiste,   ki  niso   nobenega   druzega jezika  govorili nego svojega.   Ne vem, kako človek mora potovati brez vednosti tujih jezikov;   al v Salzkammergut-u tujcem  gotovo malo hasne   nemški jezik,   ki   so se ga   po  šolah naučili,   da bi mogli razumevati tukajšnje prosto ljudstvo ;   salcburški jargon   potrebuje  še  posebnih  študij. V šolskih programih   in   drugih  prilikah je zdaj toliko kavsa in ravsa,  da Nemci slovenskih imen pravilno ne pišejo;   kaj   neki   bi  še  Angleži in Amerikanci počeli, da bi tako vroče  krvi in nagle jeze bili kakor so naši Slovenci.   Poglejte v   ischlske   „Fremdenliste", pa bote videli,   koliko   se  je  tam prepisovalec in tiskar trudil, angiežka imena prav popačiti. Pa kaj še več! Vse žene Angležev z obilo  rodovino in vse  babice,   ki so prišle tje  s hčerkami in vnukinjami,   proglasile   so   se   prav črno na   belo  pred vsem svetom   za gospodičine in ne za omožene gospe.    Ischlani še toliko niso prišli do znanosti jezika angležkega,   da  bi vedeli,   da Mrs. in Mi s s ni vse jedno.
Tretji najbolj brojni gosti (v Ischlnu se ve da izvzemši Nemce, ki se po svojih navadah najbolj odlikujejo) so Magjari. Magjare je po obleki od zapadne bolj civilizirane Evrope tako lahko razločiti kakor Kineze od Francozov; oni so se v svojo magjarščino tudi tako zagriziii, da nikoli brez sile druzega jezika ne govorijo. Nek zagrizen Magjar me je zagotovil, da z magjarščino lahko ves svet obhodi. Jaz sem tej aboti pritrdil,   rekši,   da tudi jaz sem lahko po Angleškem,
Francozkem in Nemškem s svojo slovenščino romal ; niti je nisem izgubil in nikdo mi je ni vkrasti skušal, in poleg druge jezikoslovne robe me tudi nikakor ni težila; toraj ravno tako lahko in brez skrbi povsodi Magjar se svojo magjarščino potuje, — nikdo ga ne bo za-njo poprašal. Magjari zdaj niso več Avstri-janci, in kako bi tedaj med toliko drugimi ptujci človek mogel vedeti bivaje v Ischlnu, da je na Avstrijskem? Le karakteristni pozdravi „košomadinar" in „kiis die Hond euer Gnoden", poleg tega pa vedno odkrivanje ga opominjajo avstrijskih običajev. Ako kak Turk sovražniku svojemu kaj zelo zalega reči hoče, zakolne mu, da naj bi njegova duša po smrti toliko trpela, kot trpi francozov klobuk; da bi ti modrijaki avstrijske šege bolj poznali, gotovo bi rekli, kot klobuk Avstrijana, ker bogme! na Francozkem pač nikodar takošnega klobučjega mučenja nisem videL Hvala Bogu! da je moj angležki dimnjak nekterim Hrvatom in Srbom, s kterim sem se v Ischlnu sešel, na tako strašen strah in škandal bil, da sem ga njim na ljubo brž s cel6 ponižnim pinčem nadomestil, kteri me je potem dveh ne-prilik rešil. Onim vendar, ki prehudo zaničujejo cilinder in frak, bi jaz to-le premisliti dal, da ni res, da bi „eo ipso" pod vsako „žnorasto suknjo" bivalo slovansko srce, po takem tedaj more biti pod cilindrom slovanska glava. Dokler si bodemo svoj patriotizem od krojačev in klobučarjev kupovali, vedno bode slabo znamenje; pa menda tudi gotov dokaz temu, da, ker je človek svoj patriotizem na žnorasti suknji na hrbet obesel, ga v srcu nima.   Exempla sunt odiosa!