35. Številka. -T1 V LJubljani, v torek, 11. februarja 1908. XLI. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike ter velja po posti prejeman za avstro ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljnbliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vso drage dežele in Ameriko ee'o leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila *ska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnUtvo je v Knaf lovih ulicah št 5. — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 k. Upravnistva telefon št 85. C. Rr. politična oblastna v klerikalni službi. Iz Idrije, 9. f ebr. Zgodil se je slučaj, ki v bengalični luči osvetljuje razmere, ki vladajo danes na Kranjskem. Slučaj, ki nam vsiljuje vprašanje, ali živimo v ustavni državi, ali smo se povrnili v dobo najkrutejšega absolutizma z vsemi njegovimi izrodki birokratič-ne biperpotenee. Slučaj, ki jasno govori, da se je e. kr. politična oblast postavila popolnoma v službo skoz in skoz korumpirane stranke kranjskih klerikalcev z edinim namenom, zatreti napredni element v deželi. V kratkem sem že poročal, kako nečuveno je nastopil župan Rudolf na Ornem vrhu proti ondotnemu naduČitelju Silvestru. Danes pa morem postreči slovenski javnosti z objavo razsodbe e. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, izdane na Silve-strovo pritožbo. Priobčujem jo doslovno v celem obsegu, ker je za danes vladajoče razmere preznačilna. »Z ozirom na Vaše, pri županstvu v Črnem vrhu na zapisnik dane pritožbe zadevno volilnega imenika za deželnozborsko volitev, 1. da se Vam samemu za branil vpogled v volilni imenik, 2. da se Vam je zabrani] vpogled v volilni imenik v spremstvu volilen, Antona Lampeta z namenom, da napravite Vi zabilježke, 3. da se Vam je za branil prepis volilnega imenika, in pa 4. glede zahtevka, da naj c. kr. okrajno glavarstvo razpoloženi volilni imenik na podlagi dat e. kr. davčnega urada v Idriji v njegovi popolni ureditvi glede davčne moči posameznih volilcev natančno preišče. Vam naznanjam, da vse Vaše pritožbe in Vaš za h leve k v polnem obsegu zavrnem ker Vam, k a t e ri p rasico voliti nimate, torej kot ne volilen, čemur sami ne oporekate, da ste lo po § 25. deželnozborskega volilnega reda sploh nobena reklamacija ne pristoji tem manj vpogled v volilni imenik bodi si sam ali pa v spremstvu volilea in zabilježki tudi v o 1 i 1 c e m niso d o v o 1 j e n i, ampak po § 24. citiranog;; volilnega reda le upogled, tem man.i Vam kot nevolileu. (Kdo to J*azume!) Pod točko 4 označeni zahtevek je pa tako splošen in postavno neutemeljen, da se ga pri opravičenem vo-lilcu kot reklamacijo ne more smatrati, tem majn se pa more na Vaš zahtevek ozirati, stavljen od volilno pravico n e i m a j o č e g a. Zadevno poziva gospoda župana, da nimate; v občinski pisarni ničesar opraviti in pa zadevno protesta zoper izraz gospoda župana »Vaše polje je v šoli ne tukaj«, kateremu pozivu in izrazu moram le pritrditi, in pa zadevno protesta zoper izraz g. župana »da ste slepariii pri prepisovanju imenikov državnozborske volitve« omenim, da Vam je, v kolikor se to zadevno na časti razžaljenega čutite, prosto iskati si zadoščenja sodnijskim potom. Zoper predstojeći odlok prosta Vam je pritožba na e. kr. deželno vlado v Ljubljani tekom 14 dni, po dnevu dostave, vložiti bi se imela pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu. Kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta pa ne morem opustiti pripombo, da moram Vaše nastopanje v občinski pisarni in Vaše vedenje tamkaj kot najostrejše graje vredno obsojevati. C. kr. okrajno glavarstvo Logatec, dne 4. februarja 1908. Ekel m. p.« Ali ne vzkipi človek od srda, ko prečita to razsodbo. S prva skoraj ni verjeti, da se je to v resnic: dogodilo. Kaj takega bi bilo mogoče doli V Turčiji, a ne v Avstriji z ljudskim parlamentom. Iu to v istem času, ko je dobil Schvvarz plemstvo, izdajajo njegovi glavarji take razsodbe. Ta slučaj brezdvomno nima primere. So že prezirala in izrabljala politična oblastva zakone v korist reakcijo-liarnini strankam, a tako eklantno grdo se še niso de val i v nič. Torej zabranil se je nadučitelju S. vpogled v volilni imenik in c. kr. okrajni glavar odobrava to. Kaj pa pravi § 24. dež. vol. reda. »Imenike mora občinski p r e d s t o j -n i k v občini uradni pisarni razgrniti vsakemu na vpogled. Istočasno je j a v u o dali na znanje, da so se volilsk' imeniki javno r a zgrnili v s a k e m a na vpogled ter da se smejo osem dni od dneva izvršenega razglašenja vlagati ugovori zoper nje,« Ali ni zakon tako jasen, da je izključen vsak dvom. Vsak ima pravico pogledati v volilni imenik, naj je volilee ali nevolilee, torej tudi nad učitelj. Ali mar ta po sodbi c. kr. okrajnega glavarja ni človek! Kako more trditi c kr. okrajni glavar, da nadučitelj S. ni volilni opravičenec za deželni zbor! § 10. »Volilno pravico v obče ima vsak svojepravni avstrijski državljan moškega spola, ki je dopolnil 24 leto svojega živi jenja ter iii izključen od volilne pravice. § 13. Poslance volijo direktno vsi tisti občani, ki imajo po občinskem zakonu pravico voliti občinski zastop in kateri v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred.......<: Kdo pa voli v občinski zastop v I. razredu f § 1. 2 f. obč. vol. reda. »Načelniki in viši učitelji občinskih ljudskih učilnic,......« Zopet jasno povedano, da so nadučitelj i volilni opravičenci. Kako pozna zakon c. kr. glavar, ki to zanika! C. kr. okrajni glavar pritrjuje klerikalnemu županu, ki pravi nadučitelju izvršujočemu največjo državljansko pravico: »Vaše polje je v šoli, ne tukaj.« Ali nismo državljani po § 2. temeljnih državnih zakonov vsi jednakopravni pred zakonvmi! Kaj pa je vendar učitelj! Naj vendar pove ta c. kr. okr. glavar tam doli nekje iz Kočevja! Župan sme v svojem uradu slobodno očitati volil-cu sleparijo! In c. kr. glavar odka-zuje nadučitelj a na sodišče. Tam naj najde pravico in zadoščenje, ki mu ga sam noče in najbrž.* ne sme dati. To pač presega vse meje! "* In ukor dobi voiilee, ki se pritoži radi nepostavnega županovega poslovanja, od predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta. Kaj ima opraviti tu okrajni šolski svet! Nastopanje in vedenje nad učiteljevo v občinski pisarni je najstrožje grajo vredno. Zakaj! Ker dostojno, a odločno zahteva svojih državljanski!) pravic. In to grajo mu izreka c. kr. predsednik okrajnega šolskega sveta v osebi c. kr. okrajnega glavarja, ki je s svojo prisego zavezan varovati pravilno rabo zakona! Dalje pač več ni mogoče! Kaj je storiti naprednim somišljenikom f Ali se naj vdajo klerikalnemu nemškemu vladnemu terorizmu Nikdar in nikoli! Pazno moramo slediti postopanju e. kr. političnih oblasti in vsak slučaj oznaniti javnosti. Naprednih slovenskih poslancev pa je dolžnost, da protizakonita postopanja c. kr. uradnib oblasti ožigosajo v parlamentu. J. N. S S Uolllnl shod l Rr. okraj-nesa slovarja 0. pL Delete Hudobni jeziki so trdih, da nem-škutarsko - klerikalni - vladni kandidat Detela ne bo priredil nobenega volilnega shoda, češ, da pri tako pisano kombinirani kandidaturi ne more sestaviti nobenega programa, s katerim bi zadovoljil svoje vnete, pestre volilee. Ali mož se je v vladni službi dobro izšolal in kot vodja radovljiškega političnega okraja je našel primerno pot, kako prirediti shod, da ne bo treba razvijati programa in dajati odgovora radovednim volilcem. Izpeljal jo je torej na sledeči način: Imel je navado, da je parkrat v letu prirejal svojim ožjim prijateljem čaje ve večere. Toda z vabili je bil jako izbirčen in je le izbranim osebam odpiral svoje aristokratske dvorane. Proti teinu seveda nimamo ničesar, ker to spada v njegovo zasebno življenje in lahko vabi kogar hoče. Toda sedaj, ko je proglasil svojo kandidaturo, so se razmere bistveno izpremenile. Napovedal je namreč za ponedeljek zopet čajev večer, na katerega pa ni povabil samo običajnih gostov-prijateljev, ampak je odprl na široko vrata svojega salona. Povabil je k sebi vse nemške uradnike, potem zastopnike (deloma predstojnike) vseh uradov (Slovence), zastopnike učiteljska in zastopnika redkih radovljiških nemškutarskih meščanov. Odprla se bodo torej na široko vrata dvorane in notri bodo hitele množice različnih narodnih in političnih prepričanj, nad njimi bo pa plaval duh triperesne Detele. Marsikoga bo omamil mogočni vonj in nezavesten in nezaveden bo stal pozneje v politični borbi. Popolnoma jasno nam je, kaj namerava c. kr. okrajni glavar s to prireditvijo. Pritegnil je k sebi v zadnjih trenotkih tudi slovenske uradnike, ki prej niso našli milosti pri njem. Kot političen šel* hoče na uredništvo vplivati, da bi zastavilo zanj svoje sile. Ali je to politično pošteno f Ali se s tem strinja baron Beck, ki je zastavil svojo besedo, da ne bo pustil vplivati na uradništvo, ampak mu pustil, kakor vsakemu državljanu, prosto politično prepričanje? In naše uradništvo? Mi smo imeli in imamo še vedno trdno zaupanje vanje,da bo obdržalo svojo politično samostojnost. Naj nikar ne mislijo oni uradniki, ki so pri tem eajevem večeru našli milost pred glavarjevim obličjem, da hoče ta ekskluzivni aristokrat imeti ožjega stika z uradništvom in meščanstvom. Ko bi bil to hotel, bi bil v dolgih letih svojega glavarjovanj-i v Radovljici to misel že davno lahko izvedel. Pritegnil jih je k sebi, ker potrebuje njihovih glasov, a po volitvi se bodo nebeška vrata zopet zaprla. Mi zaupamo popolnoma našemu uradni-štvu, ker smo ga že obilokrat videli pošteno in odkrito izražati svoje politično in narodno prepričanje. Glavarju Deteli pa dajemo dober svet, naj skliče javen shod, kjer bo iahko razvil svoj pisani program in žel primerno nezaupnico. Naše uradništvo naj pa pusti pri miru in naj si poišče drugih ljudi, ki bodo svoje narodno in politično prepričanje prodali za njegov mil jiogled in skude-lico — čaja! Delegacije. Dunaj , 10. februarja. Ogrska delegacija je imela danes plenarno sejo ter je razpravljala o proračunu ministrstva zunanjih del. Delegat H o 1 1 o je govoril o razmerju med Avstrijo in Ogrsko ter rekel, da je Avstrija vkljub gospodarski premoči ljubosumna na vsak korak, ki ga stori Ogrska v svojem razvoju. Avstrijski industrijski krogi se boje izgubiti ogrski trg. — Delegat T u -š k a n je govoril hrvaško ter izjavil, da ni zadovoljen s sedanjo balkansko politiko Z.a program balkanske politike je zahteval osvoboditev balkanskih narodov in avtonomijo Ma-cedonije. Sekcijski načelnik grof E s z t e r h a z y je takoj odgovarjal, opozarjal na najnovejšo izjavo bolgarske vlade ter naglašal, da je naša balkanska politika prej kot slej v soglasju z Rusijo. — Potem je bil proračun sprejet, a ministru baronu A e h r e n t h a 1 u se je izrekla zahvala, ker je sprejel madžarščino med predmete za diplomatične izpite ter sploh priskrbel madžarščini pravice tudi v zunanjih zadevah. Ministrstvo za javna] dela* Dunaj, 10. februarja. V današnjem ministrskem svetu so se zaključila posvetovanja u tem, kakšni posli se naj pndele novemu ministr- LISTEK. Ljubezen Končonove Klare. VI. (Dalje.) Klarica je sedla in vzela malega Charlesa na kolena. Nekak«» ginjeno je ogledovala otroka, saj je bil sin onega moža, ki mu je bilo njeno srce brezmejno vdano. Nežno in z resnično ljubeznijo je otrok i gladila lase in toplo ji je postalo v duši, prvič od ure, ko je postala žena Antona Hlasta. Mali Charles se je dobro počutil pri Klarici. Nekaj časa se je še igral z njo, potem pa se je stisnil k njej in kmalu mirno zaspal. Klarica ga je položila na posteljo. Sklonila se je nadenj, kakor bi ga hotela objeti, a samo poljubu podoben dib je zadel njegovo lice. Potem je Klarica odšla. Na hodniku jo je čakal Hrast z očitno nestrpnostjo. »Ti si pu dolgo igrala pestunjo malega markija,« je rekel polglasno. Njegove besede niso bile samo očitanje, nego v še večji meri pritožba, da je moral toliko časa pogregfrti svojo ieno. 3>r?iseni mogla prej oditi,« se je opravičevala Klarica, »otrok ni hotel zaspati.« »Ne daj se zlorabljati, Klarica^ je zopet dejal Hrast. /H še ne poznaš teh aristokratov. Brezobzirni so in vsakega brezobzirno izkoristijo, kdor se da. Ti boš itak imela sitno stališče, ker sem jaz le uslužbenec četudi ne marki je v, nego graščinski in zato te svarim.« In mehko je dostavil: »Pa nikar ne misli, da sem ti hotel s tem kaj očitati, dasi mi je bilo dolgčas po tebi.« Klarica je že vedela, da Hrast ne mara ne markija niti njegove žene. Samo staro markizo je imel rad in ji je bil resnično vdan, največ vsled tega, ker njemu nasproti ni nikdar kazala aristokratke, nego občevala ž njim povse prijateljsko. Marki in njegova soproga pa sta bila vedno visoka in sta v Hrastu videla vedno uslužbenca in to je Hrasta od nekdaj jezilo. Klarici ni bilo to prijetno. V svoji taj i ust veni ljubezni do markija je želela, da bi bil tudi njen mož celi markijevi rodovi-ni vdan in da bi ime! vsaj nekoliko dobrohotne naklonjenosti do onega, ki ga je njeno srce ljubilo in občudovalo. Klarica je u videva In, da tega ne doseže. Spoznala je bila v kratkih dneh, da je Hrast pravi sin kmetskih staršev. V njegovih žilah se je še pretakalo stoletno sovraštvo tlačanov do grajske gospode. Naj bi gospodoval na gradu kdorkoli — Hrast bi mu bil zvesto služil, a bi ga tudi iskreno sovražil, vsaj na dnu njegove duše bi tlelo tako sovraštvo. Klarica si je rekla, da bi Hrast sovražil uidi i:ajbiažjega gospodarja , že zaradi lega, ker bi bil njegov gospodar. Klarica je bila drugačne nature. Vzrasla je v svobodni imoviti hiši, v popolni neodvisnosti in vzgojena je bila v samostanu, kakor gosposka dekleta. Njej je bilo neumljivo, da more služabnik sovražiti svojega gospodarja samo zato, ker je služabnik, oni drugi pa gospoda r. To popolnoma različno čuvstvovanje je vzbudilo v Klarici nekako hladnost do Hrasta, kajti videla je v teh Hrastovih lastnostih samo dokaz, da je njen mož še vedno kmetski človek, da je njegova civiliziranost samo zunanja, njegove čuvstvovanje in mišljenje pa še vedno brutalno, kar ji je bilo skrajno nesimpatično. Z nobeno besedo ni izdala svojih misli. Bila je Hrastu vzorna žena, vedno ljubezniva, vedno pozorna, vedno skrbna. Niti najmanjša stvariea ni izdala, da je Klarica vse svoje življenje postavila na lažnivo podlago. Ce je vročekrvni Hrast včasih tudi zapazil, da je Klarica hladna napram njemu, nikdar ni imel niti najmanjšega vzroka postati ljubosumen. To čuvstvo mu je ostalo |>opolnoma tuje. Včasih se je Hrastu pač dozdevalo, da Klarieo nekaj loči od njega, a sodil je, da je to le njegova nezadostna izobrazba. »Prefina je, pre-nežna in preveč omikan«*,<> je zavzdihnil sani pri sebi v takih trenutkih in se tolažil, da se ga Klarica sčasoma že privadi. Gozdni paznik Juri je opazil vse to, kar je opazoval Hrast, a imel je boljše oči in treznejšo sodbo. Od poroke je prišel Juri samo dvakrat na grad. Vselej je ostal samo prav malo časa, nič več kot je bilo neizogibno potrebno. Tudi govoril je vselej le to, kar je bilo neizogibno potrebno. Nikdar ni ničesar opomnil, nikdar ničesar rekel. Samo gledal je kakor jastreb okrog sobe, Klarica se ga kar ni mogla navaditi. Nekako strah jo je bilo, če je uzrla pred seboj njegov trdi obraz iu čutila na sebi njegove ostre poglede: vselej se ji je zdelo, da tli v teh pogledih nasprotje in grožnja. Skrbelo jo je, da tajnost, ki jo je znala prikriti in utajiti svoji sestri in ki jo je zna bi prikrivati možu, niti na dnu njenega srca ni varno skrita pred Jurjevimi pogledi. Pa, kakor je bila Klarica tudi razočarana od frivolne lnhkoživosli, ki je vladala v krogih, v kateri h je zdaj morala občevati, kakor jo je bolelo, da jo marki ne vidi, da je njen mož tako preprost in v svojem srcu sirov, da se ga ne more privaditi ter da ji je Juri sovražen — na vse to je pozabila, kadar je mah Charles ovil svoji tolsti ročici okrog njenega vratu. Ljubezen malega Charlesa ji je pridobila tudi ljubezen njegove matere. Markiza. Helenn je kmalu prišla do spoznanja, da je gozdarjeva žena pač rodom iz preproste kmetske hiše, a da je izobražena in vzgojena bolje, kakor marsikaka aristokfntkn. Ze da 1 je Klariea znala bolje francoski, kakor kranjske aristokratke, je naredilo dober vttsk, in ko sta stara gospo* in markiza Helena videli, kako se je mali Charles zaljubil v Klarieo, sta ji postali pravi prijateljici. Markiza Helena je kar cele popoldneve presedela pri Klarici. »Čudno, da se tako razumeva,« je nekega dne menila nuvrkiza Helena. »Pravzaprav sva )>opolnoina različnega značaja. Jaz sem vesela in lahkomiselna, vi ste pa resni tudi takrat, kadar ste veseli. To je sicer navidezno nemogoče, v resnici pa je tako. Jaz sem najbolj srečna, kadar na nič ne mislim, vi, Klarica. pa imato vedno težke misli.« »Jaz — markiza! Motite se!« »O ne! Nič se ne motim. Poznam vas zdaj in prepričana sem, da mnogo mislite in o resniii rečeh. Vprašala sem se že dostikrat, kaj bi moglo to biti, a ne najdem odgovora. Morda sem preveč j>ovršna in premalo bistroumna. A to je gotovo . ..« Markiza se je nagnila h Klarici in ji zašepetala na uho: »Nekaj nosite v srcu, česar nočete nikomur razodeti.« Klarica je zardela do las, a na srečo ni markiza Helena svojim lastnim besedam pripisovala nobenega pomena, jih izgovorila le, ker so ji slučajno prišle na jezik in vsled tega tudi ni zapazila, kak učinek so napravile te besede. _ (Darje prihodnji*.) jh&j - 12 3HK stvu za javna dela. Novo ministrstvo se bo imenovalo >-ministrstvo z.<* jav na dela« ter razpade v tri oddelke. Prva sekcija bo obsegala vse stavbne zadeve, razun gradnje pristanišč in vodotokov, kateri posli ostanejo pri trgovinskem ministrstvu. Druga sekcija 1k> r.b-segala rudarstvo, kakor je sedaj pri poljvMlelskem ministrstvu. Tretja sekcija bo posvečena pospeševanju obrti, nadalje dobi urad za patente ter obrtno šolstvo. Nemško stranke delajo po svojem odseku devetorice nekoliko ovir zadnji točki, da bi se namreč obrtno šolstvo vzelo uaučnemu ministrstvu. Preden se novo ministrstvo popolnoma osnuje, bo treba še več sej ministrskega sveta. Državnemu zboru se da kmalu prilika, da zavzame svoje stališče prot ustanovitvi novega ministrstva, ki se aktivira že v začetku meseca aprila. Zvišanje častniških plač. B u d i m pest :t . 10. februarja. Zaradi zvišanja plač častnikom se konflikt med obema delegacijama čimdalje bolj poostruje. Predsednik ogrske delegacije B a r a b a s grozi z demisijo, ako bi prišla vlada pred delegacijo z načrtom za zvišanje plač. Včeraj je bila v tej stvar: konferenca med ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem in ministrom Kossuthom. Konferenci je prisostvoval tudi predsednik Barabam. Proti draginji stanovanj. Budimpešta, 10. februarja. Osrednje vodstvo socialno - demokratične stranke je sklenilo, da odločno nastopi proti oderuŠtvu pri stanarinah. Delavci so sklenili na velikem shodu, ako se ničesar ne ukrene, da bi se stanarina znižala, ne bodo L maja plačali stanarine, temuč se presele na ulice, in sicer se naselijo po najodličnejših ulicah notranjega mesta. Bakanska politika. Rim, 10. februarja. Vsled avstrijsko-ruske ljubosumnosti pro-vzročene komplikacije v balkanskem vprašanju so zbudile v Rimu veliko vznemirjenje. Rusijo dolže, da se hoče polastiti Carigrada, dočim sumničijo na Ruskem Avstrijo, da si hoče s pomočjo novo projektovane železnice" skozi Sandžak osvojiti Solun. Bati se je v najkrajšem času vojske med Rusijo in Turčijo. Turčija ima že v Macedoniji 100.000 (?) najboljših vojakov. Rusija očita Turčiji, da vsled nemškega vpliva daje povsod prednost Avstriji. Apanaža srbskega prestolonaslednika. B e 1 g r a d , 10. februarja. Mla-doradikalci so se v skupščini pritožili, zakaj se ni prečitalo pismo prestolonaslednika, s katerim odklanja apanažo, niti drugo pismo, s katerim je preklical prvo. Predsednik J o v a-novic je odgovarjal, da je res dobil od prestolonaslednika pismo s prošnjo, naj ga sporoči skupščini. Raznesla se je vest, da je prestolonaslednik svoje pismo preklical, kar pa ni res. Predsednik je takoj sporočil prestolonasledniku, ko je prejel njegovo prvo pismo, da predsedstvo ne more vsebine njegovega pisma sporočiti skupščini. Obenem je opozoril prestolonaslednika na pot, po katerem more oddati svojo izjavo zaradi odklonitve apanaže. Nato je prestolonaslednik prosil predsedniki, naj skupščini ničesar ne omeni o njegovem pismu. — Ministrski predsednik dr. P a š i č je nato tudi potrdil, da se je prestolonaslednik res odpovedal svoji apanaži za tekoče leto. kakor je bil to storil že lani. Zopet bombe na Ruskem. Petrograd. 10. februarja. V politehničnem zavodu je našla policija pri hišni preiskavi v kleti devet bomb in štiri artilerijske krogle. Pariz, 10. februarja. Iz Pe-trograda se poroča, da je carica našla na postelji mladega prestolonaslednika pismeno smrtno obsodbo. V pismu se je grozilo tudi carju s smrtjo. Obenem so našli na raznih krajih palače 17 bomb, ki so bile med seboj zvezane z električnimi žicami. Vkljub policijskemu prikrivanju govori o aferi celo mesto. Dogodki na Portugalskem. Madrid, 10. februarja. V Lizboni je včeraj defiliralo mimo trupel kralja in prestolonaslednika v cerkvi sv. Vincenca nad 10.000 oseb, preden se je izvršil pogreb. Kralj M a n u e 1 je nakazal 200.000 frankov za dosmrtno preskrbo rodbinam treh pri atentatu pone-dolžnem ustreljenih meščanov. Politiki svetujejo kralju Manu-elu popolno politično pomiloščenje, ako hoče razorožiti deželo ter si pridobiti srca prebivalstva. »SlovInsM Menm.M Pod tem naslovom pišejo »Narodni Listy«: »Letošnje leto se pripravlja narod sloveuski na velik svoj narodni jubilej, ki bo sodeč po pripravah pravi narod n praznik najmanjšega, izmed narodov slovanskih v državi, najmanjšega in najslabšega na gospodarskem in kulturnem polju, ki vsled tega tudi najtežje in najbolestneje prenaša centralistični pritisk nemški. Leta 1908. poteče 400 let, odkar se je na Rašici na Dolenjskem rodil Primož Trubar, prvi pisatelj slovenski, propovedatelj iu reformator, buditelj narodne zavednosti in pripadnosti k samonikli veji slovanski. Primož Trubar se je že kot kaplan in župnik po raznih krajih Štajerske in Kranjske jel nagibat' k protestantizmu, ko pa je postai kanonik in prvi slovenski propovednik v Ljubljani, je jel javno oznanjevati prote-stantizem. (Umrl je v pregnanstvu na Nemškem v Derendingi 1. 1586.). Primož Trubar je bil glavni utemeljitelj slovenske literature, jezika, vse kulture, prvi zavedni oznanjeva-lec tega, kar znači Slovenec, a obenem Slovan, pripadnik velike celokupne rodov ine slovanske. Bil je pravi učitelj Slovencev, sestavil je prvi slovenski abecednik, uredil je slovenski pravopis, dal mu zakone, prvi je pisal slovenske knjige, v njegovem času pod njegovim neposrednim vplivom po njegovem duhu in trudu je bila v Ljubljani ustanovljena prva slovenska tiskarna. Slovencem je Trubar preskrbe! vse naboženske knjige - cerkveni obrednik, psalter, nove katekizme, duhovne pesmi, vse sveti pismo novega zakona (1582.) in prvi slovenski koledar. Poznejši slovenski pisatelji so Trubarja dolga leta samo dopolnjevali in izpopolnjevali, gradeč dalje na temeljih, ki jih je on podat. Tako Sebastijan K r e 1, sprva sotrudnik a kasneje naslednik Trubarjev na propovedniški stolicu v Ljubljani, Juri Dalmatin, Adam Bohorič, Juriši č i. dr. Prve slovenske kujige je izdal Primož Trubar anonimno, tiskane so bile z nemškimi črkami v Tubingi, kamor se je zatekel slovenski rodoljub leta 1548., ko je moral bezati s Kranjskega, Z izdanjem teh knjig je bilo toliko dela in toliko skoro nepremostljivih težkoč, da se je naravnost treba čuditi, kako je vse to delo in vse te težkoče zmogel en sam posameznik. Pomočnika pri tem delu sta bila Trubarju kancelar virtember-škega vojvode Kranjec Mihael T i f-fernus in vseučiliški profesor v Tubingi Matija G r b e c iz Istre, znameniti prijatelj Luthrov in učenec Melanchtonov. V Ljubljani se je pretekli mesec osnoval slavnostni odbor, ki bo priredil v velikem slogu slavnost štiristoletuice rojstva prvega slovenskega buditelja in rodoljuba. Predsednik tega slavnostnega odbora je dr. Ivan T a v čar. predsednik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«, podpredsednika pa sta dr. Fran 11 e š i č , predsednik »Slovenske Matice« in profesor Rajko Peru še k, predsednik »Pisateljskega podpornega društva«. Za častnega predsednika je bi" izvoljen poslanec Ivan K r i b a r , znani in pri nas popularni župan ljubljanski, za častno predsednico pa gosp;i Kranja dr. Tavčarjev a. Odbor »Društva slovanskih žur-nalistov« je prejel povabilo mesta Ljubljane, da bi priredil v dneh Trubarjeve sla v nos č i svoj letošnji kongres v glavnem mestu slovenskem. Zato se je opustil prvotni namen prirediti le lošoj i kongres v Pragi.« B v oštnrljl! Deželni predsednik Božidar Sehvvarz je odredil, da ima biti drugo volišče v Ljubljani za dcželno-zborske volitve v hotelu »Union«, torej v krčmi! To je škandal, ki nima primere! Gosp. župan in poslanec Ivan Hribar je interveniral pri deželnem predsedniku, da bi umaknil svojo naredbo, a le-ta je ostal trdovraten. G. poslanec Hribar se je nato proti temu naravnost nečuvenomu ukrepu deželnega predsednika brzojavno pritožil na ministrskega predsednika, danes zvečer pa bo o tem famoznem činu gospoda Schwarza primerno spregovoril tudi mestni občinski svet! Gospod Sehwarz naj nikar ne misli, da ima opraviti z ljudmi, s katerimi se bo lahko igral, kakor se mu bo zljubilo! Ako hoče imeti vihar, naj ga ima, a jamčimo mu za to, da bo s tem viharjem sfrčal iz dežele kakor bilka tudi velemožni gospod Božidar Schwarz sam! Svaka sila do vremena! Sedaj je mera nasilstev in krivic, ki jih je zagrešil, polna in prične se proti njemu neizprosen boj, ki ga je izzval, borba, katere posledice Ini nosil sam! Dnevne vesti V Ljubljani, 11. februarja. — Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je imelo že dne 22. januarja t. 1. zborovanje, na katerem sta se gospoda dr. Ivan Tavčar in dr. Karel T r i 1 1 e r enodušno proglasila deželnozbors kima kandidatoma za Ljubljano. Odbor zaupnih mož krakovsko-trnovske organizacije za volilno dobo, ki šteje 30 mož, je imel včeraj poinošteviliio obiskan volilni sestanek, na katerem se je prerešetal imenik vo-lilcev in se je med zaupnike razdelilo podrobno agitacijsko delo. V temeljitih in stvarnih govorih se je razpravljalo o politični konstelaciji in se je proglasila za ves okoliš parola nastopati odločno za oba kandidata ter s tem zasvedočiti narodno disciplino. — Politično in prosvetno društvo za. Krakovo in Trnovo v Ljubljani priredi za svoj okoliš volilni shod, ki se bode vršil w nedeljo, dne 16. februarja točno ob 4. uri popoldne v gostilniški dvorani gosp. Antona Steinerja na Opekarski cesti št. 25. Oba deželnozborska kandidata za Ljubljano, gospod dr. Ivan Tavčar in gospod dr. Ka^el T r i 1-1 e r, se udeležita tega shoda in se bodeta kot kandidata volileem predstavila. Somišljenikom so se razposlala vabila na ta shod. — Glavni sestanek. Prebivalci okraja Sv. Jakoba združeni z okrajema Trnovo in Krakovo prirede v četrtek, dne 13. t. m. ob polu 8. zvečer v steklenem salonu pri Češno-varju na Dolenjski cesti glavni sestanek v obrambo svojih gospodarskih koristi. Na sestanek so vabljeni gg. državni poslanec* in župan Ivan Hribar ter vsi občinski svetniki. naj pusti v nemar osebne mržnje in politično strast ter naj se shoda udeleži. Gre se za gospodarski obstanek omenjenih okrajev. — Okrajni glavar Detela v Radovljici je že pričel svoje politične konference. V nedeljo ga je počastil osebno tržiški župan Mali v, vulgo Boncelj, s katerim sta potem zbrala nekaj nemških bratcev, da so se na medvedovo kožo primerno gostili. Naj bi se že vendar odprle oči nekaterim neodločnim Slovencem, ki imajo le iskrico narodnega prepričanja v sebi, da odločno zavrnejo to nenaravno, nemškutarsko družbo in oddajo svoje poštene slovenske glasove poštenemu slovenskemu kandidatu dr. Vil f a n u! — Večni deželnozborski kandidat Janez Lavrenčič iz Vrhpolja na Vipavskem se ta den ponuja po idrijskem sodneni okraju, da bi njega volili deželnim poslancem. Usi-ljuje se tako knieto; \ kakor cigan vsiljuje kmetu svoje ;i mršavega konja. Obljubuje vse kmetom, kriči na vse grlo, toda kmetje se kaj malo zmenijo za vse njegovo kričanje, ker dobro vedo, da je le malo verjeti Janezovim obljubam. V idrijskem okraju bo dobil le malo glasov, in če bi ga idrijski volilci tako poznali kakor Vipavci, bi se še tista peščica, ki bo zanj glasovala, obrnila od tega Ab-solona s prepričanjem, da je od klerikalne stranke le grdo izzivanje, ko so tega čestilca 4. božje zapovedi postavili kandidatom. Pričakovati je, da se vkljub vsem pritiskom dvigne proti tej kandidaturi vse, kar v vipavskem in idrijskem sodnem okraju še in že čuti samostojno. Častna dolžnost vseh zavednih volilcev je, da primerno odgovore klerikalni stranki in njenemu žalostnemu kandidatu. — Srbski list o razmerah na Kranjskem. Belgradski »Slovenski Jug« je priobčil v svoji zadnji številki člančič o političnih razmerah na Kranjskem s posebnim ozirom na deželnozborske volitve. V člančiču pravi pisec med drugim: »Na Kranjskem, kjer je samo 4% nemškutarjev (Nemcev in ponemčenih Slovencev), volijo Nemci enajst (torej tretjino) poslancev v deželni zbor v Ljubljani. Baš se vrše priprave za nove volitve za deželni zbor na Kranjskem, ki bodo koncem meseca februarja. Ta novi deželni zbor ima sestaviti nov volilni red, ker je sedanji že zastarel. Po tem volijo veleposestniki, katerih število ne dosega niti stotine (in to so po večini Nemci) deset poslancev, a vse drugo prebivalstvo (okoli 500.000 duš) voli samo 25 poslancev. Kandidati so že povsod postavljeni. Med temi kandidati so klerikalni, napredni in c. kr. vladni. Kakor je bilo pričakovati, se je združilo vse proti elementom napredka in pro-svete, ker je to v interesu internacionalnega rimskega imperializma in dunajske germanizatorske politike. Ako se izvede volilna preosnova, bodo imele od tega največ koristi kme- čke občine, kar bi bilo prav, ako bi bil sloveski narod politično zrel in ako bi ga ne terorizovala fanatična duhovščina v spovednici.« — Tako dela »naroden« duhovnik! Na deželni meščanski šoli v Ce-ljuy tako se nam poroča, poučuje ko-operator in nemški pridigar, Slovenec dr. Matija S 1 a v i č. Ta »naroden« duhoven je pedagog posebne vrste. Slovenskemu dečku, ki le malo še ume nemščine ter temu gospodu na nemško vprašanje ne more točno odgovoriti, zabrusi v obraz klasičen stavek: »Du windischer Trottel, weun du nicht deutsch kannst, vvaruni gehst d u dann in eine deutsehe Sehule?!« Mesto, da bi mu pomagat v materinem jeziku, pa ga pita s tako psovko. — Ali je mar dr. Slavi č že pozabil slovenščino, odkar je »nemški« pridigar v Celju in katehet na tamošnji deželni, Slovencem namenjeni meščanski šoli, kjer se s slovenščino sploh prav po mačehovsko ravna*? — Dr. Breschar in —- celjski »studentenheim«. !lise se nam iz Celja: Vladni upravitelj celjskega okr. zastopa, dr. Breschar, naklonil je, kakor ste to že poročali v svoji 33. številki z dne 8. februarja t. L, nemškemu »studentenheimuv Celju izdatno podporo, f-- V celjskem »studen-tenheimu« ni nobenega slovenskega dijaka, ampak 1? nekaj nemcurjev; sicer se pa tu nabirajo študenti iz samih dežel izvan Štajerskega! Ta »studentenheim« je pravi refugij drugod propalih dijakov. Zdaj pa vprašamo: Kako pride slovenski okraj Celje do tega. da se z njegovimi novci odpira ta janičarsK* zavod?! To je že višek razsipnosti ter skrajno izzivanje slovenskega našega življa! — Srednješolske vesti. Z začetkom 2. semestra 1907/08 so dodeljeni v službovanje na nemško gimnazijo v Ljubljani s I. drž. gimnazije profesorja Aleksander P u c s k o in šolski svetnik Alfonz P a u 1 i n ter pravi učitelj istotam dr. Rudolf R o -t h a u g. Profesorji iste gimnazije dr. Franc R i e d 1 , dr. Josip T o -m i n š e k in dr. Alfonz L e v i č n i k bodo poučevali v 2. semestru 1907/08 na obeh imenovanih gimnazijah. Za suplenta na nemško gimnazijo sta imenovana prof. kandidata Nemca Ivan H i 1 1 e in dr. Josip B i -schof, zadnji kot namestnik obolelega šolskega svetnika Slovenca Pavlina. — Imenovanja. Predsr-dnik okrožnega sodišča v Rovinju Fran D u k i č je imenovan za podpredsednika deželnega sodišča v Trstu. — Župan Hribar se je mudil te dni v Sarajevu. »Slovensko omizje« ga je pri prihodu in odhodu prisrčno pozdravilo na kolodvoru ter priredilo njemu v čast dobro obiskan družinski večer. Iz gledališke pisarne. Nocoj (nepar) se uprizori prvič tridejanj-ska drama „Zlato runo" spisal-Stanislav Przyby sz ewski z gospo Borštnikovo in gg.: Dra-gutinovićem, Danilom, Nuči-čem, Toplakom in Povhetom. Slovensko obrtniško društvo V Ljubljani opozarja svoje Člane, da pravni svet uraduje vsako sredo zvečer od 6. do 7. zvečer v „Narodnom domu", pritličje na levo v prostorih trgovskega društva „Merkur". Iz obrtniških krogov. Kakor je Čitati v poročilu ^Slovenskega Naroda" je „Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani" ustrezajoč mnogo -stranski želji ustanovilo za svoje člane pravni svet. V resnici je ta društvena naprava za obrtnike izredne praktične važnosti, zlasti radi tega, ker društveni člani dobivajo brezplačno vsakovrstna pojasnila in navodila Že takoj prvi dan te ustanove se je precejšno število Članov v raznih zadevah oglasilo v društveni pisarni trgovskega društva „Merkur", in se jim je dalo pravni pouk iu svet v zadevah, ki so za obrtnike velike važnosti. „Slovenskemu obrtniškemu društvu" se je posrečilo pridobiti za vsako stroko po enega gospoda, ki so z požrtvovalnostjo pokazali svojo naklonjenost obrtnemu stanu. Vsled tega ni dvomiti, da se ne bi obrtniki posluževali te ugodnosti v polni meri in „Slovensko obrtniško društvo" si bode s to napravo pridobilo izredno veliko Število članov. Ker se pa delokrog društva razteza na eelo kr o novino Kranjsko in ima pravico ustanavljati povsod na Kranjskem svoje podružnice se tem potom pozivlje zavedne obrtnike, zlasti v krajih, koder je precejšno število obrtnikov, da si ustanove podružnico „Slovenskoga obrtniškega društva", katerega namen je, skrbeti za povzdigo strokovne in splošne izobrazbe obrtnega stanu ter zastopati in pospeševati koristi in splošne interese. Društvo hoče združiti obrtnike in priboriti jim vpliv in veljavo v javnem življenju. Vsled tega poživlja vse one obrtnike, ki bi radi pristopili k društvu, da potom dopisnico naznanijo svoj pristop. Zunanji obrtniki pa, ki žehjjo, da društvo ustanovi podružnico, naj se obrnejo na društvenega tajnika gosp. Engelbsrta Franohettija. Sodoijske ulice št. 2. faksimile celotnega Prešerno* voga rokopisa* Omenili smo u (prim. tudi današnji inserat!) da na. merava Blasnikova tiskarna potom subskriboije izdati natančen posnetek Prešernovega lastnoročnega .'rokopisa njegovih „Poezij" kakor ga je leta 1846. priredil pesnik za izdajo in predložil ceDzuri. Ta rokopis se je našel pred 8 leti v Blasnikovi ti skarni; izvrstno je ohranjen, s Prešernovimi lastnimi korekturami in celo z opazkami stavca, ki je stavil knjige. Na prvi strani so uradni pripi ski v cenzuri, lastnoročni podpis zlo glasnega tedanjega cenzorja Pav ška („Pauschek"). Ves ta roko p is, obsegajoč 168 strani lastnoročne Prešernove pisave, se izda do Velike noči t. 1. v do piČioe natančnem posnetku izvirnika, vsemi prepiski, celo s Prešernovim pečatom, tako da bo že izurjenemu očesu jedva mogoče izpoznati, da nima pred seboj originala. To bo p u blikaoija, kakor je slovensko in jugoslovansko knjištvo še ni imelo, prava specialiteta, važna za ljubitelja in raziskovalca Prešerna, najprikladnejša za darila — Cene izvoda (s platnicami iz svinjskega usnja in s priloženim informativnim uvodom, ki ga spiše dr. Jos. Tomin šek) bo 20 K. — Ker je od uspeha subskriboije odvisno vse podjetje, naj se izvolijo naročniki oglasiti do 20. februarja t 1 z dopisnico pri Blasnikovi tiskarni (Ljubljana, Breg), ki pošlje na željo tudi prospekt in vzorec posnetka na vpogled. Dragotin Kette v češkem prevoda. Jaromir Boreoky je priobči v zadnji številki „Slovanskega Pre-hleda" životopis pesnika Dragotina Ketteja s prevodi nekaterih njegovih pesmi. Zlasti izborno so mu uspeli prevodi pesmi „Francetu Prešernu", „Natakarica" in „Na očetovem grobu". Odbor za »Trubarjevo proslavo" ima v petek dne 14. t. m. ob 6. zvečer sejo v posvetovalnici na magistratu. Prosimo gospode odbornike in cenjene dame odbornice, da se te seje zanesljivo udeleže. Akademija. V nedeljo 16. t. m. ob 8. zvečer je v „Mestnem domu" tretje vseučilišČno predavanje v tem tečaju. Predava profesor na zagrebškem vseučilišču g. dr. Gjuro Šur-min o predmetu „Slovenci i Hrvati u prvoj polovini XIX. vijeka". Vstopnina 20 v za osebo, dijaki in delavci prosti. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Odbor mednarodnega kongresa proti tuberkulozi v Washingtonu imenoval je odbornike-zdravnike deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem deželne vlade svetnika dr. Fr. Zupanca in mestnega zdravnika dr. Demetra viteza Bleiweis-Trsteni-škega za Člane narodnega odseka za Avstrijo. Ali je davica ozdravljiva ? Od zdravniške strani smo prejeli naslednji dopis: Zelo je obžalovati, da občinstvo tako malo ve o napredkih in pridobitvak medicinske vede. Pred kratkim pripelje k meni kmetic svoje sedemletno dekletce, kateremu so po hudi davici otrpneli razni udi, med temi tudi nebo, tako da sedaj prav nerazumljivo govori in težko požira. Ko pojasnim možu, da se te vrste ctrpnenja kmalu in popolnoma izgube, popraša me začudeno: nKaj imate sploh kako zdravilo proti davici? 0 Božiču so mi za njo oboleli vsi otrooi in trije mlajši ž njimi petletni dečko, bili so tekom dveh dui mrtvi." Kako je bil mož začuden, ko mu povem, da imamo v cepivu proti davici izvrstno sredstvo in da je pomoč gotova, če se to cepivo rabi že prvi dan, da pa je tudi še drugi in tretji dan obilo upanja na popolno ozdravljenje. Dejal je, da mora to takoj povedati vsem sosedom in naprositi tudi župnika, da o tem oznani v cerkvi. Kmetic stanuje v neposredni bližini Ljubljane. Če bi bil takoj poklical zdravnika, bi mu danes živeli še vsi otroci, tako tudi petletni sinko, za katerem posebno žaluie. — Ta slučaj naj bi bil vsem v vspodbudo. Poklicani Činitelji naj podučujejo občinstvo o pridobitvah zdravstvene vede, tako tudi o ozdravi j i vos ti da-vice ali vratnice, ki je izgubila vso svojo grozo, od kar uporabljamo oe pivo. Bedne skušnje moškega ia ženskega pevskega zbora „Glas-beno Matice" so se zopet pričele in sicer so skušnje moškega zbora ob ponedeljkih in sredah od 3. do 9. zvečer, skušnje ženskega zbora pa ob sredah in sobotah od pol 6. do pol «• Pevci in pevke, ki bi radi na novo pristopih: k zboru, se pri tej priliki vljudno vabijo. Pevski zbor „G1*8-bene Matice" se pripravlja za izlet v Zagreb, kateri pa je odvisen od Števila na novo pristopivših Članov in od rednega obiska skušenj. Kmečki ples „Političnoga gospodarskega in izobraževalnega dru- Stva sa vodmatski okraj" je sijajno napel. Vsi prostori Pavskove gostilne so bili prepapolnjeni in mnogo občinstva se je moralo vrniti, ker ni našlo prostora. Gotovo je privabila toliko posetnikov okolnost, ker so vse veselioe tega društva pravi družbin-ski večeri, na katerih vlada pravo prijateljstvo iu pristni demokratski duh. Mojstrsko aranžirana svatba bi imponovala marsikateremu gledališkemu režiserju! Seveda uprizoriti se pa kaj takega da le pri tako požrto-valnih Članih, posebno pa še pri takem požrtovalnem narodnem ženstvu. Preteklo soboto smo se lahko prepričali, kako izredne simpatije uživa društvo in to naj bo v vzpodbudo agilnemu odboru za nadaljnjo delovanje. Novo drultvo. Ustanovila se je v Ljubljani „Sekcija Ljubljana zveze avstrijskih sodnikov". Ljubljansko učiteljsko dru* ŽtvO je darovalo namesto venca na grob ravnatelju Franu Raktelju 20 K za učiteljski konvikt. 3. in 4. števika »Svobode11 iziiete skupno radi raznih neprilik šele 18. t. m. Godbe n 3 društvo za Ljubljano in Okraj je izvolilo na včerajšnjem rednem občnem zboru naslednji novi odbor: Jakob Gorjano, predsednik; Sigmund "VVohlfahrt, podpredsednik; Josip Stark, Anton Svoboda, Adolf Krušič, Kari Bitsch, Vaclav Tulah, Josip Kašparek, Anton Klier odborniki; Josip Mechiira in Miroslav Zel in k a, namestniki; Anton .; akhl, Franjo Vesely in Karel K u Čer a v kontrolno komisijo. Prostovoljno gasilno društvo v Kamnika. Na občnem zboru, katerega sta se udeležila tudi g. župan in g prvi svetovaleo, so bih izvoljeni v odbor gg.: J o s i p F a j d i g a, načelnik; Ivan Jašovc, namestnik; Ivan K ar o 1 ni k, tajnik; Fran Že-rovnik, blagajnik; Ivan Bahel, vodja plezalcev; Egidij Lampi Č, vodja brizgalniČarjev; Mat. Iskra, vodja; Lenarčič, Strle, Cimbar, odborniki. C. kr. avstrijski „Feniks" je društvu za izborno delovanje pri dveh požarih Podgoro daroval 50 K, za kar mu je bila izrečena zahvala. Dobra prijateljica je 281etna Marija Kosirnik iz Šmarce pri Kamniku. Neki znanki je prodala v Gorici za 100 K raznega blaga, potem jo pa ubrala domov. Ko se je vrnila v Gorico, so jo prijeli. Tečaj za molžo na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se vrši ravnokar z učenci praktičen tečaj za molžo. Učence navaja v molži Cer kovni k iz Trstenika, rodom Bo-kinjec. Postojnski vodovod je zopet otvorjen z dovoljenjem deželne vlade. Ker so sedsj vse nedostatki odstra njeni, je upati, da Postojne ne obišče več legar. Roko si fe zlomila I41etna Franca Skok iz Šmarij pri H Bistrici. Morala je v bolnišnico. Državna subvencija. Komisija -■za pogozdovanja Krasa je za leto 1908 dobila 30.000 K državne podpore. Častno občanstvo je podelil obČ. zastop v Sežani gosp. dr. G n-stavu Gregorinu, odvetniku v Trstu. Lepo brastovo deblo so pripeljan pretekli teden s Šestimi pari volov na Prestranek. Hrast je 10 metrov dolg ter ima okroglo stesan 1 meter premera, Neobtesan je imel Še pri 7 m višine 1 m 80 cm premera. Hrast je posekan na cesarskem prostoru tik orehovške ceste ter namenjen v Aleksandrijo. Umrl je doe 7. februarja gospod Blaž Čebul, umirovljen učitelj, na Bregu pri Polzeli v Savinski do-Hni, po daljši bolezni v 82. letu svoje starosti. Rajnik je bil stari oče gospe soprogi gosp. ravnatelja „Zadružne zveze" v Celju, F r. J o š t a To je v teku par tednov že tretji slučaj smrti v obitelji gosp. ravnatelja Fr. Jošta. Odkrito naše sožaljelj Izginil je iz Maribora trgovec Krape k, bivši fotograf. Zapustil je v Mariboru same upnike ter seveda tudi dolg. Zastrupila se je v Mariboru 191etna Ivana Stanek, hči sprevodnika. Pila je razstop no uži-galičnih kapic. Vzrok samomora je, ker je dekle zapustil liubimeo in ker je pričakovala nasledkov svoje ljubezni. Obesila se je v Beljaku kuharica Ana Temesl. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Zmešalo se ji je. Živela je ločena od moža, kar H je do skrajnosti zagrenilo življenje. tonski zbor pevskega In glasbenega društva v Gorici priredi v soboto, dne 15. februarja v dvorani »Trgovskega doma" pevski večer s plesom. Obsefen jetničar. Dne 13. septembra 1907 dostal je Franoe Blaznik s Kranjskega večletno kazen v &Tadisoan&ki kaznilnici. Ko je žel na postajo v Ziagraj, da so odpelje do- mov, vrgel je nekaj tobaka Čez zid na jetoišnično dvorišče, pri čemer ga je zapazi jetnišničar Antonio M ar te -lessa iz Pradiziolo pri Červinjana ter ga hotel zopet odpeljati v zapor. Blaznik je zbežal, paznik pa za njim; ko ga je do tekel, ga je udaril s sabljo po levem kolenu in ga močno ranil, tako, da Blaznik ni bil poldrugi mesec za nobeno delo sposoben. Na okrožnem sodišču goriškem je bila v soboto razprava proti vročekrvnemu jetničar ju, obtoženemu radi težkega telesnega poškodovanja. Obsojen je na mesec dni zapora in na poravnavo sodnih troŠkov; Blaznik naj si išče pa odškodnino civilnim potom; ker je pa obsojeni brez vsakega premoženja, nima se ničesar nadejati. Trgovsko Izobraževalno društvo V Trstn sklicuje za sredo, dne 12. t. m. ob 9. zvečer v svoje društvene prostore (ulica S. Francesoo št. 2) shod članov in interesentov. Na shodu bo poročal dr. Rybaf o vprašanju „Kaj je storiti proti žuga-nju bojkota naših jestvinčarjev?" Shod bo velikega pomena, saj se gre za zadevo, velevažno za našo narodno stvar. Podjetni tatovL V Fari v Far-lauiji men d d pač vse krade, staro in mlado. V enem letu je bilo tam pokradenih nič manj nego 800 kokoši. Najimenitnejše pa je, da ne morejo dobiti nobenega tatu, ker je najbrž toliko tatov, da sploh ni ljudi, ki bi jih mogli iskati. Samomor duhovnika, V vlaku med Bologno in Ferraro se je ustrelil 42letni Henrik W e b e r, duhovnik pri Sv. Martinu pri Celovcu. Možu se je zmešalo. Našli so pri njem 6C00 lir. Na potovanju ponesrečil. Ko je prišel včeraj Lloydov parnik nDa-nubio" v Trst, so zapazili, da manjka na njem enega potnika in sioer 72-letnega trgovca Josipa Kurzoka iz Zadra. Moža se je lotila morska bolezen in ko se je ponoči najbrž preveč sklonil čez krov, je padel v morje. Njegov sin je vseučilišSnik. Slovenci v Ameriki. — Umrl je v Melrosu 64letni Jo s. Kraker doma iz Semiča. V Ameriko je prišel leta 1862. kot revež, a umrl je kot bogataš. — Ustrelil seje v Eve-lethu slaboumni P. Fink. — V rudniku se je ubil v Bridgepsku Josip Mirti Č, doma iz Jame pri Dvoru na Dolenjskem. — V Eveletu je ubilo v rudniku 191etnega J o s. M ožino, doma iz Police pri Višnji gori, v Herminiju pa M a t. F1 o r j a n-čiča, doma iz Loč pri Poljčanah na Štajerskem. Izgubila je g. M. Ž. šolsko iz-pustnico. Najditelj naj jo blagovoli poslati v Sp. Šiško št. 173. Slovanska Čitalnica« v Mariboru opozarja še enkrat na umetniški koncert, ki se priredi v soboto, dne 15. svečana ob1/^. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Mariborsko občinstvo se zelo zanima za koncert, kakor se vidi iz pol, ki leže pri g. urarju Fr. Burešu in v drilovi tiskarni. Prva mesta so že davno razprodana. Umetnika Jan Buchtele in Julij Bochniček-Laubner sta nastopila turne po Ceške7ii in iz vseh strani dohajajo zelo laskava poročila o njunih koncertih. — Jan B u c h t e-le, virtuoz na goslih, je rojen v Pisku na Češkem leta 1874. Deček siromašnih staršev, je pokazal izredno godbeno nadarjenost in se je izobrazil v praškem konservatoriju, v Liit-tichu in Parizu. Število koncertov tega umetnika je že nebrojno, a vendar še Slovencem ni posebno znan, ker je nastopal umetnik dosihdot) le po Francoskem, Nemškem, Iioland-skeni, Laškem, v Belgiji in na Angleškem. V Mariboru stopi umetnik prvič na slovenska tla. Odbor »Slovanske Čitalnice« v Mariboru je prepričan, da bode Slovence ravno tako očaral s svojo briljantno tehniko, čisto intonacijo, okusnim prednaša-njem in posebno s svojim klasičnim mirom, kakor izobraženo umetniško občinstvo svetovnih mest. V umetnikovem programu se blišče imena Bach, Mozart, Beethoven, Wieniaw-ski, Paganini, Smetana, Dvorak, Oaj-kovskij, Bazzini, Simonetti, Slad-kovskij itd. Prijazni vinski bratci. Rudolf Cerovšek in Karel Blatuik iz Ježe-tincev na Štajerskem sta pila skupaj, se ljubezensko objemala in poljubo-vala. Ko je ljubezen prikipela do vrha, sta se stepla tako, da bo Cerovšek sedel 13 mesecev v ta namen. — Tudi Ivan Krebs in Ivan Pahernik iz Jedlonka na Štajerskem sta skupaj popivala. Ko sta bila pijana, sta se začela metati, pri čemer je pa prišlo do preira, kdo je močnejši. Pahernik je bil močnejši, pa je zato Krebs svojo premajhno moč podprl z noževimi sunki. Zato se bo pokoril 3 mesece. Zakaj se kmetu slabo godi? Nemalo radi tega, ker meče denar proč za nepotrebne reči. V Bil j ah na Goriškem je hodil okoli neki čuden človek, ki je nosil s seboj Kristusa iu zvonec. Zvonil je in nabiral denar za neko cerkev na Dunaju. Nabral je samo v Biljah nad 100 K. Gorostasna ta neumnost našega ljudstva! Če bi prišel pobirat kdo v Bilje za kako dobro slovensko stvar, smo prepričani ,da bi ne nabral niti polovice tega; a kaj še, niti tretjine ali pa sploh ničesar! Ker je pa tujec zvonil in Kristusa kazal, so pa prepametni ljudje vrgli proč kar 100 K. Vsled take neumnosti trpi naš kmet. Pesti dviga pa proti onim, ki so se trudili in se trudijo zanj! Za Ciril - Metodov ples v Trstu, ki bo v soboto, dne 15. t. m., so poslali našemu listu iz Trsta 10 vstopnic s prošnjo, da jih razpečamo. Pozivamo narodno občinstvo, da poku p i teh 10 vstopnic uvažujo"', da je čisti prinos navedene prireditve namenjen »D r u ž b i s v. C i r i j a in Metoda«. Te vstopnice je dobiti v uredništvu »Slovenskega Naroda«, in sicer po 2 kroni komad. Glavni dobitek srbske državne loterije je zadel bančni uradnik Ivan M o 1 e n a na Reki. Kupil je srečko, ki stane 10 dinarov, zadel pa je glavni dobitek, ki znaša 100.000 dinarov. Večjo vsoto denarja je našel g. Jakob Flerin, gostilničar, posestnik in mesar v Mengšu v svoji gostilni. Ker se misli, da je to vsoto izgubil najbrže kak tuj sejmar, se izgubit el j poživlja, da se zglasi v zgoraj imenovani gostilni, da dvigne svoj denar. Obrtna nadaljevalna šola v Kamniku. Za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Kamniku je imenovan za ostalo funkcijsko perijodo t. j. do konca leta 1908. okrajni komisar dr. Leopold Žužek pri okr. glavarstvu v Kamniku, ker je okr. komisar Franc L a z a r i n i poklican k dež. vladi. Samega sebe je kaznoval. V Koto včah pri Celovcu se je skregal hlapec Simon C a r o 1 i z gospodarjem. Ves jezen je šel v gozd, kjer je ostal 7 dni in 7 noči. Še le po preteku tega časa so ga našli vsega ozcblega in že skoraj brez zavesti. Caroli ima od mraza rane po obrazu, rokah in nogah in je malo upanja, da bi okreval. Pogorela je parna žaga neke laške firme v Belem mostu na Koroškem. Velika nevarnost je bila za bližnja tovorna skladišča Južne železnice, ker je hud veter nesel goste iskre ravno tja. Vlak je povozil na Zidanem mostu lampista Fr. Obržana, ki je dobil tako hude rane, da je kmalu umrl v celjski bolnišnici. Mednarodna panorama pod Trančo ima ta teden razstavljeno slavno »matuško« Moskvo z opevani m Kremljem. Druga ruska prestolnica mora zanimati vsled svoje zgodovine vsakega Slovana, a nudi nam tudi res obilico monumentalnih zgradb, krasnih spomenikov, razkošnih cerkev itd. Ogledamo si tndi vsf krasote v notranjosti Kremi j a. V panorami - kosmorami na Dvorskem trgu pod »Narodno kavarno« vidimo ta teden prekrasno A v -s t r i j s k o Riviero. Iz Trsta potujemo po Istri kakor v Piran, Poreč, Portorose, Rovinj, ter pridemo v Dalmacijo, v Zader, Split, Dubrovnik. Serija je prav izbrana in jo je /lasti šolski mladini najtopleje priporočati. Drobne novice. — Podržavljenje dunajskega konservatorija je zagotovljeno ter se kmalu izvrši. — Velika deputacija iz Bosne in Hercegovine je prišla včeraj na Dunaj, da sporoči svoje želje delegacijam. Člani deputacije so bili v pestrih narodnih nošah. — Vojvoda morilec svojega očeta. V državi Kentiikv je vojvoda Hargis ustrelil svojega očeta, ker mu ni hotel dajati denarja za zapravljivo življenje. — Bolezen županu Luegerju se je zopet shujšala. Potrla ga je znova influenca, da mu želodec ne prenaša skoraj nobene hrane. — Obesili so v Marmoroš-Sige-tu Žida Husa, ki je izvršil z nekim Mihalko znani poštni rop. Mihalko je cesar pomilostil, a Hus je še pod vislicami klical Boga za pričo, da je nedolžen. — Dva vlaka sta trčila skupaj pri Nendorfu na Nemškem. Dvanajst oseb je ranjenih, med njimi dve smrtno. — Nesreča na morju. Blizu Amsterdama se je zadel nizozemski parnik »Boudel« v ladjico »Fischer«, ki se je potopila z 8 osebami. — Ruski general Eberhard pride koncem t. m. z dvema vojnima ladjama v Italijo, da izroči kralju carjevo pismo. — Spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu postavijo kolonisti v Maglaju v Bosni v spomin na njegov obisk pred 20 leti. Rožne stvori. * Zaradi Kristusovih besed je pretepel brata. V neki župniji blizu Hala na Nemškem je naročil neki posestnik pri lastnem bratu, ki je kolar, tovorni voz, a ga še ni plačal. Nedavno je bil brat - posestnik pri pridigi, ko si je župnik slučajno izbral za predmet svoji pridigi besedilo iz sv. pismu: Ako si dolžan svojemu bratu, idi in plačaj. Posestnik je mislil, da ga je njegov brat - kolar očrnil pri župniku, da mu ni plačal voza. Sredi cerkve je opso val ^upnika in brata, nato pa stekel naravnost v delavnic*) svojega brata ter ga neusmiljeno pretepel, ne da bi mu povedal, zakaj ga bije. Kolar je izvedel šele od ljudi, ki so bili v cerkvi, zakaj je bil tepen. * Ribji dež. V Tesnliji blizu grške meje so imeli nedavno nenavaden prizor. Po hudih nalivih je bila cela pokrajina posejana z ribano. Nekatere ribe so bile še žive, med njimi so bile celo po 12 do 16 kg težke. Kmetje so jih nabrali nad (>00 k^ Zagonetka je bila kmalu reše:ia. Morski vihar, ki je vzdignil v zrak velik vodeni stolp obenem z ribami, je zanesel ta stolp 20 km od morskega nabrežja ter se spustil ha zorni jo v obliki pretrganega oblaka. * Dvanajst božjih resnic je sestavil antisemitski hrvaški list »Putnik«. Te so: 1. Car vlada širom sveta. 2. Papež blagoslavlja obadva. 3. Vojak služi za vse tri. 4. Odvetnik rubi vse štiri. 5. Pop poje za vsen pet. 0. Fratra živi vseh šest. 7. Lekarnar zastruplja vseh sedem. 8. Zdravnik dere vseh osem. 9. Grobar koplje jamo za vseh devet. 10. Kmet hrani vseh deset. 11. Žid vara vseh enajst. 12. Smrt umori vseh dvanajst. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Lovsko družbo napadel. Dne S. decembra m. 1. je bila v Zajčevi gostilni v Soteski lovska družba, ki je med 7. in 8. uro odšla. Te lovce je psoval 18 let stari Janez Pengal, zidar iz Pšate. Lovci so se nato vrnili proti gostilni, spremljal jih je gostilničar Ivan Zaje. Med tem časom se je pa Pengal oborožil z nožem in za nekim orehom čakal na družbo. Ko se je ta približala, je skočil Pengal izza drevesa in vsekal proti Zajcu ter ga zadel nad levo oko. Obdolženec se je zagovarjal s pijanostjo in s silo-branom, kar pa ni bilo resnično. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Pretep zaradi peres. Jakob Blaznik je fantu Janezu Šmidu per resa raz klobuk strgal. Zaradi tega je prišlo v Lužarjevi gostilni v Dolenji vasi med navzočimi fanti do prepira. Posestnikov sin Alojzij Jesenko se je zavzel za svojega tovariša Šmida. Iz prepira se je vnel pretep, tekom katerega je »Jesenko sani! z nožem Janeza Prevca v hrbet, kar obdolženec odkrito priznava. Obsojen je bil na 5 mesecev težke jece. Nevaren tovariš. Delavec Jožef Erjavec in hlapec France Žabnikar sta dne 28. decembra skupaj popivala v Travnovi gostilni na Glincah, potem pa šla skupno spat v Travnov hlev. Zjutraj je Žabnikar, ki je bil prejšnji večer zelo pijan, zapazil, da mu je izginila ruta, v kateri je imel 51 K gotovine zavitih. Žabnikar je dal takoj aretovati Erjavca, in res se je našlo pri njem 19 K 48 vin. gotovine. Obdolženec pravi, da je denar našel v hlevu poleg Žabnikar j a. Obsojen je bil na 6 tednov strogega zapora. Tatinski ključavničar. Rupe rt Piran in Alojzij Sclnvarz, oba ključavničarja, sta stanovala skupaj v Beli peči. V odsotnosti svojega tovariša je Piran temu iz kovčega izmaknil 20 K. Obsojen je bil na 3 tedne težke ječe. Zaradi nenravnosti po § 129. I. a) kaz. zak. in javnega pohujšanja je bil po tajni razpravi 40 let star? hlapec Andrej Vojska iz Kolovrata obsojen na 8 mesecev težke ječe. Tatinski hlapec. Josip Božič, hlapec pri Nagjju v Ljubljani, je izmaknil tekom svojega službovanja 22 klg medi, vredne 60 K in nekaj drugih drobnarij, česar obdolženec ne taji. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Nasilni cigan. Večkrat kaznovani cigan Karel Petan se je potepal z večjo tolpo ciganov v tržiškem okraju, kjer so ljudi z beračenjem nadlegovali in če mogoče tudi kradli. Na sveti večer je prišel nekoliko pijan Petan pred stanovanje Jožefa Škerjanca na Senicevem, kjer je s kuhinjskim nožem v rokah razsajal. Sosedje so cigana vkrotili in vrh tega ga še našeškali. Petan jim je zagrozil, da jih postreli, kakor hitro da dobo puško v roke. Sodišče ga je le zaradi vlačugarstva in beračenja obsodilo na 1 mesec strogega zapora. Tatvina v tukajšnji talarantnl MM. T e o d o r K o t z b e o k, kamno -tiskar naposled v Ljubljani, je prišel i dne 4. januarja t. 1. zvečer v sobo prostitutke Kristina Frank pod pretvezo, da bo tam prenočil. Ko se je ta za četrt ure odstranila, porabil je Kotzbeck priliko ter is zaprtega predala izmaknil 323 K denarja in na 160 K se glaseči zastavni list ter neopazen pobegnil. A ni se mu še denar dobro v žepu pogrel, že je bil v neki kavarni aretiran. Kotzbeck pravi, da je to storil v stanju polne pijanosti, kar pa priče zanikajo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Očeta udaril. Janez Lah, drvar v Mojstrani, si je domneval, da odkar je prišel njegov brat Miha, ki je služil za hlapca, domov, da ga z očetom prezirata. To je bilo vzrok, da je 4 dni popival. Dne 17. decembra se je med njim in bratom vnel prepir zaradi nekih jabolk, katere je imel obdolženec shranjene v svoji skrinji. Ker se je oče zavzel za sina Miho, ga je Janez Lah z lesenim svečnikom po glavi udaril in lahko poškodoval. Obsojen je bil na 3 mesece ječe Telefonska m nrzoiovm floroille Italijanska pravna fakulteta zagotovljena? Dunaj, 11. februarja. Vprašanje ustanovitve italijanske pravne fakultete je kakor se kaže, rešeno. Večerni list oficioznega »Fremden-blatta« priobčuje namreč brzojavko iz Trsta, v kateri se naglasa, da se vprašanje o ustanovitvi laškega vseučilišča v najkrajšem času reši na ta način, da se osnuje na Dunaju italijanska pravna fakulteta. Ministrski svet. Dunaj, 11. februarja. Snoči je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o aktiviraaju ministrstva za javna dela. Ta seja se nadaljuje danes popoldne. Minister Gessmann na dopustu. Dunaj, 11. februarja. Minister dr. Gessmann nastopi danes osemdnevni dopust. Za časa dopusta bo bival na Semerniku. Hrvaški delegatje za zvišanje oficirskih plač. Dunaj, 11. februarja. V knloar-jih ogrske delegacije so danes živahno razpravljali vest> da so hrvaški delegatje za zvišanje oficirskih plač. Delegat T o m i č i č se je napram nekemu časnikarju izrazil: »ivli Hrvati smo za zvišanje oficirskih plač in sicer ne iz političnih ozirov, marveč iz razlogov pravičnosti in gospodarskih koristi.« Tomičie je obenem izpovedal, da bodo hvvaški delegati glasovali proti armadni postavki, pač pa bodo glasovali za postavko o vojni mornarici. ..] Kneginja Windischgraetz bolna. Dunaj, 11. februarja. Cesarjeva vnukinja kneginja Elizabeta Windischgraet-z je obolela in so jo prepeljali v sanatorij L o w y , kjer bo operirana. i Avstrijska delegacija. Dunaj, 11. februarja. Avstrijska delegacija je imela danes sejo in je razpravljala o postavki »za zunanje zadeve«. Predsednik dr. pl. Fuchs se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal smrti velikega vojvode Toskanskega in umorjenega portugalskega kralja dom Karlosa. K dnevnemu redu sta govorila delegata Vaclav Klofač in grof Ozieduczycki. Prihodnja seja bo jutri. Proti pruski politiki. Dunaj, 11. februarja. V današnji seji avstr. delegacije je imel bivši poljski minister vitez Jedrzeje-v i c z oster govor, naperjen proti an-tipoljski politiki pruske vlade. Nemški prestolonaslednik tehnik. Berolin, 11. februarja. Prestolonaslednik Viljem se je vpisal na tehniki v oddelku za zgradbo strojev. Hrvaški ban na Dunaju. Budimpešta, 11. februarja. Ban baron R a u c h pride jutri semkaj in odpotuje potem na Dunaj, kjer ga bo sprejel cesar v posebni avdijenci. Interpelacija radi madžarskega ar-madnega jezika. Dunaj, 11. februarja. Posl. A x-m a n n in drugovi so v današnji seji vložili na vojnega ministra interpelacijo radi madžarskega armad nega jezika. Rusko brodovje v Neaplju. Rim, 11. februarja. Ruska eska-dra, ki se mudi sedaj na Grškem, pri-plnje 26. t. m. v Neapelj. Brodovju poveljuje admiral EberUart. Ruski častniki obiščejo Rim in se poklonijo kralju Viktorju Emsnuelu. Eksplozija bombe v Rordou. Pariz, 11. februarja. V Bordou je eksplodirala ob oknu neke hiše v ulici Carnot bomba; v bližini se nahajajoči delavec je bil težko ranjen. Vse hiše v okolici so bile poškodovane, mnogo šip pa ubitih. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenji'. Poslance Z h'*dn k >e ne vdal Praga n februarja. Poslaneo Zahradnik je iz avil, da se ne v da ukazu svojega opata Zavorah, ki mu je prepovedal prirejati politiČujh shode za časa dfželnozbor k« volilne borbe. V nedeljo je imel Zahradnik v Mi lat k u shod, na katerem je prišlo do ostrih konfliktov med klerikalci in agraroi. Na shodu je bil proglašen za kandidata Zrhradnik, proti opatu Z a-v o r a 1 u in nadškofu Skrbenskemu pa je bila sklenjena ostra resolucija. Diktatcr Franco. Mar zeli februarja. Diktator Fran o o se je danes odpeljal odtod v spremstvu 3 detektivov. Naj brže je odpotoval v Ženovo. Republikanski direktorij. Li s ab on a 11. februarja. Včeraj ponoči seje konstituiral republikanski direktorij, ki bo izvrševal vse priprave, da se na Portugalskem proglasi 1 judo vlada. Slovenci in Slovenke! ne zfiMtc družbe sv. Cirila a Metodo l Foulardna svila od 76 kr. do gl. 370 meter za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo poŠto Tovarna k« m% II© MenMeberjr, Ziirleti. 2 90—1 fi Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v LJubljani'. Uradni kurzi dan. borze 11/februarja 19(8 i; DtDN' : Blago ntiomni papuji. 4*2% majska renta, ♦i*/« srebrna renta £/. česk •V/t m avstr. kronska renta. . , zlata , . . ogrska kronska renta . mL 9 zlata » . ¥U posojilo dež. Kranjske 4V/, posojilo mesta Spljet •V/. . » Zadar 4Vi% bos.-herc železniško posojilo 1902 . . . »Ika del. banka k. o. . i. o. zast pisma gal. dež. hipotečne banke . . •V'« Pešt kom- k o. z W»/a pr...... WJU zast pisma Innersi. hranilnice..... *fSU zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . |V/t z. pis. ogr. hip. ban. 5%°» obl. ogr. lokalnih železnic d dr. ... obl. češke ind. banke rior. lok. želez. Trst- Poreč..... fl*/t prior, dolenjskih žeL . •"f# prior. jnž. žel. kup. V»V: •V»°/, avstr. pos, za žel. p. •. Srečk*. Srećke od 1. 1860»/, . - . , od 1. 186,, .... B tizske...... _ zem. kred. 1. emisije 11 B ogrske hip. banke . m srbske a frs. 100*— w turške...... Basilika srečka . . . Kreditne » . . . Iiomoške , . . • Krakovske , • • • ljubljanske m • • . Avstr. rdeč. križa . ... Ogr- . m m • • • Studolfove m . . . Salcburške , ... Dunajske kom. , ... PulBffli e železnice ..... v785 99*1*0 ;1710i 94 70i na — i 97-9« ! ?0'->60l 998 99 to) 97*75 97 75! ' 8 05 igo- in Si-05 »tT-aj 94 9 ' 113 20 89 90 1016., 1 C'85 10 40 18-75 98*7 5 99 so 100 3: i •2 93! 103 9> i9— ko — 99 — V9 8o| 98 Bo' 59 75' 99-9o| 98 75 301 90 99* 100 — 1 0 25 99 f o ICO 75 »9 7 303*9 ivne železnice. . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . verske n m • • Znrnostenske » • • Prcmogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan , ■ Praške žel. ind dr. . . . 5Mma-Muranyi Tri I :4510 I €8 -50 1726 t) e46 50 , 78t>*50 233- 740 86*4 — 636^ lit' -119 -151 - 146 10 6*» *50 17P6 — f4'60 7865) «40-- 635 -637 61 176 — 129— 164 - "rboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceike sladkorne družba . J I Valwt*. 1 /S. kr. cekin ...... i franki....... J £marke....... ij vereigns....... i re........ \ liki bankovci . .... I I cene v Budimpeitl. Dne 11. februarja 1908 Termin Menica za april . . . . za tO kg K 1193 Plenica za oktober . . . sa 60 kg K 10 4» Ki sa april .... sa 60 kg K 10 62 Komna na maj 1908 . . na 60 kg K 6*8S Oves za april .... sa 60 kg K 7 98 Nespremenjeno Heteoroloftttno poroOlo. fMnna n*d morjem tO«. BrednJJ mninl tUk TU« mm žitne 6ao opano-▼anja 9. ar. Vetrori Nebo 740 2 736 9 734 1 4*4 i tr. jsabod 8*2 p. m jsak. ?3b*6 3 4 j ar. jsabod 739 6 - 0*8 j ar. vthod 74'J 4 a 4 ar. avabod det obla*. gradnja areaveerajlaja tn ▼eerafBnja lampi no In 5 6» nun.; norm.: —0 9 #»—0*8 Padavtea v M arah nun ta 0*0*. fRANC J02EF OVA ■ GRENKA VODA^i o naravno ICE SREDSTVO Zahvala« S tugo v srcu se zahvaljujem za prisrčne dokaze in izraze sožalja ob smrti moje ljubljene soproge, gospe Štefanije Sulikouske Zahvaljujem se slavnemu slovenskemu občinstvu za spremstvo pri pogrebu ter svojim milim kolegom in koleginjam ter kolegom 'opernega zbora za prelepe žalostinke ter gosp. intendantu prof. Juvančiču, gospodu kapelniku Benišku, gospodu blagajniku Rozmanu, gosp. režiserju Kratochvilu. . titsk-i*^ Ljubljana, 11. februarja 1908. 5i3 Boleslav Su!ihowski. I meSO telečje .-. zadnji del ste ali vsak dan sveže, pljučna pečenka, košarica s 5 gl*. t II. H. IIMHBIIV Podw»l«c»yaik»i. :egna kilogrami 512 motorno dVOllOlO boljie vrste tudi g stranski m sedežem. Ponudbe pod 9II. Wel!ojM na uprav. nSlov. Naroda**. tO« 2 Zahvala« tepa 116 mesečna SObO takti odd« v SedBlUkih nlloah it S, I. nadstropje. Zahvala. Povodom žalostne izgube naše preljube, nenadomestljive soproge, oziroma mamice in sestre, blagorodne gospe 515 Jranje 3[ham se usojamo tem potom izrekati naj-iskrenejšo zahvalo za mnogobrojne dokaze blagega sočutja, za prelepe vence in za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku Osobito se zahvaljujemo slav. trg. društvu „Merkur*1 za ginljivo petje in posebno gosp. dr. Rusu za požrtvovalno in ljubeznivo pripomoć ob težki izgubi. V Ljubljani, 8. februarja 1908. Žalujoča rodbina Kham. Učenec sa sprejme ▼ večjo trgovino na deiell. d?o-i Kje, pove uprav. „Slov. Naroda44. Razne prevode Zahvata. 517 Iz nemščine v slovenščino ■nrkularjev, pisem iu dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik. Naslov v upravništvu „Slov Narodau. \ Nalboljil In naimoderneiil KLOBUKI vMh vrst ¥ na|boft> telal Izberi po gL V19 Rodbina Peterlin - Poljančeva se tem potom zahvaljuje vsem ude-ležnikom pogreba gospoda Andrejo Peterima v prvi vrsti prečastiti duhovščini, gg uradnikom m učiteljem, slav. gasilnemu društvu in deputaciji BSokola", gg. pevcem za prekrasno petje in vsemu občinstvu ribniške doline, ki so tako v obilnem Številu spremili našega nepozabnega očeta na njegovi zadnji poti v Hrovačo. Tem potom se zahvaljujemo tudi gosp. dr. Schiffrerju za požrtvovalen trud in skrb med boleznijo, in sploh vsem, ki so nam izrazili svoje so-žalje pismenim potom ali s svojo navzočnostjo pri pogrebu. Darovateljem krasnih vencev naj-prisrčnejša zahvala. Ribnica, 10. februarja 1908 Klobuki se sprejemalo v poprave. Opekornlco V zakup so da ali proda v bližini mesta Kamnik te 60 let obstoječa opekamica s veliko zidano pečjo in izvrsten, daleč se raztezajoč svet za kopanje Ilovico« Posebno ugodno za tiste, Ki se zanimajo za bližajočo se gradnjo železnice Kamnik-Velenje. Vraianja na A. Prascknlker- Jeve dediče v Kamniku. f*3 t D, Najoriginalnejšfi knjižni pojav! NaSel se je lastnoročni PreSemov rokopis „Poeziju, ki je služil za prvi njih natis! Podpisana tiskarna ga potom subokripclje izda v polnem obsegu (168 strani) v natacnam posnetku (faksimile) z vsemi pripiski. .*. Izvod v svinjsko usnje vezan bo stol 20 kron. NaroČila naj se izvolijo oglasiti do 2 0. februarja podpisani tvrdki. Prospekt In vzorec so počile na zeljo na vpogled. Blosnikooo tiskoma £)tsbljana (Breg). 1 Podpuano prostovoljno gasilno društvo re tem potom sajropleja zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so mn prišli a denarnimi doneski na pomoč. Tisočera hvala! Ti in drogi čast ti dobrotniki se prosijo, da podpisanemu drnirvu ostanejo Še na naprej dobrohotno naklonjeni. 62s Prostovoljno gasilno društvo v Bell cerkvi, one 7.tvečana 1908. lollcltfltor vešč slovenskega in nemškega jezika ter poptlnoma i zor jen v sestavljanja listin ter v zemljiškoknjižnih stvareh, dobi takoj službo Ponndbe s pogoji uaj se pošiljajo naravnost c. kr. notarijatu v Bo-gatcu na Štajerskem. 62! i Kovana MERKUR vsako sredo, soboto in nedeljo odprte. Starejšega trt. pomočnika popolnoma samostojnega in izvcibaneg** v trgovini a mcSatjim blag<