(.gUE. 4. SEPTEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 35 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Obširno poročamo o, šmarskem občinskem prazniku, pripravili smo posebno prilogo v sodelovanju z uredništvom glasila SZDL Šmarje pri Jelšah »Bohor žari« - napovedujemo pa tudi praznik v mozirski občini. Ljubitelji športa bodo z zanimanjem segli po današnji številki, saj prinaša obširno pisanje o poteku in zaključku MEP 80 v Celju. Nemalo dogodkov se je nabralo v tem tednu. Pridružil se jim je tudi začetek šolskega leta. Izteka se podlistek o revolucionarju Tonetu Grčarju, že v prihodnji številki pa bomo pričeli z novim: izpod peresa pokojnega prof. Albina Podjaver- ška o germanizacijskih pritiskih pri nas od časov stare Avstrije do uničevalnih uicrepov v drugi svetovni vojni. Končan je tudi potopis iz Grčije, ki ga bo zamenjal potopis našega sodelavca Emesta Rečnika iz Skandinavije. Obnavljamo vabilo za sodelovanje. Pišite nam'. ______________DRAGO MEDVED. OBISKALI SMO KOSTRIVNICO - CEZ 2 MILIJONA IZGUBUENIH UR MOZIRJE KORAK V PRAZNOVANJE Čeprav se bodo že jutri, v petek, 5. septembra, pri- čele prve prireditve v počastitev dvanajstega septem- bra, praznika mozirske občine, dokončni program še ni zaključen, saj prihajajo čedalje nove pobude za po- častitev velikega praznika delovnih ljxidi in občanov v mozirski občini. 2e jutri zvečer bodo na mpogih vrhovih, gričih in vzpetinah v občini zagoreli kresovi, kot znak pričetka praznovanja občinskega praznika. V soboto, 6. t. m.. bodo ob 14.30 uri na slavnosten način izročili namenu \ modernizirano cesto Znidar-Šmihel. V nedeljo bo ma- nifestativni pohod, ki ga organizirajo rezervni vojaški j starešine, v ponedeljek, 8. t. m., pa bodo ob 16. uri j odprli nekatere odseke moderniziranih cest v Bočni, j V tem času bodo tudi pohodi po poteh partizanske sanitete v Gornji Savinjski dolini, ki se ga bodo udele- žili tudi dijaki šol za zdravstvene delavce v Celju in Slovenj Gradcu. Napovedano je tudi srečanje borcev slovenjegraškega in solčavskega območja, prav tako predstavnikov vojaških partizanskih šol iz cele Slove- nije itd. Zaključne proslave v počastitev praznika mozirske občine pa bodo prihodnji teden, v petek, 12. in v so- boto, 13. septembra. MB , OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH KO ZORIJO JABOLKA Ko se poletje prevesi v jesen, ko se kmet z največjo vnemo pripravlja, da pospravi plodove narave in svojega dela, ko delavci po zasluženem oddihu znova primejo z vso močjo za krmilo stroja in družbe, ko po poletnem mr- tvilu steče življenje z vso močjo, praz- nujemo Šmarčani svoj praznik. Spo- min na velike dni, na velika junaštva, na rojstvo svobode in socializma. 9. september 1944 - osvoboditev Kozjega! Letos smo še srečnejši, ponosnejši in pomembnejši; letos praznujejo z na- mi borci Kozjanskega odreda, 2. bata- ljona 3. brigade VDV in aktivisti Koz- janskega okrožja OF. Vsi, ki smo jih med vojno sprejemali pod slamnate strehe in smo jim tudi sedaj, v šestih kozjanskih občinah zagotovili trajno domovanje - domicil. Kostrivnica še ni videla toliko junakov in takega slav- ja in le zaradi tega, ker je skupščina občine ocenila, da je najboljša krajev- na skupnost, najboljša v vseh pogle- dih, jo je doletela ta čast. Kostrivničani in vsi mi bomo na ste- žaj odprli vrata in srca, da bo dobro- došlic^ res vredna velikega spomina. Pokazali bomo, kaj smo dosegli in kaj še načrtujemo. Čeprav so dosežki zadnjega leta skromni, morda celo skromnejši od prejšnjih let, pomenijo vendar korak naprej in to v težkem letu omejitev in ustalitve. Naši načrti so bili obsežnejši, smelejši, vendar se žal niso uresničili povsem. Za marsikaj smo našli izgovo- re, da je splošno situacija slaba, da ni pravega razumevanja drugih izven ob- čine in podobno. Premalo, preredko smo se obračali k sebi in prepogosto smo izgubljali mnoštvo besed za doka- zovanje, kako edino mi ravnamo prav in kako so vse kar je narobe, odgo- vorni drugi ter se pri tem topili v sa- moljubju in samozadovoljstvu. Kritič- nosti in samokritičnosti nam manjka in žal bodo tudi to kritiko prezrli ravno tisti, ki jim je namenjena. T^ako je pač. T\idi to je odraz stopnje razvitosti. Če pa se kje lahko odrekamo odgo- vornosti, smo kritični navzven, potem je to zaradi neodpustljivega odlaganja naložb v Spominskem parku Trebče. To je primer, da lahko še tako čvrste dogovore, še tako dokazane in nujne naloge enostavno obidemo, če ni pra- ve volje, zavzetosti in prepričanja. To nas najbolj skrbi, tudi sedaj, ko dela- mo načrte za naslednjih pet let in obli- kujemo novi sistem ukrepov za skla- dnejši razvoj. Da ne bomo v težkih letih začeli gledati vsak zase, da bomo popustili pojavom zaprtosti, egoizma, lokalizma in neobčutljivosti za proble- me drugih. Se bolj kot doslej morajo priti do izraza humanizem, solidarnost in med- sebojna razumevanja, še bolj, če hoče- mo čim manj bolno premostiti težave, ki nas čakajo, in to želimo sebi in vsem drugim ob našem prazniku. Ko zorijo jabolka, vneto in z navdu- šenjem preštevamo pridelek, množi- mo z dinarji, delimo za dom, za benzin, za kolo otroku in ruto stari mami in meni za srečanja s tovariši; menda ja ne delamo račun brez krčmarja, men- da se ja ne bo vsa teža ustalitvenega bremena zrušila ravno na Kozjance? Ne, prepričani smo, da ne! To je ne- mogoče v družbi, ki je desetletja pod Titovim vodstvom gradila najhuma- nejše odnose in postala vzgled za ves svet. DARKO BIZJAK predsednik SO Šmarje MEP 80 KONČAN- NASVIDENJE CELJE PREDSTAVA IZ BAJKE ^ Celju f. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija Od 22. do 30. avgusta je bi- Celje v središču pozorno- sti mnogih, zlasti pa tistih, ki "najo radi košarko. V našem f^estu se je v vseh dneh &ie- ^'Ika novinarjev povzpela na ^eč kot 80, to pa pomeni, da za prireditev izvedeli v '^riogih državah starega ^^ropskega kontinenta pa ^^di drugje. ,, Pred osmimi meseci je Ce- znano športno mesto. Prevzelo veliko In težavno ■»alogo organizacije Mladin- p|_^ga evropskega prvenstva, ^iprave na to tekmovanje /^končane, končano je tudi ^kmovanje, ostali pa so spo- J^ini. z mnogimi smo se po- govarjali, prebrali veliko tek- ov v časnikih, poslušali in- ternacije o MEP 80 na tele- viziji in v radiu. Povsod na- pisi samo v superlativih! Po- ložen je nov, velik izpit. Iz- pit, ki so ga skupaj opravili mnogi Celjani in tudi drugi z združenim delom. Zaradi enotnega pristopa so končne ocene krepko pozitivne. Vse dni prvenstva so v Ce- lje prihajali mnogi, da si ogledajo eno izmed več kot štirideset tekem dvanajstih ekip, kolikor jih je nastopilo v Celju v dveh skupinah - A in B. popoldanske tekme so bile izredno dobro obiskane, večerne odlično, pa tudi do- poldanske so imele svoj šarm. Skoda, ker prireditev ni bila v začetku šolskega le- ta, ko bi vsaj obisk dopol- danskih tekem bil še boljši. Igrala se je ne samo dobra. ampak celo odlična košarka. Za to so poskrbeli mladi ta- ko iz ZR Nemčije, Turčije, Španije, Italije, Bolgarije in drugod, da posebej ne izpo- stavimo Jugoslovanov in Sovjetske zveze, ki so na kra- ju tudi zaigrali v velikem fi- nalu ter osvojili prvo oz. dru- go mesto. MEP 80 v Celju je končan! Dovolj je časa za takšne in drugačne analize. Po delnem počitku pa bo celjski organi- zacijski odbor 7.ačel s pripra- vami na novo veliko priredi- tev - Mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki leta 1982 v Celju! Srečno MEP 80, SREČNO MAP 82! Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVCAR SIS ZA PRESKRBO S 1.1.1981! Ves petkov dopoldan je razširjeni aktiv zveze komu- nistov in sindikata za širše celjsko območje namenil razpravi o gospodarskih gi- banjih v prvem polletju le- tošnjega leta oziroma je ta gi- banja tudi politično ocenil, pri tem pa je »drugi polčas« razprave veljal zavzetim in kritičnim ocenam proble- mov preskrbe prebivalstva. Pri tem so še posebej izpo- stavili nujnost oblikovanja samoupravne interesne skupnosti za preskrbo prebi- valstva na regijski ravni, pri čemer pa že najmanj dve leti kasnimo. Razumljivo je, da sam SIS za preskrbo prebi- valstva ne more naenkrat uspešno odigrati vloge ne- kakšne čarobne palice, ki bo na izredno veselje potrošni- kov v hipu lahko razrešila mnoge in strahovito zamota- ne probleme v preskrbi. Jasno je, da se morajo ta- koj oziroma čimprej razrešiti nekateri problemi v osnovni preskrbi, sicer pa je dolgo- ročnejša rešitev problemov preskrbe v bistvu v proiz- vodnji, cenovnih in dohod- kovnih odnosih, so na petko- vi razširjeni seji medobčin- skih vodstev partije in sindi- kata ter s predsedniki občin- skih skupščin posebej in močno poudarjali. Na seji so sprejeli sklep, da se s 1. 1. 1981 oblikuje SIS za preskr- bo prebivalstva v celjski re- giji, čeprav bo treba razrešiti še vrsto materialnih, organi- zacijskih, finančnih in dele- gatskih problemov. MITJA UMNIK JA POHITI, POLŽEK! Malčki, ki so zlezli na tega lesenega polža pred njihovim vrtcem, so iz Mestinja. Le sedem jih je bilo tistega dne v varstvu: Boštjan, Sergej, Peter, Robi, Andrej, Marko in Klavdija. Med letom se jih nabere več, kakih šestnajst, med poletnimi meseci pa se skupinica precej skrči. Vzgojno var- stveni oddelek je priključen kar k osnovni šoU Mestinje in vzgojiteljici Anica in Mira sta povedali, da za potrebe Mesti- nja zadošča. Otroci so se oprijeli polžka in ga spodbujali. Pohiti! Polžek pa nič. Se bodo že umirile te kuštrave glave, si je mislil. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september 1990 SPOMINSKI PARK KUMROVEC TREBČE NAJ GOVORI IZROČILO Smisel je nadaljnji razvoj življenja Ko smo zadnjič v Novem tedniku pisali o osnutku za- kona o spominskem parku Kumrovec-Trebče, smo pisa- li predvsem o mejah, torej prostorski opredelitvi parka. Danes bomo spregovorili o drugem, najbolj bistvenem vidiku: o vsebinskem pome- nu spominskega parka. Ni potrebno izgubljati be- sede v smislu pojasnjevanja, da gre za območje, ki je v vseh pogledih vezano na živ- ljenje in delo Josipa Broza Tita in v temeljitejšem zgo- dovinskem pogledu v sred- nji vek tudi na območje kmečkih uporov. Zakon predvideva aktivno varovanje območja in to je tudi odgovor na najbolj bi- stveno vprašanje, ki si ga ob vsakem zakonu tudi zastav- ljamo: čemu služi. Območje parka v velikem delu leži v šmarski občini in je zato po- vsem razumljivo, da morajo biti vse razvojne postavke vezane tudi na razvojne na- črte občine same. Dosedanje izkušnje niso najboljše. Radi bi obdržali ljudi na domačijah, da bi ra- zvijali kmetijstvo, ob kmetij- stvu kmečki in izletniški tu- rizem., gostinstvo in takšno industrijo, ki ne bi onesnaže- vala okolja in kvarila avten- tičnosti kraja, oziroma kul- turne krajine. Takšni načrti so segli najprej v Bistrico ob Sotli, kjer naj bi stala tovar- na (Gorenje) in Petrolov mo- tel, pa še danes na obeh pre- dvidenih lokacijah raste tra- va. V šmarski občini si priza- devajo, da bi v krajih, kjer je področje spominskega par- ka, pospeševali razvojne de- javnosti, ki bi omogočile do- mačinom ustrezna delovna mesta, da bi ljudje ostajali doma, da bi pričali o zgodo- vinskih dogodkih krajev in pokrajine. Spominski park ne sme postati primer kon- zerviranega stanja, ampak vitalizacije življenja. K temu je seveda še treba dodati ra- zvito gostinstvo, trgovino, pošto in druge oblike druž- bene dejavnosti. 'Za začetek so ob obstoje- čih objektih v Trebčah opre- mili ceste z ustreznimi napi- snimi tablami, mnogo pa še manjka. Radi bi aktivizirali tudi druge objekte, kot so grad v Podsredi, Podčetrtku, Olimje in druge pomembne kulturno zgodovinske točke. Za vse to pa so potrebna veli- ka denarna sredstva. Občin- ski razvojni načrti bodo po- segli, oziroma so že posegli na to področje in v Šmarju pri Jelšah si obetajo, da bi tudi zakon prinesel več na- črtnosti, predvsem pa omo- gočil smotrno financiranje programa, po katerem naj bi teklo življenje na območju parka. D. MEDVED GENERAL PETKOVSKI V CEUU Minuli teden se je mudil na obisku v celjski občini generalpol- kovnik Dane Petkovski, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in član CK ZKJ. Med obiskom so ga spremljali general- major Svetozar Oro, številni drugi vojaški starešine, družbenopo- litični delavci občine Celje in drui. Generalpolkovnik Dane Petkovski je obiskal nekaj delovnih organizacij med njimi EMO, Zlatarne io Aureo, kjer se je seznanil z gospodarskimi in političnimi razmerami, ogledal pa si je tudi dele proizvodnega procesa. Popoldan je generalpolkovnik Petkovski v Domu JLA predaval starešinam celjskega garnizona in drugim navzočim, med kate- rimi so bili predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Celje in celjskega območja. Govoril je o aktualnih nalogah v oboroženih silah, v kratki informaciji pa je gosta sezna- nil z gospodarskimi in političnimi razmerami v občini Celje sekre- tar OK ZKS Celje Aleš Ilc. ENAKO ALI MANJ ZA NOVO ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI Do 23. januarja prihodnjega leta se morajo zdravstvene skupnosti organizi- rati tako, kot zahteva zakon o zdravstve- nem varstvu. Za našo regijo to pomeni prenehanje obstoja Regionalne zdrav- stvene skupnosti, v kateri so sedaj pove- zane občinske zdravstvene skupnosti Celje, Žalec, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Laško, Sevnica in Brežice. Za- kon, ki govori le o občinskih in Zdrav- stveni skupnosti Slovenije, nudi mož- nost združevanja občinskih v medob- činsko zdravstveno skupnost. Osnova za tako združevanje pa so zgolj resnični interesi in potrebe ter povezanost upo- rabnikov in izvajalcev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Istočasno pa zakon zahteva, da se strokovne služ- be oblikujejo na nivoju občinske skup- nosti - strokovne službe regije torej pre- nehajo delovati. O tem, kako v celjski regiji oblikovati zdravstvene skupnosti, je bila že vrsta posvetov. Prejšnji teden pa so obravna- vali delovno gradivo o novi organizira- nosti tudi člani izvršnega odbora Regio- nalne zdravstvene skupnosti. Ne glede na to, kako bodo zdravstve- ne skupnosti v prihodnje organizirane, so se člani zavzeli predvsem za to, da to ne sme dejavnosti podražiti. Zanjo mora zadoščati enako ali manj sredstev. Seve- da pa so izrazili zaskrbljenost, da to ne bo mogoče. Predno se bodo lahko na- tančneje dogovorili o bodoči organizira- nosti, bodo naredili analizo sedanjih opravil in točen načrt po občinah, ki bodo postale nosilke dejavnosti. V regiji obstaja vrsta skupnih intere- sov, kot so šolanje srednjih medicinskih kadrov, zdravljenje v bolnišnicah in specialističnih ambulantah, medseboj- no zaposlovanje, poleg tega pa še skup- no, dogovorjeno urejanje nadomestil za nesreče pri delu, pravice in obveznosti kmetov-kooperantov, normativi in stan- dardi, investicije, .štipendiranje... Pred- stavniki občinskih skupnosti so izrazili željo, da bi vse to še naprej reševali sku- paj, v medobčinski zdravstveni skupno- sti. Ce pa bodo v njej združene iste zdravstvene skupnosti kot sedaj, se bo treba še odločiti. Drug predlog je na- mreč o dveh združenjih - celjskem in posavskem, v katerem bi bilo tudi Krško MILENA B. POKLIC HAFNER NA OBISKU V CINKARNI IN ŽELEZARNI >JARA KAČA_P,_S_P Q_P_P_p_P_p_0_Q_Q_Q 8 fl P Q Q_Q Q 0_P_P_P j POGLEJMO NAOKROG SREDA, 27. AVGUSTA: V New Yorku se na sedežu OZN nadaljuje posebno zasedanje generalne skupščine OZN namenjeno vprašanjem gospodarskega razvoja, pri čemer je osnovna tema razprav, kaj je mogoče storiti za zmanj- šanje razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami sveta... Francoski ribiči nadaljujejo svojo stavko in blokado najpomembnejših pristanišč, blokado pa vse pogosteje razbija vojna mornarica... na Poljskem stavke še trajajo, a obetavno se razvijajo pogajanja med stavkajočimi in vladno komisijo... Na skupščini SISEOT Slovenije še niso sprejeli ukrepov,, ki naj bi zagotovili izpolnitev slovenskih nalog pri uravnote- žanju plačilne bilance. Zato še veljajo začasni ukrepi omejitve uvoza... ČETRTEK, 28. AVGUSTA: V Ljubljani je v 56. letu starosti umrl Beno Zupan- čič, ugledni družbeni, pohtični in kulturni delavec, podpredsednik RK SZDL in priznani pisatelj... Nada- ljujejo se pogajanja vladne komisije in stavkajočih na Poljskem. V sovjetskem tisku pa so se pojavili prvi komentarji, ki opozarjajo na nevarnost odklonov od poti socialističnega razvoja... V Veliki Britaniji raste nezaposlenost. Brez dela je že nad 2 milijona državlja- nov ... Po poročilih zveznega zavoda za statistiko se je tudi v juliju nadaljevala ugodna rast izvoza, uvoz pa se je naprej zmanjševal. Izvoz je v sedmih mesecih znašal 137,2 milijarde dinarjev (34% več kot lani), uvoz pa je dosegel 236,5 milijarde din... PETEK, 29. AVGUSTA: Na RK SZDL v Ljubljani je bila žalna seja za umr- lim Benom Zupančičem, na kateri sta o liku, življenju in delu Bena Zupančiča govorila predsednika RK SZDL Mitja Ribičič in podpredsednica Tilka Blaha... V Italiji so priprli 28 ljudi, ki jih sumijo sodelovanja pri krvavem atentatu v Bologni. Gre predvsem za pripadnike dveh skrajnih desničarskih organizacij... V Turčiji se še nadaljuje val nasilja, ki so ga povzro- čili spori med skrajno levičarskimi in skrajno desni- čarskimi organizacijami. Samo v zadnjih dveh dneh je bilo 44 mrtvih... JAT bo s 1. septembrom podražil letalske vozovnice v domačem prometu za 14,4% ... V Limi je skupina kubanskih beguncev ugrabila letalo neke ameriške družbe in hotela prisiliti posadko, da poleti v ZDA. Tja hoče odpotovati okoli 150 beguncev. Po dolgotrajnih pogajanjih s perujsko vlado so se ugra- bitelji_predali gblastem^.. SOBOTA, 30. AVGUSTA Na Obirskem pri Železni Kapli se je pričelo dvo- dnevno srečanje pisateljev manjšinskih narodov, ki so se ga udeležiU pisatelji iz Avstrije, NDR, Italije, Švice in Jugoslavije... V Pekingu se je pričelo tretje zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa, ki bo eno najpomembnejših, saj pričeikujejo velike spre- membe v državnem vodstvu, pravni in gospodarski ureditvi... Zasedanje generalne skupščine OZN o svetovnem gospodarskem položaju se spodbudno ra- zvija, saj je kljub močnim in pričakovanim razlikam v stališčih vendarle prevladalo mnenje, da je treba najti skupni jezik in omogočiti enakopravnejši ra- zvoj vseh dežel sveta... NEDEUA, 31. AVGUSTA V Gdansku so podpisali sporazum med vladno ko- misijo in stavkajočimi, s čimer se je zaključila naj- večja stavka delavcev na Poljskem. Sporazum za- jema 21 zahtev delovnih kolektivov, med katerimi je zahteva o neodvisnih samoupravnih sindikatih... V iranskem parlamentu so sprejeli predlog o sestavi nove vlade premiera Radžaia, vendar sestavi vlade nasprotuje predsednik republike Bani Sadr... V Li- pici so se končale prireditve ob proslavi 400-letnice kobilarne... Po celi domovini so se končale letošnje mladinske delovne akcije. Poročajo, da so plane mladi povsod presegli... PONEDEUEK, 1. SEPTEMBRA: Pričelo se je novo šolsko leto, ki bo zadnje »po starem«. Prihodnje naj bi se pričelo v znamenju usmerjenega izobraževernja... IS slovenske skupščine je razpravljal o izvozu in sprejel vrsto ukrepov za spodbujanje izvoza. IS je potrdil 30 odstotno podraži- tev električne energije in podražitev dnevnikov Dela, Dnevnik in Večer za 1 dinar s 15. 9.... V Ljubljani so danes odprli sejem Vino 80, hkrati so objavili sklep o podražitvi vin za 22 do 66 odstotkov... Mednarodna banka je odobrila Jugoslaviji 110 milijonov dolarjev posojila za gradnjo industrijskih objektov... i TOREK, 2. SEPTEMBRA Na Poljskem, kjer je pred vrati tudi sporazum s stavkajočimi šlezijskimi rudarji je veliko pozornost pritegnil uvodnik časnika Trybune Ludu, ki se zav- zema za socialistično samoupravljanje kot prakso socialistične demokracije. V Španiji so atentatorji ubili sredi Barcelone generala Briz Armengola. Umor pripisujejo organizaciji »Grapo". Jugoslovanska parlamentarna delegacija v ZRN je pod vodstvom Zorana Poliča obiskala Wuppertal in Diisseldorf, kjer so se pogovarjali z voditeljem nemških sindikatov Oskarjem Vetterjem. V Freetovvnu (Siera Leone) so na drugi konferenci radiodifuznih organizacij neuvršče- nih držav predložili 1. september za dan neuvrščeno- sti. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september ZK IN SINDIKATI O GOSPODARJENJU REŠITEV V PROIZVODNJI! Območni SIS za preslirbo bonw imeli s f. f. i98i čeprav še niso jasne mno- ge zahtevne strokovne, fi- nančne, materialne in dele- gatske podrobnosti okrog delovanja samoupravne in- teresne skupnosti za preskr- bo prebivalstva v celjski re- giji, pa jo bomo po sklepu in zadolžitvi medobčinskih vodstev ZK in sindikatov s predsedniki občinskih skupščin kot kaže vendarle dobili s 1. januarjem pri- hodnjega leta. Seveda pa bo potrebno do takrat še veli- ko medobčinskih usklaje- vanj, saj lahko pričakuje- mo, da bo regijsko dogovar- janje in sporazumevanje, še posebno na področju agro- živilskega kompleksa, pod Damoklejevim mečem teko- čih zadreg v preskrbi najbrž sedaj uspešneje opravilo iz- pit solidarnosti in medse- bojnega razumevanja. Seveda pa moramo takoj poudariti, da od sisa za prek- srbo ne moremo pričakovati, da bo kot čarobna palica ure- dil zamotane razmere pre- skrbe kar čez noč. Nedvo- mno pa se nam zaostajanje pri oblikovanju takšnega si- sa tudi sedaj že krepko poz- na, zlasti če primerjamo pre- skrbo valne razmere Celja z Ljubljano ali Mariborom, kjer so takšne sise za preskr- bo prebivalstva že ust^ovili prej. Prav pri ljubljanskem primeru smo bili lahko na le- tošnjem radgonskem kmetij- skem in živilskem sejmu prejšnji teden priča uspešne- mu podpisu sporazuma med ABC Pomurko in ljubljan- skim SIS za preskrbo. Vsekakor je večina raz- pravljalcev potrdila nujnost boljšega in učinkovitejšega organiziranja preskrbe v os- novnih proizvodih iz področ- ja agroživilstva, da pa je tudi jasno, kako so bistveni dol- goročnejši posegi in rešitve na tem področju le v proiz- vodnji, večji, kakovostnejši, ob urejenih cenovnih in do- hodkovnih odnosih. Politično je za izpeljavo akcije ustanovitve -SIS za preskrbo zadolženih več: po- leg sveta vseh osmih občin na širšem celjskem območ- ju, še vsi predsedniki izvrš- nih svetov in tudi vodstva družbenopolitičnih organi- zacij, od partije preko sindi- katov do SZDL na terenu, v krajevnih skupnostih. Pa še jedrnato poročilo o letošnjih polletnih gospodar- skih gibanjih v regrji! Ocenili bi jih lahko kot do- kaj ugodne, kar posebej ve- lja za uspehe na zunanjetrgo- vinskem področju, pri pove- čanju reproduktivne sposob- nosti gospodarstva, v večini občin pa so se tudi povečale stopnje gospodarske rasti. Na razmeroma majhno po- prečno rast v regiji pa sta vplivali zlasti občini Velenje in Šentjur. Vsekakor je treba tudi te relativno ugodne rezultate v gospodarskih gibanjih sooči- ti z dejstvom, da v sedanjem času in v vsej drugi polovici leta lahko pričakujemo kvečjemu še ostrejše pogoje gospodarjenja. To pa pome- ni, da se »klub« tistih delov- nih organizacij, ki so poslo- vale z izgubami ali na meji rentabilnosti, do konca leta lahko samo še razširi, pa že zdaj so se izgube v regiji po- večale v odnosu do lanskega polletja za petkrat. Res pa je, da smo pri izvozu v regiji nad republiškim poprečkom in to kar za 11 odstotkov, če- prav ga ni, ki bi znal dobro izračunati ceno, koliko nas je takšen povečan izvoz tudi stal. No, dejstvo je, da se je v vseh občinah, razen v šmar- ski, izvoz letošnjega polletja bolj povečal kot v republiki Sloveniji. Bistven napredek je stor- jen pri zaposlovanju, ki se je dodobra umirilo; glede na le- to 1979 in za enako obdobje se je število zaposlenih pove- čalo za 2,2 odstotka. Sicer pa je regija pri celotnem pri- hodku dosegla republiško raven, zaostaja še vedno v ra- sti dohodka, na kar pa pose- bej vpliva velenjska občina, ki je sicer pri dohodku regije udeležena kar z več kot 23 odstotki. Pokritje uvoza z izvozom se je povečalo od dobrih 54 na 66,5 odstotka, kar pomeni, da se je delež regije v republiškem izvozu tudi povečal od 17,2 na 18,7 odstotkov. Med porabljeni- mi sredstvi so najbolj rastli, in to nadpoprečno, izdatki za surovine, reprodukcijski material in energijo ter pro- izvodne storitve. In še poda- tek o izkazani stopnji renta- bilnosti: najvišja je v občini Slovenske Konjice, najnižja v Velenju, sicer pa je nekoli- ko nižja od republiške. MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ ZELENI PROGRAM »GORENJA« TU SMO - VAŠI SMO?! Mlečnost za okroglo mizo v Muti Proizvodnja hrane in seve- da tudi predelava, sta stabili- zacijski postavki, takoj za prizadevanji za večji izvoz in omejevanje uvoza. SOZD »Gorenje« je nesporno poka- zalo svoj posluh za vsa tri stabilizacijska gesla v svojih prizadevanjih in iskanjih v okviru svojega »zelenega programa,« posebej izraže- nega na razstavi v Muti, še bolj pa z organizacijo okro- gle mize, ko so Želeli tudi od drugih strokovnih in družbe- nih dejavnikov zvedeti, kaj se na tem področju od njih pričakuje. Gostitelji okrogle, rekli so ji tudi zelena miza, so se ponudili po sistemu: Tu smo - vaši smo! Poleg gostiteljev so bili za omizjem predstavniki slo- venske zadružne zveze in go- spodarske zbornice, pred- stavniki znanstvenih in razi- skovalnih institucij in spe- cializirane trgovine in v oza- dju predstavniki javnega ob- veščanja. »Gorenjci« so razložili svo- je dosedanje dosežke pri ra- zvijanju »zelenega progra- ma«, v katerem so v določeni meri pekoračili svojo prvot- no zastavljeni okvir, ki je zaobsegal ohišnico, vrtičkar- stvo in pod milo nebo po- daljšan bivalni prostor. V program so vključili tudi orodje in mehanizacijo za vrtnarstvo in naposled tudi drobno mehanizacijo za kmetijstvo, predvsem za hri- bovske pogoje. V razmero- ma kratkem času so posegli na področje mlekarstva, predvsem razhlajevanja mle- ka itd. Novost je molzišče za ovce in drugo. 2e precej dol- go je v uporabi mali enoosno pogonski stroj s priključki, nadalje hlevsko orodje. Za okroglo mizo so ponudili ce- lotno linijo za proizvajalce mleka, ki naj bi pokrila ves proces od »kravjega vimena do mlekarne«; od mehaniza- cije pri kmetiji, do zbiralnic in vmesnega transporta do mlekarn. Nadalje so ponudi- li orodja in mehanizacijo za predelavo mesa. Izpopolnili naj bi orodje in mehanizacijo za vrtnarstvo, kompletirali sisteme za namakanje, zali- vanje In razvoj hidro-kultu- re, proizvajali rastlinjake za proizvodnjo zelenjave, sočiv- ja in podobnih prehrambe- nih proizvodov. Razprava je bila brez dvo- ma koristna in če že ni bilo velikega navdušenja, vsaj odklonilna ni bila. Očitek, da »Gorenje« sedem let razvija tip domačega molznega stro- ja, so gostitelji zavrnili s trdi- tvijo, da bi tak stroj pri nas lahko že imeli, da pa bi bil predrag, a cena je enako po- memben dejavnik za proiz- vajalca, kot za kupca. Obeta- jo odgovarjajoč molznik v vseh ozirih v prihodnjem le- tu. Precej je bilo govora o mehanizaciji za hribovske kmetije, ki bi morala biti bolj vsestranska, zaobseči več delovnih procesov, pred- vsem pa bi morala biti lažja za upravljanje in varnejša tu- di za starejše ljudi, ne samo za krepke dvajsetletnike. Precej je bilo govora tudi specializaciji, povezovanji! med proizvajalci in o prekn] vanju. Odgovor »gorenjcev.i ki takega povezovanja sicej niso odklanjali, češ, majčke no konkurence tudi ni slabo ima nekaj soli. Manj uspešna je bila raz prava o kreditiranju, ki je po membno zlasti za manj aku mulativne hribovske kmeti je. Manj uspešna se je zdeli zato, ker so problem sProil trgovci, ga naslavljali na pro izvajalce in na družbe« skupnost, manj pa so videl svoj delež in mesto v sproži dohodkovne povezanosti Bolj v živo so trgovci zadeli ko so dregnili v problem ser visiranja in rezervne dele. Razgovor za okroglo mizi je bil po besedah organiza torjev vreden truda. Pouda rili so, da jim je dobrodošl vsaka pobuda, dragocei vsak nasvet, ki prihaja s stfi ni kupcev-koristnikov i vseh dejavnikov, ki po stre kovni plati delujejo v Proc( su posodabljanja proizvoc nje in predelave hrane. Ni pa se ob vsem tem mc goče ostresti vtisa določen mlačnosti, ki je v dvorani gž silskega doma hladila ozrač je, kar daje slutiti, da vse pr šotne misli niso bile izreft ne. Ce se glede tega motif' sem samo vesel in rad po- pišem svoje občutke sla' volji v tem soparnem dnevt JURE KRASOVEi ŠENTJUR: g VARSTVO 1 DELAVCEV Izkušnje kažejo, da v šen' jurski občini vse bolj potf bujejo dispanzer za medi'^ no dela, ki naj bi bdel zdravstvenim stanjem zap* slenih. V dispanzerju bi pf* ventivno pregledovali dela^ ce vsaj enkrat letno, sicer P naj bi skrbeli za njiho^' zdravje skozi celo leto. P' buda je vredna vse pohva^ in bo že v prihodnjih meS' cih prerasla v akcijo, ki bi jo poleg občinske zdr^' stvene skupnosti vodili' osnovne organizacije sii^" kata. Ta predlog so obravna^^ tudi delegati na zadnji ^ občinske zdravstvene sKi^' nosti Šentjur, ko so govof| o problematiki zdravstve'' ga varstva v občini. M^'' so, da mora biti zdravstv^ varstvo zaposlenih dela^*^ pr\'a skupna skrb. ^ MOZIRJE MARKET RASTE Odprli ga bodo ob koncu leta Čeprav so predstavniki ljubljanske Emone dosti prej in na lepi svečanosti položili temeljni kamen za gradnjo novega marketa v Mozirju (kamen je zarasla trava), bo prej odprl svoja vrata tisti, ki ga je začel graditi domači, mozirski, kolektiv Savinje. Dela pri gradnji novega marketa potekajo po načrtu, zato pravijo, da ga bodo od- prU ob koncu letošnjega leta. To je pomembna naložba, ki velja kolektiv 35 milijonov dinarjev. Novi market bo imel vseh površin okoli 2000 kv. metrov. Z njegovo otvo- ritvijo se bodo bržčas lotili določene specializacije v de- lu ostalih prodajaln, na vsak način pa bodo v Mozirju za- prli sedanjo zelenjavno trgo- vino, saj bodo to blago pro- dajali v marketu na določe- nem oddelku. Sicer pa se kolektiv trgov- skega podjetja Savinje prav ta čas ukvarja s problemom prihodnje povezanosti in za- to organiziranosti trgovine v občini sploh. To je tudi ko- lektiv, ki je ob koncu prvega poUetja dosegel razmeroma dobre poslovne rezultate, saj je glavne postavke od celot- nega prihodka do čistega do- hodka v primerjavi z lan- skim letom precej povečal, najmanj osebne dohodke, ki so narasli le za osem odstot- kov. Sicer pa se ukvarjajo s problemi, ki jih srečuje sle- herna trgovina ta čas pri nas: s pomanjkanjem določenih vrst blaga. Prav tako s preve- likimi obremenitvami itd. Vzporedno z deU v Mozirju se zaključujejo tudi dela za preureditev nekdanje mesni- ce v Nazarju v prodaj Ino ze- lenjave. Tudi to trgovino bo- do odprli že v kratkem. MB POSLOVNI USPEH SIR ŠEMPETER DELA DOVOU! Prodali vso proizvodnjo 1981 Da bo dela dovolj za vse člane delovnega kolektiva SIP Šempeter, je že dlje ča- sa jasno. K takšnemu zak- ljučku so nas lahko vodile tudi potrebe in tržno pov- praševanje po Sipovih pro- izvodih, ki so bile ocenjene že prejšnji mesec za okro- glih 35 odstotkov večje od realnih proizvodnih zmog- ljivosti. Pri tem velja pou- dariti, da se bo Sipov koli- činski proizvodni obseg v prihodnjem letu povečal za okrog 13 odstotkov. To ka- že, da bo nekaj Sipovih pro- izvodov tudi prihodnje leto na jugoslovanskem tržišču primanjkovalo. Na pravkar končanem rad- gonskem 18. kmetijskem in živilskem sejmu, pa je SIP Šempeter z nekaterimi naj- večjimi trgovskimi in kme- tijskimi organizacijami pod- pisal samoupravni spora- zum, s katerim so praktično prodali vso proizvodnjo 1981 v vrednosti 109 milijard sta- rih dinarjev. SIP Šempeter je sporcizum podpisal z na- slednjimi trgovskimi in kmetijskimi organizacijami za prodajo svoje kmetijske mehanizacije: Agrotehnika- Gruda iz Ljubljane je podpi- sala za 330 milijonov dinar- jev, Hmezad iz Žalca za 270, Poljoopskrba iz Zagreba za 210, Agrooprema Beograd za 160, ABC Pomurka iz Mur- ske Sobote za 170 in PIK Vr- bovec za 50 milijonov dinar- jev. Pri tem se je SIP Šempeter kot proizvajalec kmetijskih strojev in opreme zavezal, da bo poskrbel za nemoteno oskrbo z rezervnimi deli in seveda tudi z gotovimi proiz- vodi, kot so stroji za spravilo krme, za pnevmatski tran- sport krme, spravilo koruze, skladiščenje koruze v zrnju, mletje zrnja, prevoz in raz- tresanje hlevskega gnoja in podobno. Skratka gre za do- bre poslovne obveznosti, ki pa jih misli SIP Šempeter tu- di dosledno izpolnjevati, s čemer se dandanes lahko pohvalijo le malokateri pro- izvajalci. Prav zato so Sipova zagotovila o rezervnih delih, ki bodo na razpolago prak- tično vsak dan, žela veliko odobravanja pri naših novi- narskih kolegih iz drugih re- publik. Da je SIP Šempeter letos že drugič uporabil okvir Kmetijskega in živilskega sejma v Gornji Radgoni ima svoj smisel tudi v lanskolet- ni podobni izkušnji, pa če- prav je bil lani podpisan sa- moupravni sporazum vre- den veliko manj od letošnje- ga, »le« 80 milijonov starih dinarjev. V SIP Šempeter ra- čunajo, da bodo podobne sa- moupravne sporazume tudi v bodoče podpisovali v okvi- ru radgonskega kmetijskega in živilskega mednarodnega sejma, saj je to tudi pravi kraj za tovrstne poslovne do- govore in pogodbe, poleg te- ga pa radgonski kmetijski sejem vse bolj razširja svoje poslovne in mednarodne razsežnosti. Proizvodna in poslovna usmeritev šempetrskega SIP je torej jasna in premo^ črtna; letos so še posebej po- hiteli s sklenitvijo poslovnih prodajnih pogodb, saj se do- bro zavedajo, da za nemote- no oskrbo z reprodukcijskim materialorh vsaj sedanji »go- spodarski časi« zahtevajo tu- di daljše roke. MITJA UMNIK 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 B. LESKOŠEK OVOJNI EVROPSKI PRVAK Za Rokom Kopitarjem (balkanski prvak in 5. na 01 v Moskvi) in Matejem janžkom (srebro na MEP 80) je še tretji celjski športnik v zadnjem času dosegel izjemen uspeh. V Mostarju je bilo evropsko prvenstvo v modelarstvu, kjer je BRANKO LE- SKOSEK, član LT EMO Celje, osvojil dvojni na- slov evropskega prvaka - med posamezniki in v na- ši ekipi. To je nov izjemen uspeh Leskoška, kot tudi celjskega športa nasploh. Iskrene čestitke! T. VRABL KONJIŠKO GOSPODARSTVO DOBRA DELITEV DOHODKA Izvoz so povečali za 42,5 odstotkov Konjiško gospodarstvo je kljub težkim pogojem v prvem polletju tega leta do- seglo več, kot so načrtovali. Izvoz so povečali za 42,5 od- stotkov, družbeni proizvod za 36, zaposlovanje ni prese- glo 4,2 odstQtka, zaostaja le industrijska proizvodnja, ki se je povečala le za 3,4 odstotke v primerjavi z ena- kim obdobjem preteklega leta. Napori za čim večji izvoz ob čim manjšem uvozu so se obrestovali.Razmerje med njima je bilo kar 75,8:24,2 v korist izvoza. Za 410,978.000 dinarjev proizvodov so izvo- zili predvsem v razvite zaho- dne dežele, manj v sociali- stične in le 2,6 odstotkov v dežele v razvoju. Najugod- nejša razmerja med izvozom in uvozom so dosegle delov- ne organizacije Unior, Ko- stroj in LIP. Izredno velik je bil tudi delež izvoza na de- lavca - kar 67.818 dinarjev, medtem ko je bil v regiji 36.300 din. Sicer pa so izvozi- li za 24,9 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje. Da se je industrijska proiz- vodnja povečala manj, kot so predvideli, so vzroki pred- vsem v slabši preskrbi z do- mačimi in uvoženimi surovi- nami, zmanjšanju števila na- ročil, pa tudi manj kreditov za obratna sredstva. Število zaposlenih se je v prvih petih mesecih tega leta povečalo v gospodarstvu in negospodarstvu za 4,2 od- stotke v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. V primerjavi z lanskoletnim povprečjem pa se je hitreje povečevalo število zaposle- nih v negospodarstvu, saj so na področju izobraževanja, otroškega varstva in social- nega skrbstva povečali ob- seg dejavnosti. Osebne do- hodke so v gospodarstvu po- večali za 19, v družbenih de- javnostih pa za 21 odstotkov. Kljub temu so v primerjavi z regijo v gospodarstvu na 4.-5. mestu, v družbenih de- javnostih pa na šestem. Sicer pa je povprečni osebni doho- dek na delavca v konjiški ob- čini 7490 dinarjev. Organizacije združenega dela s področja gospodar- stva so v prvem polletju ustvarile za 37 odstotkov viš- ji celotni prihodek, pri tem pa se je čisti dohodek pove- čal za 34 odstotkov. Ugodni poslovni rezultati delavcev pri delitvi niso zavedli in ta- ko so kar 31,6 odstotkov sredstev namenili za poslov- ni sklad in razširitev mate- rialne osnove dela (v regiji 18 odstotkov!), medtem ko so za osebne dohodke namenili 53,7 odstotkov (regija 68,3). Več pozornosti kot doslej pa bo potrebno nameaiti lik- vidnosti. Obratna sredstva so bila povprečno vezana 40 dni, blago pa tudi prodajajo za vsako ceno in ne storijo dovolj za pravočasno plačilo. Tako so imeli ob polletju kar za 636 milijonov terjatev, ob- veznosti pa le za 275 milijo- nov. MILENA B. POKLIC PRVI ŠOLSKI DAN Učilnice, ki so dva meseca samevale, so zdaj spet polne. Ulice tudi. Prav tako knjigarne in trgovine. Prvi september je za učence, starše in vzgojitelje pomemben dogodek. Ujeli smo prvi šolski dan na osnovni šoli I. celjske čete, ko so učenci 3. c p>ozomo prisluhnili poduku svoje tovarišice, kako se morajo vesti v vse večji prometni gneči. Seveda so se pomenili tudi o novem delu, ki jih čaka v pravkar začetem šolskem letu. Foto: M. PODJED V MOZIRJU O DRUŽBENEM PLANU 1981-1985 v tem, ko se bodo dele- gati družbenopolitičnega zbora občinske skupšči- ne Mozirje sestali na re- dni seji že jutri, v petek, 5. t. m., bosta zasedanji de- legatov ostalih dveh zbo- rov v ponedeljek, 8. sep- tembra. Vse tri seje se bo- do pričele ob šestih zju- traj, kar pomeni, da so od- stopili od predloga, da bi naj delo zborov občinske skupščine potekalo v opoldanskem, oziroma popoldanskem času. Udeležba na sejah ob tem času ni bila zadovoljiva, zato povratek na staro pravilo. Delegate čaka več kot zahtevno delo. V središču pozornosti bo prav goto- vo osnutek dogovora o te- meljih družbenega plana občine v naslednjem pet- letnem obdobju. Sicer bodo ocenjevali delo upravnih organov skup- ščine občine v lanskem letu, prav tako delo sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, poro- čilo o delu komisije za od- likovanja itd. Tokrat bo- do odločali tudi o podeli- tvi letošnjih občinskih priznanj in nagrad, o ne- katerih proračunskih za- devah in drugem. MB PRAZNIK TUDI V ROGAŠKI SLATINI i 16. septembra bodo v Krajevni skupnosti Rogaška Slatina pro- slavili krajevni praznik. Prazno- vanje se bo pričelo 12. septembra z otvoritvijo razstave na Knežcu, istega dne pa bodo odprli v Piv- nici v Rogaški Slatini tudi razsta- vo cvetličnih kompozicij Vesne Gnijice iz Krapine. Zvečer istega dne bo ob 19.30 nastopila v zdra- viliški dvorani folklorna skupina Emona iz Ljubljane. 13. septem- bra bo na igrišču Korsa tekmova- nje v malem nogometu, ki se bo pričelo ob 8. uri. Naslednjega dne, 15. septembra, pa si bodo lahko zdraviliški gostje in kraja- ni ogledali Steklarno Boris Ki- drič. Ogled se bo pričel ob 9.30, vsi zainteresirani pa naj se tedaj zberejo pred recepcijo Pošte. V času praznovanja si bodo obisko- valci in domačini lahko ogledali še druge delovne organizacije. Tako 17. septembra Kors ter 18. septembra Steklarsko šolo. Sicer pa bo 16. septembra ob 15.30 mladinska delovna akcija na ce- sti za Knežec, naslednji dan, 17. septembra bo ob 16. uri v Roga- ški Slatini nogometna tekma med domačim moštvom Steklar in ljubljansko Olimpijo. Istega dne ob 18. uri pa bodo v hotelu Bohor podelili priznanja za naj- bolj urejeno okolico posamezni- kom. 18. septembra bo ob 15. uri strelsko tekmovanje pri Steklar- ski šoli, 19. septembra pa ob 19.30 koncert Trboveljskega ok- teta v Zdraviliški dvorani. 20. septembra pa se bo praznovanje zaključilo s prikazom dela in pri- pravljenosti enot civilne in naro- dne zaščite ter teritorialne obrambe. Ob 19. uri bo v Zdravi- liški dvorani še zaključna akade- mija ob krajevnem prazniku. DS AFRIKA, AFRIKA DEŽELA JE TAKA, KAKRŠNI SO LJUDJE PIŠE: 18 JOŽE VOLFAND Zejalo me je zares. Vse bi dal za hla- den sok ali oranžado. Tudi coca-cole se ne bi odrekel. Pa sta se mi receptorja začudeno, da, sočutno, ne, skorajda ško- deželjno smejala. Zdajle, ponoči, ob enih, bi vi pili. Zaprto. Tudi bar ne dela. Nič. Vodo. vodo, to lahko dobite. Kje, hlastno vprašam, saj v Afriki iz pipe nisem nikoli pil. Navodila pač, da se me lahko loti takoj kaka znana afri- ška bolezen, če ne bom previden. Našte- vali so mi - malarija, amebe, rumena mrzlica, spolna bolezen, dolg seznam prebavnih bolezni (amebe so, tako pra- vijo, nevarne), pa še druge, tiste, ki jim je mati težak socialnoekonomski polo- žaj - od gobavosti do spolnih bolezni, tuberkuloze in še katerih. Muhe ce-ce nisem spoznal. Komarji pa so me napi- kali. Toda gospod komar Anopheles C^a- biae, ki po tropski Afriki trosi parazita malarije, me je zgrešil. Kininske tablete sem užival po vseh predpisih in se ni- sem bal. Zapisal sem že podatke o viso- ki umrljivosti v afriških deželah, ki ji tudi visoko število rojstev ne more do živega. Nevzdržne higienske razmere, ob vseh drugih ekonomskih zarezah, kosijo po življenju siromašnih. Kljub te- mu sem se čudil močni naravi afriškega človeka - ure in ure sem hodil po ulicah v najrevnejših četrtih velikih mest, vozil sem se skozi številne vasi ganskega po- deželja, pa v Slonokoščeni obali, v Cen- tralnoafriški republiki (kjer sem ostrmel ob predzgodovinskem času, ki ga pig- mejci izmerjajo samo po noči in po dne- vu, tako namreč živijo, spijo, jejo in se rojevajo) in po naših merilih bi zaradi primitivne, nečiste priprave hrane ali zaradi okužene vode ali česa drugega že prej zboleli, preden bi kaj použili. In vendar življenje uporno, naravno utripa pred bornimi lesenimi barakami, ali pred nizkimi kolibami iz blata in zemlje ali celo pred vejnatimi »igluji« ... Tako je pač. Človek se življenju prilagaja in ga spreminja. Morda zato Afričani jedo ostro začinjeno hrano. Tudi sam sem se moral sprijazniti, da filtrirane vode v hotelu Cosmos ni. V sobi dobite, tam lahko pijete, sta mi na- mesto lahko noč, še svetovala črnca v recepciji. Felix, taksist, ne vem, če je bil res Srečko, kakor bi sodil po imenu, me je pobaral, ali lahko zjutraj pride pome. Za letališče. Seveda sva se zmenila. A naj- prej sem ga vprašal, če bi se dalo navse- zgodaj razgledati po Brazzavillu. To že, mi je odgovoril, a ne bo nič odprto, vi ste utrujeni, na letališču pa bo neznanska gneča. Zato je bolje, če pridete med pr- vimi. Pomiril sem se z željo, da mi Brazza- ville ostane morda, morda za kdaj poz- neje ... Felix se je poslovil. Ob osmih se dobi- va. Letalo za Baugni vzleti ob desetih. Bo šlo. S ključi v rokah in z najnujnejšo prt- ljago stopam po stopnicah v drugo nad- stropje. Hotel za silo. Odklenil sem sobo in se znašel v prostoru, ki je že z vonjem kričal po redoljubni snažilki. Najprej sem zbrano pregledal, če kje kaj leze. V kopalnici - nič. V postelji - nič. Drugje pa itak ni važno. Brez premisleka sem se odžejal z mlačno vodo - iz pipe. Ko sem hotel uporabiti brisačo, sem videl, daje umazana. Enako je bilo s posteljnino. Naj grem v recepcijo? Kdo pa mi bo zdaj menjal? A to še ni bilo vse - na vzglavni- ku je nekdo pred mano vešče moril ko- marje. Rdeče packe so mi samo sporo- čale, da me čaka v nekaj urah hudo po- trebnega spanja enak boj. Rjuhe, odeje, vzglavnik - vse sem obračal in z natančnostjo iskal čiste oa- ze. A že takrat sem vedel, da se bom zleknil le z odprtimi očmi. Odšel sem v kopalnico. Cosmos me je spet presenetil - stopil sem pod tuš. A ker si je arhitekt zmislil večjo globino tal, kot je pri nas v navadi, sem se že pobiral... Se tri dni pozneje sem čutil modrico na desni roki. Noč je postregla s sparino. S komarji. Prižigal in ugašal sem luč. Nič ni poma- galo. Ob pol petih zjutraj sem še kar buden. Medtem sem še dvakrat skočil pod tuš - in šele tretjič sem pozabil, da so tla prevarantska. Ob petih sem si pi- sal na list - umazana brisača, stara, po- pacana posteljnina, komarji, ne vem, če še kaj. To sem mislil predložiti receptor- ju, ko bi mi zaračunal sobo. Menda sem zadremal za pol ure. Ob šestih sem gle- dal skozi okno v svitanje. Na dvorišče. Prihajali so delavci, neverjetno zgodaj za Afriko, popravljali so ograjo. Ni se mi dalo z okna. Pozdravljali so me, mi ma- hali. Popokal sem stvari in v recepciji zmečkal list. Črncu sem rekel samo eno besedo: Slabo. Pogledal me je. Samo skomignil je z rameni. Preštel je franke. Cena, ki sem jo plačal, je bila višja, kot pri nas za hotel A kategorije. Pa to ni le v Brazzavillu. Prtljago sem pustil v recep- ciji in se odšel sprehodit po okolici Co- smosa. Felix ni zamudil. Brazzaville se je pre- bujal. V taksiju sta se peljala še dva mlada Libanonca, trgovca. Povedal sem jima, da sem iz Jugoslavije. Najprej sta me vprašala za Tita. Nato, kaj prouču- jem. Na letališču Maya-Maya sem Feli- xu sam zvišal ceno prevoza. Kajti Liba- nonca je kar pustil s prtljago. Meni pa je hotel na vsak način pomagati. Ne le to. Ko sta Libanonca pobrala kovčke, je avto zaklenil in hitel za mano. Dobil me je že pred vrsto potnikov za Baugni. Poklical me je: Joe! Joel Obrnil sem se. Spet se mi je smejal v obraz z belimi, zdravimi zobmi. Ponudil mi je roko. Srečno pot. Potreboval jo boš! Ta Felix, si mislim, je fejst fant. Rečem pa nič. Zahvalim se mu. Rimski cesar Avgust je rad ponavljal »festina lente« (hiti počasi). Midva s Felixom pa sva, najbrž si je on to še bolj mislil, hitro »pogruntala« drug drugega. Brez Felixa bi bil spomin na Brazza- ville zavit v sivo meglico. Brez gospe Keite, ki se ni niti za las zmotila, kaj bo s prtljago (takoj, ko sem pokazal na kovč- ke, ki so ju postavili pred vrata pisarne Air Afrique, so bili uslužbenci še prijaz- nejši z mano), bi morebiti tudi o deželi razmišljal drugače. Ljudje smo itak radi naglo krivični, strogi, nedobronamerni. Kaj šele na tujem! Tako pa sem se v letalu za Baugni vračal v Brazzaville k Felixu, h gospe Keita, navsezadnje tudi v Cosmos. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september TABORSKI DNEVI ŠTAN6AR V SPOMIN Veljal je več kot dva In pol milijona z otvoritvijo spomenika slovenskemu hmeljarju, ki bo v soboto, se bodo v Žalcu pričeli taborski dnevi. Ra- zlične kulturne prireditve bodo trajale ves teden, or- ganizatorji taborskih dne- vov pa so občinska kultur- na skupnost, Zveza kultur- nih organizacij ter Svoboda Žalec. Taborski dpevi bodo odslej, kot so povedali na novinarski konferenci v Žalcu, vsako leto. Zamisel o tem je bila sprejeta že ta- krat, ko so v Žalcu prazno- vali 110-letnico drugega slo- venskega tabora. O pomembnosti taborov vemo Slovenci danes še pre- malo, čeprav je jasno, da so imeli ogromen vpliv v borbi za slovenski jezik, slovenske šole in zedinjeno Slovenijo. V tistih časih so prav gotovo pomenili revolucionarno de- janje. O vsem tem bodo spre- govorili tudi na simpoziju o pomenu slovenskega tabora v Žalcu, saj bodo na njem zbrani eminentni slovenski zgodovinarji, ki bodo pripra- vili zanimive referate. Vse to bo kasneje izšlo tudi v po- sebni knjigi. Program prireditev bo, kot smo že zapisali, izredno pe- ster. V sredo popoldne se bo- do v osnovnošolskem centru v Žalcu predstavili člani šol- skih kulturnih društev, v če- trtek violinist Franci Rizmal, v petek pa bo koncert Uči- teljskega pevskega zbora Slovenije. V soboto, 13. sep- tembra, bo še koncert godbe na pihala iz Zabukovice. Že jutri popoldne pa bodo v Sa- vinovem razstavnem salonu odprli razstavo z deli aka- demskega kiparja Janeza Boljke, ki je tudi avtor skulpture štangarja. Za skulpturo so se odločili predvsem zato, da bi z njo tudi hmeljarji imeli svoj spo- menik. Ponazarja starega štangarja, v podnožju pa so že nakazani elementi nove- ga, ki izpodrinja stara hme- ljarska opravila. S tem seve- da tudi štangarje. Ni naključ- je, če spomenik tako tudi stoji na prehodu iz starega v novo mestno jedro Žalca. Občane seveda zanima, koli- ko je veljalo to umetniško delo. Livarna v Beogradu je za delo računala nekaj več kot 600 000 dinarjev, približ- no toliko je prejel tudi avtor Janez Boljka, k temu pa je treba prišteti tudi denar za odkup zemljišča in še nekaj drugih stroškov. Vse skupaj je veljalo okrog dva in pol milijona dinarjev. JANEZ VEDENIK Takole izgleda štangar v Žalcu. Avtor je Janez Boljka (na desni). V Žalcu sta tako sedaj dva spomenika hmeljarjem. Pozabiti ne smemo Četkovičeve skulpture pred Namo. Nekatere seveda zanima, zakaj takšen štangar v času sta- bilizacije. Stabilizacija še ne pomeni, da ne potrebujemo več umetniških stvaritev, res pa je tudi, da so štangarja pričeli delati že pred dvema letoma in da so tudi sredstva zanj iz denarja, ki je bil namenjen proslavljanju llO-let- niče žalskega tabora. masNEC 100 LET GASILSTVA V ŠMARJU Gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah je v nedeljo proslavilo 100-letnico svojega delo- vanja in obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1880 zaradi številnih požarov, ki so tistega leta divjali v Šmarju. Društvo je na začetku svojega delovanja imelo vso skromno opre- mo spravljeno v mali barabi ob potoku v Šmarju, leta 1908 pa je dobilo nov gasilski dom. Vse do leta 1974 je društvo delovalo v njegovih prostorih, tistega leta pa je stavbo starega doma močno prizadejal potres. Zato sedaj gradijo v Šmarju nov gasilski dom s sodobnimi prostori za učinkovito delo gasil- cev. Smarsko gasilsko društvo je v vsem dol- gem obdobju svojega delovanja naletelo na vrsto težav in problemov, ki so jih nareko- vali tako materialni pogoji, pred drugo vr no pa tudi družbeni odnosi. Zanimivo je, ; je gasilsko društvo v Šmarju že leta 19 doseglo, da so v njem poveljevali v slova- škem jeziku, kar je tedaj pomenilo veliK narodnostno zmago. Na nedeljski prireditvi so ob lOO-letriK društva spregovorili številni govorniki. so posebej poudarili velik pomen društvi pri utrjevanju sistema družbene in civilj zaščite ter pri učinkovitem izvajanju proti požarne preventive in zaščite v šmarski ofl čini. Gasilska zveza Slovenije pa je šmaJ - skemu gasilskemu društvu podelila ob njj govi 100-letnici odlikovanje za po.sebne a sluge. SLOVENSKE KONJICE ČEZ 2 MlUJONA IZGUBUENIH UR Preveč bolezni in urejanja osebnih zadev Od 13,796.461 možnih de- lovnih ur v preteklem letu za delo v konjiški občini iz- koristili 2,354.617 ur. Naj- več izgubljenih delovnih ur je odpadlo na dopuste in bo- lezenske izostanke, precej pa tudi na sestanke v in izven delovnih organizacij ter na urejanje osebnih za- dev pri obrtnikih, zdravni- kih, na banki, upravnih or- ganih občine, sodišču in šo- lah. Tako je pokazala analiza, ki jo je naredila občinska ka- drovska služba po podatkih delovnih organizacij. Seveda podatki, ki so jih dobili, niso popolni, saj številne delovne organizacije ne ugotavljajo vseh izgubljenih ur, številne pa jih tudi nadomeščajo. Kot so potrdili tudi na seji zbora združenega dela, natančno število izgubljenih delovnih ur niti ni tako pomembno. Važnejše je, da se vsi zavedo, da je treba storiti vse, da bi bilo takih ur čim manj. In to je analiza očitno dosegla. Enako važno - ali še bolj pa je, da ure, ko delavci so na delu, tudi izkoristijo za pro- duktivno delo. Izkoristek de- lovnega časa bodo morale ugotavljati delovne organi- zacije same. V občini so se že odločili za nekatere ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali število iz- gubljenih delovnih ur. V ra- zvojnih programih za sred- njeročno obdobje 1981-85 so se delavci v temeljnih orga- nizacijcih dolžni opredeliti za odpravo težaških in nizko ovrednotenih del, saj je rav- no pri delavcih, ki taka dela opravljajo, odstotek bolezen- skih izostankov z dela naj- višji. Od skupnega števila iz- gubljenih delovnih ur je v preteklem letu v občini od- padlo na bolezni do 30 dni 3,71 odstotkov ur, na bolezni nad 30 dni pa. 4,32 odstotkov ur. Da bi delovni čas v trgovi- nah, pošti, zasebni in druž- beni obrti, zdravstvu, ban- kah, zavarovalnici in držav- nih organih čim bolj pribli- žali potrebam delavcev, so naredili analizo njihovega delovnega časa, izvršni svet pa je čisto konkretno predla- gal uskladitev delovnega ča- sa. Tako so na banki že uved- li dvoizmensko delo, zdrav- stvena služba bo že ta mesec okrepila popoldansko delo, upravni organi občine bodo delali dvakrat na teden po- poldne, prav tako pa morajo svoje delo prilagoditi delav- cem storitvene dejavnosti. Analiza je pokazala tudi to, da so nesreče pri delu zelo pogoste in v precejšnjem de- ležu prispevajo k izgubam delovnega časa. To bodo še podrobneje proučili. Prav gotovo pa tudi to vpliva na občutna odstopanja izgub- ljenih ur zaradi bolezni v združenem delu v primerjavi z družbenimi dejavnostmi, saj pri izgubljenih urcih zara- di drugih vzrokov med njimi ni večjih razlik. Čeprav so se v konjiški d čini močno zavzeli za zmai sanje izgubljenih delovn ur, pa pri tem niso pozabi da so bolj kot te pomembi ure, ko so delavci na delu.' ure je potrebno z boljšo orj nizacijo dela, z večjo stoi nostjo čim bolje izkoristiti ravno temu je potrebno r meniti vso pozornost. MILENA B. POKLI KRISTA TERGLAV- SEKA V torek popoldan so se na polzelskem pokopali- šču številni krajani, bri- gadirski tovariši iz prvih povojnih mladinskih de- lovnih brigad ter prijatelji in znanci poslovili od Kri- ste Terglav, ki je po težki bolezni preminula v 51 le- tu življenja. Krista Terglav, rojena Čobal, je bila leta 1929 ro- jena v bosanskem Vare- šu, kjer je služboval v ru- dniku njen oče. S sedmi- mi leti je prišla na Polzelo k sorodnikom, končala osnovno šolo in eno leto gimnazije v Celju. Izklju- čili so jo zaradi očetovega sodelovanja v KPJ in re- volucionarnem gibanju. Sla je v uk trgovske stro- ke in pred iztekom, bilo je to že med vojno, kot sko- jevka, mladinska aktivist- ka in kurirka aktivno so- delovala v NOB. Kot zavedna mladinka je bila med prvimi, ki so se vključili v obnovo do- movine, delala dve izme- ni na mladinski progi Brčko-Banoviči, nato pri obnovi proge Presarje- -Borovnica, pa na drugi mladinski progi Ša- mac-Sarajevo, pri regula- ciji Pesnice in končno še pri gradnji avtoceste Za- greb-Beograd. Bila je no- silka spomenice mladin- skih delovnih brigad. Po osvoboditvi je bila zaposlena na okraju Šo- štanj, potem v velenj- skem rudniku, kjer je bila članica prvega delavske- ga sveta in končno na Polzeli v tovarni nogavic. Kot mati dveh otrok je zgodaj postala vdova, ko je njen mož umrl v pro- metni nesreči. Vsa se je posvetila delu in otro- kom, največje veselje pa so ji bila srečanja nekda- njih brigadirjev-vetera- nov. Bila je delovna, zave- dna, predvsem pa tovari- ška, odkrita ter priljublje- na, o čemer je pričalo tudi zadnje slovo in zagotovi- la, da jo bomo obdržah v trajnem spominu. J.K TT PREBOLD 30 LET ODLOČANJA Obratovanje brez zastojev V soboto so v tekstilni to- varni v Preboldu proslavili 30-letnico samoupravljanja in 138-letnico obstoja te to- varne. 17. maja 1950 so v tekstilni tovarni namreč izvolili prvi delavski svet, 3. septembra pa je delovni kolektiv prevzel tovarno v upravljanje. V spomin na ta dogodek so v soboto na raz- širjeni slavnostni seji zase- dali člani prvega delavske- ga sveta in vseh današnjih. Ob tej priložnosti je zbra- nim spregovoril tudi glavni direktor Ivan Žagar. Povedal je, da so v tovarni del bremena, ki ga nalaga proces gospodarske ustali- tve, premagali že lani. S teža- vami, ki jih je povzročil zao- stren zunanjetrgovinski re- žim, so se v tem delovnem kolektivu izredno uspešno spoprijeli. Junijsko 30-od- stotno razvrednotenje dinar- ja jih je kot velikega uvozni- ka surovin ter barv in kemi- kalij hudo prizadelo, vendar so se zahvaljujoč solidarno- sti in enotnosti ter prizadev- nosti celotnega kolektiva v kratkem času temu prilago- dili. Močno so povečali izvoz ter se proizvodno in dohod- kovno povezali z drugimi de- lovnimi organizacijami. V času, ko marsikatera tekstil- na tovarna zaradi pomanjka- nja uvoznih surovin ni obi tovala, je delo v Preboli normalno teklo. TeB ustrezni so tudi rezultati prvem polletju. V primerjJ z enakim obdobjem lansi ga leta se je celotni prihod povečal za 28 odstotkov, d hodek in čisti dohodek za^ odstotkov in sredstva za I produkcijo za 21 odstotki Skladno s tem so se poveH tudi osebni dohodki. Od lal skih 6251 dinarjev so J povzpeli na 7767. Računaj da bodo ob koncu leta znai li povprečni osebni dohod 8000 dinarjev. Letošnje leto je za razV tega 1300-članskega delC nega kolektiva še poseb pomembno. Spoznali so f mreč, da nima smisla po^ čevati fizičnega obsega Pj izvodnje. Bodoči razvoj ^ lovne organizacije so zastaj li tako, da bodo odpirali ^ lovna mesta tam, kjer je d volj delavcev. V Preboldu! bodo z modernizacijo in ^ tomatizacijo skušali ustvj jati pogoje za stabilno po^' vanje delovne organiza'^' kot celote. Zapišimo še to.' bodo v soboto, 13. sept«' bra odprli nov obrat v Pri^ vi, da bodo gradili novo' varno na Kosovem ter da' zmišljajo o tem, da bi se P' dilnica v Biogradu na priključila tekstilni tovar^^ JANEZ VEDEI^ PRAZNIK V PREBOLDU V spomin na veliko stavko tekstilcev leta 1936 praznujejo v F*reboldu svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje bo prineslo celo vrsto športnih, kulturnih in drugih prireditev. Letos bodo praznovali ljudje v Marija Reki. Zaključek praz- novanj bo v nedeljo, ko bo v prenovljenem planinskem domu v Marija Reki slavnostna seja skupščine KS. Ob osmi uri bo množični pohod krajanov v Marija Reko, uro pred tem pa se bo pričelo orientacijsko tekmovanje rezervnih starešin za pokal Slavka Slandra. Ob 14. uri bodo gasilci preboldskega sektorja izvedli verižno vajo z gašenjem ob- jekta pri planinskem domu. To ne bo enostavno, saj bodo" morali z razpoložljivimi motornimi brizgalnami premagati 300 metrov nadmorske višine. V Marija Reki bodo odkrili j tudi spominsko ploščo žrtvam fašizma. Levji delež pri ureja-] nju planinskega doma so imeh člani PD Prebold. j DARKO NARAGLAVi žt. 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 pPETEPI V HOTELU NEPRIMERNO RAVNANJE Qost skoraj ob uho, napad z nožem pred kratkim je prišlo do hu- jega pretepa v hotelu Golding gubin v 2alcu. V Žalcu in okoli- ci je s tem v zvezi slišati različ- ne govorice, ko pa smo poizve- dovali, kaj se je dogajalo, smo prišli do nekaterih zanimivih j3lilju«5kov. Končno oceno o do- godku bodo seveda morali po- dati za to poklicani. Skupina štirih mladih motori- stov je prišla v hotel Golding Ru- [,jn in naročila steklenico vina. V hotelu je bil tisti čas tudi natakar, l(i je bil vinjen in so mu prepove- dali delo. Beseda je dala besedo jn prišlo je do prerekanja. Mladi niotoristi so potem odšli še v dis- co, napetost v ozračju pa je še vedno vladala. Prišlo je tako da- leč, da je pred hotelom prišlo do pretepa. To ni bil običajen pre- tep, temveč pretep, ki bi lahko imel Se hujše posledice kot so bile. Vinjeni natakar in dva nje- gova sodelavca sta mlade goste udrihala z železnimi stojali senč- nikov, uporabljali pa so tudi dol- ge kuhinjske nože. Trije motori- sti so bili poškodovani in so jih morali prepeljati v celjsko bol- nišnico. Enemu izmed njih pa so skorajda odrezali uho, saj so mu ga močno poškodovali. Na postaji milice v Žalcu so nam pokazali »rekvizite«, s kate- rimi so napadli goste in zgrozili smo se. Komandir" nam je pove- dal, da so v zadnjem času'v hote- lu Golding Rubin imeli miličniki kar sedemnajst intervencij. Za- kaj? Vzroki so jasni, pravijo v Žalcu. Vinjenost in objestnost. Mnogo je gostov, ki pozno zvečer pridejo v disco, potem ko že dru- god zaužijejo dosti alkohola. Dis- co je pač še edini odprt lokal v poznih večernih in zgodnjih ju- tranjih urah. Roko na srce - natakarji mora- jo mnogokrat požirati grenke pri- pombe. Razumemo, da jim mno- gokrat zavre kri v žilah, toda tak- šen način reakcije kot je bil v zadnjem primeru, ni opravič- ljiv. Zavedati se je namreč treba, da opravljajo zahtevvio službo, saj so neprestano v .stiku z ljud- mi. Zal, mnogokrat vinjenimi ljudmi. Ce pa "se zgodi, da je po- vrhu vsega vinjen še natakar, po- tem je razumljivo, da lahko pride do neprijetnosti. Izvedeli smo tu- di, da natakarju prav zaradi vi- njenosti niso dovolili opravljati službe. Ko je že prišlo do prete- pa, so mu tovariši pač pomagali in stopili na njegovo stran. Bolj prav bi bilo, ko bi skušali pre- tep umiriti. Nerodno ob vsem tem je tudi to, da so prav v tistem času bili v hotelu novinarji iz vse Evrope, ki so si lahko stvari raz- glagali po svoje. Jasno pa je še nekaj. Skoraj neverjetno se nam zdi, da bi do pretepov lahko prišlo, če bi bili tudi gostje mir- ni in se obnašali tako kot je tre- ba. Navsezadnje kar tako v en dan nihče ne bo nikogar brez ra- zloga napadal. V hotelu so miličnikom zame- rili, ker so odpeljali na postajo milice le natakarje iz hotela. Takšna zamera je prav gotovo odveč, tako kot so odveč tudi nekatere druge, nepremišljene obtožbe. Mladi motoristi so bili namreč tako poškodovani, da so jih morali odpeljati / bolnico, ne pa na postajo milice. Spomnimo se samo hotela v Preboldu. Tudi tam pretepi po polnoči in še prej niso bili redkost. Bili so iz enakih vzrokov kot so danes v Žalcu. Hotel v Zalcu je nov in morda zato še bolj zanimiv in nemiri so se pač preselili tja. Res pa je, da je mir v preboldskem hotelu mogoče pripisati tudi odločni akciji delavcev v hotelu, ki so takšne nečastne stvari odločno zatrli. Takšna akcija pa čaka se- daj vodstvo hotela Golding Ru- bin. Akcija in ne nesmiselne ob- tožbe! JANEZ VEDENIK Marchel Henrik pri sestavljanju kompozicije TRETJI KERAMIČNI SIMPOZIJ V LIBOJAH PLOŠČICA, KI NI SAMO TO Letos je nastalo nekaj novega Keramična industrija v Libojah, žalska kulturna skupnost in delno finančna pomoč slovenske kulturne skupnosti so omogočili, da je letos popolnoma uspel tretji simpozij v Libojah. Slikarji so delali na temo keramične ploščice in njene likovne obdelave. Tovrstna vsebinska tema- tika je omogočila avtorjem (Vladimira Bratuž-Furlan, Miha Dalla-Valle, Srečko Dragan, Milena Gregorčič, Zdenko Huzjan, Marchel He- nrik, Ranko Novak, Vladi- mir Pezdirc, Apollonio Zvest in Adi Arzenšek) da so po- vsem krenili s poti kbnven- cionalnih oblik krožnikov in vaz, pa zato na letošnjem simpoziju ni bilo videti po- slikanih petelinov, rib, rožic in drugih že močno dekora- tivnih elementov, ki se radi kaj hitro prikradejo na kera- mične krožnike. Obdelava keramične plo- ščice pa je nudila avtorjem soočenje s takorekoč »pra- vo« likovno ploskvijo. Dobili so rešitve, ki ponazarjajo zaključeno celoto v kompo- ziciji večjega števila ploščic pa vse do takšnih, kjer je ena sama predstavljala likovno celoto. Keramična ploščica vstopa na ta način v javni prostor ali v stanovanje kot nov in izredno pomemben li- kovni element. Kot cela ste- na, kot fragment ali skoraj miniatura. Možna je tudi pre- cejšnja mera barvne razigra- nosti, čeprav to terja od so- delujočih na simpoziju (kjer ne dobijo' nobenega honorar- ja ali žepnine) temeljito sez- nanjenje z novo tehnologijo. Tako se prepletajo oblikovni interesi tovarne same preko njenega oddelka za obliko- vanje in samimi likovniki, ki spoznavajo novo tehnologijo in nove izrazne možnosti. Prav dobro bi bilo, če bi se prizadevanjem tovarne, da bi v javnost prišlo čimveč li- kovno kakovostnih izdel- kov, pridružila tudi trgovina, ki še vse prerado ostaja na stališčih utečenega in se skli- cuje izključno na voljo in že- ljo kupca, torej zahteve trga, premalo pa je pogumna, da bi uvedla več lastne pronic- Ijivosti v ponujanju (razkazo- vanju, ustvarjanju možnosti) za novo, še bolj kakovostno, četudi za ceno tveganja manjšega finančnega učinka. Dela, ki so nastala na letoš- njem tretjem simpoziju bodo razstavljena 29. novembra v Savinovem razstavnem salo- nu, še prej pa v ljubljanskih Arkadah. Organizatorji bodo tudi letos izdali katalog in ta- ko dokumentirali letošnji trud. DRAGO MEDVED USPEŠNI ŠENTJURSKI BRIGADIRJI Pri Občinski konferenci ZSMS Šentjur so že pred leti ustanovili stalno brigado Miloš Zidanšek. Brigada je štela letos 50 brigadirjev, ki so se udeležili mladinske delovne akcije Kadinjača 80 v Srbiji. Kopali so jarke za vodovod in kanalizacijo in kljub težkim pogojem dela so norme visoko presegali. Zato so brigadirji penesli domov kar 10 udarni- ških značk, 10 udarniških priznanj, dvakratno udcirništvo dekade, dvakratno izredno udarništvo za celo izmeno, dobili so trak akcije in najvišje priznanje RK ZSM Srbije - 30 let prostovoljnega dela. Vsa ta visoka priznanja zgovorno pričajo o prizadevnih brigadirjih iz šentjurske občine, ki so pobrali domala vsa najvišja priznanja. MP RAZGLEDNICE IZ ZRN JE NEMČIJA VARNA PRED NOVO AVANTURO? PIŠE: JURE KRAŠOVEC 14 Značilnost pri naših stikih v ZRN je bila, da smo jugo- slovanski časnikarji imeli za sogovornike in gostitelje po- litike, ki niso imeli nikakrš- nega nacističnega masla na glavi. Naši sobesedniki so bi- li večji del sami žrtve naci- stične strahovlade, ljudje iz ^koncentracijskih taborišč ali begunci, ki so se pred hitleri- zrnom zatekli na tiije, ali pa so bili po letih premladi, da t»i imeli kakršen koli madež f^a svoji,politični preteklosti. To gotovo ni bilo naključje, ^aj je skoraj vsak v razgovo- '■^ omenjal nacizem kot zlo-'. •finsko obdobje v nemški Zgodovini, priznavali so gor- ki ga je prizadejal Evropi ^ 'f^ svetu, izražali priznanje' "Našemu osvobodilnemu bo- in nekateri antifašisti so se kifneli skupaj s silami odpora ^ tovariše v protifašistič- *»em gibanju. Najbrž so nam hoteli na ta "^a^in tudi dopovedati, ^a je •^^cizem v njihovi deželi '^ev, govorili so o biolo- ^kem odmiranju nacistov, plasti mlajši so si na vse ^""iplje prizadevali z dt)kazo- da v ZRN ni nobene '^^varnosti oživljanja naci- ^•^a in poudarjali, da z Nem- iz let 1933 do 1945 nima- jo nobene zveze. Nekoliko drugače so ra- zmere ocenjevali starejši, ki so nacizem doživeli na lastni koži in ki so mogli^delati pri- merjave z dogodki in politič- no klimo sedanjosti z ono pred šestdesetimi in več leti. Najbolj se je glede tega odprl urednik zunanjepoli- tičnega uredništva Sud- deutsche Zeitung Josef Riedmiller, naš zadnji sogo- vornik, pri katerem smo na- čeli tudi to vprašanje. Na vprašanje, ali smatra, da so demokratične institu- cije in povojni politični ra- zvoj dovolj močno zagotovi- lo, da Nemčija ne bo več zdr- snila v vode političnega avanturizma, podobnega ti- stemu v zloglasni miinchen- ski pivnici (pogovarjali smo se ravno v tem mestu). Riedmillerjev obraz se je zresnil, ko nam je rekel, da nas kot realist mora razoča- rati. Dejal je, da ta nevarnost ni odpravljena. Navedel je vrsto razlogov za svoj pesi- mizem, povzel pa bom samo nekatere: - Nemci, da so na splošno le površinsko politično opre- deljeni in osveščeni in da da- je tej opredelitvi in zavesti glavni poudarek razmeroma visok standard v konjuktur- nem nemškem gospodar- skem razvoju. Ce bi ta ko- njukturrti voz zaškripal, če bi prišlo do močnejšega padca družbenega in zasebnega standarda, morda celo do močnejših inflacijskih sun- kov, bi bili ustvarjeni pogoji za nerazumne in nekonven- cionalne poti. - Nacionalni šovinizem, izrazit zlasti na Bavarskem, kjer CDU že ne more biti bolj desničarska, kot je, lah- ko ob zaostrenih pogojih po- rodi agresivne, nedemokra- tične silnice. - Frustrirana mladina* ra- zmere v izobraževalnem pro- cesu, nezaposlenost med mladimi, pojavi politične brezperspektivnosti, nekri- tični odnos do polpretekle nemške zgodovine, kopiče- nje amorfne, nekanalizirane energije more biti v drama- tičnih okoliščinah potencial radikalnega desničarstva. Vplivi- so najrazličnejši od anarho-terorizma, preko oživljanja nacizma v podtal- nih grupah, do iz ZDA uvo- ženega gibanja apokaliptič- ne filozofije, ki jo širijo neka- tere pop skupine s simboli demonstva ter družbenega razkroja. - Za razliko od drugih na- rodov, ki so nekako bolj enotni, Nemci vedno nekaj »mečkamo« v bojazni, da bi bili premalo demokratični in pri tem dopuščamo, da se ra- zrašča tudi politična gniloba itd. Naš spremljevalec, ki se nikoli ni vključeval v razpra- vo, mlad študent ob takih ocenah ni vzdržal. Oporekal je takemu pesimizmu in pri- segal na mlado generacijo, ki da jo vse bolj zaokrožuje hu- manizem in da se na pojave ekstremnih skupin ni vre- dno tako resno ozirati. Da bi le bilo tako, kot misli mladi Bohnke. Toda Josef Riedmiller je star politični maček, ki ve pod kakšnimi pogoji in v kakšnih sredinah se je porodil nemški nacizem - iz vrst politično slabokrv- nega meščanstva in lumpen- proletariata in podpori vselej antikomunistično in antiso- cialistično usmerjenega ka- pitala. Mladi inženir kemije Ulirich Pakleppa je bil kaznovan, ker si je na pulover obesil znak na katerem je v sredini zapisano: Ustavite Stranska. Kaznivo je bilo, daje ostri nemški »s« upodobil z dvojnim »s« v obliki esesovskega znaka. Toda v Nemčiji ni povsod kaznivo nošenje takih znakov, če niso v neposredni zvezi s politiko in politiki. Lahko smo videli SS znake na jopičih mladincev pred disco kiubi, v enakem sorazmerju kot napise US Army. So to samo modne muhe? 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. septemberj9fl MEVOLUaONAR IN PARTIJSKI SEKRETAR TONEXSiRČAR'JOHAN Prof, Anka Berus, doma iz Splita, predvojni član KPJ, prestala je triletno zaporno kazen v zaporu Zabela pri Požarevcu, je član sveta fe- deracije in živi v Zagrebu. PIŠE: 8 FRANJO FUAVŽ Tone Grčar zasluži vseka- kor uvrstitev med najpo- membnejše kadre narodnoo- svobodilnega boja celjskega področja tudi zaradi svojega predvojnega partijskega de- lovanja. V letu 1940, kmalu po prihodu v Celje, je postal član mestnega partijskega komiteja. Zveza je stekla po izjavi Anke Berus preko Edvarda Kardelja, ki se je ta- krat skozi večmesečno ob- dobje zadrževal v Zagrebu. Po obširno zapisanem razgo- voru v Zagrebu (9. 10. 1979) je Anka Berus, po poklicu profesorica, upokojena kot družbenopolitična delavka, članica sveta federacije, živi v Zagrebu, napisala (12. 2. 1980) spomine na svoje par- tijsko sodelovanje v Celju od marca do oktobra 1940. Med ostalim je navedla, da so bili v tedanji partijski organiza- ciji najaktivnejši Vrunč, Grčar in Finžgar. O Grčarjevem delovanju je podalo izjave za čas od pri- četka okupacije do maja leta 1942 preko 35 članov osvo- bodilnega gibanja. Vnesene so v gradivo, ki sem ga sesta- vil za dokumentacijo delova- nja OFin KPS za celjsko ob- močje na pobudo Instituta za zgodovino delavskega gi- banja v Ljubljani leta 1962 (cca. 350 strani v tipkopisu, 56 anketirancev). Po dveh le- tih sem smel kopijo predati Muzeju revolucije v Celju. Izjave in spomine so prispe- vali med drugimi: Belič Igor (sedaj ing. prof kem. v Ljub- ljani), kurir med Celjsko četo in mestno organizacijo, Bor- šič Milan, predvojni član KP, Coporda Sveto, član drugega medvojnega komiteja OK Celje, Dobrave Zoran, član KPS, Ferdič Lenka. Fijavž Fninjo, Frece Marica, član MO OF, Farčnik Jože, najožji sodelavec Celjske čete, Ga- brovec Milica. Hojker Jana, Jošt Jože, Jurač Jože (pre- dvojni stiki med KPS in JSZ), Kočar Anica, Kovač Stane, (Boris Kidrič, ga je v maju 1945 poslal, da poveže celjske krščanske socialiste s partijsko odn. frontovsko organizacijo). Kožuh Miian, Kraigher Sergej, Kukovec Slavko, Lešnik Alojz, Mirnik Bogdan, Mlakar Cvetka (ku- rirka PK od januarja 1942 do 1943, zatem odn. v letu 1944 član Oblastnega komiteja KP za Štajersko), Močnik Vlado in Štefka, Novak Ivan- Podplaški, Prezelj Franček, Puncer Ivan, Ročnik Dana. Rode Marica, Rozman Mar- tin, Seničar Hermina, Sveti- na Mira-Vlasta, StantePeter- Skala, ing. Štefka Štibler, Tadina Roza. Veber Viktor. Zupane Albin in še bi lahko našteval. Po izjavah navedenih čla- nov ilegalnega delovanja v organizaciji OF in KPS, od katerih so imeli nekateri le kratkotrajne, drugi .spet več- mesečne stike s Tonetom Grčarjem in po lastnem spo- znanju, sem 1962 navedel v gradivu za IZDG, Ljubljana naslednje: Tone Grčar je kot član in kasneje kot sekretar MK in zatem verjetno od začetka ali sredine maja 1941 sekretar OK Celje prav gotovo naj- markantnejša osebnost med celjskimi kadri, saj je tu dol- go in uspešno deloval od prvih začetkov upora v 1941. letu do svoje smrti 12. 11. 1942. Grčarja zaporedoma imenujejo vsi preživeli borci, aktivisti in ilegalci iz tiste dobe. Ko pregledujemo spomin- sko gradivo 35 udeležencev narodnoosvobodilnega boja, ki govore o svoji soudeležbi v borbi proti Nemcem in nji- hovemu policijskemu apara- tu v 1941 m 1942 letu v Celju in okolici, zraste podoba se- kretarja Toneta Grčarja v ne- verjetno lepi luči. Vsi. več ali manj upravičeni očitki, da ni smel potem, ko je vstopil v juniju 1941 v ilegalo, iskati zatočišče v Jenkovi ulici, ne zbledijo Grčarjeve podobe. Tudi pripombe, da je bil za- letav (gradivo Peter Stante- Skala - IZDG), ki so delno ravno tako upravičene (seda- nja pripomba avtorja: me- nim, da so neupravičene), ne zmanjšajo vrednosti dela in truda, ki ga je Grčar vložil pri snovanju partijske in frontovske organizacije na področju OK Celje. Grčar je bil kljub svojim človeškim slabostim sekretar tistega OK KP v Sloveniji, ki je do- segel izredne uspehe v borbi prop nemškemu nasilju. Po oceni mnogih ki smo ga poz- nali, ne izhaja, da bi njegove hitre odločitve, nekateri pra- vijo zaletave, škodovale delu in razvoju organizacije. Po- djetnost, hitra orientacija, pravilno zaznavanje bistva problema in velika vztraj- nost, so bile glavne značilno- sti njegove metode dela. Od nikogar iz vrst Grčarjevih so- delavcev nisem mogel izve- deti od kod Grčarju njegov koncept dela. Ali je bil to vpliv Šlandra ali Zidanšcka, ki sta bila pravtako hitra v odločitvah in vztrajna pri de- lu ? Kakorkoli že, Grčar je ze- lo veliko storil za narodnoo- svobodilno gibanje na po- dročju OK Celje, ko je bil približno osem mesecev nje- gov sekretar in še kasneje, ko je prevzel v januarju 1942 (gradivo S. Kraigher, pri av- torju) dolžnost .sekretarja OK Maribor, a je redno pri- hajal tudi na celjsko po dročje--. Tako je bilo napisano leta 1962, ko nisem mogel od ni- kogar zvedeti to. kar sem ugotovil pred dvema letoma in prejel tudi tozadevna potr- dila v tem sestavku navede- na od predvojnih Grčarjevih sodelavcev, članov KPJ. Iz njih je razvidno, da je imel Tone Grčar že pred vojno večletne izkušnje, ko je ile- galno deloval v komunistič- ni organizaciji v Kranju. Ze- munu in Beogradu. Cas in nadalnje raziskave bodo ver- jetno omogočile še podrob- nejše ugotovitve v tej smeri. Na podlagi vsega, doslej poznanega - navesti je še. da je bil Tone Grčar prisoten tu- di ob ustanovitvi Pokrajin- skega odbora OF za Štajer- sko 22. maja 1941 na Kojzici. ko se je sestalo pet predstav- nikov KPS in sedem prei stavnikov krščanskih .soa listov - pripada Tonetu G carju častno mesto v r;> najvidnejših prvoborcev. i so žrtvovali svoja življenja! v pr\'em ali drugem letu n rodnoosvobodilnega boja Sloveniji. Tone Grčar v Kranju v prvih vojnih tednih 1941- j (verjetno poslednji posnetek) 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH SMARSKA OBČINA V LETU 1980 KRIŽIŠČE DANAŠNJEGA IN JUTRIŠNJEGA DNE Občinski praznik je vedno slovesen dogodek. Pa ne samo zato, ker obuja slavne dni naše revolucije in narodnoosvo- l}odilnega boja. Praznik je namreč tudi priložnost, ko de- lovni ljudje in občani predajajo svojemu namenu obrate, lovarne, ceste, šole, vrtce, zdravstvene domove. Ko žanjejo, j(ot pravimo, sadove, ki so jih sejali skozi preteklo leto s prizadevnim in pridnim delom. praznovanja pa so venomer tudi priložnost, ko se velja ozreti na prehojeno pot ter se zazreti v prihodnost. Zdi se, (ja je letošnje leto za takšen premislek še toliko bolj pravo, 'saj po svoje pomeni pomembno križišče današnjega in jutrišnjega razvoja. Srednjeročno razvojno razdobje se iz- teka, do konca leta bomo morali v vseh sredinah sprejeti plane razvoja za prihodnje štiriletno obdobje. Zato velja ten^cljito oceniti napore in dosežene rezultate, ugotoviti slabosti in napake ter realno in na temelju dejanskih mož- nosti planirati bodoči razvoj. V občini Šmarje pri Jelšah ob iztekajočem se srednjeroč- nem razvojnem obdobju ugotavljajo, da še zdaleč ne dose- gajo zastavljenih ciljev gospodarskega razvoja. Vzroki so na dlani in že večkrat so bili omenjeni: naložbe v gospodarstvu niso bile uresničene. Zatajile so delovne organizacije, ki imajo sedež izven šmarske občine in ki so načrtovale grad- njo novih gospodarskih zmogljivosti. Tako ni bila uresni- čena naložba Tovarne stikalnih naprav, pa Libele v Rogaški Slatini, Gorenja v Bistrici ob Sotli in Petrola v Bistrici ob Satu. Tako je MERXOVA industrijska Pekarna in slašči- čarna v Rogaški Slatini pravzaprav edina nova tovarna, kije bila v preteklem obdobju zgrajena v šmarski občini. Posle- dica neuresničevanja načrtovanih naložb pa se kaže tudi v premajhni rasti zaposlovanja šmarskih občanov. Ob tem, ko poudarjamo nedoseganje bistvenih gospodar- skih ciljev, pa so presenetljivi podatki, ki govore o razvoju ostalih področij dejavnosti v šmarski občini. Posebej ko- munalni razvoj je izredno hiter. O tem pričajo podatki, da bodo letos v občini asfaltirali preko dvajset kilometrov lokalnih cest in domala štiri kilometre republiške ceste, da bo letos dobilo vodo iz novih vodovodov preko 150 obča- nov, da bodo elektrificirali 25 gospodinjstev, da bo 400 občanov letos dobilo telefon. To se brez dvoma številke, ki dajo vedeti, da si občani, delavci, skratka vsi prebivalci močno prizadevajo, da bi komunalno uredili kraje, v kate- rih živijo, da bi ohranili lepo in čisto okolje. Po drugi strani pa so podatki tudi odraz stanja šmarskih krajevnih skupno- sti. Kajti še vedno je v občini veliko gospodinjstev brez vode. mnogo zaselkov je povezanih s središči s slabimi in komaj prevoznimi cestami, tudi vodovodi še zdaleč niso pritekli v vsak zaselek. To pa so brez dvoma pridobitve, ki so več kot bistvene za urejanje življenjskega in tudi delov- nega standarda ljudi. Koliko življenja, manjših naporov in kopico novih načrtov prinese ena sama cesta, pa lahko prav sedaj najbolj zgovorno povedo prebivalci Veternika, pla- note nad Kozjem, kije bila doslej prevozna zgolj polovično, saj je cesta povezovala le polovico veterniških kmetij. In tudi to lahko povedo, kaj za takšen odročen kraj pomenijo telefoni, ki jih bo sedaj že 12! Seveda pa denarja za splošno zadovoljitev potreb občanov še zdaleč ni dovolj. Zato je jasno, da so bile vse naštete pridobitve mogoče le z veliko prizadevnostjo, prostovoljnim delom in denarnimi pri- spevki občanov samih, pa s pomočjo mladinskih delovnih brigad in z namenskim združevanjem sredstev. Rezultatov vseh teh naporov pa je bilo v preteklem obdobju za dolg, dolg spisek. In če bi prišteli tudi vse objekte, ki so bili zgrajeni s pomočjo izglasovanega samoprispevka občanov \ in s pomočjo sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, potem bi lahko šele dobili pravo sliko hitrega in učinkovi- tega razvoja negospodarskih dejavnosti v preteklem ob- dobju. V šmarski občini pa želijo ob učinkovitem razvoju ostalih področij pospešiti v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvsem gospodarski razvoj. S ciljem, da bi z lastnimi gospodarskimi rezultati pokrivali potrebe skupne in splošne porabe delavcev in občanov. Sedaj je razvoj šmar- ske občine še vedno v marsičem odvisen od sredstev soli- darnosti, prizadevanja pa bi morala težiti predvsem v zago- tavljanje takšne materialne osnove, ki bo lahko pokrila normalno družbeno reprodukcijo. Zato je temeljna usmeri- tev gospodarskega razvoja ta, da bi bilo potrebno izkoristiti vse naravne možnosti, ki jih šmarska občina ima in na njih graditi nadaljnji razvoj. Tako bo imelo tudi v prihodnjem obdobju osrednjo mesto kmetijstvo, pospeševanje kmetij- ske proizvodnje ter predelava kmetijskih proizvodov. Ve- like možnosti razvoja ima v šmarski občini tudi turizem, tako zdraviliški, kot tudi izletniški in kmečki. Ob teq^pa bo veljala posebna skrb nadaljni ureditvi spominskega parka Kumrovec-Trebče. Razvoj občine Šmarje pri Jelšah bo temeljil tudi na hitrejšem razvoju industrije, posebej tiste, ki ima že daljšo tradicijo (steklarska, lesno predelovalna) in ki ne bo izključevala prej omenjenega razvoja turizma in ob tem skrbi za čisto in urejeno okolje. Vsi ti cilji pa terjajo drugačen odnos do zaposlovanja, ki pa mora biti produk- tivno, ne pa zaposlovanje zgolj za vsako ceno. In nenazad- nje - cilji bodočega razvoja šmarske občine segajo tudi na področje drobnega gospodarstva, obrti, ki mora postati po- memben element zadovoljevanja potreb združenega dela in občanov. Nalog, ki jih terja bodočnost, je torej veliko. Pomembno je, da se jih prav sedaj, ob občinskem prazniku, delavci in občani šmarske občine zavedajo. Kajti prav z zavestjo, de- lavnostjo in srčnostjo se je mogoče ogniti marsikateri oviri in priti do cilja. SPOŠTOVANI BRALCI! Številko Novega tednika, oziroma prilogo ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah smo zasno- vali v sodelovanju uredništev Novega tednika in glasila SZDL občine Šmarje pri Jelšah Bohor žari. To je tudi prvi primer neposrednega sodelo- vanja med našim pokrajinskim listom in občin- skim glasilom na celjskem območju. Izkušnje so nam pokazale, da je bilo to sodelovanje oboje- stransko koristno in ga bomo prav gotovo še oživljali. Današnjo številko Novega tednika pa bodo dobili tudi vsi bralci občinskega glasila Bohor žari. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU Ob letošnjem občinskem prazniku se bodo v šmarski občini zvrstile številne proslave in prireditve. Neka- tere med njimi so bile že v preteklih dneh, ko so v Rogaški Slatini odprli prenovljeno Steklarsko šolo, in ko so v Šmarju proslavili 100-letnico Gasilskega druš- tva. V naslednjih dneh pa bo še več prireditev, posve- čenih občinskemu prazniku. 4. septembra bodo slovesno odprli novo cesto na Veternik. Prireditev bo ob 11. uri. 6. septembra bodo ob 9. uri v Rogatcu razvili prapor krajevne organizacije ZZB NOV. 7. septembra bo pripravilo Planinsko društvo Ro- gaška Slatina manjšo slovesnost na Boču, ko bodo položili venec na spomenik padlim na Boču. 7. septembra bo tudi osrednja prireditev ob letoš- njem prazniku občine Šmarje pri Jelšah. Pričela se bo ob 9. uri zjutraj s slavnostno sejo občinske skupšči- ne in družbenopolitičnih organiza- cij, na kateri bodo med drugim po- delili letošnja občinska priznanja zaslužnim organizacijam in posa- meznikom. Slavnostna seja bo v Kulturnem domu v Kostrivnici. Po njenem zaključku pa bodo v Ko- strivnici slovesno odprli novo osnovno šolo. Osrednje praznovanje občinskega praznika pa bo popestrilo tudi sre- čanje borcev Kozjanskega odreda, borcev 2. bataljona 3. brigade VDV in aktivistov Kozjanskega okrožja, ki bo prav tako v Kostrivnici. 9. septembra bodo v Kulturnem domu v Kostriv- nici odprli razstavo z naslovom: Skrb za zdravje - boj proti kajenju. 13. septembra pa bodo ob 10. uri zjutraj odprli nov obrat Tekstilne tovarne Prebold v Pristavi. STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA POLOVICO NA TUJE Steklarna »Boris Kidrič« je s 1261 zaposlenimi delavci najštevilnejši kolektiv na šmarskem, ki je organiziran v sedmih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb. V svojem proizvodnem progra- fnu imajo boljše kvalitete stekla. Pretežni del proiz- vodnje pa je namenjen dve- f^a vrstama - kristalu in kri- stalinu, ki se od kristala ra- zlikuje po nižji vsebnosti svinčevega oksida. Kristal se brusi, kristalin pa je zvečine gladka vrsta stekla. Medtem 1^0 so izdelki iz kristala pred- J^sem okrasni, so izdelki iz ^istalina predvsem kelihi in l^ozarci za vsakdanjo rabo. Proizvodnja, Steklarne te- že 52 let in je iz leta v leto ^^^ia. Proizvodni program vseskozi prilagajali zahte- vatn tržišča, pri čemer so po- '°vico proizvodnje prodali pnia, polovico pa na tujem. I^ozni rezultati so tako vsa '^ta naraščali in lani že dose- p 125 milijonov dinarjev, '-etos je še bolje. V šestih l^esecih je izvoz dosegel 86 ■j^lijonov in zato v Steklarni ^Pravičeno pričakujejo, da ^ ob koncu leta izvoz dose- okoli 185 milijonov di- g'ar]ev. Večji del izvoza, med ZDa° odstotkov, gre v ^A. V celotnem uvozu ste- v ZDA je Jugoslavija za- "■^Pana z 2,4%, pri tem je le drS^ IZ Steklarne Boris Ki- dosegel 2,1%. Celotni ju- goslovanski izvoz v ZDA je znašal lani 370 milijonov do- larjev. Steklarna sama pa je tja izvozila za domala 4 mili- jone dolarjev ali 1,07% celot- nega jugoslovanskega izvo- za. Vse to govori o izrednem renomeju in kakovosti izdel- kov rogaške Steklarne, ki za svoj uvoz potrebuje le okoli 16 do 18% od ustvarjenega izvoza. Uspeh ni plod naključja, marveč sistematičnega dela, pri čemer je odločujoče vpli- valo dosledno izpolnjevanje rokov, kakovost proizvodov, realna politika cen, sodoben design, ročna izdelava, hitro rilagajanje novim oblikam in prilagajanje potrebam trži- šča. Izvoz skrbno načrtujejo in imajo že za naslednje pet- letno obdobje usklajen pro- gram izvoza z vsemi največji- mi ameriškimi kupci. Tako so tem zahtevam lahko prila- godili tudi smernice svojega razvoja v letih 81-85. V tem času načrtujejo vrsto pomembnih naložb, s katerimi bodo večali in poso- dabljali proizvodne zmoglji- vosti. Se naprej bodo večali specializacijo na področju ročno pihanega in brušenega stekla, razvijali pa bodo tudi male in srednje serije z uva- janjem mehanizacije. To pa pomeni, da bodo z delom proizvodnje postopoma pre- hajali na pol in povsem avto- matiziran proizvodni proces. Vse "prenove in posodobitve bodo izvajaili postopno, predvsem na področju bru- šenega kristala. Prve nalož- be bodo stekle že letos, ko bodo povečali brusilnico za ročno brušenje v Kozjem. V Rogaški Slatini je tudi pre- dvidena nova brusilnica za ročno brušenje, tako da bo od dosedanjih 195 v proiz- vodnji poslej 320 brusilnih vreten. To pa hkrati pomeni 640 novih delovnih mest in povečanje zmogljivosti roč- no brušenega kristala za 65%. Vzporedno s tem načr- tujejo v Steklarni avtomati- zacijo postopkov brušenja in nakup dveh avtomatov za dekorativno brušenje. En tak avtomat, a starejšega ti- pa, je v proizvodnji steklarne že 10 let. V drugi etapi razvoja bodo izgradili še nove peči. Pre- dvidena je izgradnja 12 ton- ske kontinuirne peči v ob- dobju 83-84, kar bo omogo- čilo delo v dveh izmenah. V srednjeročnem obdobju pričakujejo 3,2 krat večjo ko- ličinsko proizvodnjo (od 1225 ton uskladiščenih izdel- kov letos do 3900 ton leta 1985), vzporedno z njo pa se bo povečal tudi dinarski pri- hodek, medtem ko naj bi izvoz v letu 1985 dosegel že 20 milijonov dolarjev. Za svoje delo je steklarna dobila zelo veliko domačih in tujih priznanj. Ob 50-letni- ci so dobili od tovariša Tita odličje zaslug za narod z zla- to zvezdo. Med tujimi pa so najbolj ponosni na številna priznanja trgovske hiše Ma- cy iz New Yorka, s katero odlično sodelujejo že vrsto let. Od leta 1928, ko se je to sodelovanje pričelo, se je na- kup Macy-ja povečal od 7000 dolarjev na milijon in pol, kolikor bo dosegel letos. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september iflt 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA POUDAREK ZNANOSTI Zdravilišče Rogaška Slati- na je po prvih povojnih teža- vah stopilo na hitro pot na- predka in razvoja ter si ustvarilo močan sloves do- ma in v svetu, tako s svojimi mineralnimi vodami, kot še posebej z zdraviliško dejav- nostjo. O tem nenazadnje priča Kraigherjeva nagrada in dejstvo, da so bili skupno s Se štirimi jugoslovanskimi zdravilišči sprejeti v evrop- sko združenje naravnih zdra- vilišč. Kljub temu v Zdravilišču še niso zadovoljni. Zato vsi sprejeti programi težijo k šir- jenju dejavnosti in nene- hnem posodabljanju. Se po- sebej pomembno pa je, da so spoznali ves pomen in vlogo znanstvenega raziskovanja v svoji dejavnosti. Posebnega napredka namreč ni mogoče pričakovati brez temeljitih znanstvenih spoznanj o last- nostih njihove mineralne vo- de. 2e dosedanje raziskave so potrdile pravilnost do- mnev, da je rogaška mineral- na voda izjemnih kakovosti in vsebuje številne zdravilne lastnosti, ki pa jih bo treba podrobneje opredeliti. Naj- bolj neposredno si zastavlja- jo nalogo, s katero želijo ugo- toviti vlogo magnezija v člo- veškem organizmu. Nova dognanja o tem bodo neslu- teno povečala praktično uporabo rnineralnih vod in zdraviliške dejavnosti nas- ploh. Zdravilišče opravlja s svo- jimi tozdi pomembne nalo- ge. TOZD Zdraviliška de- javnost slovi po svojih medi- cinskih in gostinskih stori- tvah. TOZD razpolaga z oko- li 1300 posteljami, kar vse je plod zavestnega posodablja- nja zmogljivosti. Udobje v njihovih objektih je na viso- ki ravni. Preko 70 odstotkov zmogljivosti ima lastne sani- tarije v sobah, okoli 80 od- stotkov sob je centralno ogrevanih. Rezultati seveda niso izostali. Lani so našteli okoli 330 tisoč nočitev go- stov, od tega kar 100 tisoč tujskih nočitev. Podatek, da se gosti zadržijo v Zdravili- šču poprečno kar 11 dni, pri- ča o kakovosti storitev - in zadovoljstvu gostov. Pomembna je dejavnost TOZD Polnilnica, ki polni letno okoli 35 milijonov ste- klenic mineralne vode in brezalkoholne pijače Trim- vit. Ob tem so lani prodali še okoli 2,7 milijona kg vrelčne- ga ogljikovega dvokisa, na tuja tržišča pa so prodah okoli dva in pol milijona ste- klenic z zdravilno vodo Do- nat. Ne gre prezreti še po- membnega deleža TOZD Vzdrževanje, ki opravlja za oba tozda komunalne stori- tve, ju oskrbuje z energijo, izvaja popravila in vzdrže- valna dela. V minulem letu so v vseh dejavnostih Zdravilišča ustvarili nad 400 mSlijonov dinarjev skupnega prihodka. ob poprečnih osebnih do- hodkih 9.259 din na delavca in z 39 milijoni dinarjev na- ložb. Prav novim naložbam bo- do v naslednjem obdobju posvetili posebno pozornost. V prvi vrsti gre tu za izgrad- njo novega hotela s 320 leži- šči, ki se bo pričela letos. Na- črtujejo izgradnjo še enega hotela in to še pred iztekom naslednjega srednjeročnega obdobja. Ob novogradnjah pa ne pozabljajo na obstoje- če. Zato bodo v Terapiji po- večali prostore za zdravili- ško - zdravstvene postopke. Nadaljevali bodo tudi geolo- ške raziskave z odpiranjem novih vrtin tam, kjer so mož- nosti za raziskave in poso- dabljanje novih vrelcev. Ob vsem naštetem pa v Zdravilišču ne pozabljajo na ostale pomembne naloge v delovni organizaciji in kraju, kjer delujejo. Tako zelo po- zorno skrbijo za kadre, druž- beni standard zaposlenih in še predvsem stanovanjsko izgradnjo, organiziran letni oddih in podobno. Vključu- jejo se tudi v delo krajevne skupnosti, katere delo sofi- nancirajo, ter v delo družbe- nih organizacij in društev, ki jim pomagajo. Zal pa je uspeh pri zaščiti zdraviliške- ga območja pred hrupom in varstvo okolja nasploh, še vedno otežkočeno. Delavci Zdravilišča Roga- ška Slatina se v celoti zave- dajo potreb po visokih nalož- bah, zato največji del čistega dohodka namenjajo v po- slovne sklade, zavestno pa omejujejo višino osebnih do- hodkov. V zadnjih dveh desetletjih so delavci zdravilišča ustva- rili delovno organizacijo, ki je delovna sredstva in tehno- logijo posodobila do stopnje, ki jo uvršča v sam vrh jugo- slovanskih, zdravilišč. CELJSKE MLEKARNE - DELOVNA ENOTA SIRARNA ŠMARJE VEČ VRST SIRA Sirarna Šmarje že drugo leto deluje v sklopu Hmeza- da. Trenutno dosega njihova dnevna zmogljivost predela- vo 20 tisoč litrov mleka v sir. Toda odkup mleka na ob- močju, ki ga s svojo dejav- nostjo pokriva delovna orga- nizacija Kmetijstvo Šmarje, že prerašča te zmogljivosti. Odkup mleka poteka vsak dan nemoteno, da lahko pre- delajo vse količine odkuplje- nega mleka, pa so v Sirarni uvedli dvoizmensko delo. Zbrano mleko predelajo v cenjeno vrsto sira trapist. V sami predelavi pa imajo ne- kaj težav. Te nastajajo tako zaradi spremenljive kakovo- sti mleka, kot tudi zaradi že dotrajanih osnovnih sred- stev, kar vse otežkoča tehno- loški proces. Takšno stanje je vzbudilo zamisli po obnovi obstoječe mlekarne, ki bi omogočila dvakrat večjo predelavo mleka. Tako naj bi po izve- deni prenovi in naložbi, ki je z njo v zvezi, predelali do 40 tisoč litrov mleka v eni de- lovni izmeni. Takšne količi- ne mleka pa bi lahko dobili na področju občin Šmarje in Šentjur. Naložba ne predvideva le prenove ampak tudi nove proizvodne programe, kon- kretneje, nove vrste kako- vostnega in iskanega sira. Poleg obstoječe proizvodrj trapista bodo počasi uvel) vili še proizvodnjo mehki ših tipov sira limburškei tipa. Naložba je skupna s Cel skD mlekarno. Sirarna Srna je je trenutno v fazi pridok vanja lokacijske dokument cije, gradbeno dokumentai jo pa želijo pridobiti še v te letu. Celoten načrt preno je izdelan, pričetek delaj načrtujejo prihodnjo f mlad. 1 Vrednost te pomemb! naložbe ocenjujejo na 56 n lijonov dinarjev, sredstva; njo pa zagotavljajo sovlaj tel j i in Beogradska bank^ DOM'BIRO ŠMARJE SKRBNI NAČRTI Ko so v občini Šmarje pri Jelšah v letih 1974/75 ukinili stanovanjsko podjetje, se je iz tega pričela ra- zvijati nova delovna organizacija - DOM-BIRO. Že od vsega začetka so se delavci, 35 jih je bilo, zavedli nujnosti skrbnega načrtovanja srednjeročnega ra- zvoja. Zato so svoj prvi načrt za petletno obdobje sprejeli že leta 1975. Predvsem so si začrtali naloge pri krovsko-kleparski, keramičarski in slikopleskarski de- javnosti ter na področju instalacij toplovodov, vodovo- dov in prezračevalnih naprav. V tem času se je grad- bena operativa delovne organizacije povsem speciali- ziraila za prenovitvena dela na starejših objektih. Lani pa se je v okviru tozda Dom razvil obrat kovinarstva, ki je z novim letom postal tudi temeljna organizacija. DOM-BIRO se je v preteklem srednjeročnem ob- dobju izredno razvil in dosegel dobre gospodarske dosežke. Zdaj zaposlujejo že 180 delavcev, ki skrbno načrtujejo razvoj dejavnosti delovne organizacije tudi v naslednji petletki, od katere si obetajo še boljše gospodarske dosežke. Pričakovanja temeljijo na do- brem delu v okviru njihove dejavnosti in na velikih pričcikovanjih, ki jih gojijo do obstoječih in načrtova- nih kadrov. Prav za kadre še posebej skrbijo. Samo letos so 4 odstotke dohodka namenili za šolanje lastnih kadrov. V načrtu predvidevajo zaposlitve še za 60 de- lavcev različnih poklicev. V TOZD Kovinarstvo, ki je doslej pretežno opravljal kooperacijska dela za druge delovne organizacije, na- črtujejo že za prihodnje leto pričetek lastne proizvod- nje na programu, ki je plod dela delavcev te organiza- cije in strojne fakultete v Ljubljani. Do leta 1985 načr- tujejo lastno proizvodnjo preko 70 milijonov dinarjev prihodka, zaposlenih pa naj bi bilo 100 delavcev. Seveda ambiciozen srednjeročni program razvoja za- hteval tudi vlaganja. V petih letih naj bi ta presegla 40 milijonov dinarjev. Sočasno bi prav te naložbe omogo- čile DOM-BIROJU hiter razvoj in možnosti za novo z^I^sl^vaaije mla4yi ^ HMEZAD - KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH BOLJŠE DELO - VEČ HRANE Kmetijski kombinat je tista organi- zacija v občini Šmarje pri Jelšah, ki vodi in organizira kmetijsko proizvod- njo v družbenem in privatnem sektor- ju ter skrbi za oskrbo in za razvoj kme- tijstva v občini. Ob tem pa se ukvarja še z nekaterimi stranskimi dejavnost- mi kot so popravilo kmetijske mehani- zacije in avtomobilov, kovinarstvo, be- tonarstvo in drugo. Kombinat je sa- moupravno organiziran v treh temelj- nih organizacijah združenega dela. Ta- ko v temeljni organizaciji Kooperacija, Proizvodnja in storitve ter v temeljni organizaciji Kmetijska preskrba. V tozdu KOOPERACIJA so vlagali velike napore za razvoj privatnega kmetijstva, ki pomeni pomembno go- spodarsko moč v občini. Kajti preko 30% občanom pomeni kmetijstvo edi- ni vir dohodka, mnogim zaposlenim pa pomemben dodaten dohodek. Kljub težkim proizvodnim pogojem so bili na tem področju doseženi veliki rezultati tako v obsegu proizvodnje, kot v modernizaciji kapacitet. V razvoj kmetij je bilo vloženih skoraj 20 starih milijard kreditov. Vloženi kapital, ob- sežna strokovna služba in sorazmerno dobro razvita hranilno kreditna služba so omogočili, da je danes preko 600 kmetij v šmarski občini preusmerje- nih ali v procesu modernizacije, da je obnovljenih 300 vinogradov, 100 hek- tarov ribeza in še bi lahko naštevali. Ta razvoj uvršča šmarsko kmetijstvo po obsegu proizvodnje na sedmo mesto v Sloveniji, po deležu narodnega dohod- ka iz kmetijstva pa na četrto mesto. V naslednjem srednjeročnem ob- dobju predvidevajo v tozdu Koopera- cija znova močan porast proizvodnje v vseh panogah. Po načrtih bodo vložili 420 rnilijonov dinarjev v razvoj privat- nega sektorja, preusrherili bodo še 300 kmetij, obnovili 200 ha vinogradov, 50 ha ribeza in 50 ha sadovnjakov. Poseb- no pozornost pa bodo posvetili melio- racijam in komasacijam zemljišč na 1000 ha površin, pospešili pa bodo tudi razvoj kmečkega turizma. Tudi vna- prej bodo sledili najosnovnejšim prin- cipom odnosov v kooperaciji, sodelo- vali bodo s proizvajalci ne glede na velikost njihove proizvodnje ter skrbe- li za izobraiževanje kmetov ter za kako- vostno strokovno službo. Naslednje srednjeročno obdobje bo pomenilo tudi preusmeritev od pospe- šenih vlaganj na intenziviranje in splošno povečevanje proizvodnje. V preteklih letih je bilo namreč toliko zgrajenega, da je ta preusmeritev nuj- na, saj je potrebno zgrajene kapacitete smotrno izkoriščati. Jasno je, da mora kmet bolje izkoriščati zemljo, kar je v njegovem interesu in interesu družbe. Živinorejska proizvodnja bo morala v bodoče bolj sloneti na proizvodnji last- ne krme, ustrezneje bo treba izkorišča- ti hlevske kapacitete. Posebno pozor- nost pa bo treba nameniti kvalitetnejši prehrani, boljšemu selekcijskemu de- lu, zvišati proizvedeno količino mleka ter sleherno stojišče v hlevu napolniti s kakovostnimi živalmi. V tozdu PROIZVODNJA IN STORI- TVE ugotavljajo, da za razvoj primar- ne kmetijske proizvodnje v preteklem obdobju niso bili ustvarjeni ustrezni pogoji. Osnovni vzrok za to je razdrob- ljenost parcel, razen tega pa so ravnin- ska zemljišča poplavna in zamočvirje- na. Urejena pa je proizvodnja jabolk na plantažah v Rogatcu in Skrbniku ter manjša delovišča s proizvodnjo hmelja, ribeza in pitancev. V tej te- meljni organizaciji so razvijali tudi nekmetijsko dejavnost, kot je pr vodnja betonskih zidakov in druge V naslednjem srednjeročnem dobju predvidevajo v tozdu Proizv nja in storitve vrsto naložb. Tako b postavili farmo pitancev v Golobi ku ter pred tem opravili melioracij komasacijo Imenskega polja. RazŠ in obnovili bodo nasade hmelja v strici ob Sotli in v Kozjem na vse položljive družbene površine. Zgrž bodo nove plantaže jabolk in ribezi Jelšingradu. Povečali bodo družt zemljišča z nakupom zemljišč v Pri vi, Imenem, Bistrici in v Kozjem, napore bodo vložili v izgradnjo vir kleti, pripravljajo pa tudi projekt izgradnjo ribogojnice v Bistrici. P tega proučujejo možnosti za proiz' njo vrtnin v rastlinjakih, že v 1^ njem letu pa bodo pričeli graditi fa kokoši za proizvodnjo valilnih jaj izvoz. Nenazadnje iščejo tudi možr za razširitev kapacitet kovinarstv mehanike. V Kmetijskem kombinatu v Sm deluje še tretja temeljna organiza to je tozd KMETIJSKA PRESKP Poslovalnice tega tozda so razprše osemnajstih krajih šmarske občin bi čimbolje služile potrebam kni po oskrbi s potrebnimi kmetijs sredstvi. V preteklem obdobju s( katere teh poslovalnic tudi na ' uredili (trgovina Dom Šmarje, Tri na z rezervnimi deli v Šmarju, Se du. Pristavi, Zibiki, Bučah in v B ci). Se v tem letu pa bodo pričeli ^ ti vse ostale poslovalnice, tako d do ustrezale zahtevam tovrstne pi je. V okviru te temeljne organiz načrtujejo še urejanje in organizi nekaterih gostišč. Tako v Virštanj Sladki gori in v Bistrici ob Sotli- §t. 35 - 4. september 1980_ NOVI TEDNIK-stran 11 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH MIZARSTVO - ROGAŠKA SLATINA IZDELKI PO MERI Čeprav sodi delovna orga- nizacija Mizarstvo iz Roga- ške Slatine med manjše de- lovne organizacije v občini Sniarje, je za njih značilna prodornost in uspešna rast, ki jo plod zanimivega proiz- vodnega programa. Delovna organizacija obstoja že 25 let in trenutno zaposluje 110 de- lavcev in učencev. Družbeni proizvod, ki ga je ustvarjalo Mizarstvo, je v preteklih le tih skokovito naraščal in se je povečal v času ob.stoja kar za 900 od.stotkov. V svojem proizvodnem programu ima Mizarstvo Ro- [ ga.-^ka Slatina prodv.sein iz- delavo individualne opreme /a gostinske in hotelske ob- jrktc, izdelavo v.seh vn^t po- hi.^tva po želji naročnika, ter izdelavo stavbnega pohištva za družbena in lastna .stano- vanja. S svojimi izdelki so prisotni tudi v drugih repu- blikah, predv.sem na so.sed- niem Hrvaškem. Ker se je povpraševanje po izdelkih nenehno širilo, .so večali tudi proizvodno zmogljivosti. Prod desetimi loti so odkupi- li in prenovili opuščene pro- store Kmetijskega kombina- ta Šmarje, ter si tako omogo- čili širitev dejavnosti in bolj- še delovne pogoje. Kljub te- mu, da je bila to s štirimi in pol milijoni dinarjev visoka naložba, so zadovoljni. Se posebej zato, ker so vsa dela izvajali sami, tudi z udarni^ škim delom in na ta način prihranili mnogo denarja. Širjenje dejavnosti in ve- čanje števila zaposlenih je zahtevalo tudi posodobitev in dopolnitev strojne opre- me. Zato so se pred dvema letoma odločili za gradnjo prizidka v izmeri petsto kva- dratnih metrov. Z lastnim delom in udarništvom so uspeli objekt letos dokončati in tako proslaviti novo de- lovno zmago. V Mizarstvu Rogaška Sla- tina se zavedajo pomena zna- nja in izobrazbe. Zato so lah- ko pohvalijo z ugodno ka- drovsko strukturo, v kateri prevladujejo kvalificirani delavci. Nove kadre pridobi- vajo z vključevanjem učen- cev v redni delovni proces. posebej pomembno pa je, da najbolj nadarjenim omogo- čajo nadaljevanje študija na srednjih in visokih šolah. Trenutno štipendirajo 18 učencev. V planskih dokumentih so začrtali že vse pomembne ci- lje za naslednje petletno ob- dobje. Sprejeli so smernice razvoja, plan naložb, ki ga usmerjajo predvsem na po- sodabljanje strojne opreme in določili prednostne pro- grame. Odpirajo se jim tudi lepe možnosti za kooperacij- sko serijsko izdelavo plo- skovnega pohištva, o čemer se že dogovarjajo. A pomembno je, da bodo ob tem obdržali enega svojih največjih adutov, namreč iz- delavo po meri. Na tržišču je v.selej veliko povpraševanja prav po izdelkih izven serij- ske proizvodnje. Se naprej si bodo prizade- vali povečevati svoj družbe- ni proizvod in s tem ustvarja- ti še boljše pogoje za razvoj dejavnosti in delovne orga- nizacije ter seveda za še bolj- ši družbeni in osebni stan- dard vseh zaposlenih. OBNOVLJENI VINOGRADI v šmarskem Kmetijskem kombinatu si prizadevajo, da bi v prihodnjih letih obliko- vali več zaokroženih vino- gradniških kompleksov ter opravili na teh kompleksih tudi temeljito obnovo vino- gradov. Ta obnova je nujna, saj ugotavljajo, da so bila vi- nogradna zemljišča pri indi- vidualni obnovi nedosledna in premalo temeljita. Pri ob- novi vinogradov v komplek- sih pa urejajo pod strokov- nim vodstvom delavcev kombinata vodni režim, ce- ste ter opravijo tudi komasa- cijo zemljišč. Pomembno je tudi, da sočasno z obnavlja- njem vinogradov uvajajo še enotno tehnologijo Doslej so v šmarski občini obnovili že dva vinogradna kompleksa. Prvega, ki je ve- lik 5 ha, so obnovili na Vir- štanju in ga spomladi tudi že zasadili. Prav v tem času ob- navljajo še vinogradni kom- pleks v Rakovici (15 ha), ki ga bodo zasadili prihodnjo pomlad, pogovarjajo pa se, da bi v Virštanju obnovili še en vinogradni kompleks na 5 ha zemljišča. PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA OBNOVITI VOZNI PARK V delovni organizaciji Prevozništvo Donat v Rogaški Slatini predvidevajo v prihodnjem srednjeročnem ob- dobju precejšnja vlaganje. Kajti obnoviti bi bilo treba vozni park, dograditi nekatere objekte ter urediti par- kirišča. Vse maložbe naj bi veljale okoli 65 milijondv dinarjev, predvidevajo v Donatu, polovico sredstev zanje pa bodo združili sami. In v kaj želijo vlagati v Donatu? Po investicijskem programu, ki so si ga zastavili, bodo najprej dogradili montažno halo za vzdrževanje vozil, uredili parkirne prostore in postavili novo montažno upravno zgradbo. Za ta vlaganja bi rabili okoli deset milijonov dinarjev. Ostalih 55 milijonov pa želijo vložiti v obnovo voznega parka. Tovornjaki in druga vozila so namreč že precej dotrajani, zato jih želijo obnoviti. Ker je uvoz tujih vozil omejen, se bodo v Donatu obrnili predvsem na domače proizvajalce tovornih vozil, ki so tudi lažja za vzdrževanje. Ker vrednost načrtovanih naložb iz leta v leto raste, so v Prevozništvu Donat zaskrbljeni, da sami morda ne bodo mogli finančno pokriti predvidenih naložb. Zato vztrajno iščejo partnerja, ki bi bil pripravljen sovlagati v Donatu in ki bi bil na temelju jasnih dogovorov in sporazumov tudi soudeležen pri delitvi skupno ustvar- jenega dohodka. Dela vci v temeljnih in drugih organ i za ci- I jah združenega dela, v strokovnih služ- bah samoupravnih interesnih skupnosti ter v manjših ekonomskih enotah v šmarski občini čestitajo vsem občanom ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah. Želijo jim obilo delovnih in življenjskih uspehov. ZDRA VILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK v ZADOVOLJSTVO GOSTOV V slikoviti obsoteljski dolini, zraven Podčetrtka, se je razvilo eno najmlaj- ših slovenskih naravnih zdravilišč - ATOMSKE TOPLICE. Obkroženo je s številnimi kraji, ki so znani po kultur- nih in zgodovinskih znamenitostih. To so Podčetrtek, Olimje, Trebče, Podsre- da, Kumrovec, Klanjec in drugi. Na- ravno zdravilno sredstvo, ki ga s pri- dom uporabljajo v Atomskih toplica, predstavlja hidrokarbonatna - silicij- sko - radioaktivna akrato - hiperterma s temperaturami od 32° do 42° C, ki se za zdravljenje uporablja v obliki kope- li ali pa kar s pitjem termalne vode. Na osnovi dolgoletnih raziskovanj in iz- kušenj so se oblikovale indikacije, ki jih s pridom zdravijo v Atomskih topli- cah. To so vse oblike revmatičnih obo- lenj, stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega aparata s funkcijsko prizadetostjo, kožne bolez- ni (psoriaze, ekcemi...), živčne bolez- ni, uspehi pa so ugotovljeni tudi pri zdravljenju arterijskih obtočnih mo- tenj. Zdravilišče ima samostojno zdrav- stveno službo in sodobno urejen bolni- ški oddelek v hotelu »Atomske topli- ce« z vsemi pripadajočimi prostori za zdraviliško zdravljenje. Prav tako je v hotelu, kjer je 235 ležišč, tudi zaprt bazen s termalno vodo, tam so tudi kadi za kopanje in za podvodno masa- žo, trim kabinet, sauna, frizerski salon, klubski prostor za družabne igre ter drugi pripadajoči prostori. K zdravili- šču sodi tudi odprto kopališče z resta- vracijo, odprtimi bazeni in manjšim kampom. Prihodnje leto bo ta del zdravilišča dobil nov videz; bazen olimpijskih dimenzij, sodobno urejen kamp, igrišča in več manjših bazenov za kopanje. Kolektiv zdravilišča, ki šteje 110 de- lavcev, je izredno mlad, saj znaša pov- prečna starost zaposlenih komaj 28 let. Že v prvem letu poslovanja novega hotela »Atomske toplice«, to je v letu 1979 pa so delavci dosegli ugodne go- spodarske rezultate. To priča po eni strani o veliki zavzetosti zaposlenih, po drugi strani pa tudi o tem, da ima to mlado slovensko zdravilišče še obe- tavno prihodnost. OBRTNO ZDRUŽENJE ŠMARJE PRIJELŠAH DRUŽINA 295 OBRTNIKOV V občini Šmarje pri Jelšah dajejo v zadnjih letih velik poudarek razvoju drobnega gospodarstva. Zavedajo se namreč, da tudi ta veja go- spodarske dejavnosti še ka- ko krepi materialno osnovo celotne skupnosti in s tem daje možnosti hitrejšemu ra- zvoju občine. Doslej se je obrtna dejavnost razvijala bolj ali manj neorganizirano, v zadnjem času pa se v šmar- ski občini trudijo, da bi jo bolje organizirali. Veliko je k slednjemu pripomoglo tudi Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah, ki je bilo ustanovljeno v juniju lani in ki je združilo 295 obrtnikov iz vse šmarske občine. Glede na dejstvo, da pred- stavlja drobno gospodar- stvo, kamor spada poleg družbene obrti tudi vsa sa- mostojna obrt, pomemben dejavnik družbenoekonom- skega razvoja, bodo v pri- hodnjem obdobju v šmarski občini posvetili drobnemu gospodarstvu in njegovemu hitrejšemu razvoju več skrbi. Ta bi se morala odrazi- ti predvsem v tem, da bi ra- slo število novih obitnih de- lavnic, da bi naraščalo števi- lo zaposlenih v drobnem go- spodarstvu in da bi se izbolj- šala izobrazbena in kvalifi- Kacijska struktura zaposle- nih v obrtni dejavnosti. O tem pa si bodo morali priza- devati, da bi se osebno delo s sredstvi v lasti občanov uve- ljavilo kot specifična oblika združenega dela. Posebej bo- do s tem v zvezi pospeševali oblike trajnega povezovanja samostojnega osebnega dela z združenim delom ter med- sebojno združevanje v obrt- ne zadruge, še zlasti pa usta- navljanje in delovanje po- godbenih organizacij združe- nega dela. Pri vseh omenje- nih nalogah in ciljih razvoja drobnega gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bo moralo odi- grati pomembno vlogo prav Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah. Združenje bo moralo pomagati obrtni- kom pri njihovem tesnejšem povezovanju z združenim delom, usklajevati bo mora- lo razvoj družbenega gospo- darstva v tem smislu, da se bo zmanjševal razkorak med razvojem proizvodnih in sto- ritvenih dejavnosti ter si pri- zadevati, da se bo drobno go- spodarstvo razvijalo enako- mernejše v vseh krajih šmar- ske občine. Pri tem ne bo smelo zanemariti geograf- skih in drugih značilnosti občine ter dejstva, da je šmarska občina soodgovor- na za razcvet spominskega parka Kumrovoc-Trebče. To pa pomeni, da bi bilo treba v prihodnje razvoj obiti usmerjati tudi skladno z ra- zvojem izletniškega turizma ter pospeševati predvsem ra- zvoj gostinstva, ki je sedaj še ena šibkih točk v šmarski občini. In ne nazadnje - Obrtno združenje bo moralo odigrati pomembnejšo vlogo tudi pri usmerjanju naložb zdomcev, ki zlasti v zadnjem času kažejo vse večji interes za investiranje v obrtno de- javnost. TOPER - TOZD KONFEKCIJA ŠMARJE NOVI PROSTORI Potem, ko je Toper Celje prevzel tovarno Smaiteks, ki je obratovala približno šest let, jo 1964. leta pričel obrato- \'ati Toprov TOZD Konfek- cija Šmarje. Toper jo opremil obstoječe proizvodne pro- stre s šivalnimi stroji in \- tozdu .se je zaposlilo .še tride- set delavcev. Tako je bilo ob začetku delovanja TOZD Konfekcija Šmarje /apt)sle- nih šestdeset, z naraščanjem obsega dela in proizvodnih nalog pa se je število zapo- slenih povzpelo že do seda- njih 95. Seveda so zato proiz- vodni prostori tozda vse bolj utesnjeni. Zato ni nič čudno, da so si delavci zastavili kot onega osnovnih ciljev v pri- hodnjem srednjeročnem ob- dobju, da zgradijo nove po- slovne prostore. Z njimi bi si izboljšali delovno pogoje in so\oda tudi delovne do- sežke. Toper Celje TOZD Kon- fekcija Šmarje ima zelo raz- nolik asortiman proizvodnje, ki ga tudi prilagajajo novim tržnim zakonitostim in za htevam. Pričeli so s ši\-a- njemdamskoga perila, v pro- izvodnem programu pa ima- jo tudi izredno kakovostne in iskane izdelke kot so ko- palke, spalne srajce in obla- čila za prosti čas. SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ^ OD R| OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUk TUDI FOi ŽETEV Li V praznično odeti Kostrivnici dodi Sredi Kostrivnice stoji Dom občanov, v Itaterem je gasilski dom, dvorana za kulturne prireditve, trgovina, bite in avtomatsko kegljišče. 16.271 delovnih ur so vanj vgradili občani sami. Mineralni vodi Marinka in Kraljevi vrelci sta bili dolgo znani po tem, da ju je moč čudovito mešati z najrazlič- nejšimi vini. Zato ju pivski sladokusci niso zaman uvr- ščali med najboljše namizne mineralne vode. Pa veste, kje so bili njuni izviri? Na območju Kostanjevice, v va- seh, kjer še danes črpa Zdra- vilišle Rogaška Slatina mi- neralno vodo. Vrelci slatine, seveda različne moči in ka- kovosti, so raztreseni doma- la po vsej kostrivniški kra- jevni skupnosti. Tako so v Kostrivnici trije izviri slati- ne: Rajmundov vrelec, ki je bil zajet leta 1834, pa Lenke- čeva slatina ter Mlinarjeva slatina. V vasi Gabrovec izvi- ra Janžurjeva slatina, ki pa ni negovSna. V Zgornjem Gabrniku je vrsta slatinskih vrelcev: Rogaški vrelec iz le- ta 1827, Mlinski vrelec. Trav- niški vrelec ter Marijin vre- lec, iz katerega so polnili mi- neralno vodo Marinka vse od leta 1855. Tudi v Dreveniku je opuščen vrelec mineralne vode pri Pegamu, v Podtur- nu pa se izteka slatinski vre- lec Draga kar po travniku. Čeprav bogato z vrelci slati- ne, pa območje Kostrivnice ni imelo kaj prida koristi od bogate mineralne vode. Pred vojno so bili najboljši vrelci v zasebni lasti, sedaj pa vrel- ce iidcorišča predvsem Zdra- vilišče v Rogaški Slatini, ki je s cevmi povezalo svojo polnilnico mineralne vode s kostrivniškimi vrelci. Doma- čini jedko pripominjajo, da Zdravilišče sicer s pridom iz- korišča mineralno vodo, ki izvira na tleh kostrivniške krajevne skupnosti, da pa krajem ne daje v zameno ni- česar. Vsi pogovori o udelež- bi Zdravilišča pri komunal- nem razvoju kraja, so bili zaenkrat zaman. Vendar pa v Kostrivnici menijo, da bi moralo Zdravilišče vendarle prisluhniti problemom kra- janov ter priskočiti na po- moč pri urejanju najbolj pe- rečih problemov njihove skupnosti. NASEUA POD BOČEM Krajevna skupnost Ko- strivnica se razprostira med vencem slikovitih vzpetin kot so Pečica, Glake, Dreve- niška gora. Hrupov vrh, Ko- runov hrib, Krastavec in Ple- ši vec. V ozadju teh vzpetin pa se dviga Boč, visok 980 metrov. V mejah krajevne skupnosti je dvanajst vasi: Zgornja in Spodnja Kostriv- nica. Zgornji in Spodnji Ga- bernik. Žagaj, Cača vas. Pod- plat, Kamna gorca, Brezje, Drevenik, Podturn in Gabro- vec. V njih živi skupaj 1348 prebivalcev, od katerih jih je 154 zaposlenih v tovarnah v Rogaški Slatini, v Šmarju, Celju in drugih krajih. Ostali prebivalci so kmetje, ki se povečini ukvarjajo z vino- gradništvom, živinorejo in pridelovanjem krmnih rast- lin. Mnogi med kmeti so se v zadnjem času odločili za in- tenzivno kmetovanje, pet iz krajevne skupnosti pa jih razmišlja, da bi se pričeli uk- varjati s kmečkim turizmom. Morda bi kot zanimivost omenili, da je predvsem v obrobnih naseljih krajevne skupnosti veliko čebelarjev in da je v gozdovih na poboč- jih hribov precej borovnic, kostanjev in tudi gob. Sicer pa sodi kostrivniška krajevna skupnost med srednje velike v šmarski ob- čini, pa je kljub temu na pe- tem mestu po številu prebi- valcev in po svojem obsegu. Njene sosede pa so krajevne skupnosti Rogaška Slatina, Kristan vrh, Mestinje, Slad- ka gora ter Poljčane in Stu- denica iz slovenj bistriške občine. PO POTRESU - NOVA PODOBA KRAJINE Kamorkoli nas pot zanese v kraje, ki jih je leta 1974 pri- zadejal potres, vidimo doma- la enako podobo. Nove sta- novanjske hiše, nova gospo- dcirska poslopja, asfaltirane ceste, urejene krajevne ce- ste. Tudi krajevna skupnost Kostrivnica je po potresu močno spremenila svojo po- dobo. Povsod po njej so zra- sle nove hiše, ki dajejo tudi sijcer slikoviti krajini še lepši videz. Potres je namreč moč- no poškodoval vasi, tako da je bilo treba v zadnjih letih opraviti njihovo temeljito obnovo. Poleg tega pa je po- tres čisto najedel tudi stavbo stare osnovne šole v Kostriv- nici, tako da so jo morali na vseh koncih podpreti, da je lahko nudila še nekaj časa sicer negotovo zavetje osnovnošolcem. Tudi gasil- ski dom je bil ob potresu precej poškodovan, zraven pa tudi mrliška veža v Ko- strivnici. Vse te objekte je bilo torej treba v letih po katastrofal- nem potresu obnoviti. Kraja- ni kostrivniške skupnosti so zagrizeno pričeli z delom. Najprej so za silo obnovili ceste, da so si lahko do doma pripeljali gradbeni material, ki so ga potrebovali za obno- vo stanovanjskih hiš in go- spodarskih poslopij. Nato pa so pričeli v letu 1976 obnav- ljati tudi družbene objekte. Začeli so z nadomestno gradnjo gasilskega doma, v končni fazi pa so zgradili ob- jekt, v katerem je več druž- beno pomembnih prostorov. V novem gasilskem domu (tako mu pravijo domačini) so namreč poleg prostorov za gasilsko dejavnost zgradi- li tudi veliko in sodobno dvorano za kulturne priredi- tve, pa samopostrežno trgo- vino, manjši gostinski loked in rekreacijske prostore z av- tomatskim kegljiščem. Ko- strivničani so v ta objekt vlo- žili tudi obilo svojega dela, saj so prostovoljno delali 16 271 ur. Ob tem pa so za ta objekt prispevali tudi les in drugi gradbeni material. Ga- silski dom so skupaj z vsemi ostalimi prostori odprli letos junija ob krajevnem praz- niku. Drugi objekt, ki ga v Ko- strivnici gradijo prav sedaj, je mrliška veža. Staro mrli- ško vežo je namreč dokonč- no uničil potres, sedaj pa krajani hitijo z ureditvijo po- kopališča v Kostrivnici ter z dokončno dograditvijo nove mrliške veže. Najpomembnejši objekt, ki ga bodo ob prazniku obči- ne Šmarje pri Jelšah odprli v Kostrivnici, pa bo nova štiri- letna osnovna šola. Sole se veselijo učenci, ki bodo z večjim veseljem prisluhnili pouku v velikih, sodobnih in udobnih učilnicah, učitelji, ki bodo imeli na voljo vse ustrezne učne pripomočke in seveda starši, ki ne bodo več tiepetali za varnost svo- jih otrok kot tedaj, ko so bili še pri pouku v stari, poruše- ni in z vseh strani podprti kostrivniški šoli. O HITREM RAZVOJU PRIČAJO CESTE Občani krajevne skupno- sti Kostrivnica so bili med prvimi v šmarski občini, ki so dokazali, da se da s skup- nim delom marsikaj pridobi- ti. 2e leta 1971 so s prosto- voljnim delom in prostovolj- nimi prispevki utrdili in as- faltirali cesto od Podplata do Kostrivnice, dolgo dva 4 kraju že leta 1820. Tedaj seje seveda odvijal še v zasebnih hišah, pozneje, leta 1834 pa so v Kostrivnici že sezidali prvo šolo in jo leta 1877 še nadzidali. Veselje šolajoče mladeži pa se je v Kostrivnici konča- lo leta 1974, ko je potres po- škodoval že tako staro in na- četo šolsko zgradbo. Stropo- vi, stene, stopnišča in vsi šol- ski prostori so bili tako ra- zmajani, da so jih morali krepko podpreti z lesenimi tramovi, da so otroci sploh lahko imeli pouk v tej stavbi. Nujno je torej bilo začeti z gradnjo nove osnovne šole, da bi tako zagotovili varno streho nad glavami šolajočih se otrok. Tako je začela rasti v Ko- strivnici, pod obronki Boča, nova osnovna šola, prirejena za štiriletno šolanje otrok. Sredstva zanjo je namenila občinska izobraževalna skupnost v občini Šmarje pri Jelšah, mnogo denarja pa so zbrali tudi šmarski občani preko saJtjioprispevka. Tako je letos zrasla šola, v kateri so štiri učilnice, večnamen- ski prostor, kuhinja, dva od- delka otroškega varstva sta v njej in drugi pripadajoči pro- stori. Sola bo tako nudila varno okrilje osemdesetim učencem in več desetim predšolskim otrokom. Se na- prej bo šola delala kot po- družnična šola z matičnim sedežem v Rogaški Slatini, in kot so povedali učitelji v Kostrivnici, zaenkrat še ne bo delala kot celodnevna osnovna šola zaradi pomanj- kanja denarja. Novo osnovno šolo bodo v Kostrivnici odprli v počasti- tev letošnjega praznika obči- ne Šmarje pri Jelšah na slo- vesnosti, ki bo 7. septembra. Tega dne se že vnaprej vese- lijo kostrivniški občani, star- ši in seveda otroci tudi, saj je konec koncev šola namenje- na prav njim. In če govorimo o otrocih - tudi oni so se odrezali ter pet let zbirali v okviru pionirske hranilnice sredstva za novo šolo. Tako so s prostovoljnimi prispev- ki zbrali okoli petdeset tisoč dinarjev, ki jih bodo po vsej verjetnosti zakupili za barv- ni televizor. Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah bodo v kostrivniški krajevni skupnosti odprli tudi asfaltirano cesto med Spodnjim in zgornjim Gabemikom. Cesta je dolga 2200 metrov, veliko prostovoljnega dela pa so vanjo vložili domačini sami. V kostrivniški krajevni skupnosti je veliko izvirov mine- ralne vode. Nekateri so že opuščeni, kot naprimer tale na naši sliki, druge pa še s pridom izkoriščajo. Podoba nekda- njega vrelca pa priča predvsem o tradiciji, ki so jo imele kostrivniške slatinske vode tudi v preteklosti. FRANC BUT, predsednik skupščine krajevne skupno- sti Kostrivnica: »Načrtov imamo v naši krajevni skup- nosti še veliko. Prva naloga bo elektrifikacija zaselkov, ki so zaenkrat še brez elek- tričnega toka. Dalje pa si bo- mo še prizadevali, da bi ure- dili ali asfaltirali še čimveč vaških in lokalnih cest« SIMON HRUP, predse- dnik krajevne organizacije SZDL: »V naši krajevni skupnosti so občani res pri- pravljeni poprijeti za delo, ko gre za skupno stvar. Vse akcije dogovorimo skupaj v družbenopolitičnih organi- zacijah in organih krajevne skupnosti, nato pa jih razve- jamo po vaških odborih. Ta- ko dosežemo boljše informi- ranje ljudi« VINKO STRAŠEK, pred- sednik vaškega odbora SZDL v Gaberniku: »Ljudje so z navdušenjem podprli predlog, da bi letos asfaltirali cesto med Zgornjim in Spodnjim Gabemikom. Pri- spevali so veliko denarja, po- magali utrjevati cesto in opravili vrsto prevozov grad- benega materiala. Sadovi na- šega dela so sedaj vidni. Zato smo vsi zadovoljni.« 1^RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE- OP RINKE PO SOTLE - OP RINKE PO SOTLE - OP RINKE PO SOJ 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september 198q 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH GORENJE TGO VELENJE - TOZD KONDENZATORJI ROGATEC v DVEH LETIH TRIKRAT VEČ! Ko je pred leti tekla bese- da o nerazvitem Kozjanskem in Rogaškem, so ljudje imeli vedno v mislih tovarno. To je bil sinonim za dohodek, ki ga je v svetu skromnih sla- mnatih kajžarij pred deset- letji še kako primanjkovalo. A življenje prinaša seveda tudi svetle trenutke in tako se je v Rogatcu že številnim lepim in novim stanovanj- skim hišam, v zadnjem času ter tovarni stekla onstran Sotle, pridružila še nova in lepa tovarna. Danes na njenem pročelju piše z velikimi črkami GO- RENJE, nadnaslov tega za- pisa pa razkriva tudi njeno dejavnost. Ko smo se pogovarjali z vodjem tozda Jožetom Ku- nčjem je dejal, da tovarna mnogo pomeni. Ne samo kraju in občini. Seveda je ob tem dragoceno dejstvo, da se je Gorenje odločilo graditi tovarno na nerazvitem po- dročju, kar nekateri tako ne- rado počnejo, ča pa že, pa z veliko mero bojazni. Od otvoritve do danes je poteklo že dve leti. V tovarni se je zaposlilo 130 delavcev, od tega je polovica žensk in še od teh je četrtina s hrva- ške strani. V teh dveh letih so povečali proizvodnjo kar za trikrat. Tovarna kondenzatorjev v Rogatcu je zaključena proiz- vodna celota, kjer izdelujejo vgradne komponente za hla- dilnike in električne štedilni- ke, izdelki pa iz Rogatca ro- majo neposredno na montaž- ne trakove tozdov finalistov. Od prvih dni do danes so po- večali proizvodnjo kar za tri- krat, pri tem pa niti niso pre- več na novo zaposlovali, če- prav je še danes izredno za- nimanje med domačini za posamezna delovna mesta. Tovarna v Rogatcu je po- membna tudi zaradi tega, ker s svojimi proizvodi v ce- loti pokriva potrebe Gorenja in v celoti nadomesti prejšnji uvoz tovrstnili izdelkov. Če- prav v Rogatcu izpolnjujejo planske naloge, pa imajo precejšnje težave z uvozom posameznih surovin, ki jih nujno potrebujejo za svoje delo. Pesti jih tudi problem zamrznjenih cen finalnih iz- delkov, medtem, ko so se su- rovine, s katerimi delajo, medtem že večkrat podra- žile. 2e pri gradnji tovarne so računali tudi na čisto okolje in tako zgradili lovilec olja in kemično čistilno napravo, tako da ne onesnažujejo vode. Trenutno posvečajo pre- cejšnjo pozornost stabiliza- cijskim ukrepom, ki se krat- koročni in dolgoročni, v svo- jem načrtovanju srednjeroč- nega plana pa skušajo vnesti čimveč realnih prvin za do- seganje dobrih gospodar- skih rezultatov. Doslej so s svojim delom dokazali kaj znajo in kaj zmorejo. VITAL MESTINJE OD SOKOV DO KONCENTRA TO V Vital v Mestinju je sestavni del delovne organizacije Slo- venijavino Ljubljana in je že od leta 1974 organiziran kot samostojna temeljna organi- zacija združenega dela. Za- posluje 86 delavcev, ki so po- večini doma iz Mestinja in njegove okolice. Vitalova proizvodnja je usmerjena predvsem v izdelavo narav- nih sadnih sokov, tako bre- skovega, ribezovega, jagodo- vega in drugih sokov. Zani- mivo je, da je Vital v družini Slovina, v katerega je pove- zan preko matične delovne organizacije, edini proizvaja- lec naravnih sadnih sokov, pa čeprav je Slovin znan po tem, da je največji proizvaja- lec gaziranih brcalkoholnih pijač v Jugoslaviji. Vital si je začrtal jasne poti razvoja. Njegova glavna usmeritev ne temelji zgolj na finalizaciji, to je na proizvod- nji naravnih sadnih sokov, temveč tudi na predelavi sa- dja in jagodičevja v naravne koncentrate. Prav dejstvo, da je Vital sestavni del Slovi- na, je za načrtovano proiz- vodnjo naravnih sadnih kon- centratov zelo pomembno. Kajti ob izredno omejenih možnostih uvoza bi lahko Vitalovi koncentrati pome- nili pravšenj nadomestek za nekatere sedaj uvožene se- stavine brezalkoholnih pijač, ki jih proizvajajo v Slovinu. Ob tako začrtanem razvoju pa v Vitalu poudarjajo, da bi lahko v bodoče odigrali po- membno vlogo tudi v usme- ritvi kmetijstva v šmarski občini. Kajti jasno je, da na- črtovana proizvodnja narav- nih sadnih koncentratov ter- ja tudi načrtnejSe povezova- nje Vitala s kmetijskimi pro- izvajalci. Pogoji za intenziv- no proizvodnjo .sadja in jago- dičevja so v šmarski občini dani, tako da je njihova pro- izvodnja predvsem vpraša- nje dogovora in bodoče usmeritve. Seveda pa so vsi Vitalovi načrti bodočega ra- zvoja vezani predvsem na naložbo, ki bi omogočila pro- izvodnjo naravnih sadnih koncentratov. Po prvotnih dogovorih bi morali v Vitalu že pred jesenjo pričeti z montažo strojev in druge po- trebne opreme, tako da bi s poskusno predelavo sadja in jagodičevja v matične soko- ve in koncentrate pričeli že v prihodnjem letu. BOHOR - TOZD LESNA OPREMA MESTINJE DOBRO GOSPODARIJO Pred iztekom sedanjega srednjeročnega obdobja v Bohorju - TOZD Lesna oprema Mestinje ugotavlja- jo, da so gospodarili dobro, uresničili načrte in si tako ustvarili ugodno osnovo za nadaljnji razvoj. V tem časfitse je fizični ob- seg proizvodnje na žagi po- večal za 75 odstotkov, v mi- zami pa kar za 300 odstot- kov. Celotni prihodek se je povečal za skoraj petkrat. Ob tem je poraba sredstev nara- ščala počasneje, zato bosta dohodek in čisti dohodek v letošnjem letu predvidoma še več kot petkrat večja v primerjavi z začetnim letom srednjeročnega obdobja. Takšne dosežke je ustvari- lo 348 danes zaposlenih de- lavcev. Tudi ko primerjajo svoj izvoz z uvozom, so lah- ko zadovoljni. Izvažajo na- mreč za 50 odstotkov več kot uvažajo. V tozdu zato ne skrivajo zadovoljstva, ko pri- povedujejo, da je stopnja do- nosnosti porasla od 28% v le- tu 1976 na predvidenih 48% letos, da je dohodek na de- lavca višji za 122, čisti doho- dek na delavca je porasel za 145%, osebni dohodki zapo- slenih pa so porasli za 84%. V gvojem načrtu za prihod- nje srednjeročno obdobje so si zastavili v proizvodnji cilj, s katerim želijo za 15 odstot- kov povečati proizvodnjo re- zanega lesa in za 3 odstotke predelavo rezanega lesa. V petih letih naj bi za približno tretjino porasla vrednost proizvodnje. Cilji so zasno- vani na višji stopnji obdela- ve izdelkov v mizarni, uvaja- ruu novih proizvodov in več- ji izkoriščenosti surovin. V prihodnjih letih naj bi za do- sego teh ciljev za 2 do 3 od- stotke povečali število zapo- slenih. Zastavljajo si tudi po- membne izvozne cilje, po ka- terih naj bi izvoz naraščal let- no za 8 odstotkov, zaradi večje proizvodnje pa naj bi nekoliko porasel tudi uvoz. Ce želijo doseči vse te cilje, bodo seveda morali precej pozornosti nameniti tudi na- ložbam, predvsem gradnji sušilnice, silosa in vezne ha- le z ustrezno strojno opremo, za kar bodo potrebovali 130 milijonov dinarjev. Ob vsem tem v Bohorju - TOZD Lesna oprema Mesti- nje ne pozabljajo na družbe- ni standard zaposlenih. Ure- jeno imajo družbeno prehra- no, skrbijo za letovanje de- lavcev in podobno. MERCATOR - JELŠA ŠMARJE ZA ZADOVOLJSTVO POTROŠNIKOV Kot osnovno nalogo si de- lovna organizacija Mercator - Jelša iz Šmarja zastavlja obnavljanje in širjenje pro- dajnih zmogljivosti, kar vse ima za cilj večje zadovoljstvo potrošnikov in boljšo oskr- bo. Mercator - Jelša deluje kot delovna organizacija v sestavi SOZD Mercator Ljubljana. S svojimi petde- setimi poslovnimi enotami, med katerimi so trgovine, gostinski lokali, bifeji in mesnice, je nosilec zahtev- nih nalog v preskrbi obča- nov šmarske občine. Idjub znanim zadregam s pomanj- kanjem nekaterih vrst blaga osnovne preskrbe in indu- strijskih izdelkov, delajo v tej organizaciji vse, da bi za- dovoljili vse večje potrebe potrošnikov. Dokaz tej trditvi so novo- zgrajeni in prenovljeni ob- jekti v Rogaški Slatini, Me- stinju, Rogatcu in Podčetrt- ku. Se vedno pa niso zado- voljni, saj jim ni uspelo izvr- šiti nadomestne gradnje ob- jektov, ki so bili poškodova- ni v potresu in uvrščeni v četrto katerogijo, torej na- menjeni rušenju. Pričakuje- jo pa, da bodo lahko s temi gradnjami vendarle v krat- kem pričeli. Čakajo le še na odločitev temeljnih bank Slovenije, kjer bo v kratkem zaključeno združevanje sredstev za odpravo posledic potresa v gospodarstvu in na delež Interne banke Merca- torja, brez katerega bi grad- nje ne mogli pričeti. Doseda- nja akumulacija Mercator - Jelše namreč takšnih podvi- gov ne bi dovoljevala. Kot prioritetni naložbi v prihodnjem srednjeročnem programu so v Mercator - Jelši začrtali gradnjo Marke- ta v Bistrici ob Sotli ter grad- njo večje tehnične trgovine v Rogaški Slatini. Seveda pa bodo skladno z možnostmi nadaljevali s posodablja- njem obstoječih trgovskih objektov v drugih krajih ob- čine, da bi s tem zadovoljili potrošnike tudi v. najbolj odročnih krajih Kozjanske- ga, pa čeprav bi zaradi tega v teh objektih poslovali na me- ji gospodarnosti ali celo z iz- gubo. ,______________ MERX - TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ROGAŠKA SLATINA KRUHA ZA VSE Brez dvoma so kruh, peci- vo in slaščice pomembni ele- menti v vsakdanji prehrani slehernega človeka. Zato ni naključje, da tudi v Merxovi industrijski Pekarni in sla- ščičarni v Rogaški Slatini vlagajo veliko naporov v to, da bi zagotovili kakovostne izdelke in bogato izbiro kru- ha, peciva in slaščic. Ti napo- ri celotnega kolektiva so se obrestovali predvsem letos, saj je bil v mesecu maju odprt nov objekt Pekarne in slaščičarne v Rogaški Sla- tini. Z novimi proizvodnimi zmogljivostmi je Pekarna in slaščičarna povečala proiz- vodnjo kruha, peciva in sla- ščic za več kot tri krat. Tako peki sedaj spečejo dnevno osem ton dvanajstih vrh kru- ha, petnajst tisoč kosov ra- zličnega pekovskega peciva in ob tem še velike količine dvajsetih različnih vrst sla- ščic. Največja vrednost nove industrijske pekarne je ta, da dela na temelju najbolj so- dobne industrijske proiz- vodnje, medtem ko je pred tem slonela še na zastarelih obrtniških metodah. Seveda pa so sedaj zadovoljni pred- vsem potrošniki, ki jim so- dobna industrijska Pekarna in slaščičarna v Rogaški Sla- tini zagotavlja zadostne koli- čine kakovostnega kruha ra- zličnih vrst. Bodoči razvoj Pekarne in slaščičarne bo temeljil na tem, 'la bo iskala možnosti proizvodnje trajnejših vrst kruha in peciva. In da se bo s svojimi izdelki še bolj pribli- žala ljude;-n v dnevni prehra- ni, ki jo nudijo številni obrati družbene prehrane. 4t. 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA VZGOJA IN PROIZVODNJA Steklarsko šolo so usta- novili že leta 1947 z. name- nom, da v njej steče vzgoja kadrov za steklarsko indu- strijo. Predvsem so se zavze- li za vzgojo na področju roč- ne predelave stekla. To svojo nalogo je šola vseskozi uspešno izvrševala, saj je do- slej dala že preko tisoč absol- ventov. Mnogi med njimi so danes nosilci odgovornih na- log v svojih delovnih organi- zacijah ter dobri in vestni de- lavci, na katere je šola upra- vičeno ponosna. Zal pa se je razmeroma dosti steklarjev odločilo za spremembo po- klica, kar predstavlja veliko izgubo za steklarsko indu- strijo. Mnogi poznajo Steklarsko šolo Rogaška Slatina bolj po njeni proizvodnji kot po učni dejavnosti. S svojo nadvse kakovostno proizvodnjo ste- klenine za opremo hotelov ter tudi za široko porabo, se je namreč ta šola uveljavila doma in deloma tudi na tu- jem. Sola skrbno goji obe de- javnosti, ki sta tesno poveza- ni in prepleteni. V razvojnih načrtih ne predvidevajo po- večane proizvodnje, marveč predvsem izboljšanje proizo- dnega programa, ki mora do- seči raven znanih evropskih proizvajalcev v tej dejavno- sti. Zato šola nenehno in bu- dno spremlja razvoj sodob- nega steklarstva in designa v svetu, da bi lahko tudi sa- mim kadrom, ki jih izobražu- jejo, ponudili potrebno zna- nje in da bi omogočili ustrez- no posodabljanje proizvod- nje šole. V Steklarski šoli se v celoti zavedajo, da izobraževanje mladih ne more in ne sme biti enostransko strokovno. Poznajo svojo vlogo v boga- tenju splošne izobrazbe mla- dih in v pripravi na samo- stojno samoupravno vlogo, ki jo bodo učenci kasneje, kot delavci, lahko odgovor- no izvrševali. V šoli s ponosom pokažejo na svoje proizvodne uspehe, ki so takšni, kot v dobro or- ganiziranih steklarnah. Pre- segajo namreč tudi vse viso- ko zastavljene planske ob- veznosti. V prvem polletju so plan celotnega prihodka presegli za štiri in pol odstot- ke, dohodek za domala pet odstotkov, čisti dohodek pa za 5,6 odstotka. V primerjavi z dosežki preteklega leta pa so v šoli celotni prihodek po- večali za 29, dohodek in čisti dohodek pa za 25 odstotkov. Ob tem so osebni dohodki porasli za 19 odstotkov. Razmeroma majhen ko- lektiv, ki šteje 220 delavcev, izobražuje pa okoli 100 učen- cev, se ponaša s svojo aktiv- nostjo tudi izven šole, saj tvorno delujejo v javnem živ- ljenju, akcijah krajevne skupnosti in drugod. Steklarska šola Rogaška Slatina je uvrščena v mrežo" usmerjenih šol Slovenije in pripravljena pričakuje uved- bo usmerjenega izobraževa- nja. V Rogaški Slatini so v soboto odprli prenovljeno Steklarsko šolo. Na otvoritvi šole je govoril direktor šole Vlado Tkavc. INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠMARJE LJUDJE BODO POVEDALI... V šmarski občini so na po- dročju izobraževanja, otro- škega varstva, socialnega skrbstva, telesne kulture in kulture dosegli v zadnjih le- tih vidne rezultate. Ne samo, da se je obseg teh dejavnosti izredno povečal, zrasli so tu- di novi objekti, ki terjajo bolj kakovostno delo na vseh omenjenih področjih. Obča- ni šmarske občine so pono- sni na te dosežke, saj je bilo mnogo novih objektov zgra- jenih z njihovo neposredno pomočjo, ki se izraža v obliki samoprispevka. Obenem pa želijo, da bi se v občini še povečalo število novih vrtcev, da bi bilo še več no- vih ali obnovljenih šol, da bi zrasli novi kulturni domovi. V občinskih samoupravnih interesnih skupnostih druž- benih dejavnosti se zato te- meljito pripravljajo na raz- prave o prihodnjem srednje- ročnem razvoju. Pripravili so že delovne osnutke gradiv za razprave o temeljih pla- nov ter v njih kot pomemb- no novost uvedli tako ime- novane variantne predloge. Toda - kaj so v zadnjih le- tih naredili in kaj načrtujejo za prihodnje v posameznih interesnih skupnostih v šmarski občini? ZRASLE SO NOVE ŠOLE V preteklem srednjeroč- nem obdobju je občinska izobraževalna skupnost v občini Šmarje pri Jelšah opravila pomembno delo pri izgradnji treh novih osnov- nih šol. Tako šole v Rogatcu, ki je bila zgrajena leta 1978, pa šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli, ki so jo odprli v lan- skem letu in končno osnov- ne šole v Kostrivnici, ki jo bodo odprli v nedeljo na osrednji proslavi ob prazni- ku občine Šmarje. Izobraže- valna skupnost seveda ne bi mogla opraviti tega dela brez sredstev samoprispevka, ki so se stekala tudi za gradnjo šol in vrtcev. In verjetno bo morala tudi vnaprej ta skup- nost plemenititi redna fi- nančna sredstva s sredstvi samoprispevka, če bo hotela pokrivati vse potrebe v obči- ni. 2e sedaj je namreč jasno, da izobraževalna skupnost ne bo mogla zagotoviti do- volj sredstev tudi za gradnjo naslednjega referendumske- ga objekta, osnovne šole v Rogaški Slatini. Sredstva, ki se bodo za to šolo stekala do leta 1982, bodo namreč veli- ko premajhna, da bi pokrila celotno finančno konstruk- cijo objekta. Zato v-izobraže- valni skupnosti računajo, da bodo delavci in občani šmar- ske občine izglasovali tudi tretji samoprispevek. ČIMVEČ OTROK PRIPRAVITI NA ŠOLO Na področju otroškega varstva bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju obi- lo sprememb, ki izhajajo iz Zakona o družbenem var- stvu otrok in Zakona o skup- nosti otroškega varstva. Spremembe so predvidene v tej smeri, da se bodo številne naloge prenesle na občinske skupnosti otroškega varstva. V šmarski občini so v skupnosti otroškega varstva pripravili delovni osnutek gradiva o temeljih prihod- njega srednjeročnega plana, v katerega so vnesli več va- riantnih predlogov. Ne glede na to, za katerega od predlo- gov se bodo opredelili delav- ci in občani v javni razpravi, je osnovna usmeritev razvo- ja otroškega varstva v šmar- ski občini v tem, da bi pove- čali odstotek otrok v družbe- no organiziranem varstvu. To pa pomeni, da bi morali povečati kapacitete v vzgoj- no varstvenih zavodih. S tem v zvezi v skupnosti otroške- ga varstva načrtujejo dozida- vo vrtca v Šmarju in v Roga- ški Slatini ter računajo, da bi ta- cilj dosegh s pomočjo sredstev občanov, to je sa- moprispevka. Dalje se v skupnosti otroškega varstva zavzemajo za to, da bi skupaj z ostalimi interesnimi skup- nostmi zgradili počitniški dom v Biogradu za socialno in zdravstveno ogrožene otroke. Pričakujejo pa tudi, da se bodo delavci in občani izrekli v javni razpravi za predlog, da bi do leta 1985 vključili vse otroke s področ- ja občine v celotno pripravo na šolo. USMERITEV V MNOŽIČNOST v šmars'':i občini ocenjuje- jo, da je področje telesnokul- turne dejavnosti v preteklem srednjeročnem obdobju ne- koliko zaostalo zaradi osta- lih, prioritetnih dejavnosti. Ob tem pa se zavedajo, da tudi v prihodnjem obdobju na področju telesne kulture ne bodo bistveno razširjali obsega dejavnosti, temveč bodo vse napore vložili v bolj kcikovostno delo na tem področju. Ob tem poudarja- jo, da bo tudi poslej telesno- kulturna skupnost skrbela za rnnožičnost, zasnovala pa bo tudi nov koncept tekmo- valnega športa v občini za nogomet, košarko in druge športe. Telesnokulturna skupnost se bo vključila tudi v izgradnjo telovadnice ob novi Soli v Rogaški Slatini. POUDAREK PREVENTIVNEMU DELU V šmarski občini je pre- cejšnje število socialno ogro- ženih družin, ostarelih kme- tov in drugih socialne skrbi potrebnih občanov. To je pač pogojeno z ekonomsko nerazvitostjo tega področja, kar pa nalaga velik obseg de- la socialni službi v občini. Skupnost socialnega skrbstva za prihodnje ob- dobje ne predvideva bistve- ne širitve svoje dejavnosti. Se naprej bo vse moči vlaga- la v preventivno socialno de- javnost in na odpravljanje socialnih razlik med občani. V skupnosti predvidevajo, da se krog oskrbovancev, ki prejemajo družbeno denar- no pomoč, ne bo bistveno povečal, računajo pa na letni porast denarnih pomoči skladno z rastom življenj- skih stroškov. NA VSAKEGA PREBIVALCA KNJIGA V občinski kulturni skup- nosti v Šmarju pri Jelšah so se v preteklem obdobju tru- dili, da bi rcizširili svojo de- javnost predvsem v štirih smereh: da bi okrepili knjiž- ničarsko mrežo in povečali število knjig v osrednji knjiž- nici tako, da bi na enega pre- bivalca prišla ena knjiga. 'Že- leli so še razviti delo amater- skih kulturnih društev in skupin, vložiti del sredstev v muzejsko dejavnost in se iz- kazati tudi na področju in- formativne dejavnosti. KS je razvila mrežo knjižniških iz- posojevalnic v občini, okre- pila delo kulturnih društev in skupin, znatna sredstva pa je vložila še v obnovo Ki- dričeve domačije na Knežcu ter v pripravo spominske so- be Javerškovih ter muzeja Maršala Tita v Trebčah. Tudi v prihodnjem obdob- ju bodo prioritetne naloge kulturne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah ostale ena- ke kot v preteklih letih. Kar pa zadeva naložbe, še ni čisto vse dorečeno. Kajti že v pre- teklem srednjeročnem ob- dobju je bila v programu re- publiške kulturne skupnosti izgradnja dveh kulturnih do- mov v šmarski občini in si- cer v Rogaški Slatini in Pod- četrtku. Vendar pa naložbi nista bili realizirani. Za na- prej pa njuna usoda ni jasna, kajti republiška skupnost ju ni vključila v program na- ložb za prihodnje srednje- ročno obdobje. To so torej v grobem pov- zete usmeritve interesnih skupnosti družbenih dejav- nosti v šmarski občini za pri- hodnje obdobje. »PRAVLJIČNA« HIŠICA ČEVLJARSKEGA MOJSTRA GAJŠKA V Rogaški Slatini ga vsi poznajo. Kljub navideznemu odmiranju dobre stare drobne obrti, pa je v današnjih moto- riziranih dneh še kako potrebna spretna čevljarjeva roka za ^najrazličnejša popravila. V vseh občinah celjskega območja si prizadevajo, da bi oživeli predvsem drobno obrt, za katero Je vse večje povpraševanje. Mojster Gajšek ima o tem svoje mnenje. Pravi namreč, da pikakor niso v skladu občinske resolucije z obstoječim de- janskim stanjem v praksi. Ko se človek nameri na občinsko spravo po to in ono dovoljenje, administrativni mlini prepo- •^asi meljejo. 2e pred več kot enim letom je dal na občino ^ošnjo za razširitev 1 lokala, pa še zdaj ni dobil odgovora. Pravi tudi, da bi morali urbanisti in drugi načrtovalci že prej predvideti v novih naseljih prostore za obrtnike, ne pa da jih stlačijo kamorkoli. Po njegovem se zato tudi ni treba čuditi l^ajšim, ki nočejo prevzemati dela od starejših predhodni- kov, ker ne vidijo zagotovljene bodočnosti raizvoja. Njegov lokal, kjer sta na sliki z ženo, ki mu pomaga (za tretjega pa tako ne bi bilo prostora) je sicer že atrakcija, •^kakor pa ni v ponos kraju. Očitno brez lastnikove krivde. TOVARNA STIKALNIH NAPRAV- OBRAT ŠMARJE ŽELIJO NOVO HALO Šmarski obrat Tovarne sti- kalnih naprav prispeva k ce- lotnemu programu te mari- borske delovne organizacije z izdelki, ki so narejeni iz po- liesterske smole steklenih vlaken. To so izolacijske plo- šče, zaščitni trakovi, zunanje male omarice in strehe raz- nih tipov za trafo postaje. V obratu je zaposlenih 15 de- lavcev, ki delajo v zelo težkih pogojih. Njihovo delo je ne- varno, ker so delovni prosto- ri nasičeni s plini in paro. Za- to delajo delavci zvečine s posebnimi plinskmi maska- mi na obrazu, da s tem zašči- tijo dihala. Zaradi takšnih pogojev dela imajo enkrat letno tudi obvezen zdravni- ški pregled v Rogaški Slati- ni. Delovne pogoje bi lahko nekoliko popravili s tem, če bi delali v ustreznejših pro- storih. Sedanji, ki so v stari šmarski osnovni šoli, so utesnjeni, pa tudi klimatiza- cije nimajo urejene. Zato de- lavci obrata Tovarne stikal- nih naprav kljub vsemu upa- jo, da bodo v prihodnjem ob- dobju dobili v Šmarju novo proizvodno halo, ki jim bo zagotovila normalne delovne pogoje. Delavci tega obrata v Šmarju, ki deluje šele štiri dobra leta, so ustanovili že svojo organizacijo sindikata, preko katere poskušajo ure- jevati vprašanja, ki se pojav- ljajo pri njihovem delu. Se letos pa bodo ustanovili tudi osnovno organizacijo ZK, saj je sedaj v obratu pet komu- nistov. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september 198q 9. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE NEENAKOPRA VEN POLOŽAJ Zdravstveni center Celje - t'OZD Zdravstveni dom Šmarje opravlja zahtevne naloge zdravstvenega var- stva občanov občine Šmarje v sedmih zdravstvenih po- stajah. Te so v Šmarju, v Ro- gaški Slatini z obratno am- bulanto v steklarni »Boris Kidrič«, v Rogatcu, v Podče- trtku, v Kozjem in v Bistrici ob Sotli. Največji zdravstve- ni postaji sta v Rogaški Slati- ni v Šmarju. V obeh delajo trije oziroma štirje zoboz- dravstveni timi in prav toli- ko timov splošne medicine. V vseh ostalih zdravstvenih postajah pa dela po en tim splošne medicine ter en zo- bozdravstveni tim. Prav v tem je ključ slabosti in težav zdravstvene službe šmarske občine. Zdravstve- ni domovi so raztreseni po občini, v njih pa deluje po en tim, pri čemer že izpad enega člana pomeni hude težave pri normalnem delu. Ob tem so še žrtev močne fluktuacije delavcev v zdravstvu, saj po- sebej težko prodobivajo ka- dre na dislociranih zdrav- stvenih postajah, kjer je po- leg redne dejavnosti obvez- na še stalna pripravljenost. Zdravnikov je premalo, o čemer pričajo še naslednji podatki. V krajevni skupno- sti Rogaška Slatina pride na en zdravniški tim 2500 upo- rabnikov. V Podčetrtku in Bistrici ob Sotli okrog 2200, v Rogatcu in Kozjem pa kar 4000 zavarovancev na en zdravstveni tim. Ti podatki so znatno višji od republi- škega poprečja in zato je ra- zumljivo, da zdravstvena služba v občini Šmarje ne more biti enako kakovostna in ažurna pri svojem delu, saj povsem drži, da ni v ena- kopravnem položaju z dru- gimi in bržkone še nekaj ča- sa ne bo. Absurdno ob tem je, da imajo v občini izredno so- dobne zdravstvene domove s sodobno opremo. Tako vsaj to vzbuja boljše obete. Pravočasno se je namreč za- čela dolgoročnejša politika, s katero želijo pritegniti zdrav- stvene strokovnjake tudi v občino Šmarje. Pri tem bo v pomoč tudi novi zakon o zdravstvu, ki določa, da mo- ra vsakdo, ki konča medicin- sko fakulteto, delati, najprej v osnovni zdravstveni službi, šele nato se lahko odloči za drugo zdravstveno ustanovo Vsem težavam navkljub pa drži, da si delavci, ki so trnutno zaposleni v TOZD Zdravstveni dom Šmarje po vseh razpoložljivih močeh prizadevajo za skrbno delo ter varnost iz zdravje obča- nov šmarske občine. V KOZJEM RASTE STANOVANJSKI BLOK V Kozjem bodo letos zgradili stanovanjski blok, v katerem bo 12 stanovanj. Večinoma bodo to stanovanja za delavce Metke, pa Dekorja in nekaterih drugih organizacij. Blok, ki so ga sedaj že spravili pod streho, stoji ob dveh že zgrajenih stanovanjskih blokih in skupaj z njima bo tvoril že pravo malo stanovanjsko sosesko. Sicer pa bodo v Kozjem do konca leta 1981 zgradili skupaj 24 stanovanj. V tem času pa preurejajo tudi star zdravstveni dom v Kozjem, v katerem bodo uredili 13 stanovanj.Med njimi bodo štiri stanovanja, namenjena zdravstvenim delavcem. METKA KOZJE ODPRTA V OKOLJE Brez dvoma je Metka v Kozjem temeljna organiza- cija, ki nosi na svojih plečih veliko odgovornost za hitrejši razvoj ožjega Kozjanskega. Poleg manjše Bo- horjeve žage in Dekorja, ki je tozd Steklarne iz Roga- ške Slatine, je namreč Metka osrednja gospodarska organizacija na Kozjanskem. V njej je zaposlenih 160 delavcev, ki se povečini vozijo na delo iz okoliških krajev. Zato je jasno, da se v Metki zavzemajo za to, da bi po vseh močeh pomagali tako k dvigu komunalnega in drugega splošnega standarda ljudi v sami krajevni skupnosti Kozje, kot tudi v drugih krajevnih skupno- stih, v katerih živijo njihovi delavci. Zato domala ni akcije, v katero se Metka v Kozjem ne bi vključila če že ne z izdatno, pa vsaj z manjšo finančno pomočjo. Tako odprta v okolje pa Metka zna pi^isluhniti vsem potre- bam kozjanskih ljudi in njihovim željam po hitrejšem napredku. In v bodoče želi biti še bolj udeležena pri razvoju Kozjanskega, saj se zaveda odgovornosti, ki jo kot močnejša gospodarska organizacija nosi na svojih plečih. Seveda pa je razumljivo, da ni mogoče več vlagati v razvoj kraja, če dohodek ni večji. Zato v Metki načrtu- jejo v prihodnjem obdobju posodobitev proizvodnje ter uvajanje nove tehnologije, ki bi morala vplivati tudi na dvig produktivnosti zaposlenih delavcev. Ker raču- najo tudi na razširitev fizičnega obsega proizvodnje, bodo v Metki v prihodnjih letih zaposlili tudi večje število novih delavcev. S tem pa bodo uresničili enega od pomembnih ciljev gospodarskega razvoja celotne šmarske občine, to je hitrejše zaposlovanje delovne sile. Tako naravnan razvoj Metke pa sovpada tudi z njenimi prizadevanji po večjem in dopolnjenem asorti- manu izdelkov. To pa pomeni, da v Metki poleg pro- grama posteljnega perila iščejo možnosti za izdelova- nje nekaterih artiklov za široko potrošnjo, ki jih sedaj na našem tržišču še primanjkuje. »GOKOP« GRADBENO OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ROG. SLATINA DA BI VSE DOBRO STALO »GOKOP« V Rogaški Slatini zavze- ma pomembno mesto pri izvajanju go- spodarskega načrta v občini. A ne sa- mo zaradi rezultatov, temveč tudi zara- di svoje dejavnosti, oziroma njenih zu- nanjih učinkov pri spreminjaju podo- be krajev. Kdo vse se danes ne zanima ^a komunalno dejavnost, ki je tako te- sno povezana z vsakdanjim življe- njem. Notranja organizacija pri »GOKOP« sloni na temeljnih organizacijah zdru- ženega dela TO Gradbeništvo in obrt in TO Komunala ter delovna skupnost skupnih služb. Predmet poslovanja je izredno obsežen in sicer: - projektiranje gradbeno tehnične dokumentacije, gradnja, rekonstrukci- ja, adaptacija gospodarskih, stano- vanjskih in drugih stavb, napeljava in- stalacij za parno gretje, plinske instala- cije, klimatizacijske naprave, proiz- vodnja kovinskih, stavbnih in drugih konstrukcij, proizvodnja in distribuci- ja vode in vse ostale komunalne dejav- nosti na področju občine. V delovni organizaciji je zaposlenih 200 delavcev. Plan celotnega prihodka za letošnje leto je 115,000.000 dinarjev. Celotni prihodek so v prvem poUetju realizirali s 56 odstotki, pri dohodku so dosegli 48 odstotkov in pri čistem do- hodku 46 odstotkov. Majhna odstopa- nja pri zadnjih dveh kategorijah so na- stala zaradi manjšega števila zaposle- nih, saj je bil plan zaposlenih dosežen le s 84 odstotki. Zadovoljni so z rezultati dohodka na zaposlenega v primerjavi z lanskim le- tom, saj beležijo indeks 156, čisti doho- dek na zaposlenega pa je porastel na indeks 155, sredstva za osebne.dohod- ke in skupno porabo pa so porasla z indeksom 134, čisti osebni dohodki na zaposlenega pa so narasli na indeks 127. Tudi investicije so glede na plan doslej (primerjava na zaposlenega) realizirane z 72 odstotki. Pri GOKOPU pa se tudi temeljito pripravljajo na novo srednjeročno ob- dobje. Pri usmeritvi razvojnih možno- sti ter pripravi elementov za samou- pravno dogovarjanje in sporazumeva- nje so upoštevali globalne smernice razvoja SR Slovenije in analizo razvoj- nih možnosti občine Šmarje pri Jel- šah. ING RAD - TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA DOBRO SO OPREMLJENI V Ingradovem tozdu Grad- beništvo v Rogaški Slatini ugotavljajo, da jim je nova samoupravna organiziranost prinesla tudi boljše rezultate gospodarjenja. Do leta 1979 je namreč delovalo v Roga- ški Slatini Splošno gradbeno podjetje, ki pa se je istega leta reorganiziralo. Iz njego- vega matičnega dela se je oblikoval tozd Gradbeniš- tvo, manjše enote pa so se priključile drugim temelj- nim orgcmizacijam Ingrada. Tako je leta 1977 znašal ce- lotni prihodek Splošnega gradbenega podjetja 130 mi- lijonov dinarjev, leta 1979 pa je temeljna organizacija Gradbeništvo že ustvarila za 248 milijonov dinarjev celot- nega prihodka. V tem ob- dobju je dohodek porastel od 33 na 55 milijonov dinar- jev, čisti dohodek od 30 na 42 milijonov dinarjev, sredstva za osebne dohodke pa so od 27 milijonov porasla na 38 milijonov dinarjev. V tozdu Gradbeništvo ugotavljajo, da dobri gospodarski rezul- tati, ki jih dosegajo v zadnjih letih, izvirajo iz sklenjenih pogodbenih obveznostih in iz novih del, ki jih temeljna organizacija pokriva s preli- vanjem drugih pogodbenih objektov Ingrada. Bistven element dobrega gospodar- jenja pa je opremljenost ozi- roma mehanizacija, s katero razpolaga temeljna organiza- cija Gradbeništvo. V okviru Ingrada je namreč mehani- zacija veliko bolj bogata kot je bila v Splošnem gradbe- nem podjetju, zato se lahko tozd Gradbeništvo brez te- žav loteva tudi zahtevnih gradbenih del. Z integracijo z Ingradom torej dosegajo v tozdu Gradbeništvo v polni meri predvidene učinke večjo produktivnost, racio- nalnejše izkoriščanje proiz- vodnih sredstev in znanja, koncentracijo in obračanje obratnih sredstev, učinkovi- tejše informiranje, izobraže- vanje in nenazadnje tudi na- grajevanje delavcev. V prihodnjem srednjeroč- nem obdobju v tozdu Grad beništvo Rogaška Slatina načrtujejo predvsem to, d2 bodo zmanjšali obseg porab Ijenih sredstev v korist do hodka. Ob tem pa načrtujejo: še tesnejše povezovanje z ne katerimi delovnimi organi zacijami, kot so betonarne Žična Celje in druge ter po vezovanje s sorodnimi orga nizacijami tudi v občini. tem pa želijo nekaj sredstev vložiti tudi v obnovo obrata družbene prehrane v Roga ški Slatini, da bi s tem izbolj šali delovni standard. KORS - KONFEKCIJA OBLAČIL ROG. SLATINA VELIKO IZVAŽAJO Delovna organizacija KORS je nastala leta 1947 in se po letu 1965 hitro razvila iz obrtne dejavnosti v sodob- no industrijsko organizacijo. V svojem razvoju je šla skozi več življenjskih faz in se v njih srečevala s številnimi ovirami, ki so jih F>ogojevali notranji pa tudi zunanji fak- torji. Kljub uspešnemu ra- zvoju in premagovanju teh ovir, pa v svojem razvoju KORS ni dosegel vsega. V delovni organizaciji zato pozorno načrtujejo svoj ra- zvoj v naslednjem srednje- ročnem obdobju. Pri tem pa se zavedajo, da uresničitev načrtov ni odvisna samo od volje ter načrtovanja in go- spodarjenja delovnega ko- lektiva KORS, mar/eč tudi od splošnega gospodarskega položaja doma in v svetu. V tem gospodarskem letu se celotna družba srečuje z gospodarskimi težavami. Tudi v delovni organizaciji KORS imajo težave, še pose- bej zaradi pomanjkljive pre- skrbe z reprodukcijskimi materiali. Prav to je zelo sla- bo vplivalo na prizadevanja v tej delovni organizaciji, da bi gospodarili še bolj pro- duktivno in donosno. Ven- dar se v celoti zavedajo po- mena kontinuirane proiz- vodnje. Težave v KORS-u rešujejo odločno in odgovorno. Zav- zemajo se za večjo povezavo z izvoznim, predvsem kon- vertibilnim tržiščem. Letos bo KORS izvozil na konver- tibilno tržišče okoli 35 od- stotkov vse svoje proizvod- nje in se s tem odločno vklju- čil v splošna prizadevanja za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Prav takšna pri- zadevanja vodijo do dejstva. da KORS težavam navkljub izpolnjuje resolucijske nalo- ge, ob vsem tem pa z večjimi napori in prizadevanji kljub nekoliko nižji ekonomično- sti, ki je pogojena z visoko rastjo poslovnih stroškov, v delovni organizaciji napove- dujejo tudi uspešen zaklju- ček gospodarskega leta. To je pomembno tudi zara- di posebnega gospodarskega in socialnega položaja, ki ga ima KORS v gospodarstvu šmarske občine. Delovna or- ganizacija KORS namreč za- posluje 570 delavcev, med katerimi je velika večina (84%) žensk, povprečna sta- rost kolektiva pa je 28 let. Ker glede na lokacijo delov- ne organizacije gravitirata k njej tudi občini Ptuj z nera- zvitimi Halozami in Pregra- da iz hrvaškega Zagorja, je ta pomen še večji. Vzgojnoizobraževalna or- ganizacija VIO Šmarje pri Jelšah združuje vse šole in vrtce v občini. Iskreno čestita k prazniku vsem delovnim ljudem in se zahvaljuje za sedanje in bodoče sodelovanje! §t. 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 18. KMETIJSKI IN ŽIVILSKI SEJEM NOVE RAZSEŽNOSTI! ie zdaleč ne več samo pomurski aH radgonski. Letošnji 18. kmetijsko ži- vilski mednarodni sejem v Gornji Radgoni je potekal v znamenju ponovnega pre- vrednotenja naše kmetijske politike in našega kmetij- stva. Se posebno dobiva ta značilnost na pomenu, saj snio na pragu novega sred- njeročnega obdobja, v ob- dobju novega in učinkovitej- šega iskanja novih poti v proizvodnji hrane, ki postaja v svetu in pri nas vse po- niembnejša. Ne po naključ- ju, vse to področje in vse po- gosteje radi poimenujemo z »zeleno energetiko«. Ener- getski značajski potezi letoš- njega sejma pa lahko pridru- žimo še stabilizacijsko, ki je nedvomno letos in v prihod- nje vse pomembnejša; upa- mo lahko, da so mnogi dogo- vori, razgovori in sporazumi nastajali tudi zaradi stabili- zacijske nuje reševanja pro- blemov v agroživilskem kompleksu. K izrazito ugodni poslovni in strokovni oceni letošnjega sejma po svoje veliko prispe- vajo, za oči navadnega obi- skovalca sicer manj vidne. spremljajoče prireditve, ki bi najbrž že lahko izgubile vzdevek »spremljajoče«, saj je težko govoriti na primer o spremljajočih prireditvah, če gre za posvetovanja, kot je tisto o kmečkem turizmu, o pridelovanju oljaric, o go- spodarjenju v kmetijskem prostoru, pa vrsta poslovnih dogovorov, od katerih naj omenimo samo tistega, kjer je šempetrski SIP že prodal vso svojo proizvodnjo pri- hodnjega leta, šlo pa je za vrednosti preko milijardo di- narjev. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni pa je izrazito pomemben zaradi svojega sosedskega mednarodnega značaja, zato organizatorji posebno pozornost posveča- jo prav sodelovanju z Avstri- jo in Madžarsko. Od kon- kretnih stvari lahko na tem mestu omenimo, da je bil na primer avstrijski zvezni zbornici že predložen z naše strani predlog za izgradnjo avstrijskega paviljona, pra tako naj bi v Gornji Radgoni že od prihodnjega leta po- stregli še z eno novostjo, uglašeno z Zagrebškim vele- sejmom, z razstavo gradbin- cev, ki bi bila izmenično z Zagrebom, bienalna. Skrat- ka radgonski kmetijski se- jem uspešno prerašča po trošniško raven, čeprav se ji je včasih na pragu »zlate je- seni« težko odreči! MITJA UMNIK STROKOVNJAK SVETUJE BOTANIČNA ZRELOST PLODOV Piše Mojca Sodin September je mesec, lahko bi rekli v znamenju sadjarjev, saj prinaša sado- ve njihovega celoletnega dela. Samo obiranje je povezano z mnogimi teža- vami. Zato je prav, da že sedaj predvi- dimo potrebna dela v naslednjem ob- dobju. Čas obiranja jabolk lahko določimo na več načinov. Pri organiziranju obi- ranja si lahko pomagamo s številom potrebnih dni od polnega cvetenja do prenehanja rasti, ker je za sorto dolo- čeno in znaša: - za jonatan 140-145 dni - za boskop 140-150 dni - za kanadko 150-155 dni - za grafenštajnc 105-110 dni - za zlati delišes 150-155 dni S podatki si lahko le bolj orientacij- sko pomagamo, saj na potrebno števi- lo dni od polnega cvetenja do botanič- ne zrelosti vpliva še mnogo drugih stranskih činiteljev, zlasti vremenske razmere. Tehnološko zrelost lahko določimo s potrebno vsoto temperatur od cvete- nja do polnega razvoja plodov. Potreb- na vsota temperatur znaša npr. za jo- natan 2442° C. Da bi lahko te podatke uporabili v praksi, bi bilo potrebno za vsak rajon določiti stopnjo kolebanja v odvisnosti od meteoroloških pogojev in drugih činiteljev, ki lahko bistveno spremenijo vsoto temperatur. Pod pojmom botanične zrelosti ra- zumemo fazo v razvoju rastlin, v kateri dozori seme za reprodukcijo. Tehnolo- ška zrelost pa nam nakaže fazo v ra- zvoju rastline, ko doseže cela rastlina ali njen del, zaradi katerega jo gojimo, najugodnejšo stopnjo razvoja glede na prikladnost uporabe. Takrat ima rast- lina optimalno, kemično in organolep- tično sestavo. Optimalno razmerje tra- ja ponavadi le nekaj dni. Botanično zrelost v praksi ugotavljamo na slede- če načine: a) Sprememba osnovne barve poko- žice b) Sprememba barve semen c) Ugotavljanje trdote plodov d) Ugotavljanje količine škroba v plodovih Z nastopom botanične zrelosti se ■spremeni osnovna barva pokožice. Vendar sprememba je le neznatna in predvsem pri zimskih sortah jabolk ta način ugotavljanja ni najbolj 2^nesljiv. V botanični zrelosti jabolk se spre- meni barva semena; postaja vedno te- mnejša. Intenziteta barve zavisi od stopnje zrelosti in tudi od sorte. Slaba stran te metode pa je v tem, da barva semen variira tudi glede na spreme- njajoče pogoje posameznih rajonov. Naslednji način je ugotavljanje trdo- te plodov s pomočjo penetrometra, kar nam da zanesljiv podatek o zrelosti plodov. Mehčanje plodov je posledica biokemičnih procesov v plodu.Sama čvrstost mesnatega dela plodu pa je značilnost vsake sorte. V trenutku obi- ranja se giblje trdota plodov tudi do 15 kg na cm^. Pri zlatem delišesu pa je okrog 12 kg na cm^. •' Tudi količina škroba v plodovih nam nakaže njihovo zrelost. Škrob se v teku dozorevanja spreminja s po- močjo hidrolize v sladkor; količino preostalega škroba pa lahko ugotovi- mo s pomočjo kalijevega jodida. Kali- jev jodid nam prerez plodu modro obarva. Večja je vsebnost škroba v plodu, bolj je modra barva intenzivna. Zrelost plodov se lahko določi tudi s kemično analizo: ugotavlja se količina sladkorja, kislin, suhe materije..., Na čas obiranja vpliva tudi sam na- men uporabe plodov. Ali se bodo te- hnološko že zreli plodovi brah prej ali kasneje pa je odvisno tudi od oddalje- nosti tržišča in prometnih pogojev. PRAŠEK JE IN GA NI! Strašansko me jezi, zato sem se odločila, da vam na- pišem, kako se godi v trgovi- ni na Planini pri Sevnici, ka- dar imajo pralni prašek. Ka- že, kot da je samo za nekate- re, za tiste iz oddaljenih pre- delov, ki ga seveda prav tako potrebujejo, pa ga ni. Odkar praška ni dovolj, sem ga na Planini dobila le 1 kilogram. Potem si pa lahko niislite, kaj lahko počnem z njim, še zlasti na kmetih. Zakaj delajo takšne razli- ke? In zakaj ni nikogar, ki bi kontroliral, kako v trgovini prodajajo prašek? Bilo je pred kratkim, toč- enega datuma se ne spomi- fnjam več. Zvedela sem, da imajo v trgovini na Planini pralni prašek. Odpravila sem Se tja in v resnici videla ljudi, ki so nosili v košaricah po triki logramske vrečke pra- ska. Ko sem trgovko vpraša- li- kje imajo prašek, mi je dejala, da v skladišču. Od- pravila sem se tja, v skladi- ^^■^ pa so mi rekli, da je pri ^Jagajni. Znova na pot in k "lagajni. Prosila sem za tri kilograme praška. Pa so mi rekli, naj se postavim v vrsto. Da, šla sem v vrsto, in kaj se je zgodilo? Zmanjkalo je trikilogramskih vrečk in vsi ostali smo dobili po en kilogram. tako iskanega blaga. Tovariški pozdrav! IŽ UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, le na željo avto- rice smo jo podpisali z ini- cialkama imena in priimka. Moramo zapisati, da nismo preverjali tega pisanja, zato prosimo odgovornega v tr- govini na Planini pri Sevni- ci, da nam sporoči, kako je in kako je bilo s prodajo pralnega praška in kako z dogodkom, ki je omenjen v teh nekaj vrsticah. Problem je boleč, posebej za tiste, ki ne pridejo do praška in ki doma nimajo zaloge. Sicer pa je v resnici problematič- na tudi prodaja tega artikla na sploh. Mnogi se ogrevajo za prodajo na karte. O tej pobudi smo pisali tudi na tej strani, pa žal ni bilo od- meva. Kako torej, da bo vsakdo dobil vsaj nekaj pralnega praška? KISIKA MALO, SMETI DOVOLJ! Za uvod; kisika imamo le še toliko, kolikor nam ga da- jejo gozdovi. Vse premalo smo jih zato hvaležni. Vse premalo skrbimo za njih či- stočo. Konkretno: zakaj mo- ramo (to vemo) imeti nekate- ri posode za smeti, in zakaj lahko nekateri spet odmeta- vajo odpadke v gozd? Pošljite pristojne v gozd v Založe ob cesti, ki pelje proti Fužirju-Turnšek. Takoj, ko boste stopili v gozd, oziroma po približno desetih metrih, se vam bo na desni nudil po- gled, ki ga ne morete prebo- leti. Moraš se nekomu poto- žiti. Gozd nemo obtožuje. Se da kaj ukreniti? Ko hodim po gozdu, imam s seboj vreč- ko za morebitne odpadke. Ko bi vsi ljudje... Mimoidoči, ljubitelji nara- ve, se zgražajo, nihče pa si ne upa kaj ukreniti. Jaz pa sem napisal pismo s slabo pisavo, sem invalid. KONRAD UREDNIŠTVO: Priznaj- mo, pismo je anonimno, to- da, ker ne zadeva nikogar, razen tiste, ki so prav tako brez imena in ki jim gozdo- vi pomenijo odlagališča za najrazličnejše odpadke, smo se odločili za njegovo objavo. Saj načenja pro- blem, ki ni samo vpra<^anje dela gozda v Založah, mar- več še kje drugje. Da, na mnogih koncih in krajih. To so počivališča tudi starih avtomobilskih karoserij, odsluženih pralnih strojev, štedilnikov in še kaj. Stri- njamo se z anonimnim av- torjem Konradom, da smo gozdovom premalo hvalež- ni za kisik, ki nam ga daje- jo. Kaj naj storimo, da jim bomo hvaležni? To pa je naš odnos do narave, do ureje- nega in čistega okolja. Celj- ska hortikultuma akcija je lepo opozorila na to nalogo nas vseh. Morali bi jih sledi- ti, če bomo hoteli živeti in delati! PROSIMO ZA ODGOVOR Tokrat se obračamo na vas, tovarišica predsednica hišnega sveta v Trubarjevi 55-A, Amalija Lampret, in vas prosimo za odgovor na vprašanje, ki smo ga zasta- vili že pred meseci in nekaj- krat za tem ponovili. Ce je naša prošnja, name- njena vam, na napačni poti, vas lepo prosimo, da jo po- sredujete na pravi naslov, oziroma, da nam sporočite, na koga se naj obrnemo, da bomo zadevo pripeljali do konca. Morebiti ste prezrli naša pisanja in spregledali tudi foto posnetek požaganih dreves za stolpnico, v kateri ste predsednica (ali pa ne) hišnega sveta. Ob vsaki takšni objavi smo vljudno prosili za odgovor. Pa ga ni bilo. In zdaj znova prosimo, da nam pojasnite, kdaj in zakaj je vaš hišni svet spre- jel sklep, da v letu hortikul- ture naroči podreti lepa drevesa. Zanima nas predvsem za- tegadelj, ker je lahko vaša odločitev lep primer neke- ga dela. Morda celo zgledne- ga za druge. Prepričani smo, da boste našli toliko časa in nam od- govorili. Zato se vam za od- govor in sodelovanje že v naprej iskreno zahvalju- jemo! UREDNIŠTVO LIBELA Industrija tehtnic in finomehanike I. delavski svet TOZD finomehanika razpisuje na osnovi 108. člena statuta TOZD dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Kandidati za direktorja TOZD morajo izpolnjevati po- leg splošnih pogojev predpisanih z zakonom še na- slednje pogoje; - imeti morajo visoko ali višjo šolo strojne, ekonom- ske, organizacijske ali druge smeri in tri leta delovnih izkušenj - aktivno morajo biti vključeni v skupne družbenopo- litične naloge, pri delu pa morajo uveljavljati načela samoupravljanja in socialistične morale; - predložiti morajo koncept o načinu realizacije ra- zvojnega programa in opredeliti svojo vlogo pri nje- govi realizaciji; - da aktivno obvladajo en tuj jezik. Kandidati naj dostavijo svoje vloge z ustreznimi prilo- gami v zaprti kuverti na naslov LIBELA Celje, industri- ja tehtnic in finomehanike, Opekarniška 2, kadrovski oddelek, z oznako »za razpisno komisijo TOZD fino- mehanika«, v petnajstih dneh po objavi. II. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb raz- pisuje na osnovi 24. člena pravilnika o delovnih ra- zmerjih delavcev in 40. člena statuta delovne organi- zacije dela in naloge s posebnimi pooblastili in sicer: 1. VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE 2. VODENJE FINANČNE SLUŽBE Kandidati za gornji skupini del in nalog morajo izpol- njevati poleg splošnih pogojev določenih z zakonom še r.aslednje pogoje: - imeti morajo visoko oz. višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in tri oz. štiri leta delovnih izkušenj; - aktivno morajo biti vključeni v skupne družbenopo- litične naloge, pri delu pa morajo uveljavljati načela samoupravljanja in socialistične morale; - predložiti morajo svoje poglede na uresničevanje nalog glede na razvojni program delovne organiza- cije. Kandidati naj dostavijo svoje vloge z ustreznimi prilo- gami v zaprti ovojnici na naslov LIBELA Celje, indu- strija tehtnic in finomehanike, Opekarniška 2, kadrov- ski oddelek, z oznako »za razpis - računovodska služba« oz. »za razpis-finančna služba«, v petnajstih dneh po objavi. Delavci bodo imenovani za mandatno dobo štirih let, na vseh razpisanih delih in nalogah. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v osmih dneh po sprejemu ustreznih sklepov. ROJSTVA ŠENTJUR: Rodila sta se dva dečka. POROKE ŽALEC: Zakonsko zvezo so sklenili: Cede Bogdan iz Šempetra in PLOSTAJNER Breda iz Dobrte- še vasi; SATLER Jože iz Kal in ZAGORICNIK Marija iz Podlo- ga; ROMIH Srečko iz Braslovč in CAKS Darja iz Šmarja pri Jel- šah; POVSE Ivan iz Orle vasi in VOGA Amalija iz Latkove vasi; JURKO Vinko iz Lipja in RAM- SAK Štefanija iz Strmca. ŠENTJUR PRI CELJU: Poročila sta se dva para. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročilo se je pet parov. SLOVENSKE KONJICE: Zakonsko zvezo so sklenili: STEGNAR Peregrin iz Domžal in RETUZNIK Olga iz Sloven- skih Konjic; NOVAK Ivan iz Slo- venske Bistrice in BEZENSEK Magda iz Brega pri Konjicah; ADAM Slavko iz Oplotnice in KVAS Branka iz Vešenika. ŠENTJUR PRI CELJU: SUHEL Anton, 65, Proseni- ško; REBERNIK Edvard, 16, Do- brina. ŠMARJE PRI JELŠAH: TROFENIK Frančišek, 74, Stojno selo; SENKINC Janez, 74, Velike Rodne. SLOVENSKE KONJICE: FIDERŠEK Ivan, 73, Skalce ZLODEJ Alojz, 62, Stranice SPEGELJ Franc, 74, Spodnji Dolič; J.\KOB Anton, 67, Vita- nje; POTOČNIK Viktor, 60, Zre- če; MULEJ Franc, 72, Slovenske Konjice. SMRTI ŽALEC: Umrli so: SOSTER Alojzija. 81, Kaplja vas; CETINA Cvetka, 27, Dobrteša vas; DROBNIK Franji- ca, 84, Lesično; ZDRAVSTVENI DOM; Med tednom dežurata: pomož- ni zdravnik od 14. do 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah de- žura en zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je de- žurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. CELJSKE LEKARNE: Dežurna bo Lekarna Center v Stanetovi Ulici. TRGOVINE: V soboto, 6. septembra, je de- žurna samopostrežba trgovina RIO v Prešernovi ulici. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september iggp OVČARSKI PRAZNIK VŠMIHELU Se en skok v preteklost in uspel poskus prikaza kmečkega dela, ki je že skoraj šel v pozabo v zadnjem času znova dobiva svojo veljavo, čeprav zelo počasi. Aktiv mladih zadružnikov v šmihelu nad Mozirjem je minulo soboto pripravil že četr- ti ovčarski praznik. Na njem so zlasti neka- teri starejši domačini prikazali ne samo umivanje in striženje ovce, marveč tudi kr- tačenje volne in delo s kolovratom. Zaživelo je delo, ki ga vendarle tu in tam še ohranja- jo, čeprav bi si želeli in si v mozirski občini tudi prizadevajo, kot je dejal v pozdravu direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadru- ge, dipl. inž. Lojze Plaznik, da bi se reja solčavske ovce znova razširila in okrepila ne le zaradi gospodarskih vidikov, marveč tudi zaradi narodnoobrambnega pomena. Prikaz dela z ovco in volno je popestril pastir Janez Polanšek, ki je obudil mnoge zanimive spomine na pastirsko življenje, ki je njemu, že skoraj osemdesetletniku, izpol- nilo več kot polovico let. Ob prazniku, ki bi si zaslužil večjo pozor- nost in udeležbo, so v šoli uredili tudi zani- mivo razstavo ročnih del. Sicer pa so s tem dogodkom v šmihelu tudi sklenili letošnje kmečke in turistične praznike v mozirski občini. M. BOZiC GOBARJI: POUČNO IN VESELO Celjska Gobarska družina je pripravila minulo soboto v novem hotelu na Dobrni raz- stavo in ekskurzijo, poveza- no s tekmovanjem v nabira- nju gob. Tekmovali so hotel- ski gostje. Tekmovalci in go- barji, člani družine, so imeli za ta sušni čas še kar dobro bero, saj so nabrali in razsta- vili kar 132 gob. Razgibano pa je bilo zlasti zvečer na ple- su, na katerem so razdelili »stabilizacijske« nagrade, ki so bile zelo praktične. V ho- telski kuhinji so razen tega pripravili nekaj posebnih gobjih specialitet, tako, da so poleg ljubiteljev plesa in glasbe uživali tudi gurmani. AMADEO DOLENC SLOV KONJICE: BREZPLAČNO TESTIRANJE Združenje šoferjev in avto- mehanikov v poletnih mese- cih ni počivalo. Najprej so uredili svoje nove prostore in učilnice, nato pa so v njih ves čas prirejali tečaje za voznike motornih vozil za vse kategorije, Da tečaje vo- dijo dobro usposobljeni de- lavci, dokazuje velik odsto- tek tečajnikov, ki opravijo preizkus znanja v prvem po- skusu. Julija so v Zrečah priredili že tretjo tradicionalno .■^of^f sko tombolo, s sredstvi, kis^ jih tako pridobili, pa hod^ povečali obstoječi ^'o^f^^ park. V nedeljo 7. septembra, bodo pripravili brezplačno in anonimno testiranje ^ vse voznike motornih vozi] Na takšne preizkuse znanje prihaja vsako leto več vozni, kov, saj ne le obnovijo zna. nje iz prometnih predpisov, ampak jih člani ZSAM se?! nanijo tudi z vsemi'novostnii v cestno-prometnih piedpi. sih, poučijo pa jih tudi o na- rejenih napakah. Veliko delo, ki so ga če? poletje opravili, bodo člani zaključili na družabnem sre. čanju v drugi polovici sep. tembra. JOŽE ONIC LAŠKO: PRVI KORAKI V NOVO ŠOLO Z novim prizidkom k osnovni šoh Primoža Trubarja v Laškem so sedaj ustvarjeni pogoji za enoizmenski pouk, ki bo v sodobno opremljenih učilnicah in kabinetih za predmetni pouk gotovo kvalitetnejši, bolj nazoren in pester. Sola ima sedaj tudi lepo urejeno knjižnico ter sodobno opremljeno kuhinjo ter jedilnico. Letos so se laškim šolarjem pridružili tudi vrstniki petega razreda iz krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, kjer bodo postopoma ukinili pouk na višji stopnji. M. A OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU ŠPORTNI DROBIŽ NOGOMET: velenjski Rudar je v III. kolu v II. zvezni ligi doma igral neodločeno s Celikom iz Zenice 0:0. V prihod- njem kolu gostuje v Zrenjaninu proti Proleterju. Republiška liga: Rudar (TRE): Šmartno 0:2 in Kladivar : Koper 2:1. Prihodnje kolo: Šmartno - Triglav in Slovan - Kladivar. Vzhodna republiška liga 2. kolo: Savinjska - Steklar 1:0,. Dravinja - Ptuj 1:3 in Elkroj - Koroška 2:0. 3. kolo: Prager- sko - Elkroj, Steklar - Kovinar, Ptuj - Savinjska in Koroška - Dravinja. ROKOMET: republiška liga moški: Aero Celje - V. Nede- lja 7:15, Šoštanj - Rudar 33:26 in Minerva - Prule 20:20. 2. kolo: Partizan TUS - Minerva, Rudar - Aero Celje in Lipa - Šoštanj. Ženske: Šmartno - Preddvor 14:12. 2. kolo: Eta - Šmartno. ATLETIKA: v Veliki Britaniji je bil štiriboj atletskih re- prezentanc. Rok Kopitar je bil drugi na 400 m ovire, Stanko Lisec pa peti na 5000/m. P. s.: v tej številki NT so informacije o športih izjemno skrajšane zato, ker je večina prostora posvečena končanemu IX. MEP 80. PLAVANJE V RIMSKIH "^"^^ TOPLICAH Plavalni šport je v Rimskih toplicah znova zaživel. Lanski dvoboj z ekipo Radeč je bil povod za nadaljnja srečanja ljubiteljev vodnih športov, letošnja sezona pa bo uspešno zaključena s tremi nastopi vnetih plavalk in plavalcev iz Rimskih toplic. Minulo soboto je potekalo odprto prvenstvo Rimskih to- pUc, ki je bUo obenem tudi izbor za reprezentanco pred bližnjim dvobojem z Radečami. Pri moških je pobral največ lovorik Samo Lah, pri dekletih pa je zmagala v prostem slogu Alenka Stopinšek, v prsnem pa Metoda Podpečan. Na sobotnem tekmovanju je nastopilo 16 plavalcev. ANDREJ MARINŠEK GLINASTI GOLOBI IN SRNA V OMAKI... ... pa prijetno razpoloženje in lepo vreme obljubljajo za nedeljo, 7. septembra člani Lovske družine Žalec na svoji lovski koči Rinka. Streljanje na glinaste golobe bo ob 8.30 uri, nato pa v veselem razpoloženju po ves dan in še zvečer lovsko srečanje, na katerem bodo igrali bratje Ocvirkovi; pri jedači kaže poudariti specialiteto - smo v omaki, sicer pa bo svojevrstna atrakcija tudi srečolov, saj plačani penzioni za dve osebi v hotelih Sunčana uvala na Malem Lošinju, v Opatiji v istoimenskem hotelu, pa v Lovcu na Bledu in v Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru, tudi niso od muh. Torej dober pogled v nedeljo pri Lovskem domu Rinka! ..... ■................_____________.........UM OBVESTILO BRALCEM! Spoštovani bralci, če ste letos letovali ob morju in to v tistih krajih, kjer je bil na voljo tudi Novi tednik, vas vljudno prosimo, da nam sporočite, kako ste bili zadovoljni z njegovo dostavo - in vsebino, seveda! Hvala za sodelovanje! »POLZELA« Tovarna nogavic Polzela 1. TOZD ženske nogavice Delavski svet razpisuje: prosta dela oziroma naloge VODJA TOZD 2. TOZD Pomožne dejavnosti Delavski svet razpisuje: prosta dela oziroma naloge VODJA TOZD 3. DSSS Delavski svet razpisuje: Pomočnika direktorja oziroma vodja DSSS Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. - da imajo končano visoko ali višjo šolo tekstil- ne ali ekonomske smeri. pod 2. - da imajo končano visoko ali višjo šolo strojne ali ekonomske smeri. pod 3. - da imajo končano visoko ali višjo šolo eko- nomske, tekstilne ali druge ustrezne smeri. - Da imajo pet let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih oziroma nalogah in izpolnjujejo po- goje v skladu z določili družbenega dogovora o osno- vah kadrovske politike Občine Žalec Ur. list SRS 14/79. - Da so moralnopolitično neoporečni in da imajo pravilen odnos do samoupravljanja ter organizacijske sposobnosti. - Da niso bili kaznovani in niso v kazenskem postop- ku za dejanja zoper temelje Socialistične samouprav- ne družbe in varnosti sfrj. Izbira bo opravljena za mandatno dobo največ 4 (štiri) leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo« v roku 15 dni po objavi v Novem tedniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Izbira bo opravljena v 30. dneh po preteku prijavnega roka. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30. dneh po oprav- ljeni izbiri. TOZD IVloške nogavice Komisija za delovna razmerja Razpisuje: Prosta dela oziroma naloge Kvalificirane prodajalke v prodajalni »Polonca« v Celju Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne po- goje: - kvalificirane prodajalke tekstilne stroke - od 1-4 leta delovnih izkušenj '- da niso kaznovane oziroma v postopku za dejanja zoper družbeno imetje DSSS Komisija za delovna razmerja Razpisuje: Prosta dela oziroma naloge 1. Inženir varstva pri delu 2. Programer 3. aop Poleg splošnih pogojev se zahteva, da kandidati iz- polnjujejo še posebne pogoje: pod 1. - da imajo končano višjo šolo iz varstva pri delu ali drugo ustrezno višjo šolo s strokovnim izpi- tom iz varstva pri delu - da so družbenopolitično aktivni in neoporečni - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na področju var- stva pri delu, zavarovanju podjetij in SLO ter CZ. pod 2 - da imajo končano štiriletno srednjo šolo tehniške ali ekonomske smeri - da imajo 1-2 leti delovnih izkušenj, zaželjenoje, na področju avtomatske obdelave podatkov - da so družbenopolitično aktivni in neoporečni. Za razpisano delo oziroma naloge je predvideno 3- mesečno poskusno delo. Stanovanja trenutno niso zagotovljena. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj svoje vloge pošljejo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, na naslov: »POLZELA« Tovarna nogavic, Polzela, 63313 Polzela v 15 dneh po objavi v Novem tedniku. Nedokumenti- ranih vlog ne bomo obravnavali. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pote- ku prijavnega roka. tt. 35 - 4. september 1980 NOVI Ti:ONIK - stran 19 8. 9. 1980 Ob 13.30 uri otvoritev razstave dosežkov delavcev Aera - razstavni prostori v Muzeju revolucije Celje ' ob 16. uri športne igre: odbojka ženske - igrišče AC Ipavčeva ulica 9. 9. 1980 ob 12. uri slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij Aera s podelitvijo priznanj delavcem - Dom ILA Celje ob 16. uri športne igre: nogomet-igrišče Olimpa 10.9.1980 ob 8.. 12. in 16. uri ogled obratov Aera za občane v Celju: na.Ipavčevi ulici in Mariborski cesti, ^ Šempetru v Savinjski dolini in Medvodah ob 15. uri športne igre: odbojkarski turnir Ingrad - Kovinotehna - Aero, igrišče AC, Ipavčeva ulica IL 9. 1980 ob 7. uri srečanje z upokojenci Aera ob 15. uri družabne igre delavcev Aera - Griček 12. 9. 1980 ob 16. uri pjavalno prvenstvo delavcev Aera plavališče Neptun Celje ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 24 MED TROBENTO IN ŽVIŽGOM Zdaj sem stanovala v hotelu na Avenida B in plačevala za temačno sobo po tri dolarje na teden. Stene, tla in ljudje so bili rjavi, jaz pa sem bila bolna od hrepenenja po zelenilu bananovcev. Poleg mene je stanoval trobentač, kije nepre- stano piskal - če ni piskal na trobento, je pa smrčal. V ^fopih ni celih sten - pol metra ali meter gd stropa imajo stene mrežo, da lahko piha svež zrak skozi vse sobe. Skozi mrežo lahko pokukaš k sosedu ali pa tudi kaj vržeš nanj; ^' vsakem primeru pa slišiš vse, kar se dogaja v sosednjih sobah. Spodaj na gostilniškem dvorišču so žvižgali fantje iz hiše, ^e pa so bih tam črnci, so neprestano peli himne. Nobeno 'judstvo ne živi tako po živalsko preprosto, kot ti v Ame- rjko presajeni črnci in nobeno ne poje s tolikšno vztraj- '''ostjo nabožne pesmi. S čarovnimi nameni molijo očenaš •^•^ zadaj naprej, prižigajo svečo »ognjenega sv. Antona<- ^j^udiča) na narobni strani, da bi koga priklicali: da bi dosegli še večji učinek, zabodejo v tako svečo še tri bucike obUki križa. Kdor bi rad koga usmrtil, da za še živega "^ati peto sveto mašo, in če bi rad, da bi hitro umrl, položi 'frie človeka, ki ga je obsodil na smrt, od zadaj naprej '?^Pisano v krsto pod zglavje kakega mrliča. Ni zapovedi, ki ie vsak dan ne prelomih, toda tako črnci kot njihovi ^^šni pastirji so prepričani, da so zapovedi točno izpolnje- ali_ ^ ^oleg mene je stanovala Rusinja. Neprestano seje prepi- ^'a s svojim možem in ti prepiri in vonj po njeni pečenki ° Prodirali do mene in me motili. V kovčku je v majhni vazi nosila s sabo pepel svojega mrtvega otroka, in vselej sem imela občutek, da se bo nekega dne zmotila in ga uporabila namesto zobnega praška. Sicer pa nisem vedela, ali si sploh kdaj umiva zobe. Z veliko težavo sem našla dve učenki - Američanki, ki bi se radi naučili španščine - in ena od njiju mi je svetovala, naj grem k fotografu in mu ponudim svojo pomoč. Pri tem me je posvarila, češ da je pač »moški kot vsi moški«, toda v tem primeru se je zmotila. Po krajšem omahovanju mi je dal fotograf delo, se pravi, ponudil mi je, da bi vsak večer pri njem od sedme do desete razvijala in izpirala plošče, za to pa bi mi dajal petindvajset dolarjev na mesec. Povedala sem mu, zakaj sem odšla od starega Nemca in da mi ni za tak način življenja, kakršnega mi je on ponujal. Čeprav sem potem vsak večer stala s fotografom v temnici na zaboju in delala, ni nikoli rekel ničesar, zaradi česar bi ne mogla ostati pri njem. Skoraj vedno mi je dal kaj jesti in je bil sploh ganljivo dober do mene. Izmed vseh moških v lepi in grešni Panami je bil on edini, ki mi je že po najinem prvem razgovoru rekel: »Ne zmenite se za to, kar tu govore. Samo to je za vas prav, kar sami mislite, da je prav, z vašega vidika in za vaš razvoj pa je tudi pravilna nenavadna pot, ki ste si jo izbrali. Ljudje ne morejo rasti tako, kot jih drugi upogibajo; vsako bitje ima v sebi kal za svoj lastni osebnostni razvoj in nihče nima pravice ta razvoj zavirati.« Bil je Žid, toda imel je odlike, kakršnih ne premore večina kristjanov. V svoji majhni čumnati sem slikala, pisala, poučevala, se učila razvijanja in še naprej iskala boljše možnosti za zaslu- žek. In novo leto je prišlo in minilo. SODNA TOLMAČICA V MESTU IN PROVINCI PANAMA V času, ko sem bila v Panami sodna tolmačica, je neki primer zbudil posebno pozornost. Slo je za nekega črnca Samuela, ki je bil obtožen umora in je že tri mesece sedel v preiskovalnem zaporu. O njegovem primeru sta mi že pri- povedovala moja prijatelja, gospod in gospa M., ki sta bila njegova soseda v Las Sabanasu, kjer sta imela majhno plantažo. Kot je to pri črncih v navadi, je prišlo včasih do prepira in gospa M. mi je smeje se pripovedovala, da so sosedje prepričani, da je Samuelova žena pod njihovo hišo zakopala kost s Coco Sola (pokopališča). Z njo je hotela nad hišo priklicati hudo bolezen in se tako maščevati gospe M. zato, ker so njene kure pojedle njihovo proso. Prepričanje v čarobno moč kosti se je še utrdilo, ko je gospa M. res tako težko zbolela za malarijo, da je obležala. Toda gospa M, ki je bila dobra duša, ni nikomur nič povedala o Kosti, vselej je črnko, ki ji je med boleznijo stala ob strani in skrbela za njeno gospodinjstvo, samo hvalila. Sploh pa je gospa M. po rodu Skotinja, o vsakomer govorila samo dobro in je vsa- kega človeka orisala s tako svetlimi potezami, da sem se pogosto vprašala kako to, da nisem tudi jaz srečala tako čudovitih ljudi, dokler nisem spoznala, da so bili ti ljudje samo odsev njene lastne srčne dobrote. Tako nesebično je klicala v človeški gozd, da je celo še najslabše drevo vrnilo dober odmev. Tedaj sem se natanko zavedala, da včasih ljudje niso bili dobri do mene zato, ker tudi sama pogosto nisem bila dobra. Razumljivo je torej, da je gospa M. oba, črnko in njen' zakoniti privesek, opisovala kot neprecenljiva človeka in si zadevo zelo gnala k srcu. Kako veseli so bili ona, njen mož , in Samuelova žena, ko sem pri prvi veliki razpravi sedela kot tolmačica poleg obtoženca. Toda moje navdušenje se je gibalo le v ozkih mejah, kajti, četudi sem se sama sebi zdela pomembna, me je vendarle tlačila misel, da bi utegnila najmanjša napaka, najmanjša nepazljivost z moje strani obtoženca stati življenje, in tako sem se v- vroči in grešni Panami potila bolj kot kdaj koli prej. Razprava se je začela ob dveh popoldne in je trajala do šestih. Poleg mene je, ves potlačen in s solzami v očeh, sedel stari Samuel, poleg njega pa je stal rjavi steber pra- vičnosti z gumijevko. Na visokem stolu, ki so z njega bingljale moje noge, je sedel »gospod tolmač«, kot so mi pravili, za mano pa so v kletki podobnem prostoru, na neke vrste galeriji bolj sopli kot dihali Samuelova žena in nje- govi najbližji prijatelji in poslušalci. Zapisnikar in še en pisar ter zagovornik so bili levo in javni tožilec desno od sodnika, pred oknom pa je visela kalabassa in zdelo se mi je, da mi kima. Na kratko povedano je šlo za tole: Samuel je vsak večer vozil v mesto premog, in ker ga nekega dne ob pol dvanajstih zaradi carine ni mogel več peljati tja, je pustil vozilo na cesti in se napotil proti domu. Med potjo je srečal črnko, ki je stala pred svojo hišo, in z njo kakih deset minut poklepetal. Medtem ko je tako za- pravljal čas, je v trgovino nekega Kitajca stopil moški in začel streljati na tri Azijce, ki so bili v njej. Lastnika trgo- vine je huje ranil, druga dva pa sta se skrila za prodajno mizo in na vse grlo ...':iala. Hrup je prepodil roparja, in ko je policaj naglo preiskal okolico, ni našel nikogar, razen Samuela. Prijel ga je in pri priči odvlekel h Kitajcem, ki so bili od strahu napol slepi in gluhi, in ti so v črncu menili prepoznati napadalca. Zaradi te izjave so Samuela takoj odpeljali v zapor in ker je bilo njegovo ženo sram, da bi ga kot zapornika zaposlili v javnih delih, mu je dvakrat na dan nosila hrano od Kaledonijske ceste do zaliva - dobre pol ure daleč - in ves denar, ki ga je imela in ki ga je zaslužila 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september igg^ MEP 80 ZLATA ORGANIZACIJA, SREBRNA IGRA Najboljši Igralec Zoran čutura, najboljša peterka Čutura In Debič (Jug), Krapikas In Kuzmin (SZ) ter Martin (Špa), ki je tudi najboljši strelec prvenstva Sobota, 30. avgusta ob 18.58 v hali Golovec: zastave dvanajstih udeleženk MEP 80 so spuščene, pod strop dvorane se je dvignil napis »NAS VIDEN JE NA MEP 82 V BOLGARIJI«! V Celju se je s tem trenutkom končala velika predstava, ki je trajala osem dni in za katero so in- tenzivne vaje (beri predpri- prave) potekale kar osem mesecev! ZLATO V SOVJETSKO ZVEZO JUGOSLAVIJA: Dabič, Zorkič, Ivanovič, Janžek, Medic, Čutura, Mitrovič, Djurišič, Tiri ger, Gr;ovič, Vukičevič, Lazič, trenerja Luka Stančič in Janez Drva- rič. SOVJETSKA ZVEZA: Ghorin, Valikonis, Kuzmin, Bondarenko, Kiselev, Berez- hnoi, Tolmachev, Yasinski, Ekbson, Krapikas, Kovtun, Grishaev, trener Selikov. Sodnika: Blom (Nizozem- ska), Mottart (Belgija). 5. minuta: 14:8 za Jugosla- vijo, 11. minuta: 33.16 za Jugo- slavijo in najvišje vodstvo! Polčas: 45:41 za Jugosla- vijo, 2:46 do konca tekme 77:76 za Jugoslavijo, 1:25 do konca tekme 79:78 za Jugoslavijo, 0:55 do konca tekme 79:80 za Sovjetsko zvezo, 0:38 do konca tekme 81:80 za Jugoslavijo, 0:24 do konca tekme 81:82 za Sovjetsko zvezo in tudi prosti met, ki so ga realizirali ter tako končali rezultat 81:83 za Sovjetsko zvezo. V našem taboru velika ža- lost, prav tako med gledalci, v taboru gostov neizmerno navdušenie. 1. SOVJETSKA ZVEZA (zlato) 2. JUGOSLAVIJA (sre- bro) 3. BOLGARIJA (bron) 4. Španija 5. Italija 6. ZR Nemčija itd. Zanimivost: med prvimi šestimi ekipami jih je kar pet iz predtekmovalne A skupi- ne (razen Španije na četrtem mestu), kar pomeni, koliko kvcditetnejša je bila ta skupi- na. Tudi vse medalje so si razdelile ekipe iz A skupine. DAMJAN KRIŽNIK PRAVILNO NAPOVEDAL Novinar Damjan Križnik, ki je z MEP 80 poročal za Tanjug, je dva dni pred final- no tekmo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na vztrajno prepričevanje svojega kole- ga Vita Divača, da bodo naši zmagali z najmanj 15 koši ra- zlike, na »mehurju« čutil ta- kole; »Jugoslovani bodo minuto pred koncem vodili z 81:80, nato pa bo eden izmed njih storil osebno napako, tako da bodo Sovjeti izvajali dva prosta meta. Oba bodo zadeli in - zmagali!« Seveda ni bilo nikogar iž novinarskega zbora, ki se Križniku ne bi smejali ob tej njegovi izjavi, zato pa jih je bilo toliko več, ki so mu ta- koj po tekmi stisnili roko v znak njegovemu »hazarder- stvu«. Sovjeti so osvojili zla- to kolajno - resda ne zaradi prostih metov v finišu - Ju- goslovani pa so resda dali le 81 košev! Ni kaj. Križnik, žal, resnično dobro prognozira! DALI SO 6999 KOŠEV Pri košarki ne uživajo sa- mo tisti, ki jo igrajo in gleda- jo, pač pa tudi tisti, ki o igri opravljajo najštevilnejše sta- tistike. Podpisani je dan po prvenstvu izračunal, da so na vsem prvenstvu zmago- valci dali 3850 košev in pora- ženci 3149 ali skupaj je bilo danih košev v hali Golovec med MEP 80 kar 6999! Največ košev je bilo na prvi tekmi med SZ in Jugo- slavijo (110:116) - 226! Najmanj košev je bilo na tekmi Švedska Turčija (62:64) - 126! Najmanj košev na tekmi so dali v srečanju s CSSR Francozi - 56! Največ košev na tekmi so dali Sovjeti v borbi s Turki - 129! Največja razlika na tekmi je bila med SZ in Turčijo - 50 košev! Trinajst tekem je bilo kon- čanih z višjim rezultatom od 100 košev, na dveh tekmah pa sta več kot 100 košev do- segla tako zmagovalec kot poraženec. PODEUEVALI SO Po končani finalni tekmi so podelili številne pokale in medalje. Vse tri komplete medalj so izročili: predse- dnik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije MIRAN POTRC, sicer podpredsednik Organi- zacijskega komiteja MEP 80, predsednik organizacijskega odbora BRANKO MARTiC in delegat FIBE Poljak MARJAN KOZLOWSKY. Prvouvrščeni ekipi je izročil pokal predsednik Izvršnega sveta Občinske skupščine Celje VENCESLAV ZALE- ZINA, drugouvrščeni pred- sednik TKS Celje in sekretar OK ZKS Celje ALES ILC in tretjeuvrščeni predsednik Občinske konference ZSMS Celje RIKI MAJCEN. LUKA STANČIČ POJASNUJE Takoj po finalni tekmi je bila v tiskovnem središču MEP 80 tiskovna konferen- ca, katere pa se je udeležil samo trener jugoslovanske reprezentance LUKA STANCIČ, medtem ko je tre- ner sovjetske ekipe odklonil sodelovanje. Navzoč tudi ni bil najboljši igralec prven- stva ZORAN ČUTURA, ka- terega je tako kot vse soigral- ce poraz preveč prizadel in ni bil v stanju sodelovati y razgovoru z novinarji. Luka Stančič je bil vidno prizadet zaradi neuspeha f finalu, gledal je v bel prt in tiho pojasnjeval vse, kar sq ga številni domači in tuji no. vinarji spraševali: »Igralci SZ so bili boljt pripravljeni, močnejši in p^. hično stabilnejši od naših! Dvajset let sem že trener in če sem s čim zadovoljen, j( to, da imamo tudi v tej srebr. ni ekipi igralce, ki bodo kmalu lahko zaigrali v naS najmočnejši selekciji. To j^ najbistvenejše. Iz sedanj« mladinske ekipe bomo odv&jili štiri do pet igralcev za A selekcijo. S svojo ekipo sem zadovoljen, saj je zrna govala vse do finala. Mitro vič, Zorkič in Dabič so vse igralci za »šolanje«. Cuturj in Grbo vič sta več kot soli dna. 211 cm visoki Vukiče vič je eden najperspektivnej- ših naših centrov, kot pred leti Žižič. Janžek je želel, dj bi dobro igral v svojem me stu, pa je izgorel v preveliki želji. Tiringer je fizično naj- slabši itd.« Luka Stančič, ki je vrst« let izredno uspešno vodil na še mladinske selekcije pi evropskih prvenstvih in ; njimi osvajal medalje, j med drugim tudi iznesel: »Vem, da me ljudje ne mi rajo, še zlasti novinarji. Dosj imam tega, s srebrom se o| reprezentance poslavljam Zdaj bom treniral ekipo Vof vodine iz Novega Sada.« Veliko grenkih pilul je \ teh dneh moral »pojesti« Lu ka Stančič. Kako smo prav zaprav nehvaležni: srebro ne znamo ceniti, če bi bilo p zlato bi bilo vse v najlepšen redu in pozabili bi tudi n mnoge napake, ki jih bo Ko šcirkarska zveza morala nuj no odpraviti v interesu lU daljnjega razvoja te igre. Pred leti si še pomisliti ni smo upali na kakšno medi Ijo, danes pa bi radi sanij zmagovali in to celo »na 9 lo«. V celjskem trenutku ji kljub visokemu vodstvu v fi nalni tekmi bilo čutiti neb pore, ki so jemale blišč igl in učinkovitosti. To pa je i stvar za strokovnjake, naJ pa mora veliko pomeniti tS di srebrna medalja! ČRNA PIKA ZA OBČINSTVO Sicer čudovito celjsko d činstvo si je z izpadom ' koncu tekm.e, ko ni dalo i voriti niti Miranu Potrču A Marjanu Kozlovvskemu * ko ni zaploskalo zmagoval* zaslužilo nepotrebno črt piko. Zakaj in komu v ča! Vse je potekalo v najlepš* redu od začetka do konca,' je odpovedal človeški b*" ton. Brez potrebe zdaj v sV zapis zapišem, da je bilo V odlično, samo zaključek ' Zmagali so pač v danem ti nutku boljši in to bi jim W treba športno priznati. Zato tudi mi zaključil mo: zlata organizacija, sre' na igra ni zaradi zadnj« »defekta« samo bronasto O činstvo. i Tekst: TONE VRA' Foto: TONE TAVO EDI MASNJ Finalno telcmo si je med drugimi visokimi gosti ogledal tudi velik ljubitelj košarke in športa sploh član CK ZKJ Stane Dolanc, ki ga vidimo v prijetnem in sproščenem klepetu z ostalimi gosti. Ob koncu tekme verjetno niso bili tako sproščeni... Številni novinarji, ki so poročali z MEP 80 za domače in tuje časnike, radio in televizijo, so med prvenstvom stanovali v žalskem hotelu Golding t Rubin, kjer jih je z ostalimi sodelavci sprejel tudi predsednik skupščine Vlado Gorišek. Sreda je bila prost dan in udeleženci so ga izrabili za izlet v Kumrovec, ki ga je organiziral TTG Celje. Na sliki je skupina italijanskih mladincev pri vhodu v rojstno hišo tovariša Tita. Med napornim delom in stalnim poročanjem so se novinarji po zaslugi žalskih organiza- torjev po obisku Občinske skuj^ine in Športno rekreacijskega centra takole za nekaj minut porazveselili v hotelu Golding Rubin. Srbske specialitete in glasba ter vino, vse skupaj je delovalo kot osvežilni obkladek na razbolelosti po napornem dnevu. 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 DOGODKI MED MEP 80 V OBJEKTIVU Posebne pozornosti sta med MEP 80 bila seveda de- ležna trenerja jugoslovanske reprezentance LUKA STANCIČ in JANEZ DR- VARlC. Nista bila zanimiva samo kot sogovornika, tem- več tudi kot »model« za foto- grafiranje in takole je nastal kar majhen filmček o nju- nem »početju« na klopi, od koder sta vodila in spremlja- la tekmo svoje ekipe. Prva dva posnetka sta »delo« Edi- ja Masneca, tretji pa Toneta Tavčarja. Takole je bilo ob koncu tekme JUGOSLAVIJA : SOVJETSKA ZVEZA, ko so naši igralci namesto v jok sreče »popadali« v jok nei- zmerne žalosti. Na tleh vidi- mo našega igralca Medica (8), ki še v poznih večernih urah ni mogel dojeti, kaj se je zgodilo in da so jim okoli vratu namesto zlata obesili srebro. Žalost vlada tudi na drugih obrazih, tistih, ki so si tekmo ogledali. Tihe solze so v tistih trenutkih polzele po licih vseh, ki so pričako- vali slavje naših mladincev. Zal se zgodi tudi kaj takšne- ga, zato to ni tragedija, ki bi jo bilo treba obžalovati v ne- dogled. Opraviti je treba ana- lizo, da se podobne stvari v bodoče ne bi več dogajale! (Posnetek zgoraj) Žalosten je obraz edinega celjskega reprezentanta MA- TEJA JANZKA, ko spreje- ma iz rok predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavi- je Mirana Potrča manj sijočo medaljo - srebro. Vendar je tudi to medalja, pa čeprav res ne takšna, kot zlata. Ven- dar slednje vsi ne morejo do- biti, zdaj so jo pač v danem trenutku boljši! Matej, ki je ves počitniški čas posvetil pripravam, je razočaran. V Celju je malo igral pa tudi odgovornost pred domačim občinstvom je naredila svoje in pustila delne neugodne posledice. Kaj zdaj? Matej je maturiral in po sprejetem novem vojaškem zakonu bo po vsej verjetnosti že čez me- sec dni oblekel vojaško suk- njo. Leto dni bo tako izven košarkarskih igrišč. To pa bo slabo za njega in tudi celjsko Libelo, ki bo tudi zaradi tega startala v I. B zvezni hgi močno oslabljena. Kljub te- mu pa veljajo Mateju iskrene čestitke za srebrno kolajno! (Slika levo) Namesto, da bi naši igralci po tekmi takole vrgli v zrak Luko Stančiča, so to storili presrečni igralci Sovjetske zveze s svojim mladim tre- nerjem Seliicovim. Navduše- nje v njihovem taboru je bilo nepopisno, kar pa je seveda tudi razumljivo, saj so zmo- gli nadoknaditi veliko razli- ko ter zmagati v celjskem pe- klu - hali Golovec. Do popol- nega izraza je prišla njihova betonska trdnost, ki se je na koncu spremenila v val meh- kega navdušenja! (Zadnja slika) 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 35 - 4. september iSai^ 35 - 4. september 1980 NOVI TEDNIK - stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU /z GRŠKE POPOTNE MALHE KONEC POTI PIŠE BRANKO STAMEJČIČ 17 Zadnji dan vožnje je minil ob že znani in skuSeni vožnji. Kdo ve, na koliko hribov smo se povzpeli ta dan, le da bi se v strmih serpentinah spustili z njih v upanju, da se bomo le še kdaj vozili tudi po dolinah. A gore so bile vse višje in cesta vse bolj polžasto zavita. V daljavi smo zagledali vrhove Olim- pa, najvišje grške gore in ba- jeslovnega prebivališča grških bogov. Nato pa smo se že spustili v loanino, pre- lepo mesto ob obalah sliko- vitega jezera, ki ima, podob- no kot blejsko, otoček v svoji sredini. loanina je četrto največje grško mesto in etični ter kul- turni center muslimanov. Mesto krasijo številne moše- je, zanimiv grad, v bližini pa je tudi podzemeljska jama, ki pa se po lepoti ne more primerjati z našo postojnsko. Po desetih prelepih dneh, smo se utrujeni od naporov, a polni nepozabnih vtisov, vrnili v Igumenitso, kjer smo imeli še dan časa do odhoda ladje. Se zadnjič smo se spre- hajali po grških tleh in brez konca premlevali vtise in spomine. Se zadnjič smo se- gli po kozarcih z odlično Ret- sino in Demestico, pojedli še zadnje zalogaje odličnih »souvlaki«, grške inačice na- ših ražnjičev in »dolmates«, inačice naše sarme, ki pa ni zavita v zeljne liste, marveč v liste trte. Naporno je bilo, a zanimivo in poučno. Videli smo majhen del Grčije, a vendar del, ki je zanimiv ta- ko dopustniško kot zaradi številnih ostankov antičnih časov. Spoznali smo, da Grki cenijo prijateljstvo z Jugo- slovani, ki jih imajo za dobre sosede in prijatelje, seveda pa nas cenijo še predvsem zaradi znane jugoslovanske širokogrudnosti, ko gre za zapravljanje na dopustih. Vi- deli smo, da je Jugoslavija v Grčiji prisotna tudi drugače, ne le s turisti. Po cestah se preganja veliko stoenk. V sa- mopostrežnici smo videli več domačih izdelkov, še najpogosteje pa Palomine. V častnikih smo videli celo- stranski reklamni oglas Go- renja, v Meteori pa smo se ustavili pred izložbo trgovi- ne, na kateri se je bohotil na- pis Gorenje - Velenje. Sti- kov je seveda še več. In sklep? Kakšna je bila Grčija? Smo uspeli vsaj po- kukati pod bleščeče turistič- no pregrinjalo in spoznati del njenega življenjskega utripa, navad in življenja prebivalcev? Kdo ve? Vse- kakor je bilo zanimivo. Kot nismo uspeli ubežati antiki, nam ni uspelo ubežati prisili turistične izumetničenosti. Ni bilo časa in ne možnosti. A vendar smo spoznali ravno dovolj, da nas je Grčija nav- dušila in razjezila hkrati. Gr- čija je nedvomrio dežela tiso- čerih podob in tisočerih obrazov. Spoznali smo njen manjši del. Pravijo, da je vre- dno videti tudi vzhodno Gr- čijo. In pravijo, da so grški otočki nepozabno lepi in pri- srčni. V Celju sem srečal prijate- lja, ki je dopust preživel na Kreti in ni mogel prehvaliti lepote, zanimivosti, ceneno- sti in prisrčnosti tega otoka. V ladijski restavraciji smo kramljali s točajem, ki je že dolga leta pomorec in je vi- del domala ves svet. Pravi, da je najlepši košček sveta Rodos. Sporadi in Kikladi so raj na zemlji, prisegajo v turi- stičnih priročnikih. Na Krfu lahko preživite lepe počitni- ce, trdijo oglasi v časopisih. Grčija je dežela, v katero bo treba še potovati. A to pot z mnogo več znanja in izkuš- njami in brez ambicij, da bi »odkrili« pravo Grčijo. Kajti bili smo v pravi Grčiji. KONEC Notranjost ene od tipičnih grških trgovinic, v katerih prodajajo spominke - ponaredjl antičnih izdelkov l| ALPINIZEM Ce govorimo o tem, kaj je največja želja posameznika ali alpske nacije, je na prvem mestu brez dvoma najvišja gora sveta Everest - v Evropi pa brez vsakega razmišljanja 1800 m visoka se-- verna stena Eigerja: mrtvaški zid za alpiniste. Podatke o steni jemljem iz knjige Tonija Hiebelerja, vodje velikih odprav od Nanga Parbata do Aljaske in enega najvidnejših teoretikov sve- tovnega alpinizma. V svoji knjigi »EI- GERWAND - Der Tod Klettert mit«, je na 200 straneh opisal tragedije, kata- strofe in zmage od leta 1935, ko se je boj za steno začel in so ostala v njej življenja takrat najboljših evropskih plezalcev. Več kot 20, začenši od Mehringerja in Sedlmayerja, je našlo smrt v plazo- vih, pod padajočim kamenjem, zaradi zmrznjenja in izčrpanosti, preden je leta 1938 od 21. do 24. avgusta uspel vzpon mešani nemško-avstrijski nave- zi takratnih veleplezalcev v ledu in snegu Heckmairu, Vorgu, Horrerju in Kospareku. Za tem prvim uspelim vzponom so se vrstile ponovitve in tudi žrtve; od-< nos uspeha in tragedije je dosegel sko- raj 50:50. Švicarske oblasti so že raz- glasile steno kot zaprto, da bi prepreči- le žrtve. Seveda brez uspeha - tudi policijska straža pri vstopu ne more odvrniti alpinista - preveč volje je v teh ljudeh. Plezalca Zupan in Stopar nista bila prva v tej steni. Celjani so poskušali od leta 1954, začenši z Debeljakom. Čaka- li so pod steno, vstopali in se umikali; plazovi in megla ter nenadni vremen- ski preobrati krojijo usodo plezalcev v steni. Vmes so bila leta, ko stena sploh ni doživela ponovitve. ^ Prvi vzpon je uspel Soštanjčanom in Bištrčanom; vedno več je bilo navez, ki so uspele. Stena je dobila nove snrJ ri, ko so vanjo vstopili Amerikanl Japonci, Poljaki in tudi pozimi ni vi deviška. 1 Celjska plezalca sta čakala pod stetK v slabem vremenu nekaj dni, ob prv ugodni priložnosti pa vstopila. Imel sta tudi nov sneg v prvem delu, m lediščih v sredini črn vodni led in pcrf led v izstopnem delu stene. Zaradi me gle in ponovnega slabega vremena st bivakirala še tretjiš ob sestopu. Prec| izčrpana sta dosegla ravna tla. Stopaj ozeblinami na prstih, oba z rahlil praskami - kljub vsemu je bila stel tokrat prizanesljiva. Obema čestitk/ Eiger ostane Eiger, vsakomur, ki prid živ na vrh moreč spomin in občutel zmage - grenko zmagoslavje, prej zahJ vala, da mu je poslej dano še v doma(!« steno in je dva tisoč metrov tveganji minilo. CI( PRAVLUŠTMOJE RES OB JEZERU... Kot vedno na velikih prireditvah športnega značaja v Celju je tudi to- krat organizator še posebej poskrbel za novinarje ter za njih pripravil pi- knik ob Šmartinskem jezeru. Seveda tudi tokrat ni šlo brez velike in dobro- hotne pomoči članov celjske ribiške družine pod vodstvom njihovega predsednika Franca Vitanca, ki so pri- pravili takšno pojedino, da je bilo ve- selje in je mnogi še dolgo ne' bodo pozabih. Čudovito sončno vreme, jata med mizami sprehajajočih divjih rac, vonj po roštilju, na vodi zibajoči čolni in izpod košatega drevja prihajajoči ve- dri zvoki narodnega ansambla VESE- LI HMELJARJI (na prvi sliki) - vse to je napravilo nepozabno vzdušje. Novi- narji in drugi so tudi zaplesali kolo, mnogi pa so vzeli ribiške palice in po- skušali ribiško srečo. Osem malih ri- bic (največja je imela okoh 12 do 13 cm) se je ujelo na novinarske trnke. LIBELA je prispevala tehtnico, na kateri so se najprej vsi stehtali, najtežji novinar (po kilogramih seveda!) pa jo je potem dobil za spomin. Zmagovedec je bil Miodrag Govedarica (Večernje novosti), ki ga vidimo na ribiški sliki skrajno desno, s 121 kg, najlažji pa portugalski novinar Carlos 66,5 kg. Izven konkurence je bil najtežji celjski športni poročevalec Jože Kuzma-Pepi, 130 kg! Srečanje ob Šmartinskem jezeru se je zaključilo pozno v noč ob baklah. Bil je to prijeten kamenček v celotnem mozaiku MEP 80. TONE VRABL TONE TAVCAR Eiger z vrisano smerjo prvopristopnikov in mesti bi^^ naših plezalcev, -f so mesta smrtnoponesrečenih do 1963 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Ceije, LaSKo, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m 2alec' Uredništvo; Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a-Glavni urednik Novega tednika Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči«?' Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar' Matja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana^ Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. SteV. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.