Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrirano prilogo ,. Dru-žinski Prijatelj“. Uredništvo „Zarje“ je v Trstu Via deli’ Acq ue-dotto št. 91. (pritličje). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi „Družinski Prijatelj“. Kokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu, ulica delle Poste st. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje“ s prilogo je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po G v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno-hranilničnega računa štev. 64139
Učitelji — vzgojitelji?
Naši nasprotniki nam vedno očitajo, da zanašamo v Trst in v Istro „kranjski prepir“. Kaj pa je to „kranjski prepir ?“ Kedo se na Kranjskem prepira? Zakaj se na Kranjskem prepirajo? Dve stranki si stojita na Kranjskem nasproti, ljudska in liberalna. Svetovno naziranje liberalne stranke je popolnoma nasprotno krščanskim nazorom; zato imajo liberalci na svojem programu: svobodno (t. j. brezversko) šolo in razporoko; in vse to pod firmo boja proti klerikalizmu. Ljudska stranka pa stremi za tem, da bi bilo vse naše javno življenje zidano na krščanski podlagi. Naravno je torej, da . atevJrfbd tema strankama, ki imata popolnoma drugačne temelje, bije hud boj, ker vsaka želi uveljaviti v javnosti svoje nazore. Toda ta boj se ne bije samo na Kranjskem, ampak med vsemi avstrijskimi narodi; da tudi na Nemškem, Laškem, Francoskem, z eno besedo po vsem svetu gre danes zato, ali naj vlada v javnosti Kristus in njegov nauk ali pa mamon. To torej ni „kranjski“ ampak svetovni prepir. Beseda „kranjski prepir“ je le slepilna fraza, ker se hoče ž njo odvrniti pozornost ljudstva od boja za vero, je pripraviti v versko mlačnost ter obsovražiti one, ki se bojujejo za krščansko stvar.
Torej, ako se je začelo tudi med Slovenci na Primorskem to gibanje, ni to nič posiljenega ali od drugod zanesenega, ampak naraven razvoj, ki se ne da več ustaviti.
V tem boju, ki se je tudi pri nas začel, pa opažamo, da stoje na veri nasprotni strani kot prvi med prvimi — učitelji. Kakor drugod, tako je tudi pri nas. Sicer se dobi tudi mea našimi primorskimi učitelji častne izjeme, ali vendar se je velika večina kot na nek komando pri prvem strelu postavila v prvo bojno vrsto v veri sovraž nem taboru. Nikakor ne bi mi vršili svoje dolžnosti kot ljudsko glasilo, ki neustrašeno dvigamo krščansko zastavo, ako ne bi pravočasno svarili našega naroda pred nevarnostjo, ki mu preti od strani brezverskih učiteljev.
Zato nam je prišel ravno prav članek v zadnji „Mladosti“, ki razpravlja, kako pogubno deluje brezversko učiteljstvo na Kranjskem v šoli in zunaj šole. Mnoga izvajanja člankarja „Mladosti“ veljajo z malim spremembami tudi za naše razmere. Zato pa naj tukaj slede nekatere misli:
Ni ga za duhovniškim za ljudstvo pomembnejšega stanu kot je učiteljski. Učitelju je poverjena naloga vzgajati otroka v najnežnejši dobi in da se vpliv v šoli pridobljene vzgoje dolgo pozna in
Zgubljena krona.
(Novela. Poslovenil Starogorski.)
Bil je lep, jasen predpoldan. Dan po promoviranju v umetni razstavi in Ratmir je stal ponosen in srečen v bližini svojega umotvora, ki mu je — hvala blagemu profesorju — pripomogel do častne medalje. Radovedno, vendar s prevdarkom, je skrivaj poslušal sodbo občinstva. — Mislil je le na svojo znanost in na visoke cilje, katere si je črtal.
Hipoma sliši imenovati svoje ime. Zagleda dve dami v polžalni obleki in mladega elegantnega pa zelo vitkega moža. Ta je dvoril mlajši dami zelo prijazno, rekel bi, nežno.
„To je delo Ratmira Kazinskega“, de mlada dama. „Žalibog sem pozabila njegov obraz. Krasno delo!“
„Podpiral ga je, če se ne motim, tvoj oče?“ vpraša starejša dama.
»Da, kmetski madenič, sin revnega kmetiča“, noslja mlad mož. „Slišal sem o njem. Čudovito, kako napredujejo ljudje“.
ß , i „Talent in ženijalen duh,' podupiran s tru-
močno vstisne v mlado srce, se pač ne da tajiti. Ker je zato tudi od učitelja večkrat odvisno, kako bo ljudski naraščaj mislil in delal, zato ima prav posebne dolžnosti čisto v primeri z veliko odgovornostjo, ki jo nosi.
Učitelj je v službi ljudstva. Nočemo povdar-jati gotovo zelo važnega dejstva, da ljudstvo nosi velika bremena za šolstvo. Glavno je to, da ljudstvo izJsÄ^orje-učitelju tako veliko zaupanje kot nobenemu drugemu. Izroča mu v varstvo svojo mladino. Tako veliko zaupanje zahteva od učitelja, da je on tega zaupanja vseskozi vreden. — To ni od njegove strani nikakoršna usluga, temveč dolžno s t.
Ta dejstva stojijo trdno in nihče jim ne more ugovarjati. Priznati jih mora najhujši za-grizene^j^ Iz teh dejstev pa sledijo tudi sledeča druga:
Učitelj mora mladino vzgajati na podlagi domače vzgoje. Napačno se tega ne sme umeti. — Nihče, ki razsodno in nepristransko misli, ne zahteva od učitelja, da morda odobruje, kar se doma napačno dela in ukrepa. Stariše, ki to, kar šola stori res dobrega, doma podirajo, treba odločno obsojati. — V tem oziru pri nas ni vse zlato. V šoli učijo otroke, naj se uljudno vedejo, dostikrat pa sadov tega he vidiš in otroci tujca, ki pride skozi vas niti ne pozdravijo. Po nekaterih krajih ta lepa navada sploh pojema. Treba odkrito priznati, da tega šola večkrat ni kriva, temveč dom. Stariši čestokrat učitelju ali učiteljici delajo težave, kjer bi ne smeli.
če pa vprašamo — kajti to, kar smo zdaj navedli, velja le za malo slučajev in po ogromni večini naše ljudstvo vpošteva delo dobre šole in dobrega učitelja — če vprašamo, kdo je kriv, da šola ne dosega svojih uspehov, moramo žalibog povdarjati, da liberalno učiteljstvo. Liberalni učitelj škoduje šoli in ljudstvu.
Kako to? Odkod to? Dobra vzgoja je mogoča le tako, a učitelj gradi na temelju, katerega sezidajo doma. — Nasprotstva med domačo in šolsko vzgojo ne sme biti, ako noče šola propasti. Liberalno učiteljstvo pa je vzrok, da se ustvari nasprotstvo med tema dvema činiteljima, katerih soglasje je za vzgojo otrokovo neobhodno potrebno. In v čem ne soglašata šolska in domača vzgoja?
Poglavitno je to, da liberalno učiteljstvo iz-podkopuje verski temelj, na katerega zidata vzgojo dom in cerkev. Seveda, naravnost liberalni učitelji v šoli tega ne delajo, ker ne morejo in ne smejo. Šolski zakon je sicer liberalen, določa pa vendar versko-nravno vzgojo. — Liberalni učitelji sicer, kakor se to razvidi iz njihovega pisanja v
dom in vztrajnostjo, dela iz kmetov kralje“, reče mlada dama navdušeno. „Resnično, rada bi ga videla“.
V Ratmiru se zgane nekaj. Spoznal je Evgenijo. Njegovo srce je jelo biti glasno, kakor takrat, ko je hodil skrivaje za komteso in obožaval njeno senco.
„No, bo pač umetnik z dolgimi lasmi in zamazanimi prsti“, se smeji knez. „On je ženij! Nobena družba za vas, komtesa!“
Znabiti bi ostal Ratmir neopažen v kotu. — Ali te besede zbude njegov kmetski ponos in samozavest. — Lepo, elegantno oblečen gospod, brez posebnih okraskov, zlato medajlo na prsih stopi pred družbo.
„Ako dovolite, komtesa“, reče in se uljudno prikloni, „se vam predstavljam“.
„Ratmir Kazinski“, vzklikne Evgenija presenečena in zarudi.
„Da, Ratm r Kazinski“, odvrne slikar in gleda v ljubko obličje. Še vedno so sevale izpod čela lepe, velike in idealne oči.
Poda mu roko, kojo on poljubi. Nato ga predstavi svojim spremljevalcem. — Knez se dotakne le svojega pokrivala, teta pa ga je motrila skozi lorgnon.
„Učiteljskem tovarišu“ in „Domačem ognjišču“ menijo, da je nravno-versko mogoče podučevati tudi brez ozira na nauke krščanske vere in katoliške cerkve, katero venomer psujejo in blatijo. Je. pa. to, da pač sami morajo izprevideti, da s temini.-' kamor ne pridejo. Svobodomiselnega katekizma ni in ga je tudi nemogoče sestaviti. Prave nravnosti ni, kjer ni vere. Liberalni učitelji imajo si-cer tudi glede na to svoje nemodre pomisleke;. T Pravijo namreč, da so verni in da vero spoštujejo T ker brez nje vzgoja ni mogoča, nasprotujejo pa cerkvi. Pa tudi s tem ne bodo nič opravili in to najbrže tudi sami izprevidijo. Ni je vere na svetu brez cerkve. Oblast, ki določa, kaj je prava vera, kaj pa le ljudska izmišljotina in zmota, mora biti. Mora biti družba, ki varuje (istost vere, in to je cerkev. — Liberalni učitelji preko tega dejstva ne morejo in v šoli za njihove osebne nazore ni mesta.
Toda — liberalno učiteljstvo drugače dela proti versko-nravni vzgoji otrok, in to s svojim zgledom, človek, ki osebno nič ne veruje, tudi v šoli prave vzgoje v verskem smislu ne more podajati. On omalovažuje vero in cerkev in to je za mladino ravnotako škodljivo, kakor če bi učitelj naravnost zabavljal. Vrhtega pa liberalni učitelj s svojim delovanjem v javnosti dela proti namenom mladinske vzgoje, in ravno ta točka je vredna, da jo nekoliko razsvetlimo.
Kjerkoli se je začelo pri nas na Primorskem katoliško gibanje in z njim združeno delo za pravi ljudski blagor, opažamo med nasprotniki večinoma brezversko učiteljstvo navadno v zvezi z brezverskim dijaštvom.
Proti katoliškim organizacijam ustanavljajo in vzdržujejo, če le morejo, svoje svobodomiselne čitalnice, knjižnice, razna društva na takozvani „radikalno narodni“ podlagi, skovali so proti krš-čansko-socialni zvezi svobodomiselno „Zvezo“ ter zastrupljajo mlad naraščaj lastnega stanu z brezverskimi glasili, kakoršna sta „Učiteljski tovariš“ in „Domače ognjišče“. V svojem boju so brezverski učitelji prišli tako daleč, da jih ne more nihče več smatrati za vzgojevavce, temveč za p o-hujšlivce, ne za učitelje, ampak za zapeljivce mladine, če vidi mladina svojega učitelja, kako neumno demonstrira proti škofu, kako bujska proti domači duhovščini, proti Marijini družbi, izobraževalnemu društvu itd., ali pa kako se vede, ko je oficielno navzoč pri maši, kaj si mora pri tem misliti? Nujno ali sama podivja, ali pa se mora postaviti lastnemu učitelju nasproti.
Tej zadnji posledici se tudi pri nas vedno bolj bližamo. Čisto naravno je, da nimata ne mladina ne ljudstvo sploh do brezverskega učitelja no-
„Dovolite komtesa, da sem vaš Ciceron?“ — vpraša proseče Ratmir.
Evgenija privoli in vzame takoj njegovo roko. Knezu seveda to ni bilo prav.
„Kaj si vsega ne dovoli ta kmetski bedak*, zagodrnja teti. „Evgenija se mi pa zdi tudi zelo čudna“.
Nasproti pride v cilindru star gospod, kojemu so se vsi odkrivali.
„Ah, princ, brat kralja!“ pošepta teta in se prikloni.
Tudi knez privzdigne klobuk.
Stari gospod se nasmije slikarju in mu poda
roko.
„Bog vas živi, Kazinski! . . . Bog živi! Morebiti celo nevesta? Čestitam srčno!“ — Še en mahljaj v pozdrav in dobrovoljni princ je šel dalje.
Evgenija je zarudela in odtegnila počasi roko od Kazinskega. Ta je postal zmeden. Nato se nasmeje.
„Prav imate, komtesa; znan mi je prepad, ki naju loči. Njegova kraljeva visokost me je videla iti prvikrat z damo. Odtod pomota!“
„Zdi se mi posebno priljubljen celo v najviš-jih krogih“, reče ironično knez.
benega spoštovanja in nobenega zaupanja. Kolikokrat se slišijo mile tožbe krščanskih starišev, ki so v nemali skrbi, v kakšne roke pridejo njih šolski otroci.
Zato pa pogumno na krepak odpor proti brezverskemu učiteljstvu, kjerkoli nastopa. Če imajo učitelji kot avstrijski državljani pravico ustanavljati brezverska društva, ima tudi krščansko ljudstvo p avico in dolžnost bojevati se proti njim z vsemi dopustnimi sredstvi. Ker zanemarjajo brezverski učitelji svojo temeljno dolžnost versko-nravne vzgoje otrok, si mora ljudstvo drugod poskrbeti prave vzgoje. Naša prava ljudska šola bodo morala biti naša katoliška izobraževalna društva.
Krščanski možje in mladeniči, le povsod na dan s slov. katoliškimi izobraževalnimi društvi! Časi so resni, toda prišli bodo še hujši. Ne varajmo se, kajti sovražniki vere in prave ljudske omike bodo rovali naprej z vsemi silami kakor krti pod zemljo. V tem boju bo vaša častna naloga, biti vsemu ljudsvu na čelu proti vsakomur, zlasti pa bodo naj krepkejši udarci morali biti naperjeni na najhujše škodljivce ljudstva !
politične vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Pretečeni teden je drž. zbor zaključil svoje prvo zasedanje. Zadnje dni je delal jako pridno. Sprejet je bil melioracijski zakon, ki bode kmetijstvu v veliko korist, dalje zakon o podporah družinam rezervistov, podržavljenje severne in se-veročeške železnice, zakon o jamstvu za automobile in več manjših zakonov. Sprejet je bil tudi predlog za pomnoženje podpredsedniških mest državnega zbora na pet oseb, ali do volitve še ni prišlo, dasi je bila volitev na dnevnem redu. Volilo se pa ni, ker se niso mogle še zediniti manjše stranke v tem prašanju. Med kandidati za podpredsednika je tudi slov. poslanec Pogačnik. Vredno je, da se ozremo nekoliko nazaj na enoletno delovanje prvega ljudskega parlamenta. Razven že naštetih zakonov, ki jih je sprejel parlament, je zlasti važno to, da je zbornica danes po dolgih letih rešila drž. proračun (t. j. razprava o drž. gospodarstvu.) Tudi težavno delo, nagodbo z Ogrsko, vsled katere je prej moralo odstopiti več vlad, je zbornica ugodno rešila. V tem letu je bilo ustanovljeno novo ministrstvo za javna dela. Zbornica je tudi vladi dovolila navadno število vojaških novincev in pomnožitev deželne brambe. Kdor pa pomisli, koliko razburljivih dogodkov se je zgodilo v tem času, ki ovirajo redno delovanje drž. zbora, kot vseučiliško vprašanje, Wahrmudova afera, češko-nemški boj itd., ta ne more odrekati zasluge vladi, zlasti pa baronu Becku in predsedniku Weisskirchner ju, ki sta znala izkopati zbornico iz raznih zadreg in kriz ter jo pripraviti do dela. Državni zbor se zopet snide jeseni. V tem zasedanju se bo zbornica zlasti imela pečati s preosnovo poslovnika in jezikovnim zakonom, z zakonom za starostno zavarovanje, s podržavljenjem drž. žel. družbe, z reformo žganjarine, hišnega davka, osebne dohodarine itd.
Tudi če se posreči vladi spraviti jezikovni načrt pod streho, vendar s tem še ne bo dosežen mir, kajti ta zakon se razteza samo na čehe in Nemce. Dokler pa ne bo rešeno iezikovno prašanje
Kazinski molči in pogleda Evgenijo. Ona pa odločno vzame zopet njegovo roko in Ratmir jo potegne tesneje k sebi. Govorila sta sicer o samih podobah in o umetnosti, o njegovih načrtih, ali — — čutila sta, da sta vstvarjena drug za drugega . . .
Ko se ločita, si stisneta roki.
„Ali mi boste pisali iz Rima?“ vpraša Evgenija.
„Ako smem računati na odgovor, gotovo“, odvrne ta.
.Seveda!“
„Potem vam bom imel mnogo povedati“.
Ona je zardela in rekla:
„Tem boljše!“
Še enkrat mu poda roko in ga nežno pogleda.
On je držal njeno roko dolgo, tako dolgo, da je jel knez mrmrati.
*
* *
In tako je prišlo.
Z vse drugačnimi čustvi se je vrnila Evgenija v očetovski grad. Snubitev kneza ji je sicer,
za vso Avstrijo, zlasti tudi za naše južne pokrajine, toliko časa se bodo vedno in vedno znova zbirali črni oblaki na nebu avstrijskega parlamenta.
PROČ S PROVINCIJALIZMOM!
Dne ", t. m. je bilo v Celovcu veliko zborovanje korošk h Slovencev. Na tem zborovanju je govornik dr. Brejc govoril tudi o malenkostnem provincijalizmu, ki danes preveč preveva našo politiko. Dejal je : „Zdaj poznamo Štajerce, Korošce, Kranjce itd. Nujna, skrajna potreba je že, da podremo provincialne (deželne) mejo med nami, če hočemo pripraviti tla za narodno avtonomijo. (Zedinjeno Slovenijo). Sami moramo najprej za to ustvariti realno podlago. Skrajni čas je, da to misel sprožimo; sprožimo danes velik kamen v slovenski politiki in zakličimo: Proč s Kranjci, proč s Štajerci, proč s Primorci, tudi s Korošci in živeli Slovenci!
Sprejeta je bila na to z velikim navdušenjem sledeča resolucija:
Koroški Slovenci, zbrani v Celovcu na 18. letnem občnem zboru „Katol. političnega društva za Slovence na Koroškem“, izjavljamo, da smatramo skupno, tesno, politično organizacijo vseh pro-gramatično sorodnih slovenskih strank za nujno časovno potrebo; zato poživljamo vso slovenske politične stranke, ki imajo našemu soroden političen program, da se pridružijo tej naši misli, da čim prej ustanovimo slovenski narodni svet“. — To je res lepa in zdrava misel, le to dal Bog, da bi na domu Zedinjene Slovenije plapolala krščanska zastava. Zato v boj proti vsem brezverskim strankam in strančicam na Slovenskem, da bomo imeli mir v svoji bodoči skupni hiši.
AEHRENTHAL IN STURDZA.
Na Severingu sta se sestala naš zunanji minister Aehrental in rumunski ministrski predsednik Sturdza. Z ozirom na nov političen položaj na Balkanu in z ozirom na najnovejše dogodke v turški vojski, je ta sestanek gotovo velikega političnega pomena.
j'f o v 3 e e
n 26. julija v Škofjo Loko! Dosedaj še nista bila zastopana na glavnih skupščinah Slov. kršč. soc. zveze Trst in Istra. Sedaj pa je priglasilo v našem uredništvu svojo udeležbo mnogo mož in mladeničev. Ker pa odpotujejo posamezne deputacije iz raznih krajev z raznimi vlaki, zato priporočamo vsem, da se snidejo jutii v nedeljo dne 26. t. m. ob 7 V2 uri zjutraj na južnem kolodvoru v Ljubljani ter da skupno korakajo iz škofjeloškega kolodvora v mesto. Na zdar!
n Lani in letos. Lansko leto, ko je zborovala „Slov. kršč. soc. zveza“ na Jesenicah, je govornik Podlesnik poročal, da je v telovadski organizaciji nad 200 telovadcev. Letos pa bo v Škofji Loki, 26. t. m. v sprevodu korakalo nad 600 telovadcev nastopilo pa jih bo pri javni telovadbi 400. To so
laskala, ali njene misli so bile pri resnem delavcu pri onem umetniku, kateri ji je odslej poročal o vsem svojem početju.
' Vsako pismo Ratmira je bilo zanjo zaklad, ki ji je ga prinesel, dan veselja in radosti. Ni je snubil, ni je opeval, ali vse vrstice njegovega pisma so govorile ono sveto navdušenje za njo, koja je lastna le umetnikom za njih sanjave ideale.
In knez, ko je sprevidel, da ne opravi ničesar, je odpotoval in na njegovo mesto je stopil Ratmir.
Ni potreba govoriti dalje, kako je prišlo. Ali nekega lepega večera sta korakala Ratmir in Evgenija po gozdnem potu čez ozko brv, sama, popolnoma sama in tako srečna . . .
V hiši rodbine Kazinskih so sedeli pri večerji. Silno se začudijo in planejo raz sedeže, ko zagledajo komteso. — Ona pa reče smehljaje in nežno:
„Zgubila sem zlato krono in Ratmir mi je dal krono iz cvetk svoje ljubezni . . . Ali me hočete ljubiti tako, kakor njega?“
Solze veselja in radosti so porosila njih obličja in angelj sreče in blaženosti je plaval kraj njih .. .
(Konec).
številke, ki dovolj jasno povedo, kako uspešno dela naša telovad. organizacija. Opozarjamo zlasti izobraževalna društva, v katerih bi bilo mogoče ustanoviti telovadne odseke, da pribite ta dan v Škofjo Loko. Poživljamo slovenske mladeniče, da pridejo omenjeni dan v Škofjo Loko, kajti ta dan bo slavje poštene slovenske mladine.
n Prevzvišeni gosp. škof se je odpeljal mi-nolo nedeljo na kratek oddih. Povrne se najbrže okoli 15. avgusta.
n Dr. Veneziana, najhujšega sovražnika primorskih Slovanov, so v tržaškem občinskem svetu imenovali za častnega člana z glasovi — slovenskih poslancev iz okolice. „Piccolo“ hvali slovenske zastopnike, češ, da so spoznali, da treba tudi lojalnega nasprotnika častiti. C • bi dr. Venezian res bil lojalen, bi gotovo ne bilo nič čudnega, da je imenovan za tržaškega častnega občana tudi s slovenskimi glasovi, toda vsa osebnost in delovanje Venezianovo je skozinskoz nelojalno in fanatiško. On se je družil s socialnimi demokrati proti Slovencem, je leta 1897, provzročil v družbi z zloglasnim Rinaldinijem padec Nabrgojev, zapel v občinskem svetu tržaški slovenski okolici nadgrobnico, dal takrat na ogromnem transparentu napisati Slovencem besede: „Amen (Končani so!)“, se najbolj protivi slovenski ljudski šoli v Trstu in je neštetokrat v občinskem svetu oficijelno kot podžupan in na shodih izjavil se za sovražnika Slovanov, proti katerim se je bojeval tudi zahrbtno in z intrigami. Zdaj ima za vse to povrh tega še zadoščenje, da so ga tudi zastopniki slovenske okolice imenovali za častnega občana. Res, prelepa čast za slov. okolico!
Tržaška „Slavenska Mi ao“ ostro obsoja ta čin in izvaja to iz tega, ker se zadnji čas med italijanskimi in nekaterimi slovenskimi voditelji pleto neke vrste kompromisi. V polemiki s „Slovencem“, ki se je zgražal nad tem glasovanjem slovenskih obe. svetnikov, priznava „Edinost“ brez vsake sramežljivosti, da je bil Venezian izvoljen za častnega občana res soglasno t. j. tudi s slovenskimi glasovi. Gospodje obo. svetniki so se najbržje zbali, da ne bi nastal na magistratu kak „kranjski prepir,“ ker so pokvbeli za soglasno izvolitev. Tržaški narodnjaki so pač narodni radikalci.
n Tečaj za pridigovanje in dušno pastirstvo sploh mislijo kmalu otvoriti v uredništvu „Edinosti“. Tako vsaj sklepamo iz britkih solz in jamranja tega lista v svojem dopisu „iz koperskega okraja“, kjer skuša dopisnik zaman opisati svojo srčno bol, ki jo je občutil, ker ni slišal dne 5. t. m. v neki istrski cerkvi pridige o sv. Cirilu in Metodiju.
Ta novodobni Jeremija vzdihuje : „Če ne stori tudi svečenstvo svoje dolžnosti in ne razlaga ljudstvu v živih besedah, kaj sta bila sv. apostola za nas, ne vem kako bo! Ali se morda naši svečeniki boje kakega — novodobnega Vichinga? .... Dotičnemu gospodu duhovniku se zdi bolj potrebno s propovednice govoriti proti narodnim veselicam in slavnostim, odvračati ljudstvo od teh in pa zavedne stariše, ki svoje otroke krščujejo s slovanskimi imeni, imenovati ultranacionalne Garibal-dince!“
Kako ste smešni gospodje krog „Edinosti“ s svojim bogoslovnim tečajem, katerega ne bo hotela obiskovati naša duhovščina (ali svečenstvo), bi je že pred nastopom službe poučena, kaj in pa kako ima pridigovati. O svetih bratih Cirilu in Metodiju pa le najbolj molčite, ker že itak dovolj zlorabljate ta sveta imena v svoji protiverski gonji. Sistematična zloraba sv. Cirila in Metodija v boju proti krščanstvu med Slovenci je naše dni že toliko napredovala, da si ne bomo mogli kmalu prav nič poštenega misliti, kjerkoli slišimo to firmo. S tema imenoma se slepijo ljudje; če je treba hujskati proti papežu in cerkvi ali udariti po škofu, povsod morata pomagati sveta brata. Prav imajo, da satan tudi moli, če more s tem koga zapeljati. Dobro, da ljudstvo vedno bolj uvideva to zlobnost.
n Odlikovan (!) liberalen poslanec. V goriških listih beremo, da je liberalen kraški poslanec Josip Štrekelj odpuščen od poljedelskega ministra kot zaupnik za vinarstvo za sežanski okraj. Kot svojemu zaupniku je bila namreč dala vlada Štreklju nalogo, da razdeli med kmete amerikanske trte deloma zastonj, deloma po znižani ceni. Štrekelj je pa s trtami kupčeval. Ker je stvar prišla na dan, je minister Štreklja odslovil. Čujemo pa, da še ni konec čednih Štrekljevih dejanj, ampak da pridejo še razne stvari na dan. Radovedni smo, če bo ta mož, ki izkorišča ljudsko revščino v svoje namene, imel toliko poguma, da bo še obdržal mandat. Štrekelj je pokazal, da je liberalcu Bog in narod — trebuh pa žep. Kdaj se bodo Kraševci zavedli, da jih liberalci za nos vodijo!
n Minister — vzoren katoličan. — Avstrijski
minister za poljedelstvo dr. Ebenhoch je vzoren mož. Te dni je praznoval svojo srebrno poroko. Vredno je, da zabeležimo, kako je praznoval ta mož pretečeno nedeljo to 25 letnico. — Zjutraj je imel najprvo v kapeli prisrčen nagovor ministrov prijatelj p. Abel. Nato je bila sv. maša, pri kateri je bil obhajan minister in vsa njegova družina. Pri obedu je vstal minister in se najprvo zahvalil svo,i soprogi v svojem imenu in v imenu svojih otrok za vse, kar je storila zanje v teku 25 let Nato pa se je obrnil do otrok, rekoč : četudi nas je božja previdnost postavila v tako visoko službo, vendar ostanite vedno skromni in ponižni ter zvesti svoji katoliški veri.
V spomin na svojo srebrno poroko je dal minister napraviti na javnem prostoru podobo sv. Srca Jezusovega z napisom: „Pridite vsi k meni!“ — Prekrasen vzgled! Ko bi imeli v Avstriji dosti takih ministrov, pri nas pa takih voditeljev, bi bilo pač drugače.
n Sestanek duhovščine. -— Duhovščina komenske in tomajske dekanije se je zbrala dne 20. t. m. v Sežani na posvetovanje v svojih stanovskih zadevah.
n Frančiškani v Trst. — Kakor slišimo iz zanesljivega vira pridejo že v jeseni v Trst nekateri očetje iz reda sv. Frančiška. Za sedaj se bodo ustanovili v privatni hiši v ulici deli’ Instituto. Na cesto bo odprta javna kapela. Dobrodošli novi delavci v Gospodovem vinogradu!
Romanje na Sv. Goro z udeležbo Slovencev Lahov in Nemcev bo 7. septembra. Pravočasno vspored.
n Nagle smrti je umrl v torek zjutraj v Rojanu poštni sluga Matija Žnideršič. Ko je šel ob 6 uri in pol mimo rojanske šole, mu je prišlo slabo. Sedel je na prag šolskega poslopja, kjer je za kakih 15 minut umrl. Zadela ga je kap. Star je bil 49 let.
n Umirovljen je bil ravnatelj tukajšnje drž. gimnazije Dr. Heigl. Podeljen mu je naslov vladnega svetnika.
n Umrl je po daljšem hiranju deželni šolski nadzornik Dr. Frančišek Perschinka. Pokojnik je bil pred 10 leti najmlajši profesor na c. kr. državni gimnaziji v Trstu in je izvanredno hitro avanziral, a v najlepši moški dobi je moral v hladni grob.
n Pevski zbor bratovščine sv. Cir. in Met. pri sv. Jakobu naznanja sl občinstvu, da se bo vršila veselica dne 2. avgusta, ne pa 9. avg. kakor je bilo zadnjič pomotoma javljeno. Program je obširen : petje, igra, tombola, šaljiva pošta in tam-buranje. Veselica se vrši na vrtu konsum. društva pri sv. Jakobu.
n Nevihte so letos na dnevnem redu. Minoli teden v sredo zvečer je treščilo na Kontovelu v hišo št. 56 in ubilo gospodarja Antona Starca in njegovo ženo Ano. Mož je bil star 37, žena pa 33 let, otrok nista imela.
n „Narodni delavec“ bo ime listu, ki ga misli izdajati „narodna delavska organizacija“ v Trstu dne 9. avgusta. Takrat bodo tudi razvijali zastavo te organizacije.
n Vojne ladije Karl VI., Pelikan, Sv. Jurij in Lakroma, ki so se bile zasidrale v našem pristanišču v torek popoldne, so odpeljale v četrtek Bošnjake na vojaške vaje v Pulo.
n Nov parnik društva Lloyd so spustili v nedeljo v morje. Parniku je ime „Praga“. Pri poskusni vožnji je bil v parniku praški župan Dr. Groš, namestnik in drugi povabljenci.
n Umorjen je bil na ulici Gavana v četrtek zvečer neki Anton Duič, 29 let star, ki se je bil šele pred mesecem dni poročil. Vzrok ljubosumnost. Morilca, ki se piše Giannone, so prijeli.
n Rojanska Marijina družba namerava prirediti prve dni avgusta romanje v Log pri Vipavi. Romanja se udeleže lahko tudi drugi. Podrobnosti prihodnjič.
n Dež. — Pretečene dni nam je Bog poslal blagodejnega dežja. Trta kaže jako lepo. — Če ne pride kakšna huda ura, bo letos v Istri zopet obilo vina. A žalibog, da kmetje niti lanskega ne morejo prodati. Po nekaterih vaseh ga imajo polne kleti. Vsled tega pada vinu cena. — Kam bodo kmetje spravili letošnji pridelek?
n Električna železnica Trst-Tržič. — Tržaška inženirja Dr. Dompieri in Dr. Maglič nameravata napraviti med Trstom in Tržičem (Monfalcone) električno železnico. Železnica bi se vspela iz Trsta na Prosek in bi šla čez sv. Križ in Devin v Tržič. Ta železnica bi bila velikega pomena za one kraje, skozi katere bi šla. Največ bi pa gotovo pridobil Tržič, ki bi se hitro povspel v industri-jalnem oziru, ker ima za razvitek veliko ugodnejšo lego kakor Trst.
n Nov Lloydov predsednik je postal član gosposke zbornice grof Karol Stiirgkh. Novi ,pred-
sednik je bil višji uradnik v naučnem ministrstvu in ni imel nikdar prilike baviti se s pomorskimi stvarmi.
n Smrt morilke. V Freibergu na Saksonskem so v četrtek zjutraj na šafotu usmrtili s sekiro županovo hči Greto Bayer, ki je svojega zaročenca s tem umorila, da ga je ustrelila v usta. Pred usmrče-njem se je od hčere poslovila njena mati, ki je zaradi krive prisege obsojena v dve leti ječe. Slovo je bilo dramatično. Na šafotu je obsojenka predno se je nagnila sekira, vzkliknila: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo !“
n Novi Bled. —- Da bi se na blejskem pogorišču zgradile nove lepe hiše, ki bi bile v kras blejski okolici, je sklenil kranjski deželni odbor, da podpira izdelavo vzornih načrtov za lične kmečke hiše v domačem slogu.
n Vodja nadškofijskega semenišča v Zagrebu postane kanonik dr. Lang.
n Tifus ali legar se je zopet pojavil v za-tiški okolici na Dolenjskem. Obolelo je več oseb. Skrajni čas je, da oblasti skrbno preiščejo, kje tiči vzrok, da se nevarna bolezen samo v tej okolici tako razširja.
n Razpuščen je bil obč. zastop v Kninu v Dalmaciji, zato ker je občinsvo demonstriralo proti banu baronu Rauchu.
o Iz Opčine. — „Edinost’ št. 198 z dne 19. t. m. je objavila dopis iz Opčine z naslovom „Zo pet konflikt“, ki ga moramo resnici na ljubo popraviti. Prvič ni res, da je g. škof decidirano izjavil in tudi g. dekan ni tega sporočil pevcem, da izostane blagoslov z Najsvetejšim, ako bi na koru peli slovenski „Tantum ergo“, marveč je resnica ta, da je dal g. dekan sporo iti pevcem, naj pojo samo „Sveto“, ker sicer da g. škof ne intonira „Tantumergo“, ako bi pevci hoteli potem peti slovensko, to pa iz razloga, ker po cerkvenih predpisih bi se moralo liturgično petje na koru vje-mati s petjem duhovnika pred altarjem; ako torej duhovnik intonira pred altarjem “Tantumergo“, bi se moralo dosledno tudi petje na koru nadaljevati latinsko. Tukaj torej se ne gre za voljo škofa in ne za voljo pevcev, ampak za cerkveno naredbo, katero pa je izdala sv. Stolica v Rimu. Drugič tudi to ni resnično, kakor trdi dopisnik „Edinosti“, da se na Opčini „Tani umergo“ vedno poje slovenski, marveč je res, da se mnogokrat poje latinski.
Iz tega sledi, da bi bil brezpotreben vsak javni konflikt ali izbruh, kakor se glasi v imenovanem dopisu „Edinosti“ in bi dobri stvari gotovo več škodoval, nego koristil.
Sicer pa moremo ob tej priliki tudi resnici na ljubo javno priznati, da se pevski zbor na Opčini odlikuje po lepem petju v cerkvi in je želeti, da se ohrani tudi dalje mir in soglasje, ki vlada sedaj.
o Iz Škednja. Na 5. avgusta zvečer pride’v Skedenj novi gospod župnik, č. g. Macarol. Ker prihaja kot pastir med svoje mu izročene ovce, zato se spodobi, da ga vaščani sprejmejo s častjo in ljubeznijo. Zaraditega se vabijo vsi Škedenjci brez razlike, da mu grej o naproti in ga v slovesnem sprevodu spremijo v cerkev, kjer se bo predstavil svojim župljanom. Novi g. župnik prinaša v svojem srcu ljubezen do vseh brez razlike. Zatorej bodi pozdravljen, novi pastir, Bog Ti daj obilo vspeha !
o Iz Opčin smo prejeli: V dolžnost si štejemo zahvaliti se tržaški Marijini družbi, da nas je pravočasno obvestila in povabila na božjo pot na sv. Višarje. Bile smo že večkrat na božjih poteh, a s tako navdušenostjo in pobožnostjo, pa v tako veliki družbi še nikoli ne. Srčna hvala cenjeni Marijini družbi in njenemu č. gosp. voditelju. — Nauki, ki smo jih slišale v cerkvenem govoru, nam ostanejo v trajnem spominu. Bog daj še veliko tako lepih romanj, katerim se bomo Openke rade pridružile!
o Bazovica. Kakor sem vam obljubil, vam zdaj sporočim kaj o naši knjižnici, ki jo sicer še nimamo, pa je že tako gotova, kakor bi jo že imeli namreč „župnijska knjižnica“, knjižnica za župnijo, za župljane. Taka knjižnica se zdaj ustanovi v Bazovici na pristno katoliški podlagi tako, da ne bo čisto nič slabega, nič škodljivega, nič sumljivega, nič nevarnega ne za vero ne za nravnost vmes. Ne sme se pa misliti, da bodo samo nabožne knjige v knjižnici, kakor je bilo slišati, da če bo župnik zraven, bomo imeli samo pobožne knjige, od duhovnikov pisane knjige. Nasprotno. Takih knjig bo najmanj. Molitvenik ima že itak vsak dober kristijan. Torej teh še treba ni v knjižnici ; toliko več in prav dosti pa bo drugih knjig
mnogovrstne vsebine. Bodo leposlovne knjige, pa tudi kratkočasne in razvedrive knjige in povesti, potem pa precej poučijivih knjig; knjige za gospodarski poduk, za poljedelstvo, za živinorejo, sadjarstvo, čebelarstvo, kletarstvo itd., knjige, ki so posebno našemu ljudstvu, ki je skoraj izključno poljedelsko, zelo koristne.
Knjige velezaslužne Mohorjeve družbe bodo tudi zastopane v novi knjižnici. Da bi pa Lampe-tovega sv. pisma, življenja M. Božje in svetnikov zraven biti ne smelo, kateri verni kristijan bo to zahteval ? Potem pa Kneippov zdravnik ali živi-nozdravniška knjiga, vse to bo zraven, potem pa zdrave gledališčne knjige, knjige „Slovenske Matice“ boš tudi našel tukaj. Torej samo dobre knjige, ki izobražujejo ljudstvo, mu blažijo srce in so mu po trudnem delu v razvedrilo in mu dajejo bogato nadomestilo za marsikatero drugo in škodljivo razvedrilo.
Kdo sme grajati tako podjetje ? To je vendar vsestransko priporočljivo in vredno podpore.
h 3sln.
i Romanje v Barbano. — V četrtek preteklega tedna se je priredilo romanje v Barbano iz župnij Dolina, Boršt in Predloka. Bilo je okoli 900 oseb. Ker je bilo vreme ugodno, je tudi romanje izpadlo dobro in na splošno zadovoljnost vseh romarjev. — Na Barbani sta govorila čč. gg. Martelanc in Piščanc. Lepo sta pela cerkvena zbora iz Boljunca pod vodstvom g. Šonca in zbor pev. društva „Sloga“ iz Podpeči pod vodstvom domačega pevovodje g. Ogrina.
Ljudstvo je bilo zelo navdušeno in takšno navdušenje jasno dokazuje, da liberalizem v naših krajih ne najde ugodnih tal, dokler ljudstvo časti tako vneto sv. Devico. (Daljši dopis o tem romanju nam je došel žal prepozno. Op. ur.)
Potovanje v £urö.
V Lurdu je poleg župne cerkve trojno svetišče, ki se nahaja v krasnem vrtu ali parku. Blizu vhoda v ta vrt se vzdiguje velik kip sv. nad-angelja Mihaela. Nekoliko dalje zapaziš visoko sveto razpelo in pod istim stoje štirje kipi. Prihodnja podoba nam predstavlja očarujoČo krasno lurško Gospo prav tako kakor se je prikazala nedolžni Bernardki. Romarji se ne morejo nagledati tega krasnega kipa. Obleka ji je bela, poteze obraza čisto naravne, vendar pa se tudi v njih ne da zatajiti nekaj nebeškega! Pas ima višnjev, roke sklenjene k molitvi, nič lepotičja nima na sebi in vendar je tako nebeško lepa. Samo njeno glavo krasi zlata, biserna krona, s katero jo je dal ven-čati blagopokojni papež Pij IX. Še dandanes pripovedujejo, kako impozantne so bile slavnosti, ki so se vršile tedaj v Lurdu. Kaj lepega nudi očem ta kip zvečer, ko je električno razsvetljen. Lampijončki v raznih barvah razsvetljujejo kip. Na glavi ima poleg zlate krone tudi 12 električnih lučic, ki se istotako prižgejo, ko začne večerna procesija s svečami. Cerkev, pred katero se razprostira velik trg, obstoji iz 3 delov. Spodaj je velika okrogla roženvenska cerkev. To svetišče ima 15 velikih oltarjev, ki so posvečeni petnajsterim skrivnostim rožnega venca. Skrivnosti so izdelane v najfinejšem mozaiku, iz bogatih kamenčkov. Posebno krasna je kapela, ki predstavlja nebovzetje Marijino. Mozaik je dar Slovanov, dočim so Nemci dali napraviti oltar. Drugi del svetišča je takozvana kripta, v kateri je zopet 5 lepih oltarjev. Tukaj se spoveduje v mnogoterih jezikih. — Nad kripto stoji pa fina, marmorna bazilika, prav taka, kakoršno si je želela Marija, rekša:	„Hočem,
da mi tukaj napravijo cerkev“. Svetišče dodelano v gotičnem slogu, je sezidano po samih milodarih. Notranjščina tega svetišča nudi kaj okusnega. Vse polno zastav, ne izvzemši avstrijske, zlata in srebrna votivna srca, meči in druge dragocenosti, katere so pustili romarji v Lurdu v znak hvaležnosti in češčenja Marije, so najlepši kinč svetišča. Dasi je v tej cerkvi ogromno kapelic, v katerih je po en oltar in ena spovednica, morajo vendar čakati včasih duhovniki po dve uri in še več, da pridejo na vrsto s sv. mašo. Orgije so za vel. oltarjem, ki je tudi napravljen iz finega marmorja v gotičnem slogu. Vsakrat, ko se vrši služba božja s petjem ali pridigo, je oltar tudi elekt .ično razsvetljen. Na oltarju je tudi kronan marmorni kip lurške Gospe. Nad oltarjem se dviga vse polno manjših in večjih svetiljk in lustrov.
(Dalje prihodnjič.)
'TtTIT-T-!-!-1-1
I-I-I-I-

■l-l - l-l-l-l-l-l-l-
Josip Rože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene ijako nizke.
• i i i i i i i (-i-i-i-i-i i
i i-T-T-T-i-
I i-
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffco (fflfaniöaf <šfcerf
Trst, {Sv« Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.


♦♦
tttt
♦♦♦♦
♦♦♦♦
' ♦♦♦
XX*
♦♦
XX
JVovo	podjotjo
lallca "Vlrtoenzo Belini st, 13, (nasproti cerkve sv. Ant. Nov.)
Na razpolago so novi bogato okrašeni mrtvaški vozovi. Bogata zaloga najrazličnejših mrtvaških potrebščin. V zalogi so voščene sveče in krasni venci.
Sprejema se sprevode za mesto, okolico in tudi za prepeljavo v druge kraje
in druge dežele.
Cene zelo zmerne.	Telefon 14-03.
♦♦ ti ♦♦♦♦
*♦♦♦
♦♦♦♦
^XX ♦♦ ♦♦
♦♦
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXtXXXXXXXXXXXXtXXXXtXtittitttt

•*!U
*4*
M4*
*
+4'
+4*
*4*
J*
*4*
%
❖
Učni zavoč za Seklice. šolske sestre v Trstu, via p. jjesenghi 6-
Izvrstna lega, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt, novo moderno opravljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V. š. 1. 1908-9 se otvori poleg ljudske šole in trgovskega tečaja I. in III. raz. dekliškega liceja z nemškim učnim jezikom in slovenskim in italijanskim tečajem in gospodinjska šola. Hrana in stanovanje mesečno K 60; za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu K 24. Šolnina: za ljudsko šolo in trgovski tečaj po K 10, licej K 10, gospodinjska šola K 20.
Vpisovanje se začne 1. julija.

OMm in tami) Mw s?, to
(pri cerkvi)
"egistrovana zadruga z omejenim £	'■❖❖I	poroštvom
BI javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
I preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelnlštvo.
<><>❖
❖❖❖<><>
❖❖❖❖O
❖❖❖❖❖
YYYYv
■ >❖❖❖
B<k>
'❖❖❖❖o
<><><><>❖
❖<>-<xx>
I
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖o
❖❖❖<><>
vvvvv
❖❖❖❖❖

likerjev
v sodčkih in
butiljkah
JAKOB pHRHHVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Kdor hoče imeti lepo i 11 oomlo v e vir i ne Iti i.t i naj se potrudi v Itn.i Aii'o -v'C'wivioo
A.ntona, Bischer,
(naslednik L. Pagani-ja)
Trst, ulica Madonna del Mare 6.
Izvršujejo se prepros e kakor tudi naj finejše vezave knjig. Pr poročase preš. duhovščini
0
0
(D
o
o
o
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	^x jrxe-omtxe?j€3o xekrsrGzzo nnnnnnnnn

Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4%°
Davke plača hranilnica sama. ^ Za varnost vlog jamčijo udje
0
o
o
o
o
(360) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one kron.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
Jteuei sl©i>en$ka prodajalna!
Vendar enkrat imamo
svojo prodajalno v Crstui
Prva in edina
4
slovenska prodajalna
za nabožne reči!
;
![ Katoliško tiskovno društvo v Tr?tu
je odprlo po dolgem prizadevanju svojo prodajalno MOLITVENIKOV, ROŽNIVENCEV ,SVETINJ, PODOB, KIPOV, MONSTRANC, KELIHOV, CERKVENIH OBLAČIL, raznih TISKOVIN za župnijske urade, vse pisarniške potrebščine itd. itd. itd. Prodajalna izvršuje tudi NAROČILA IZ DEŽELE točno in hitro. — Dosedaj smo se klanjali tujcem, sedaj pa „SVOJI K SVOJIM!
;
3*
tujcem, seuaj pa „avuji n. svujuvii-
trst - Via delte poste 9 (pri veliki pošti) - trst I
-----------------------------J
*****
Razširjajte in priporočajte »Z^IRJO