Milni«* piasana v gotovi Maribor, sreda 23, oktobra 1935 s*.v 241 l*u, IX. XVI). MARIBORSKI Owm 1 Din VECERNK Ursdnittvo In uprava: Maribor, Gosposka uU 11 / TaMon uredništva 2440, uprave 2455 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ur* ^ Velja mesečno prejeme« v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun it. 11.409 JUTRA’ Bil za sporazu ok spoštovanju pogodil Velik govor angleškega zunanjega ministra v parlamentu - Spoštovanje pogodb mora biti sveto vsakomur - Anglija ne bo storila ničesar oreko Društva narodov - Abesinija se ne vda - Nov angleški ukrep proti Italiji LONDON, 23. oktobra. Včeraj je bil otvorjeii angleški parlament, da se s tem zasedanjem razpusM, ker bodo 14. prihodnjega meseca nove volitve. Ob tel Priliki ja hnei zunanji minister sir Samuel Hoare velik govor o zunanji politiki, ki so Ra ne samo v Angliji, ampak Dovsod pričakovali z izredno velikim zamujanjem. Sir Hoare je začel svoj govor s poudar kom, da ne more nihče na svetu odobravati prekršitve dane besede, zapisane slovesno v mednarodnih pogodbah. Ako bi si Društvo narodov ali človeštvo <*o dovolilo, bi moralo izginiti, liana beseda ie sveta s:var, ki jo morajo izpolnjevati toko zasebniki, kakor tudi narodi, pa naj bo v njihov prid ali škodo. Na to stališče Se je postavila angleška vlada tudi v semnjih dogodkih, ter ne bo nikoli dovoli-K da bi padla nanjo senca nepoštenosti ;"i dvoličnosti. Zaradi tega angleška vla-^ ne nrore hodili drugih potov kakor z društvom narodov. Namen angleške vlade je storiti vse, da se spor v vzhodni Afriki reši na mi-ren način in ustvari v Evropi zavest kolektivne varnosti. Zaradi tega so sankcije, ki ih vlada zagovarja v Ženevi, upravičene i'i bodo gotovo znatno skrajšale halijansko-abesiiisko vojno. Zaenkrat ie še do veli časa, da sc poizkusi vse in ne Seže |io močnejših sredstvih. Zaradi te-na vojaške sankcije angleška vlada ne misli. Zavedati se je pa tudi treba, bi bil za nje potreben sporazum vseh ^anic Društva narodov. Dogodki se si-^r ffaglo razvijajo, toda angleška vlada v,traia trdno nri svoji politiki, ker ie to Nitika vsega angleškega ljudstva, od I aterega je prejela mandat. S tem domuje, da se drži Anglija načela med-,,arodne morale. Ako pa vlada ne uspe braniti avtoriteto pakta Društva naro-čaka Evropo in svet doba nevar-”'1' neredov. Odločno je nato zavrnil trditve, da je ^Slaška delegacija v Ženevi prekoračila "avodi!a vlade. Ta delegacija je morala sh)piti v Ženevi na vodilno meslo pri žaSovoru spoštovanja prevzetih medna-r°clnlh dolžnosti. To ie morala storiti že ' °zirom ua svoje narode, raztresene po Vseh celinah zemlje, ki si ne žele dru-SeSa kakor miru. Anglija sc nikoli nebo adovol ilu z drugovrstnim mestom v *VetoviH politiki. To svoje stališče je ja-110 obrazložila tudi Italiji. Glede odnošajev do Francije je Hoare da je francoski odgovor na angle-Ko vprašanje glede sodelovanja iranskega brodovja z angleškim v Sredo-^ niškem n!orju angleško vlado docela * Movoljil. Francija je z Anglijo solidar-a in se zaradi tega Anglija m? boji več, n. “< bila osamljena, ako bi kdo napadel j?eile ,p!'avice v Sredozemlju. Anglija, s, a"c'ia in vse Društvo narodov bo na-paPalo v vsaki nevarnosti solidarno. jj1 tcil> angleška vlada nikoli ni mislila gR misli ua kake samostojne docela lt0f.leske vojaške sankcije proti komur-stv' Vo!^k« sankcijo so obrambno sred Itj ° šeIe PO Skupnem sporazumu držav, Podnisale pakt Društva narodov. Je Anglija morala v Sredozemlju zb ra ti svoje bojno brodovje, k temu so jo prisilile razne pogodbe, ki jih je podpisala zlasti z Egiptom in pa zbiranje Ita- 'lifiinskih c&t na egiptski meji v Libiji. Dokler Itaija ne bo umaknita svojih cet z egiptske meje, tudi Anglija ne bo mogla odpoklicati s Sredozemskega morja svojega brodovja. Hoare veruje v nov mednarodni red, ki nastaja v okvirju Društva narodov in je prepričan, da se bo ženevski instituciji posrečilo preprečiti vojno in izločiti vzroke zapletljajev. Zve za narodov je most Angležev med Anglijo in Evropo, Če bi se ta most porušil, bi postal položaj nevaren in razvoj nadaljnjih dogodkov usoden. PARIZ, 23. oktobra. Včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Hoareja je napravil tu zelo dober utis in se sploš no naglasa, da je bil skrajno pomirljiv. Predvsem se pripisuje velika važnost izjavi, da Anglija ne bo storila ničesar na svojo roko in brez skupne odobritve Društva narodov. To daje Lavalovi akciji za posredovanje novo podlago, vendar si pa nihče ne prikriva, da je do uspeha še zelo daleč, če ne bo ta uspeh sploh nemogoč. Mussolinijeve zahteve so sedaj še take, da iih niti Anglija nit* Društvo narodov še manj pa Abesinija ne morejo sprejeti, La val bo zaradi tega skušal sedaj pripraviti Mussolinija do popuščanja, Pogajanja, ki se vrše za LONDON, 23. oktobra. 1 lalij.iiisku uradno poročilo iz vzhodne Alrike pravi, (lu ni na bojiščih nobenih no,vib pomembnejših dogodkov- Italijani uadalju jejo popravljanje in grajenje cest ter utrjevanje postojank. Veliko važnost pa pripisuje nasproluo italijanski lislv uspehom generala Grazianiju v Somaliji. Zavzetje Dagnareje in Savle po italijanskih četah označujejo kot' predor abesin ske južne fronte, ki omogoča Italijanom j pot v smeri proti Hararjn. Tako razlaganje položaja je pa vsekakor preveč op timističiio. ker hi morala itabjaiiska vojska, da doseže Harar in Diredavo, to je železniško progo Džilmti- \dis Abeba, prevaliti še več sto kiloiuetrov zelo težavnega, večinoma puščavskega terena. Z abesinske strani, p;( poročajo mimo tega, da so njiliove čete že zamašile vrzel, ki je nastala z italijanskim predorom. PARIZ, 23. oktobra. N;i severnem bojišču v Abesiniji ni v zadnjih dneh nobenih dogodkov. Italijani utrjujejo dalje svoje postojanke in prav tako se pripravljajo tildi Abesiuei. Opaža se močno premikanje abesinskih čet. Tz Adis Abeb.e odhajajo zlasti na severno bojišče vedno večji oddelki. Tako je predvčeraj šnjim odšlo na fronto 30.000 vojakov, včeraj pa zopet prav toliko. Vsega ima danes Abesinija mobiliziranih okoli en milijon sto tisoč mož vojske in rezerve. Dovršitev koncentracije te vojske ho po zatrdilih dokončana do konca tega ine-scca. kulisami velike diplomacije« bodo trajala po vsej priliki še 10 do 14 dni. Ako se v tem času položaj ne razčisti, poiem bo tudi Franclja primorana pridružiti ss ostrejšim sreevstvomu AD1S ABEBA, 23. oktobra. Abesinska vlada zasleduje zelo pazno diplomatska pogajanja mod evropskimi velesilami za zaključitev italijansko-abesinske vojne in mirno poravnavo. Pri tem pa naglaša, da so pogoji, ki jih stavi Mussolini, taki, da o njih abesinska vlada sploh ne more razpravljati. Pa tudi Lavalovih predlogov ni mogoče sprejeti. Abesinija je pre pričana, da Društvo narodov nikoli ne bo dovolilo, da bi bil napadalec za kršitev mednarodnih obveznosti še nagrajen. Abesinija bo stala neomajno na braniku za svojo celotnost in neodvisnost in raje pogine kakor bi se uklonila. LONDON, 23. oktobra. Angleška vlada je sporočila Italiji, da ie pričela zase, svoje kolonije In angleško-egiptski Sudan izvajati neutralitetne določbe liaaš-ke konvencije iz leta f 0«7. To pomeni, da se nobena Italijanska transportna ladia ne sme muditi na poti v vzhodno Afriko v angleških pristaniščih več kakor 21 ur in se omejuje tudi dobava kuriva in živil. To je za 'talijo hud udarec, ker bodo morale sedaj italijanske ladje vozili že iz Italije dovelj premoga, vode in živil. ADIS ABKRA) 23. oktobra. Za odi tod abesinskega cesarja V Desije, glavni stan abesinske vojske, ki leži približno 230 km severno od Adis Abebe in 300 km južno od Makale, je že vse pripravljeno. Dve sto mezgov z blagom in raznimi predmeti iz cesarjeve palače je že na poti v Desie. Abesiuei zatrjujejo, da se bo vojna dejansko pričela šele s cesarjevim odhodom na fronto. Telefonska zveza s severno fronto dobro funkcionira, ker so jo Abesiuei naglo popravili. Kas Sejnin poroča, da so Italijani umaknili svoje prednje straže in utrjujejo položaje južno od črte Akstiin—Adua—-Adigrat. RIM, 23. oktobra. Italijani odpošiljajo v vzohodno Afriko neprestano nove čete. V zadnjih dneh in v prihodnjih dneh bodo spravili Italijani na 33 ladjah v vzhodno Afriko novih 40 tisoč vojakov. tia kmuu desmte t&ditetie „Koncesaonirane" politične stranke Pod tem naslovom piše tukajšnja »Delavska politika« od 23. t. m.: »Po izjavi predsednika vlade v poslanskem klubu (.1RZ) dne 18. t. m. sedanja vlada ne namerava izpremeniti društvenega zakona v smislu svobode glede snovanja političnih strank. Predsednik je izjavil: Državi ne zadoščata policija in žandar- merija, potrebuje tudi prostovoljne neplačane žandarje in vojake, ti so pa stran kini člani in sicer člani državotvornih in nacionalnih strank, ker druge kot take tudi dovoljene ne bodo. O ustanovitvi strank bo torej tudLv bodoče odločal policijski minister. Novi režim je tedaj opustil stališče svobodnih političnih organizacij.« O zastavah in drugem. Peter Rešetar modruje v tukajšnjem »Slov. gospodarju« z dne 23. t. m.: »Na Hrvaškem so bili zadnji čas v raznih krajih nemiri. Večinoma zaradi hrvaške zastave. Hrvatje svojo zastavo ljubijo iti prav je tako-Tudi mi Slovenci ljubimo svojo zastavo. Samo da so na Hrvaškem povzročali nemire namenoma ljudje, ki jim sicer ni za hrvaško zastavo, pač pa jim je aato, da so nemiri, da bi tako prišla zopet diktatura in bi oni v njej vladali kakor so. preje. Sedaj vlada povsod ua Hrvaškem veselje, ker bodo dobili svojo zastavo in se bodo istočasno osvobodili teh hujskačev.« Hm... Rome vesti Ženski shodi, na katerih so- zahtevale žene volilno pravico, so se vršili v nedeljo v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Banji Luki, Sarajevu, Skoplju, Jasenovcu, Ljub liani in v Varaždinu. Vsi ti shodi so bili priča o zavednosti in disciplini žen. Z vseh shodov so bile poslane vladi resolucije v kaferih zahtevajo žene tudi zase aktivno in pasivno volilo pravico, pa splošnem, tajnem in enakem glasovanju. Medtem ko so bili ti shodi povsod dostojno zaključeni, so v Zagrebu in Splitu skušali neresni moški s svojimi bedastimi medklici izzvati nemire, kar si pa žene niso pustile dopasti in so nekateri iz-živači okusili njih trde pesti. 23 držav! je prepovedalo uvoz orožja v Italijo. Lord Carson je umrl. Iz Ldndonua poročajo, da je umrl slavni ulstrski junak iz leta 1 y 14 lord Carson. Filmski komik je znorel. ]/, Los Angelesa poročajo, da je znorel znani filmski komik Buster Keaton. Letalci imajo smolo. Letalo z 20 po' niki, ki ga je pilotirala znana amerikan-ska letalka Routh Nicolls, se je nad Tro-liio v nevvjorski državi ZHA prevrnilo pri spuščanju. Letalka, njen spremljevalec, dva mehanika in dva potnika so težko ranjeni. — Na britanskem letališču An-dovver je treščil na tla bombarderski a-vion. Pilot je bil na mestu mrtev. — Pri Galci] v R upi uniji se je pri spuščanju vnelo bombardersko letalo tipa »Jupiter«. Podporočnik in dva narednika vodnika so zgoreli. Orkani, cikloni, deževja, poplave, sneg* Ob ustju Labe je divjal silovit orkan. Valovje je porušilo skoraj vse hamburške pristaniške naprave, zrušilo se je tudi več hiš ob morskem nabrežju. V An* gliji, Zapadni Nemčiji, Belgiji, Danski in vzdolž obale Severnega in Baltiškega morja je zapadel sneg. V okolici Napolja ie divjal strahovit ciklon. V Trapanju in okolici je porušil ciklon 80 hiš. Vsi gorski kraji Francije so pokriti s snegom,•■ravno tako severni deli Avstrije ter Alpe. Usodni potresi v Ameriki, Škoda, ki so jo povzročili potresi v državi Montana v Zedinjenih državah ameriških, se ceni r.a 3 milijone dolarjey. Cela vas je pogorela v. Volinju, in si* cer v okrožju Hodov, na Poljskem. Po-gorelo je 79 hiš. Na abesinskih bojišžih nič novega Tolmačenje italijanskega predora na jugu - Vojna se bo šele pnčeia Stran 2. Mariborski »V e čer ni k« Jutri. fŠmŠMski ftto&l&M Mariborski grad Njogova zgodovinska vrednost — Grad je simbol domačih gospodarjev, ki so vladali domačemu podravskemu ljudstvu — Z nakupom je mestna občina manifestirala domačina kot gospodarja zemlje, na kateri grad stoji Koliko časopisnega papirja je bilo že ^opisanega o mariborskem gradu in njega nakupu po mestni občini mariborski. Koliko je že bilo izgovorjenih besed, potrebnih in nepotrebnih, na mnogih sejah mestnega sveta, r.a številnih sestankih. Kdo bi mogel zabeležiti vse kavarniške debate, ki so se sukale in se še sučejo okrog mariborskega gradu. Tudi na zadnji seji mestnega sveta se je o gradu govorilo in se je sprejel celo predlog, da bo novoimenovani mestni svet znova načel vprašanje nakupa. Toda nekaj je, kar bo moral tudi novi mestni svet prvenstveno upoštevati pri svoje razpravi o gradu, nekaj je, kar mora upoštevati sleherni meščan, pa naj si bo nasprotnik ali prijatelj gradu. To je zgodovinska in umetniška vrednost, ki jk> predstavlja grad in pa dejstvo, da je mariborski grad zgodovinsko zaščiten in je ta zakonska zaščita dedna obremenitev za vsakega lastnika gradu. Mimo teh dejstev ne bo mogel nihče! Mariborski grad je še vedno predmet živahnih debat. Načelni sklep mestnega sveta: občina bo kot lastnica gradu oddala gornje prostore v najem mariborskemu Muzejskemu društvu, grajsko dvorano bo preuredila v reprezentančno dvorano, ki bo služila tudi v sejne namene mestnega sveta. Pritlične grajske prostore bo primerno preuredila in jih rentabilno oddala pridobitnikom. Ker pa je bil v isti sapi sprejet tudi predlog, da bo mestni svet o gradu in njegovem nakupu ponovno razpravljal, se nam zdi umestno seznaniti mariborsko javnost z zgodovino gradu. KAJ NAM POVE ZGODOVINA? — NAJPREJ UTRDBA NA PIRAMIDI. Najstarejši znani mariborski grad je ^tal ob Koroški cesti, približno na prehodu s Koroške ceste na Vodnikov trg. Začetkom XII. stoletja pa se je pojavil grad kot utrdba na Piramidi. Ko se je v tisti dobi razvijal Maribor iz vasi preko trga v mesto, je Maribor kot mesto dobil obzidje in tako postal utrdbeno več vreden, kakor grad na Piramidi. Upoštevajoč to dejstvo, je cesar Friderik HI. v XV. stoletju zgradil na kraju današnjega križišča Gregorčičeve ulice in Trga svobode v ogalu mestnega obzidja novo utrdbo, katere naslednik je današnja bastija. V novo utrdbo, ki je ojačila vojaški položaj Maribora, se je preselila tudi uprava deželno-knežjih posestev in deželno-knežja oblast za Maribor in okolico. POTEM: GRAD V MESTU. Turški vpadi so oslabili bastijo. Po-rebna je bila obnovitev. V ta namer, so poklicali italijanske arhitekte, ki so ime-ir nalogo, obnoviti mestno utrdbo z gradom vred, obenem pa preurediti grad iz izključno vojaške postojanke tudi v stanovanjske namene za deželno-knežje ministerjale, ki so se tedaj definitivno preselili iz gradu na Piramidi v grad v mestu. Posledica tega je bila razširitev gradu ' proti jugu in nastanek današnje lodže. GROFI KISLI. V XVII- stoletju je bil mariborski grad sedež grofov Kislov, ki so imeli velika posestva na vsem slovenskem Štajerskem. Za časa grofovanja Kislov {e postal Maribor prvič v zgodovini središče slovenskega Štaierja in je nadomestil v veliki meri vlogo Ceha iz dobe celjskih grofov. Grofi Kisli so kot kulturni aristokrati imeli velik smisel za umetnost in svoj grad umetniško preuredili in opremili. Njihov umetniški čut izpričuje še danes viteška grajska dvorana z Geblerjeviml freskami in italijanskimi štukaturami ter grajska kapela, ki Je točna miniatura Marijine kapele v Loretu. GROFJE BRANDISI. Za zgodovino važni posestniki gradu so bili za grofi Kisli grofi Brandisi. Grad je doživljal nadaljevanje umetniškega vzdrževanja baročne tradicije. Če je bil pod grofi Kisli mariborski grad središče slovenskega Štajerja, je postal pod grofi Brandisi središče kulturnega mariborskega življenja. Koncert muzikalnega velikana Franca Lista v vitežki dvorani gradu sredi preteklega stoletja je dovelj zgovoren in viden dogodek tega grajskega življenja. Pomembno zgodovinsko dejstvo so tudi zaključne maturitetne prireditve mariborske klasične gimnazije, ki so bile vsako leto v gradu. Na teh prireditvah se je prvič slišala oficieino v Mariboru (udi slovenska pesem in v dijaških nagovorih so oficielno prišli do javne besede tudi slovenski dijaki TWICKI—BERDAJS. Agrarna reforma leta 1848 in njej sledeči gospodarski položaj je povzročil gospodarski propad grofov Brandisov. V drugi polovici 19. stoletja je kupil grad baron Twickl, ki ga je pričel uporabljati v izrazito praktične in rentabilne namene. S tem je izgubil grad na svo- iiimnm—n«m»um »iib—i—— iiiimihiiiiii i bii jem zgodovinskem in umetniškem izrazu, zlasti še, ko je bil po predoru Grajske ulice iz prejšnje grajske gradbene enote razbit na tri dele, ki so se ohranili do današnjih dni Baron Twickl je prodal grad pokojnemu znanemu mariborskemu trgovcu Berdajsu, ta pa mestni občini mariborski. MARIBORSKI GRAD — SPOMIN NA SUŽENJSTVO V PRETEKLOSTI IN SPOMENIK DANAŠNJE SVOBODE. Značilno za nas Mariborčane je že tolikokrat podčrtano dejstvo, da vse premalo cenimo naravne lepote in vrednote nekdanje spodnještajerske zemlje. Zato tudi ni čudno, če si ob vprašanju mariborskega gradu razbijamo glave in ugibamo to in ono. In vse to se rodi v pomanjkanju našega lokalnega patriotizma. Ni nobenega dvoma, da je mariborski grad danes najmarkantnejša zgodovinska stavba, ki je našemu obmejnemu Mariboru v okras, da je mariborski grad simbol domačih gospodarjev, ki 80 vladali domačemu podravskemu ljudstvu. S tem, ko je grad kupila mestna občina mariborska, je samo manifestirala domačina kot gospodarja zemlje, na kateri grad stoji. Z nakupom je simbolizirana zmaga domačina nad priseljencem in priseljenim gospodarjem. Grad v posesti mariborske občine je tako najvidnejše ^ manje znamenje politične zmage domačina nad tujcem v Mariboru v Podravju. Upoštevati pa moramo mariborski grad kot opomin na preteklo sužnjost in kot spomenik naše današnje svobode. Samim 4 Delavstvo o de avskih socialnih ustanovah Ostra kritika delavskih delegatov nad poslovanjem de lavskega bolniškega zavarovanja Dne 13 tm. so zborovali v Beogradu delegati sindikalnih delavskih organizacij v zvezi z delegati nameščenskih organi- zacij iz vse države. Na dnevnem redu je bilo vprašanje odloga volitev v ravnateljstvu pri delavsko-zavarovalnih ustar.o vah (pri Suzorju im pri obstoječih OUZD) in vprašanje imenovanja začasnih ravna teljstcv- Zastopniki organizacij, ki so bile na tej konferenci zastopane, so se izrekli zoper odlok ministrstva socijalne politike, s katerim so bile volitve odgode-ne. Utemeljitve, zakaj bi volitve, ki gotovo rušo po ceni, baš sedaj v času najtežje krize bile potrebne, iz dosedajnih poročil v tej konferenci nismo mogli do-znati. Zdi se nam, da je za gospode, ki vodijo sindikalne organizaciie, vprašanje njihovega prestiža, ki bi se naj pri teh volitvah zopet uveljavil, prvo, in da njihova zahteva po volitvah ni toliko vprašanje delavskih interesov, pač pa bolj vprašanje politično-partizanskega uspeha. Toda o tem ne bomo razpravljali. Za nas je večjega pomena druga ugotovitev: da so na tem zboru v Beogradu skoro vsi referenti in govorniki ostro kritikovali poslovanje uprav delavsko-zavarovalnih ustanov. Večjega pomena zato, ker je doslej vsikdar, čim je na kakem zboru ali v kakem časopisu, ki ni »sindikalno« pobarvan, padla beseda nezadovoljstva nad poslovanjem delavskega zavarovanja, završalo v vrstah in časopisih »sindikalistov«, in vsakdo, kdor je izrekel samo kritično. besedo, je bil proglašen za sovražnika delavstva in njegovih interesov. Ne zanikamo, nasprotno celo podčrtavamo, da je v kro-giih delodajalcev mnogo ljudi, ki so nasprotniki delavskega zavarovanja sploh, ker mnogi smatrajo delavca še vedno za rajo, ki mu ni treba priznavati nikakšmih pravic, mnogi pa se jeze, ker morajo tudi oni kot delodajalci prispevati k premijam. Toda ogromna večina zlasti naših slovenskih obrtnikov in trgovcev stoji danes odločno na stališču, da je delavsko' zavarovanje nujna potreba in da je tudi nujno potrebna njegova raztegnitev na onemoglost in starost. Prav tako odločno pa stoji ta ogromna večina obrtnikov iq trgovcev na stališču, da je treba v upravi delavskega zavarovanja poštene remedure, velikih reform, zlasti v pogledu decentralizacije. Sedaj pa čujemo, kaj so ua beograjski konferenci iznesli zastopniki delavskih sindikatov! Glavni referent g. Bogdan K r e k i 6 je povdaril ogromne koristi, ki jih ima delavstvo od zavarovanja, saj je bilo izdanih elanom in njihovim rodbinam od 1. 1922 do 1. 1934 2,397,000.000.— Din, torej 79% od celokupnih izdatkov, dočim je 638 milijonov (21%) šlo za u-pravne stroške. Vendar pa je obenem povdaril, da se dajatve bolniškega zavarovanja stalno krčijo, zlasti hranarina. — Delegat Luka Pavičevič je naglasil, da so reforme v upravi in poslovanju nemogoče brez spremembe zakona. »Situacija« — je dejal — »je obupna, sredstev ni, mezde so padle«. Hranarina je padla za celo tretino, tudi zdravljenje se je za tretino poslabšalo. Rastejo pa izdatki za pogrebnine. Treba sorazifierno s šted-njo pri hranarini in zdravljenju sprove-sti tudi štednjo v upravnih izdatkih. Pred 4 leti je generalni direktor g. Glaser najavil, da se bo z zvišanjem premij na 2%% moglo sprovesti tudi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Premije so se zvišale, zavarovanje za onemoglost in starost še ni provedeno. — Delegat Milorad Belič: »Mnogo je gnilega v delavskem zavarovanju. Zlasti v Nišu, Skoplju, Beogradu. Samo beograjska občina dolguje r.a premijah 12 milijonov dinarjev, pošilja pa 2800 brezposelnih po podpore. V celi državi je okoli 200 milijonov nevplačanih premij. ____________ Delegat B o s rt e r- »Nimamo upliva _________ birokracija je vse. Smo v težkem položaju: morali bi braniti »sodruge« v okrož nih uradih, a d urad! so mnogok}® res za nič!« In tako je šla kritika iz delavskih ust dalje in dalje. Mnogo tega, kar so tako-zvani »buržuji« že sto — in tisočkrat na shodih in v Časopisju grajali, pa so zato bili postavljeni na rdeče prangerje kot sovražniki delavstva, to simo Suli na beo grajski konferenci iz ust delavskih delegatov. Znamenje, da je res »nekaj gnilega v deželi Danski«...« Ko smo pred leti ponovno prihajali do bivšega g. ministra socijalne politike Puclja, naj bi se vendar izvršila revizija zakona o delavskem zavarovanju v smeri decentralizacije, ker smo imeli točne podatke, s kako težkimi milijoni naših aktivnih okrožnih uradov se morajo kriti deficiti onih pasivnih v Nišu, Skoplju itd. samo vsled slabega gospodarstva njihovih uprav, smo stalno naleteli na njegov najodločnejši odpor. In vendar še vedno smatramo, da je ena temeljnih zahtev v smeri ozdravljenja prilik v delavskem zavarovanju, da se uprava P° okrožnih uradih decentralizira. Naj se pokaže, kaj posamezni okoliši zmorejo iz svojih moči! Naj se izvrši temeljita revizija v gospodarstvu in upravah posameznih okrožnih uradov! Naj se ne zakrivajo več težki grehi uprav zlasti nekaterih okrožnih uradov! Če so bile srna trane kritike in'pritožbe iz delodajalskih krogov kot afront proti delavskemu zavarovanju sploh, upajmo, da bodo vsaj astre in odločne izjave zastopnikov delavstva na merodajnih mestih našle poslušna ušesa! Revizha zakona in reforma uprave v smeri izboljšanja ste nujni! V. S- Bolničarski tečaj v Ptujiu. Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju je priredil bolničarski tečaj, ki je pričel 14. t. 111. in katerega se udeležuje 31 tečajnikov obojega spola, ki so iz Ptuja ni bližnje kolice. Tečaj se vrši 3krat tedensko in sicer vsakokrat od 18, do 20. ure v poslopju ptujske realne gimnazije. Pozne e se -tečaj preloži v tukajšnjo bolnišnico. Tečaj bo trajal 3 mesece. Zverinski napad na lovskega paznika. V noči od 20. na 21. t. m. je korakal po glavni cesti v Dornavi lovski paznik Anton Šegula proti svojemu domu v Dornavi. Nenadoma pa skoči iz zasede nepoznan moški in ga zabode večkrat z nožem v prsa, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Na obupne klice ranjenca s o prihiteli ljudje in ga našli vsega okrvavljenega v nezavesti. Telefonirali so po ptujske reševalce,, ki so ranjenca prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno, ker ima razmesarjena pljuča. Tudi zaslišati ga še niso mogli, ker je še vedno v nezavesti. — Domneva se, da je postal Šegula žrtev kakega divjega lovca. Za zločincem je uvedena preiskava. Divji lovci pred sodiščem. Pred tuK. sodiščem sta se zagovarjala radi tatvine divjačine Jožef Dorič in Janez Gojkovič, oba pos. sina iz Hajdine. Že delj časa sta bila na sumu, da streljata zajce in fazane ua lovišču pri Cirkovcih. Končno se je lovskemu pazniku posrečilo strelce iz* slediti in prijaviti sodišču. Sodišče ju e obsodilo vsakega na 14 dni strogega zapora, ter povračilo odškodnine. Obadva sta kazen sprejela. Policijske vesti. Radi razgrajanja pretepanja je policija prijavila več skih ponočnjakov in razgrajačev. Na^' lje je prijavljenih več slučajev prestol’' ka radi cestno policijskega reda. Tud* nokateri trgovci, ki Svoje trgovine obi-čajno prepozno zapirajo, so prijavljeni- Smrtna kosa, V Cirkovcih je umrl P°' sestnik in gostilničar ter dolgoletni žuPal1 Anton Goljat. Dosegel je starost 80 1©L zivii Letošnja letina ob Sotli. Mošt je sladek, kakor že dolgo ni bil. Sadna letina je Še precej dobra ir. lepo število vag°' nov jabolk je šlo v inozemstvo. Plemenski sejem bo dne 26, tm. na sejmišču v Beltincih. Prireja ga taniošni3 zveza živinorejskih in selekcijskih društev. Nova zadruga. V zadružni register se je vpisala vodovodna zadruga Šmaric pri Jelšah. Mariborski živinski sejem dne 22. o!it' Prignanih je 406 komadov, in sicer 6 konjev, 12 bikov, 70 volov, 313 krav j1] 5 telet. Cene: debeli voli 1 kg žive tei’c 2.75 do 3.25, poldebeli voli 2 do 2.50. P'e' menski voli 2 do 2.50, biki za klan e " do 2.70, klavne krave debele 2 do plemenske krave 1.40 do 1.75, krave klobasarje 1 do 1.25, molzne krave 2■•A do 250, breje krave 225 do 2.50, mlad živina 2.50 do 3.50, teleta 2.50 do 4 D Prodanih je bilo 264 komadov. Mariborske mesne cene. Volovsko meso I. vrste 8 do 10, druge vrste 6 do • meso od bikov, krav in telic 4 do * telečje meso prve vrste 8 do 10, drutf vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 [ 12 dinarjev za kilogram. MoMske jt&uiee Z devetima križi veseli in zdrav! Ob 90. rojstnem dnevu nadučitelja M. Krištofiča Tiho, v najožiem družinskem krogu, °™iaja dne 25. t. ra. nadučitelj v pokoju S- Krištofič Matko svoj 90. rojstni dan. Hojen 25. X. 1845, v Tupljaku v Istri je Po končanem gimnazijskem in učiteljskem študiju deloval, kot učitelj v Trstu ln Antinjanu, a od leta 1873—1915 na nioški kaznilnici v Kopru. Tukaj je bil Polnili 25 let član izpitne komisije na osnovni in učiteljski šoli, kot docent pa hrvaški jesik na italijanski gimnaziji; Razen tega je bil dolgoletni odbornik po-sojilr,ipe in čitalnice ter je skupaj z istrskimi domoljubi: Dr. Laginjo, prof. Spinom in Mandičem in drugimi deloval na ^turnem in prosvetnem polju. Sposo-inicijativen in poliglot prepotuje po u_kazu drž. višjega pravdništva Dalma-in ktro v poučne svrhe, leta 1900. gre tudi po ukazu ministrstva za pravosodje na svetovno razstavo v Pariz za osnove in kaznilniške šole. Bil je na sodišču v Kopru zapriseženi tolmač za tuje jezike, in sicer za italijanski in francoski, a obvlada tudi poleg hrvaškega in slovenskega še ruski in nemški jezik. Sestavil je tudi italijansko gramatiko. Leta 1915. je prišel v Maribor ter deloval kot učitelj v kaznilnici do 1921. In danes je še vedno čil in zdrav kljub svojim 90. letom. Najprisrčnejše čestitke uglednemu učitelju gospodu Krištofiču Matku k njegovemu 90. rojstnemu dnevu izražajo vsi njegovi prijatelji in znanci z vročo željo, da bi ga še dolgo videli krepkega in veselega korakati po mariborskih ulicah! — Istranin. GRflJSKi KINO Telefon 22-19 Od danes dalje zabava, smeh, godba, petje, obilo humorja vidite in slišite v sijajni veseloigri Ci 19 Rai na semlii V 3ezdar$ki ulici je sorelo Izvoščka Konrada Pukla so aretirali Snoči je pričelo okoli 20.20 uri goreti g°spodarsko poslopje Ivanke Kovačeve ? lezdarski ulici 5. Hlev, v katerem je ^bruhnil požar, je imel v najemu izvo-s^k Konrad Pukl. Bil je to tipičen no-,ranji požar. Ogn:'eni zublji so takoj ob-kli ostrešje hleva. Slama ter seno sta ^ bolj pospešila katastrofo.če bi bil o-*enj izbruhnil navzven, bi bila nevarnost SenaacS a dgiera m 74 objekte v bližini. Takoj so prihiteli na Pomoč mariborski gasilci z dvema vozo-Vottta in turbinko. Iz treh cevi so bruh- nili v notranjost na ogenj vodni curki in po dveh urah požrtvovalnega ter napornega dela je bil ogenj pogašen, nevarnost pa odstranjena. Presenetila pa. je danes zjutraj aretacija najemnika gorečega hleva Knnrada Pukla radi suma požiga. V obupu, ker je bil že čisto na kanfcu, si je hotel Pukl še sam končati življenje. Iskal je vrv, da bi se obesil, pa so ga prehiteli gasilci. Pukl je nato šel k bratu in pri niem pre- ABESINIJA 1935 spal noč. Policija ga je izročila sodišču. Dunaj -ki valček v sliki in godbi. Glavne vloge : Hermann Thimig, Heinz Riihman, Hans Moser Theo Lingen so imena, ki jamčijo za prvovrstno zabavo l Kino Union. Samo še danes in jutri sijajna opereta: »Plavolasa Carmen«. V glavni vlogi Marta Eggert, Wolfgang Liebeneiner, Leo Slezak in Ida Wiist Od petka dalje »Dunajski valček«. itSCC REPERTOAR. Sreda, 33. oktobra: Zaprto. Četrtek, 24. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Gostovanje režiserja ljubljanske dratne Cirila Deibevca. — Red C. Petek, 25. oktobra: Zaprto. Sobota, 26. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Red B. Zanimivo gostovanje v »Bratih Kara-mazovih«. Jutri, v četrtek, 24 tm. gostuje v lastni dramatizaciji Dostojevskega »Bratov Karamazovih« odlični režiser in igralec ljubljanske drame Ciril Debevc. Igral bo vodilno ulogo, Ivana Fjodoroviča, ki jo je z velikim uspehom kreiral v ljubljanski drami. GoSt je tip igralca — intelektualca ter je ena prvih moči ljubljanskega gledališča. Njegovo gostovanje se zato pričakuje z napetim zanimanjem. Predstava bo za red C. Zaradi hladnih jesenskih dni bo gledališče vnaprej vedno kurjena $De£a v plamenih Goreča cigareta je zanetila ogenj, ki je zajci postelji dveh spečih hlapcev y Jauhovi pri Apačah bi se bila kmal** i^Petila strašna nesreča in zahtevala >Ve človeški žrtvi. Le srečnemu naklju-,JU je pripisati, da se to ni zgodilo. 48-hlapec Štefan Kegl in 151etni Franc %menčič, uslužbena pri posestniku Ivi yriinu, sta kakor navadno okoli 23. ure $'a spet v svojo sobico v gospodarskem toslopjn, kritim s slamo, Vlegla sta se v ?°steljo. Predno je Kegl zaspal, si je pri-zSal cigareto in se na to puieč vlegel v Postelj. Toda predno je cigaieto pokadil, le radi utrujenosti in izčrpanosti od dne-^jftKa dela in napora zaspal. Klemenčič ^ je že bil zaspal pred Keglom. Ko je Rešitev v zadnjem trenutku Kegl zaspal, mu je goreča cigareta padla iz ust na posteljnino. V trenutku se je vnela posteljnina. Posteljnina in druga posteljna oprema je pričela goreti. Ogenj je prešel na posteljno slamo. DušUvi dim je povzročil, da sta se oba prebudila. Preplašena sta skočila po koncu, zdrvela na prosto in pričela klicati na pomoč. V bližini se je slučajno nahajala skupina fantov, ki so takoj prihiteli na pomoč in pričeli gasiti. Ogenj so k sreči pogasili, tako da ni bilo večje požarne škode. Ako ne bi zadušljivi dim obeh prebudil, bi bila nedvomno živa zgorela. mo tudi v severozapadni Rusiji. Nagačenega skandinavskega galeba si Mariborčani v Wallnerjevi izložbi pridno ogledujejo. Učitelj Štefanič pa je v Šalovcih Pride 28. X. 1935 "it O čokolado. 'toporočenca iz doline „Pri treh ribnikih Krčevina se pripravlja na vesel in izre-dogodek. Redka sreča v življenju je ^,°*etela zakonska P i n t e r Franja in Jezijo, posestnika iz Krčevine, katera Rajata te dni poroke zlati dan čila in Jjrava, dasiravno je nevesta stara že ^ ’ženin pa 74 let. Leta 1885 sta sklenila jonsko zvezo, kateri zakon je potekel q Medsebojni harmoniji, in zadovoljstvu. . ba sta pridno delala ter s. potom svo-i ga obraza prihranfa toliko, da sta si jjpila j6^a j9i2 v Krčevini majhno hiS-j • njun sedanji' »Mirni dom«, kjer se-ko so jima že trudne noge in roke j. teže let, obujata stare spomine in se ^ Pri tem pomlaja duša. Narodu in IjT^vini vedno zvesta, šla sta skoz živ-,3}a boj, kakor neustrašena junaka sta vršila svoj. V« Se 2 zlatoporočencema prisrčno je''e,limo vsi te redke sreče ter jima kli-»Uživajta s poroko zlate, še dolgo ' es*a zlate dni. — J C. 5r je zakrivil prijateljevo smrt 7. julija t. 1. je prišlo do tragične Dr ,.ne esreče na cesti, ki vodi iz Hoč letl. f^eki- Na kolesu sta se peljala 21-Mally in njegov prijatelj Al-ha n J?Panc- Nasproti je prihajal avto, Sfeč a* ov*n^u ie Pr^lo do strašne ne-'aHy ie s kolesom treščil v avto. pe, Malvja je vrglo preko ceste, kolo se je zverižilo in razbilo do neuporabnosti. Ma 'ly je zadobil lažje poškodbe, potnikom v avtomobilu se ni nič zgodilo, Zupanca pa so s prebito lobanjo prepeljali v splošno bolnico, kjer je poškodbam podlegel. Maks Mally se je moral zagovarjati radi obtožbe povzročitve smrtne nesreče pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno na 2, leti. “S*; sunek je vrgel Zupanca preko a v zaščitno železje sprednje ši- Zagrebški divizijski general Pantelije Jurišič se mudi te dni v Mariboru. Odličen gost v Mariboru. V ponedeljek in torek se je mudil v Mariboru g. Jan Hejret iz Prage, znan češki javni delavec in publicist. O. Hejret je član Slovanskega instituta in podpredsednik čsl. Narodnega sveta, ki sklepa obvezno za vse čsl. politične stranke o predlogih*, ki jih one stavijo v narodnoobrambnih zadevah v čsl. parlamentu. O. Hejret je poleg direktorja Zarrteškala in vseuč. prof. Pate kot predsednik duša društva Prijateljev Inžičkosrbskega naroda, ki ima v Češkoslovaški več tisoč članov in vzdržuje na čeških šolah več lužičko-srbskih dijakov. Obiskal je prof. Sedi-vyja, da se porazgovori z njim o delu za lužičke Serbe v Sloveniji in da se obvesti v delovanju Nemcev na naši severni meji. Skandinavski galeb in pižmovka. Posestnik Janez Korošec je ustreHl na Ptujskem polju skandinavskega galeba, v naših krajih redko žival, M jo nahaja- ujel veliko pižmovko, ki jo je tukajšnji nreparator Wallner nagačil. Učitelj Šte. fanič je pižmovko daroval mursko-sobo-ški gimnaziji. V počaščenje spomina gospe Marije Matekove, dolgoletne vnete odbornice Društva za zgradbo porodnišnice, je g. dr. Fran Toplak, zdravnik, daroval Podpornemu društvu za revne učence drž. humanistične gimnazije Din 100. Denar naj se dvigne v naši upravi. Vojašnica Vojvode Mišica se bo preuredila in prenovila. Adaptacijska dela se bodo v kratkem oddala. Cesua dela. Popravlja se okrajna cesta iz Sladke gore na Ponikvo. Popravilo je bilo nujno potrebno. Kaj se čuie po rotovških kuloarjih, MP nameravajo reorganizirati v zgolj nad-rorr.o instanco. Tri nameščence so odslovili, napovedujejo se nekatere nove nastavitve. — Vprašanje inkorporacije po svoječasnem predlogu se je ,odložilo do neznanega termina. Hm... Mesto sklepov in dejstev se napoveduje era raznih anket. — Vprodajalr.i MP hočejo koncentrirati prodajo raznih predmetov, med drugim tudi vodovodnih instalacijskih naprav. Kaj porečejo k tenm obrtniki, ki bi bili s tem prizadeti, še ne vemo. Prodajalno MP, lej ni bogve kako aktivna, bodo premestili v grajsko poslopje. Preureditev bo stala seveda lepe per.e-ze, ki pojdejo iz žepov ubogih mariborskih davkoplačevalce\, V Mariboru se n»*n rundi... Kakor znano so se prejemki pri mariborski mestni občini znižali uradništvu za 5%. Kakor smo informirani, niso tega postali še deležni ptujski in celjski magistralni u-službenci. Hitimo...! Hojladrio, hojla-dri!.. - / Beli možanci... Preko noči je zapadel sneg po pohorskih vrhovih in« tudi v Mariboru je malce naletavalo, kakor zatrjujejo ljudje, ki so bili ponoči zunaj. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru, ki so se pričela v ponedeljek 21-oktobra, imajo zopet prav lep obisk. Kljub neugodnemu deževnemu vremena se je javilo za predavanja takoj v pričetku 50 slušateljev, sami rokodelski pomožni delavci najrazličnejših obrtnih strok, deloma celo iz odaljenejših krajev, po veliki večini seveda iz mesta Maribora. Predavanje prvih dveh večerov je obsegalo dnžavoznanstvo. Danes se začne predavanje o obrtnem zakon«. To- čaj je prirejen po mariborski poslovalnici zborničnega obrtuopospeševalnega zavoda. Ljudska univerza. V petek 25. oktobra predava g. senator dr. Frangež iz Zagreba o gospodarskih reformah moderne Nemčije. Narodni socializem je izvršil v zadnjih letih velike pre grupacije v vseh panogah svojega ogromnega gospodarstva. Pretežno izvozna država se je usmerila proti autarkiji in je pričela v največji meri favorizirati kmetski stan. G. senator dr. Frangež je dalj Časa živel v Nemčiji in dobro proučil tamkajšnje razmere. Zajamčeno je torej strogo objektivno in interesantno poročilo našega odličnega gospodarstvenika. — V ponedeljek 28. oktobra predava g. prof. lanko Mlakar iz Ljubljane o temi: Atene—Carigrad—Kairo. Skioptične slike! Nočno lekarniško službo imata d-ines v sredo Sirakova in Minarikova, jutri v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva lekarna. Mariborski grad hi bi! skoraj pogorel. Danes ob 3.15 zjutraj so uslužbenci »Grajske kleti«, zapazili, da na tamkajšnjem dvorišču gori šotor kostanjarja, ki prodaja na Trgu Svobode pečen kostanj. Kostanjar je menda premalo pogasil žerjavico v kotlu, ki ga je postavil v leseni šotor, tega pa na grajsko dvorišče. Gasilci so požar še pravočasno po- ¥ gRjOSKTKtNO gasili, ker bi bila sicer nevarnost, da začne goreti tudi grad. Obrezal se je. Včeraj se je ponesrečil 531etni železničar Ivan Hadner s Tezna. Ko je zapiral na vagonu okno, je z desnico razM šipo in si roko zelo nevarno raz rezal. Poškodovanca so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Obračunavanja. Ivana Lešnika je v Hrastju pri Limbušu napadel neki moški, ga s ,kamen:em obtolkel in mu tudi zbil nekaj zob. Za nevarnim napadalcem se vršijo poizvedbe. Izgii.otje slaboumne. 30-letna Cecilija Tržan iz Slivnice pri Celju je izginila in r.i za njo nikakšnega sledu. Je majhne postave, rjavih oči, ima škrbave zobe :n kostanjeve lase. Domači ličkajo koruzo, tatovi kradejK*. V Dekmancih so izropali hišo posestnika Franca Nerata. V času, ko so domači ličkali koruzo, so odnesli posteljnino, o-bleko, perilo in razne druge predmete v skupni vrednosti preko 5000 Din. Kaj Izgubljajo Mariborčani. Na policiji so bili oddani in najdeni sledeči najdeni predmeti: 1 denarnica z 10 Din, 1 denarnica z 24 Din, 1 mali kovček z raznimi elektr. pripravami, 1 nahrbtnik s sivo pleteno jopo, 1 denarnica s L5 Din, 1 otroški jopič, 1 ženska srebrna ura, 1 ženska rokavica, 1 srebrna ženska zapestna ura s trakom, 1 moški jopič, 1 površnik — hnbertus, 1 ženski d -žnik. 1 omot s perilom, ter 1 ženska ročna torbica. Današnji mali trg je bil kljub deževnemu vremenu precej dobro založen. Kmetje so pripeljali 7 vozov kroVnpirja, zelja in čebule ter 8 vozov grozdja, hrušk ir. jabolk. Cene perutnini in zelenjavi so bile kakor pretečeni teden, pri sadju pa so nekoliko poskočile. Mariborsko vreme. Padavine 11.5, relativna vlaga 92, minimalna temperatura 6.6, maksimalna temperatura 10.2, barometer 732. Razlika. — Veš li, s čim se ukvarjata zdravnik in odvetnik? ■— Odvetnik nam oči odpira, zdravnik Pa nam jih zapira. »Čuvajte Jugoslavijo" ifran 4. Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra i£23G2 V Mariboru, dne 23. X. 1935. ISJS3Ea—* kOliuje vojska izjavil V kratkem izi' prazno, s Rosennim \ .u»u«>ih. oddam eni ;ili dvema osebama. Koseskega ul- 33. 4831 " ■” SOBO s hrani? oddam. \/rb.mo'a ul. 28, priti., desno. »DOM," Ljubljana »Iralljan&ka vlada se je odločila, da reši spor s tem, da se poslužl site in da pri (tam krši pakt o Društvu narodov, nadalje KeJlogov dogovor iu pogodbo, ki o je leta l‘)28 sklenila z Etiopijo. Svet Droštva narodov je oficielno proglasil Kalijo kot napadalko iu razinotriva sedaj glede uveljavljenja sankcij. Etiopija ponovno zatajuje, da ie pripravljena za sodelovanje z Društvom narodov v okviru pakta, kar istočasno potnenja, da Etiopija ni pripravljena pogajati se z Italijo na tej osnovi In podlagi, da zadrži Italija etiopsko zemljo, ki jo je Italija zasedla protipravno in kršeč pakt o Društvu narodov.« S povzdignjeno glavo in v svesti si nekakšne moralne moči je cesar abesinski še energičneje odgovarjal in pojasnjeval na nekatera nadaljnja vprašanja. Angleški novinar ga je vprašal: »Tik pred mojim prihodom v A*besi-iii svojo vojaško silo. Nato je neguš nadaljeval: »NadaUnja umikanja ali pa odpor od strani etiopskih čet bodo pač imela svojo utemeljitev Y izključno vojaških razlogih. Umiki, ki so se izvršili že pred pričetkom sovražnosti, so popolnoma dosegli svoj glavni cilj, ki je namreč ta, da se dokaže, da je odgovornost za napad izključno na strani Italije. Toda na drugi strani je naša dolžnost, da svojo zemljo branimo in mj borno tej svoji dolžnosti po najboljših močeh ustrezali.« N^rt io. ’ siiiskoga i :i ■** mogli pozdravljati italijansko vojsko, ko zavzemajo njihovi očetje iu bratje naše prve obrambne črte. Jaz sem prepričan o ifitn, da jfe dejanski vtis, ki ga je napravil dokaz teh italijanskih civilizacijskih metod v Etiopiji, bistveno isti, kakršen je v drugih deželah in državah.« Nezvestoba. — Razdrla sem zaroko z Milanom za radi dokazane nezvestobe. -r- Kaj? Zalotila si ga, ko te je varal? — Ne, on je zalotil mene! 1 —— ----------------- Ipo-^inPaife se C?: 0 Rasno COPAT!'- /'.ELI'za. kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po iiajkulantueišili dnevnih cenah vsako množino--Justin Gustinčič, Maribor, Tatteuba ehova ul 14. 3704 OPOZORILO! Svojim cenjenim odjemalcem vljudno sporočamo, da g. Frančiška Jakol.io, A‘arJ)or, ni yeč naša zastopnica iu r:e iukasantinja. »Malina*, industrija sadnjh izdelkov Maribor,- lastnik H. Šteinbticher. 4834 KROJAŠTVO ZA gospode modami kroj, izdeluje solidno in poceni, Vrnauova ul. 4. i.S?S ZIMA SE PRIBLIŽUJE. Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tatleiiliaphova -J.il. 46l(> Posest_______________ VILA. cjiostanov^njska. solnčnu, lepo ležeča, petsobna s predsobo, kopalnico iu z vsemi tiklinami, velik vrt. se I odda v najem- Stalna svezu z avtoln>,smn št, 1. IuiOrinacOe v pisarili dr. Juvana,. , 4829 Hugzim KUPIM HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice v Mariboru v znesku Din 20,Q(>Q do 50.000 proti točnemu mesečnemu plačilu. Ponudbe na upravo pod »Hišni posestnik« 4832 Prodam KOKOSOVI TEKAČI iu brisače, linolej. voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih vtobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8. Vetrinjska 7 4285 VEČJO KOLIČINO ZABOJEV proda Knjigarna Tiskovne za druge, Aleksandrova c. 13. 4818 JABOLKA odejama po Din 1.50 naprej. Velika izbira. Kmetijska družba, Meljjku cesta, 12,. 4749 Soho odda •SOBO —AUni,^ vhodom, _ u oseha-23. 4831 UDOBNO OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu :■1 oficirju. Frančiškanska 21-1; levo. 4816 Stanovanje^, 1 - -1 - MMlni«: »'/ata* t iro® u. **** . GOSPODA sprejmem na stanovanje. Ko5 roška c. 27, vrata 3 4827 Službo išie OOSPODICNA z večletno pisarniško praks;1' skromna, vestna, poštena 1,1 delavna bi rada nastopi!* službo pisarniške moči, ali blagajničarke. grem pr^1 zmerni plači, položim lal