Na 3. strani: SPOMENICA SIAU VARNOSTNEMU SVETU PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA !^o IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST torek, 1. junija 1948 Poštnina plačana y gotovini Sp- dlzione in abbon. postale Ste v. 911 SENA MANIFESTACIJA ENOTNOSTI VSEH TRŽAŠKIH SLOVENCEV V OKVIRU OF Zahtevamo aaše pravice I To je bil soglasen poziv cez 10.000 tržaških Slovencev na nedeljskem prvem taboru Osvobodilne fronte v Mavhinjah Borili se bomo za svetost spomina padlih junakov Houa žrteB clullne poučile POLICIJA USTRELILA SLOVENSKEGA DELAVCA EMILA MILIČA — KDO JE ORGANIZIRAL SPOMINSKO SVEČANOST NA PROSEKU? — PROTESTNA DEMONSTRACIJA — PROTEST NA ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV ^ nedeljo popoldne je maja nabrerinskega okraja Mav-- doživela svoj veliki praznik. Jilna fronta Tržaškega o--^Ja je pjiredila tem svoj prvi !®or- Kljub temnim oblakom, ki J1 °d ranega popoldneva pretili z se je zbrala na priredit-prostoru, ki je bil okrašen •^venskimi in tržaškimi zastari®! desdesettisočglava množica-, "i^ašev Osvobodilne fronte, pred-51 iz nabrežinskega okraja. Pa. iz drugih okoliških vasi anglosaškega področja Tržaškega o-!emija je prihitelo z vlaki ali pa 8-Vtobusl in kamioni veliko šte-Slovencev. Tudi jz Trsta jih tiki precej, čeprav so kakor po-na drugem mestu — se je Janina množica ljudstva udele-Pogreba tovariša Martelanca, J81 smrtne ostanke, ki so jih S0č8ii iz Vojvodine, kjer je v »to nacističnimi okupatorji !°val svoje mlado življenje pokopali istega popoldneva v Barkovljah. Svečanega razpoloženja ni pravnic skalilo neurje, ki je trajalo okrog ene ure, nakar pa je na malo vasico, ki so jo nacifašištiSa! razbojniki za časa krvave osvobodilne bofbe e&oraj do tal požgali in ki še vedno kaže močne sledove njihovega divjanja, zopet posijalo majsko sonce. Zborovanje je vodil pfedstavn.k okrajnega tajništva Osvobodilne fronte za okraj Nabrežina. Godba je zasvirala himno «Hej Slcvan:», nakar je tovariš pozdravil navzoče, razlcžl! na krat-iko pomen slovenskih ljudskih taborov v zgodovini našega naroda in še posebej prvi tabor OF, spomnil se je vseh padlih herojev nar odno- os vejbod i. n e borbe, ki so jih zborovalci počastili z enominutnim molkom. Nato je govoril tovariš Branko Babič, sekretar tajništva Osvobodilne fronte za Tržar ško ozemlje. Sledil Je nastop pevskih zborov iz Saleža. Zgonika, Sempolaja, Nabrežine im Skednja. Vsak pevski zbor je zapel po dve nršj priljubljeni pesmi, škedenj-ski — zares .mpozantni pevski zbor — pa je moral eno pesem celo ponavljati. Med nastopi pevskih zborov pa je nastopil mladinski re-cltacijskj zbor iz Rojana s Nazcro-vo «Naprej», neki mladinec in mladinka pa sta občuteno recitirala dve pestri, od katerih je žela posebno odobravanje Marinčičeva «Našlm Stelingrajcem)), posvečena borbenemu delovnemu ljudstvu tržaškega Sv. Jakoba. Ob kencu sporeda so združeni pevski zbori zapeli »Našo pesem«, «V nove zarje«, «Zlomimo bič«, «Stalingrajsko» in «Na juriš«. Sledilo je ljudsko rajanje in mladina Je s plesom na dveh zato prirejenih piesiščh. ob prepevanju partizanskih in narodnih pesmi ,pozno v noč zaključila pryi tabor Osvobodilne fronte na našem o-zemlju. POGLED NA UDELEŽENCE PRVEGA TABORA OF V, MAVHINJAH Govor tovariša Branko Babič je vse na-uTj e najprej pozdravil v imenu ikc>tva Osvobodilne fronte Tria-■K*0 ozemlja in poudaril potrebo jr bnih zborovanj Osvobodilne tak.te našem ozemlju, v obliki vsega zapostavljanja, ki ga tržaški Slovenoi doživljamo vsak dan in na vsakem koraku zgolj zaradi tega, ker smo Slovenci. Ta zapostavljanja čuti vsak od nas na svoji lastni koži. Toda poleg svojih narodnostnih pravic, zahtevamo Slovenci tudi vse ostale demokratične pravice, ki nam jih mirovna pogodba jamči in od borbe za te pravioe na bomo odnehali, temveč jo bomo še s povečano vnemo nadaljevali. V tej borbi pa nam je potrebna predvsem enotnost! Tista enotnost, ki smo jo skovali v najtežjih dneh narodno osvobodilne borbe in ki je stala toliko krvi! Tisti pa ki so v časih te krvave borbe in kovanja naše enotnosti šli proti ljudstvu in služili italijanskemu in nemškemu okupatorju ter so nato iz svoje lastne domovine pobegnili, da jih ne bi zadela pravična kazen, ti ljudje skušajo še danes našo enotnost rušiti in s svojo izdajalsko politiko nadaljevati. Toda naj vedo, da naš narod ni mogoče razbiti (klici: Nikoli!) in razdvojiti. Kajti edina možna politična organizacija na Trža- škem ozemlju je naša Osvobodilna fronta in preko te Fronte si bo vse slovensko ljudstvo priborilo boljše življenje. Tisti pa, ki se poslužujejo gesla o antikomunizmu naj vedo, da je listi njihov antikomunizem naš narod preiztcusil na svojih lastnih plečih ter dobro ve, da tisto geslo pomeni: Brat naj ubija brata. Ta gesla sta imela tudi Hitler in Mussolini. Zato nas ne bodo zavedla na pota, ki bi-bila nasprotna Osvobodilni fronti. Zaradi vsega tega bomo na vseh zborovanjih in taborih Osvobodilne fronte krepili enotnost slovenskega ljudstva v okviru Osvobodilne fronte. To pa pomeni, da se bomo čim tesneje ‘politično, kulturno in gospodarsko povezali s svojim narodom v domovini. Kajti nič ni bolj gnusnega kot obrekovati in blatiti svojo lastno domovino. Tisti, ki pri nas to delajo, bi hoteli doseči, da bi tisti Slovenci, ki so bili prisiljeni ostdti izven svoje domovine, svojo lastno domovino zasovražili. To pa jim ne bo nikdar uspelo!» Kohčr\o je tov. Babič še enkrat pozdravil vse navzoče in z vzklikom «Naj živi Osvobodilna fronta* med navdušenjem m ploskanjem navzočih zaključil svoj govor. V naši nedeljski številki smo že poročali o brutalnem postopanju proseške civilne policije z materami in sorodniki, ki so hoteli nesti cvetje na spomenik padlih talcev. Vso noč je policija v močnih patruljah hodila po Proseku in Kontovelu ter podila ljudi domov. Tudi vsi dohodi v obe vasi so bili blokirani. Poleg že omenjenih, je policija aretirala še Danila Rupla in v nedeljo zjutraj med šesto in sedmo uro še Grilanca Alojzija, ki so ga prišli iskat na dom pod pretvezo, da je on «organiziral» žalno svečanost. Pozneje je policija poklicala tudi Alojza Spangerja in hotela zvedeti, če je bil morda on organizator. Toda povedali so jim, da tukaj sploh ni bilo organizatorjev, ker je v ljudstvu globoko vkoreninjen čut hvaležnosti do svojih umorjenih junakov in ni treba, da bi kdo organiziral spominsko svečanost ob obletnici njihove junaške smrti. Okrog 13. se je zbralo več sto ljudi pred policijsko vojašnico in poslali go posebno delegacijo k inšpektorju, ki so mu izročili protestno pismo. Ljudstvo je zahtevalo, da izpustijo aretirane tovariše in da se uvede disciplinsko postopanje proti policajem, ki so najbolj brutalno postopali v soboto zvečer. Inšpektor Jugulano Je najprei PRVEVOI/rVE V ČS Veličastna zmaga liudske Me zahteval, da naj se množica odstrani, ker sicer da bo ukazal streljati nanje. V tem je prišel glavni inšpektor z Opčin, ki je zaslišal ae-putacijo. Izpustili so aretirana tovariša Rupla Danila in Alojzija Grilanca, Za ostala dva, Bandela in Gerlanca, pa je dejal, da so ju odpeljali v Trst. Vendar je obljubil, da bosta v ponedeljek okrog poldne tudi ta dva na svobodi. Ni nam znano, če so ju v resnici tudi izpustili. Folicajška vnema je v svoji »gorečnosti* šla tako daleč, da je zahtevala poleg vsega še eno človeško žrtev. V nedeljo so bili trije civilni policaji ves večer v gostilni v Brišči-kih. Proti polnoči so šli po poljski cije in je hotela preprečiti žalno spominsko svečanost. Matere, sestre in žene padlih, žene z otrokom v naročju, so pretepali s pendreki od jeze pobesneli policaji. V vseh časih in po vseh deželah spoštujejo materino bolest. Pri nas pa ne spoštujejo niti tega. Me matere in sestre naci-fašističnih žrtev zahtevamo od OZN, da se tudi v anglo-ameri-ški coni Tržaškega ozemlja spoštujejo človečanske pravice, in da naj bo svet spomin tistih, ki so padli skupaj z neštetimi drugimi borci vsega sveta za svobodo in demokracijo. Opo- potl, ki je široka okrog tri metre, ' zarjamo javnost vsega sveta na proti glavni cest*. Spotoma so sre- j teroristične metode, ki jih upo-čali nekega kmeta domačina, ga | rablja civilna policija in izjav-ustavili in legitimirali. Grozdi so ijamo, da se bomo borili skupaj Na Češkem, Moravskem in v Šleziji je za ljudsko fronto glasovalo 90%, na Slovaškem pa 86% volivcev - Volivna udeležba znaša 90% Vo{ 011 zborovanj, ki so bila mo-0Q e do sedaj premalo prirejavana. prvi tabor Osvobodilne Jf„ Pa se prirejuje ravno v ^^hjah, kjer je kot se zdi naš P*0tnik uspel delno prodreti u ,e e naših pristašev, tako da so i^^^oliko odtujili od našega gi-^ la- In prav ta današnji tabor zopet pomore na pravo pot. foli? ° je govornik orisal splošni {položaj v svetu in pri nas. jo, da je sedanje težko k Ji® na anglo-ameriškem področ-lill^i^kega. ozemlja posledica po-fQ e okupacijske vojaške uprave, (politika namreč od vsega za- * m ist/li o ml n 4 vi i 41 ‘»a. resu bila in našega tudi sedaj delovnega ni v Ijud- predvsem pa n* o interesu p.^^kega življa na tem ozemlju. \ ^ e ^'hokratične pravioe nas Slo- bi se morale striktno iz- ,/>u, Vtt. ll^>°3aja pa se ravno narobe. An-^'"eriška-vojaška uprava vsa-krši določbe mirovne tako, da smo prisiljeni iz v boriti se za vse tiste prišlo do znanega trojnega predloga, na katerega pa vlada Sovjetske zveze seveda ni in ne more pristati. Ameriška, angleška in francoska vlada so s tem predlogom namreč dokazale, da jim niso mar mednarodne obveznosti šele pred nekaj meseci sklenjenih mirovnih pogodb, ki jih kot tipične imperialistične vlade smatrajo le za kos ničvrednega papirja, prav tako kakor je to delal Hitler ali pa Mussolini. Zunanja politika Sovjetske zveze pa se oslanja na načela in njena vlada teh načel ne izpreminja iz dneva v dan, kakor delajo imperialistične vlade, ki pri-krajajo svojo zunanjo politiko svojim trenutnim interesom v cilju gospodarskega izkoriščanja in političnega zasužnjevanja drugih narodov. Zaradi tega zahteva Sovjetska zveza spoštovanje vseh mednarodnih obveznosti, katere je prevzela, Zato zahteva tudi spoštovanje in uveljavljanje vseh določil mirovne pogodbe z Italijo ter na ta način utrjuje mir v svetu in pri nas. Tisti pa, ki so proti komaj podpisanim mirovnim pogodbam so isti, ki zagovarjajo in vršijo policijski teror nad delovnim ljudstvom: to so vojni hujskači in nasprotniki miru v svetu in pri nas. Toda na vprašanju priključitve Trsta k Italiji je poleg nas prebivalcev Tržaškega ozemlja zainteresirana predvsem Jugoslavija. Zaradi tega smo mi vsi, in lahko je tud i ves svet prepričan, da se brez 5rj4)i'0e’ k' nam ravno po tej po-} Jugoslavije ne more izvršiti nika-. * gredo. I kršna odločitev glede Trsta, ki bi V^vsem bi morala okupacijska prekršila mir t> svetu. Jugoslavija temelju določb mirovne po- pa je, kakor dobro vemo, trdno •o jT Prenehati z dosedanjo prak-Ihii^e odnosov do sosednje re-R Malije, odnosov, ki so še C.hžhl, kakor da bi bilo naše %. c vedno sestavni del Ita- '%<> prav % j Prepoveduje sklepanje carin- ■ ntonrtarne unije Tržaškega 'k o;-, * katero koli tujo državo, lPacijska VU s svojimi zad- ®P°ramini z De Oasptrijevo ra”n° to carinsko in mone- ^ *e Un!>° trretničila, VU pa je angleška in ameriška tHrfl vrhovni poveljnik na našem iriabolgarska gesnodarska pogodba VARŠAVA, 31. — Poljska vlada in bolgarska vladna delegacija sta podpisali pogodbo o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Pogodba je veljavna pet. let. Bevinova ostavka? LONDON, 31. — List «The Peo-ple* prinaša vest, da ima Bevin namen odstopiti kot zunanji minister In da bi prišel kot njegov naslednik v poštev bivši finančni minister Dalton. Vojna v Palestini TEL AVIV, 31, — Bernadctte Je imel kot posredovalec v OZN, daljši razgovor s tajnikom arabske lige. V Ammanu ®e je sestal poli tični svet arabske lige, ki preučuje peziv Varnostnega sveta in tozadevni odgovor. 597 Jugoslovanov se vrača lz Amerike v FLRJ BEOGRAD, 31. — Največji, Jugoslovanski prekooceanski parnik ((Partizanka« »Partizanko« pričakujejo v Jui-gcslaviji 15. junija. Od 653 povratnikov, je 597 Jugoslovanov, drugi pa so Čehi, Madžari. Bolgari, Albanci in Italijani. Večina Fepa-tri Irance v je delavcev. SMRTNA NESREČA Žrtev težke nesreče na Proseku je bil 4-!etni Marino Lukša, ki je edini sin padlega partizana. Okrog 15.15 ure v nedeljo popoldne se je vozil po presežki cesti v smeri s Kontcvela domač civilni policist Pertat Danilo, ki mu je posodil motor Alojzij Guštin s Proseka. V bližini Lukševe gostilne je Pertot nenadoma krenil na desno Stran ceste, k.er se je igral deček. Mota-je treščil z držalom otroka po glavi in ena noga se mu Je zapletla med kolesje, da ga je povleklo še kakšen meter za seboj. Nesrečnega otroka so sicer takoj odpeljati v glavno bolnico, vendar je že med potjo umrl. V nedeljo je bilo v Kopru II. za^ sedanje, okrožnega sveta SIAU kot 'otvoritev delovnega tedna SIAU, ki se je pričel s tern dnem. V tem j tednu bodo, kot smo že poročali, v vsakem dnevu izvedene pesa-mčane akcije, zborovanja itd. V okrašeni dvorani Ljudskega doma »o se zbrali delegati iz vse ga okrožja. Po izvolitvi delovnega predsedstva in zapisnikarjev je dobil besedo tov. Beltram, ki je podal polit.čnoekonomsko poročilo. Uvodoma je tov. Beltram orisal mednarodni politični položaj v sve tu, omenil zlasti zasužnjevalno .politiko imperialističnih držav z ZDA na čelu ter govoril nato o Izmenjavi not med' SZ in ZDA, o pismu Wallacta generalisimiu Stalinu In njegov odgicvcr, ter poudaril, da s? iz odgovorov vlade ZDA vidi, da nimajo ZDA mnogo volje, da bi prišlo do sp:razuma glede sklenitve mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko ter tako do utrditve miru v svetu. «Od našega zadnjega zasedanja sveta SIAU, je nadaljeval tov. Beltram*, se je poležaj demokratičnih s l v svetu zelo utrdil in razširil. V februarju smo doživeli svojstvene vrste revolucije na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Treba je imeti pred očmi, da je Češka v srcu Evrope, zato so impet ialist: polagali tako veliko pažnjo ne njo. Prav zaradi tega predstavlja vzpostavitev ljudske demokracije v CSR-veliko zmago za demokratične sile. Isto velja za Madžarsko. Poleg tega se demokratične drža. ve krepijo iz dneva v dan, ker si ustvarjajo pogioje za socialistično gospodarstvo. Prva med vsemi pa je Jugoslavija, ki z borbo za izvedbo svojega petletnega plana naglo dviga svoje gespodarstvo. Produkcija gre vsa za izboljšanje živ* ljenja vsemu, zlasti delovnemu ljudstvu. Z II. ZASEDANJA OKROŽNEGA SVETA S1A0 V KOPŽP Novi uspehi ljudske oblasti v Istrskem okrožju Tržaškega ozemlja Politično - ekonomsko poročilo lov. Juliia Belirama Drugi važen moment, o katerem nismo govorili na našem zadnjem zasedanju v februarju, so volitve v Italiji. Nekateri tovariši so bili nad izidom volitev razočarani. Ra ztčarani so lahko samo oni, ki so Živeli v iluzijah, da se da cblast izvojevati z volitvami. Za tiste, ki pravilno ocenjujejo pomen teh volitev, je njihov izid razumljiv in pozitiven. Pravilno je ocenil izid teh volitev tisti italijanski tovariš, ki je dejal, da sta se v Italiji, po volitvah ljudska fronta in KP zelo razmahnili ter močno utrdili. Linija anglo-ameriških imperialistov v Trstu je, da tu obdržijo svoje pozicije v izrabljanje za svoje kupčije in kot strateško bazo. Zato trgajo Trst od njegovega naravnega zaledja, kar pomeni njegovo propast. Nam, ki izvažamo v Trst naše pridelke in proizvode, so ponudili v zamenjavo marmor in apno! Pri nas se je položaj občutno izboljšal. V zadnjih mesecih smo napravili dober korak naprej na vseh področjih. Izboljšal se je prehrambeni položaj, zlesti pa se je izboljšala mreža zadrug. Razen tipraša-nja tovarn v Ižoli smo rešili vse važnejše gospodarske probleme. Toda tudi to bomo rešili.' Perspektiva Okrčpitve ljudske fronte kot udarne pesti je dana. Mislim, da se pri nas podcenjujejo te sile. Afi nismo ničesar storili za pridobitev onih šil, ki so še izven naše fronte SIAU, ter samo oportunistično se izogibali tršega terena. Zlasti velja to za naša obalna mesta, kjer je še mnogo demokratično mislečih ljudi, in ki imajo ves interes pridružiti se našemu ustvarjalnemu delu. Okrajni odbor ni v zadevi delavcev, ki delajo v Trstu, izdal odredbe za zamenjavo onih 10.000 lir, ki so jih delavci dolžni zamenjati, zato da bi se polastili italijanskih lir, ko lahko živi brez njih, ampak zato, da prepreči škodljivo valutno špekulacijo, ki zavira razvoj našega gospodarstva. Prav tako veljajo ukrepi proti ribičem, ki so preveč časa nezakonito izvažali ri be v Trst, Na drugi strani je stališče ljudske oblasti tako, da vse tisto, kar nudi drugim družinam, nudi tudi delavcem in ribičem. Tu se gre le za uničenje špekulacije in nič drugega! Prav zaradi tega pa »o ostri ukrepi proti n jim po- vsem pravilni in niso zato potrebna nikaka opravičila! Mislim, da je potrebno učiti ljudstvo varčevanja. Ne mislim pri je-lu, ker pri tem imamo vso pravico in možnosti boljše prehrane. Treba je delati na tem, da bodo kmetje vlagali svoje prihranke v banke, da se take zagotovi normalno kroženje denarja. Varčevati je potrebno v vsem, tudi v zbiranju starega železa, kosti in drugega. Mi v našem okrožju prvič govorimo. o tem. V Jugoslaviji se to dela že več let. Ta napor je po-trčben, ker se lahko zberejo vagoni železa, ki služi industriji, in vagoni kosti, ki služijo za gnojilo. To zbiranje lehko vršijo naši pionirji, ki se obenem učijo pravilno uporabljati čas. Ce birmo ustvarjali, če bomo gradili »n delali na tem, da se naše organizacije in naše zadružništvo okrčpijo, bomo visoko dvignili naše gcspzdarstvo in ugled okrožju. Plani dela so zelo široki in bodo od nas vseh zahtevali veliko naporov. To so vse nal-ge SIAU. Z uresničenjem vseh teh načrtov bomo najuspešneje tolkli sovražnike ljudske oblasti in demokracije.* Referatu je sledila diskusija, or katere pa bomo važnejše misli za radi pomanjkanja prostora, cbja vili v prihodnjih številkah. Iz organizacijskega poročila, 1. ga je podal tov. Venturini, je in vidna delavnost SIAU. Bile so iz vršene nekatere spremembe. \ okraju Kcper je bilo osnovanih £-sektorjev, ki vključujejo 65 kru jevnih cdborov SIAU. V okraju Bu je pa je 14 sektorjev s 45 krajev nimi odbor!. Iz dosedanjih rezultatov Je ra,-vidno, da delo ni bilo izvršeno celoti jn da nekateri novoosnova<, sektorski odbori ne pojmujejo pi < vilno svojih niti nalog SIAU. \ dvomesečnem tekmovanju je okra Buje pokazal izboljšanje v adm nistrativnem pcgledu. V tem moi-mo omenit; najboljše sektorje iz obeh okrajev. Koper prednjači s sektorji: Vanganel, Marezige, C-.-žarji, ki so izvedli tekmovalni načrt stoodstotno in ga celo prekorači!'. Tudi Portorož se približuje skoi polni izvedbi. Zato se iz tega mosta izraža priznanje vsem orne n j*-nim sektorjem, iz Portoroža pa tov. Telluri Mariju, Agosteu Brunu in Bonifaciju Antonu. Med najboljše sektorje iz Bu ščine pa moramo po doseženih uspihih smatrati Krašioe, Br.ie, U-meg, Kaštelvenere in Savudrijo. Pravilno raziumevanje dela 'n na log so pokazali oni sektorji in okraji, ki so začeli z odločnim razkrinkavanjem scvražnikov, špekulantov in malodušnežev. V takih sektorjih smo belež'1! borbo za pri-dob'tev izkaznioe SIAU. V takih predelih vsakdo pravilno ceni in pravilno pojmuje, kaj se pravi b:ti razkrinkan od ljudskih množic, kaj pomeni ostati brez izkaznice SIAU in biti izpostavljen kot manjvire den v vasi. (Nadaljevanje poročila sledi »-prihodnji številki). Veličasten pogreb partizana Cirila Martelanca - Clclja V nedeljo dopoldne so v Bar-kovljah pokopali posmrtne ostanke tov. C’rtla Martelanca-Cicija, ki je padel kot partizan jeseni 1944. Velika množica, ki se Je udeležila njegovega pogreba, je dovolj jasen aokaz o priljubljenosti pokojnega Clclja med Barkovljani, kljub temu da je moral tako zgodaj v svet zaradi fašizma. Se kot mlad študent je moral zbežati od doma; kajti fašisti so mu bili za petami in moral se j« umakniti, aa bi drugje nadaljeval svojo borbo proti fašizmu. Prišel je v Ljubljano, v upanju. da bo tam našel miru in Svobode, toda stara Jugoslavija ni poznala svobode za prave antifašistične borce in Ciril je moral dalje. Umaknil se je v Avstrija TRŽAŠKI DNEVNIK Kot zta usoda ga je fašizem zasledoval. Se dobro se ni ustalil v Av-sta-ijt, že se je Avstrije polastil Hitler in Ciril je moral bežati. Odšel je na Češko. Vpisal se je šele na univerzo in komaj se malo razgledal po novem delovnem področju, in že so po praških ulicah divjali nemški tanki. Tu ni bilo več mesta aa Cirila. Ponovno Je bežal in izbral spet Jugoslavijo kot edino možno zatočišče, kjer bi lahko nadaljeval svojo borbo. Na beograjski univerzi, v emigrantskem društvu v Beogradu, na konferencah in sestankih, na mitingih in tajnih sejah, povsod je bil Cici navzoč, povsod aktiven. V mnogih primerah, ko so drugi pešali in popuščali, Je Ciril s svojim veselim značajem bodril in delo je šlo dalje kljub vsem teškočam in oviram. Toda vsa njegova želja po svobodi, vsa borba, da bi se vrnil v svoj psvobojenl Trst, mu ni pomo-gla, Padel Je kot partizan s puško v roki proti fašizmu, ki ga je toliko sovražil, ter za svobodo, za katero jt dal vse svoje dela vse svoje moči in končno tudi življenje. Partizane so vrgli na cesto Toda niti to ne bo preprečilo kongresi partizanovi V nedeljo so ga pokopali v Bar-kovljah na domače pokopališče, Barkovljansko svetolvansk; zbor mu je zapel nagrobnico «2rtvam» in barkovljanska godba mu Je zaigrala žaloStinko. Ob grobu sta mu spregovorila tovariš S krap Milče tn tov. Godina Vojo. Ogromna množica ljudstva in cvetja so dokaz, kako Daše ljudstvo spoštuje svojega padlega partizana Martelanca Cirila in v njem vse one, ki so dali svoje življenj* za našo svobodo. Razprava zaradi aretacije kolaboracionista Ves fašistični tisk z naslado piše o ialostnem dejstvu, da mora Zveza primorskih partizanov, ki je imela doslej svoj sedet na Korzu št. 19, izprazniti prostore in se izseliti. Sicer je fašistični tisk o tem te pisal in napovedoval, ker vse to spada v okvir uničevanja in zatiranja vsega, kar je antifašistično, kar je ljudsko in demokratično. Mnogokrat sicer bi človek ne veda!, ali tekmuje pred fašisti vojaška uprava ali narobe v borbi proti demokratičnim ustanovam. Ootovo si noben pošten demokrat ne bi mogel zamisliti, da bodo borci, ki so v borbi proti fašizmu in nacizmu bili na čelu vsega ljudstva in ki so žrtvovali prav vse, danes brez svojega sedeža v Trstu. Celo oficir okupacijske vojaške uprave je lansko leto obljubil tajniku in predsedniku mestnega odbora Zveze primorskih partizanov, da jih ne bodo vrgli iz sedanjih prostorov, in če bi bilo v skrajnem primeru nujno, da se izselijo iz sedanjega sedeta, je dodal, ji bo okupacijska vojaška uprava pravočasno preskrbela dostojni sedež, kamor se bodo izselili. To je bila le obljuba, kot mnogo takih, ki so jih morale demokratične ustanove sprejeti od okupacijske oblasti, katerih pa se oblast ni držala. Gospod Grifft kot odgovoren pri vojaški upravi za probleme partizanov, je ddl svojo besedo, toda gospod dr. Palutan je podpisal dekret, da se Zveza primorskih partizanov mora izseliti in ker gre v dobro organizirani skupni gonji proti demokratičnim usta- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Strokovno ln nestrokovno učiteljstvo Včeraj se je pred okrožnim sodiščem začela sodna obravna-va proti Antonu Poropatu, EmiUJu Santimi, Attllbn Buiatu in Josipu Strug iatu. Vsi se prav aa prav mo-fajo zagovarjati, ker so 8. maja 1945 aretirali Alberta Pečanka, prostovoljca SS-ovea in izvršili hiSno preiskavo v njegovem stanovanju. Po ovadbi njegove žene je policija začela s svojo preiskavo ja je seveda oddala zadevo državnemu tožilstvu, ki Ju je obtožilo odvzema osebne svobode in ropa z vsem; obteževalnlmi oko-IBčtnami. Po preiskavi državnega tožilca porotnega sodišča, ki je u-gotovii, da o kakem odvzemu osebne svobode ni govora, je zadevo pfedal okrožnemu sodžču. Tu se obtoženci mota jo zagovarjati, če* da so nezakonito aretirali Pečenka in da so brez n« loga oblasti izvršili hl*no preiskavo v njegovem Stanovanju. Včeraj so priče več ali manj ponovile to, kar so obtoženci s&ml priznali ln sicer, da, so aretirali Pečenka, bivšega prostovoljca v 88 odredih pod nemško okupacijo. Poleg vsega tega so nekatere priče povedale, da so SS-ovoe. aretirali na podlagi odredbe JA, ki Je izdala nalog, naj aretirajo vse nemške vojake in pripadnike ko-laboraciontotičnita edinic. Priča LunianS, ki Je bil tedaj kot član narodne zaščite usluzben v pisarn* vojašnice v ulici Cologns. je potrdil, de. je nalog za aretacijo Pečenka izdal poveljnik 7. bataljona narodne zaščite. Po eashSevanju prič Je drž-val toSllee predlagal, naj b; obtoženca P oropa ta obtožili Se tega. da Je saSnoval in organiziral in vodil Skupna (obtožencev), ki Je izvršila dejenja, katerih je obtožena. Pfav zaradi tega -n ker je bila že ufa kasna, Je sodišče po kratkem posvetovanju -n po pristanku odvetnikov rezpr ;vo odgodilo do 2 t m. Predsednik sodišča je dr. Zul-min, državni tožilec dr. Longo, branilca, odvetnika dr. Tondič 'n Pcjlucci, zastopnik zasebne stranke odvetnik DeirAntonia. Pod naslovom ePonoven zločin Itad slovenskimi šolstvom» smo objavili v našem listu 21. t. m. porodilo, da so se starši otrok, ki obiskujejo slovensko šolo v ulici Do-nadoni, obrnili na Enotne sindikate šolskih uslužbencev, da bi posredovali v zadevi nestrokovnih učiteljev, ki poučujejo na tej Soli. E. S. šolskih uslužbencev nam sporoča, da se je obrnil v zadevi nestrokovnih učiteljev, ki poučujejo na slovenskih Šolah, le februarja na šolski urad V. U. in mu stavil predlog, da bi na teh šolah nastavili samo izprašane učitelje, posebno z ozirom na dejstvo, da je mnogo kvalificiranih učiteljev z večletno prakso, tel že dolgo časa zaman čakajo na zaposlitev. To je menda edinstveni primer v zgodovini šolstva, ko imamo celo vrsto dobrih in kvalificiranih učiteljev brezposelnih, medtem ko oblast nastavlja na učiteljska mesta nestrokovne moči. Sindikalni zastopniki so pred kratkim ponovno opozorili šolski urad pri V. U, na te nepravilnosti, ki bi jih končno morali odpraviti. Ta urad je obljubil, da bodo s flfihodnjim šolskim letom ncstav-j jeni na slovenskih ljudskih šolah samo strokovno usposobljeni učitelji Pričakujemo, da bo šolski urad izpolnil to svojo obljubo v celoti, ker je to tudi njegova dolžnost in bo tako opravil krivico, ki se dela slove.iskemu ljudstvu na šolskem področju. Slovenski starši pa naj se nikar ne razburjajo in ne nasedajo ljudem. ki hočejo hotč ali nehoti škodovati obstoju slovenske šole. novam, je bil Palutanov podpis močnejši od Grifftove obljube. Zveza primorskih jpartizanov pripravlja svoj kongres. Okupacijska vojaška uprava že dalj časa preprečuje kongres Zveze ptimorskih, partizanov s tem, da ne da Zvezi primernih prostorov za kongres. Kljub temu je kongres Zveze primorskih partizanov pred vrati. Morda je ravno ta ukrep bil potreben, da bi se kongres primorskih partizanov preprečil definitivno. Morda je kdo tudi to upal. Dejstvo pa je, da bi Zveza primorskih partizanov kljub tem oviram, kljub temu, da je danes brez sedeža, dobesedno na ulici, imela svoj kongres, kajti kakor je bila partizanska borba tetka in kakor se je vsak posamezni partizan ali partizanska edinica v vsakem primeru znašla v težkih razmerah in ni nikoli kolebala, tako ji tudi te zapreke ne bodo preprečile kongresa. Toda dejstvo, da je okupacijska vojaška uprava s pomočjo vseh svojih hlapcev vrgla najbolj zaslužno ustanovo — borce za svobodo vsega ljudstva, njihove zaveznike in soborce v borbi proti fašizmu in nacizmu — na ulico, dovolj jasno izpričuje, da v Trstu, odkar vlada anglo-ameriška vojaška uprava, ne vlada prava demokracija, ampak demokracija njihovega tipa, demokracija dolarja, demokracija imperializma, ki nima nobene zveze s pravo demokracijo. Prosvetno društvo «Ivan Vojko* in bivši politični preganjanci s Proseka izražajo globoko sožalje družini Luxa (gostilna »Pri devetih sestrah*) ob nenadni izgubi edinega sina, ki ga je povozil policaj z motorjem. Vojaška oprava naj prekliče ukaz ki prepoveduje tujim delegacijam prihod na kongres Ni se še potolažilo raaburjenje delom« mladine zaradi ukaza vojaške uprave, ki prepoveduje tiskanje manifesta aa kongres delovne mladine, ko je že izdala prav ta vojaška uprava nov ukaz. ki prepoveduje italijanski in jugoslovanski delegaciji vstop na Tržaško ozemlje; obe delegaciji sta namreč prejeli vabilo delovne mladine Tržaškega ozemlja, da se udeležita kongresa, ki bo 6. junija t. m, Ta ponoven dokaz »nepristranske* politike vojaške uprave, je zelo ogorčil vso demokratično mladino Tržaškega ozemlja, ki je s številnimi protesti dokazala, da ne misli sprejeti takta in podobnih ukaaov. V ladjedelnici Sv. Marka je že včeraj stavkalo 174 mladih delavcev, ki so tako pokazali odgovornim oblastem, da presega kolonizacijska in imperialistična politika vojaške uprave že vse meje ln da je mladina pripravljena na še bolj cdločno borbo samo, da bo dosegla svoje pravice. Te stavke se je udeležilo tudi 15 mladih delavcev, članov Delavske zbornice, ki so podpisali sledeče protestno pismo, naslovljeno polkovniku Gardnerju: *K» smo mladi delavoi ladjedelnice Sv. Marka izvedeli za nov ukaz vojaške uprave, ki ima namen ovirati uspeh kongresa delovne mladine in ki prčprečuje prihod tujih delegacij na ta kongres, smo vsi mladi delavci združeni protestirali proti temu nedemokratičnemu postopanju. Ta nov ukaz, ki prepoveduje prihod jugoslovanskih in italijanskih delčgarij, je nova kršitev osnovnih svoboščin uzakonjenih in zagotovljenih v atlantski listini; zato zahtevamo-, da vojaška uprava prekliče svoj ukaz ter preneha z nadaljevanjem politike, ki no pristaja organu, kateri se ema tra demokratičnega.* Delegacija mladih delavcev Sv. Marka je odnesla to pismo polkov-sevčda polkovnika Gardnerja ni razgovor. Po »čudnem* naključju seveda polkavnlka Gardnerja ni bilo v uradu. KOT V ČASU FAŠIZMA ZAPOSTAVLJANJE SLOVENSKIH GOSPODARSKIH KROGOV Slovensko gospodarsko združenje ni bilo pozvano v komisijo za razdeljevanje kontingentov, četudi ima na to vso pravico in četudi je to od vojaške uprave zahtevalo Meseca novembra 1948 se je u-stanovilo v Trstu Slovensko gospodarstvo združenje. Z odlokom predsednika za tržaško cono z dne 10. marca 1947, Div. IH. štev 3183/ 2589, je bilo uradno priznano in nato tudi vpisano v javnem registru pravnih oseb pri tržaškem civilnem in kazenskem sodišču. Združenje je prostovoljna gospodarska organizacija slovenskih gospodarstvenikov, ki na Tržaškem ozemlju izvršujejo z oblastvenim dovoljenjem kak pridobiten poklic trgovske, industrijske, prometne, obrtne ali slične gospodarske stroke. Med glavne naloge združenja spadajo zaščita moralnih in gospodarskih interesov trgovcev in obrtnikov, zastopanj« članov pred oblastmi in drugimi organizacijami, zastopanje članov v sindikalnih zadevah, zbiranje podatkov, koristinih za gospodarsko udejstvovanje, in dajanje iniciative glede Izmenjave blaga v tuzemstvu in z inozemstvom, Te naloge so prav takšne, kakršne so naloge sličnih, prav tako prostovoljnih gospodarskih združenji ,kakor so na primer združenje veletrgovcev, združenje 1ndu-sirijcev, združenje obrtnikov in druga združenja, katerih namen je prav tako zaščita individualnih in kolektivnih koristi dotične gospodarske stroke. Ustanovitev slovenske gospodarske organizacije Je bila splošna zahteva slovenskega gospodarskega življa v Trstu. Narekovalo jo je dejstvo, da je bil slovenski gospodarski živelj zaradi narodne zavesti pod Italijo ne samo politično preganjan, nego zaradi fašistične politike tudi gospodarsko zatiran, njegove gospodarske ustanove pa naravnost uničene. Na ta način je bil potisnjen v odločno podrejen položaj, ki se tudi po vojni ni bistveno spremenil zato, ker imajo v Trstu na odgovornih mestih, in tako tudi v gori omenjenih strokovnih združenjih .odločujoč, če ne izključen vpliv elementi, ki so slovenskemu gospodarskemu Življu sovražni ali vsaj nenaklonjeni. U-stanovitev gospodarske organizacije, ki temelji na takih predpostavkah in ki ima namen ščititi posebej slovenske interese, je samo logična posledica obstoječih razmer v Trstu; posebni položaj slovenskih gospodarstvenikov na ozemlju je zato tudi edina razlika med omenjenimi strokovnimi združenji in Slovenskim gospodarskim združenjem. V združenju je organiziran pretežni del slovenskih pridobitnih krogov lz Trsta in okolice. Pripadajo mu grosisti, trgovci na drobno, zlasti jestvinarji, mlekarne, trgovci z zelenjavo in sadjem, z manufakturo, z gorivom in drugim blagom, njegovi člani so tudi pela, špediterji, gostilničarji, mesarji, čevljarji, krojači, mizarji ln drugi Stanovanjski urad v službi šovinizma Poročali smo že o nasilnem velo-du poJcije v stanovanje znanega antifašista Giorgia Jakseticha v ulici Giustiniano. Po tej vsega lavn’co ponj. Njeno odsotnost je neznanec Izrabil, odprl miznični predal in odnesel vts dnevni izkupiček v znesku 24,700 11* ter se na- Naša šola, ki je premagala doslej obsojanja vredni akciji »najboljše , glo oddaljil, še preden se je trgov- toliko ovir in težav, bo od pravil eč tudi to zapreko ln nedostatek. Boljša smrt kot brezposelnost V nedeljo okrog 17 so našli 62-letnega Mtazzija Marija, ki je čuvaj v pristaniškem skladišču št. 72 ob<šenega na kljuki pri vratih policijske stražarnice. Ljudje so še pravočasno prihiteli, da so ga rešili in avto Rdečega križa ga je odpeljal v bolnico. Zdravniki so ugotovili močno oteklino okrog vratu, vendar pa bo M.azzi v osmih dneh popolnoma okreval. Policiji je izjavil da se je hotel usmrtiti, ker so mu grozili da ga bodo odpustili in Je zato rajši hotel iti v smrt, kakor pa ostati brez dela ln sredstev za življenje. na svetu*, ki najde primere 1« v ča- ka vrnila obrtniki. Brez dvoma imajo vsi ta člani pravioo biti v isti meri deležni vseh moralnih in glmotnih u-godnostl kakršne se priznavajo sličnim stanovskim organizacijam, o katerih smo gori govorili. Posebno pritiče združenju tudi pravica, da bi se mu na temelju enakopravnosti z ostalimi združenji dala možnost, da poda v vseh gospodarsko važnih zadevah svoje mnenje in svoje predloge, vključno primere, kadar gre za imenovanja oseb na odgovorna mesta, v razne komisije, odbore ln druge ustanove. KOLEDAR Torek 1. junija Fortunat, Jagoda Sonce vzhaja ob 4.16, zabaj* ob 19.47. Dolžina dneva 15.31. Luna vzhaja ob 1.34, zahaja ob 13.06. Jutri 2. junija Velimir, Srčaa I Spominski dnevi 1941 so se pričeli prvi boji partizanov z Nemci na Jelovtd,-Nemoi »o pričeli preseljevati ljudi z Gorenjske. PRESKRBA Konservirano meso ea bolnike. Danes bodo začeli deliti po 2 škatli konserviranega mesa za bolnike na odrezke z datumom od 1. do 10. t. m. Konec razdeljevanja 30. t m. Cena v mestu 70. v podeželju 71 lir. OOOOOOOOOOOOOl G SLOVENSKO § NARODNO GLEDALIŠČE o ENOTNI SINDIKATI pa je bila objavljena v časorisju vest, da se je dotična komisija za razdeljevanje kontingentov že 26. maja sestala na prvo sejo, preizkusila vložene prošnje za uvozna dovoljenja in razdelila kontingente za uvoz suhih gob, sliv in jelovega lesa iz Jugoslavije. Komisija je sestavljena po tej časopisni vesti iz dveh predstavnikov trgov*, ske zbornice, dveh predstavnikov združenja veletrglovcev in dveh predstavnikov združenja obrtnikov; prvi seji je predsedoval direktor za finance polk. IVhite, Komisija je bila torej imenovana, ne da bi SGZ pozvali, naj pošlje vanjo svojega zastopnika, čeprav sedita v njej po dva člana dveh drugih sličnih gospodarskih združenj. Se več! Imenovana je bila, še preden je oblast čutila potrebo, da slovenskem«' združenju na njegovo dvakratno pismeno zahtevo sploh kaj odgovori. Ta postopek, ki ni niti najmanj v skladu z zagotovili VU z dne 6. januarja t. I, je žalitev vseh slovenskih gospodarstvenikov v Trstu in okolici in njihove legitimne sta Kmetijska strokovna zveza ES. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo s strani anglo-ameriške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu. Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih. Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpoia go modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič iste barve po 3.215. Zveza prehrambene stroke. Danes 1. junija ob 17 seja upravnega odbora pekov, jutri 2. juH nija ob 19 seja upravnega odbora prehranjevalne industrije. Zveza prevozniške stroke. Danes ob 19 sejia upravnega odbora. Kino in gledališče. V petek ob 10 občni zbor v ul Imbriani 5. Zveza mešane stroke. Danes ob 19.30 seja upravnega odbora. Zveza bančne stroke. Jutri ob 18.30 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2. IZLETI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA v Trstu, ld bi bil moral biti 28. maja, bo v sredo, 2. junija ob 20.30 v dvorani tiskarjev v ul. Trento 2-II. S. K. Sv. Ivan priredi v nedeljo 6. junija izlet k Oblerstkim jezerom (Sapada). Navodila daje športno društvo kakor tudi tObakarna v ul. S. Cilino 95. Kulturni krožek v Sv. Soboti ZA TRŽAŠKO OZEMLJE £ Sreda t. junija ob tOl K. Simonov: »RUSKO VPRAŠANJE* Gostovanje v dvorani prosvetnega društva »Škamperle* jn Bv. Ivanu. (Za dijake znižane ceno). Četrtih S. junija ob tO.SO; Moličre: »SKOPUH* Gostovanje v dvorani prosvet nega društva na KontoveH. tr; , Jlc Me '■‘Ti I «o GLEDALIŠČE VERDI Nocoj večer v čast dramske skupin* Beppina De Filipp* “ dsta. »Oni dnevi*. Jutri zadnja pre va omenjene dramske skupin Rojstva, smrti in poroke Dne 30. in 31. maja se Je M®* i otfok, umrlo je 17 ljudi, poro* pa je bilo 10. , vv CIVILNE POROKE: čevlj«®, rel Zore in eašebmca Germ 13 CERKVENE POROKE-. ur5X|). Mario Marego in zasebnica,. a č.ška Makuc, zlatar C .ril Musa ‘ zasebnica Joslpina Maganj*- ^ Guerino D’Amofe in šivilja * bl{ zija Saffl težak GiordMM in zasebnica Silva Mchen, Umberto Bonazza in SlvJ^agJV8ld ?( n tk «) M I te la H Pr te; ?r m no Fonda, kemični delavec--- ?.r. Vettorato in zasebnica Manja jn folja, električar A’.do Sit-h'_ af zasebnica Viktorija Mp.rsi. hio^^ v> zaseamca vuuorjja \ Harny Fuschel in zesebn.ca *> »*, Sch&laudel. , 7en:, UMRLI SO: 48-leto. Mario ^-fj , Hetni Josin Jazbec 1 «iaa n, 79-letni Josip jazoec * ‘tri-arina | n, Orisan, 76-letna | »U - n - -__:__ m« m 1 An. ' Anglo ameriški vojaški upravi je združenje že pred mnogimi meseci predočilo vse te ckclncstl. Z dopisom a dne 6. januarja 1948, štev. Ec. 21-14-505, mu je vojaška upra- sirejema do torka 2. junija vpisovanja za izlet v Reko in Opatijo. Izlet bo samo za člane krožka. Izlet na Snežnik priredi PDT v ___________________ „o nedeljo 20. Junija. Vpisovanje in novske organizacije. Je pa tudi novi informacije do vključno sobot« 5. dokaz o tako imenovani »neprl Junija v čevljarni Rirc, ul. _Se.“e" stranesti* anglo-ameriške vojaškB fontane 3. Odhod ob 5.30 zjutraj uprave. , I iz ul. Fablo SevCro. V‘lino . , Minca, 57-1 etn: Josip Farnj*"' ^ % 'letna Augusta Zanus, 72-ietoi ^ ^ minik Benedetti, 73-letni Ivah atol, 57-letni Anton Medeot, i s . * stara Eda Maisan. 2 ® jo- "1 star Jožef Klabičič, 42-letn* landa Maver, 25-letni Stan*^. Bandera, 16letnt Ivan Lon^']etn> letna Giocanda Bitežnik, ^ Amedej Babini, 62-letni Guldo zier. Otvoritev kopališča Dri Sv. Nikoloiu - 13. junija Vsem kopalcem in. kopalkam va nato tudi res potrdila, da ga sporočamo, da bo obnovljeno bo na temelju enakosti z drugimi sličnimi organizacijami v polni meri upoštevala. Svojo odločitev je celo naznanila vsem »vejim gospodarskim oddelkom, svojemu pravnemu oddelku in izvršilnemu kontrolnemu častniku. Tako v teoriji; a praksa je drugačna. Kakor ne pred 6. januarjem, ta ko ni prejelo združenje niti od vojaške uprave niti od drugih tržaških oblasti in uradov niti po 6. januarju nobenega opozorila ali obvestila o pravicah, ugodocstih ali dolžnostih tržaških gospodarstvenikov; nikdar ni bilo vprašano za kopališče pri Sv. Nikolaju v Ankaranu odprto 13. junija. Istočasno bodo odprli tudi novo restavracijo, kjer bodo letoviščarji - kopalci dobili okrepčila in raznovrstne pijače. 13. junija vsi v Ankaran! Radijski sporedi TRST II (m 203.6. Kc 1474) v torek 1. junija , . , . . * 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glaa- mnenje, n kdar pozvano, naj stavn |)a 7 4{j Napoved 6asa in poročila. ~ | 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. sto žalostnega spomina, je začelo I Verjetno isti neznanec Je posku-šovinistično časopisje z običajno sli enako zvijačo tudi pri trgovcu ogabno kampanjo proti Slovencem ! z drvmi 45-!etnemu Rtoariču Jože-in demonkratičiilm Italijanom. j fu v ul. Giulia 37. Pr. njem se je Krono v tem delu za »italijan- I »dogovoril* za nakup 13 stotov drv stvo» Trsta sta pač nosila «Voce» I in ga poslal po papir za pogodbo, in «Giofnale di Trieste*, ki sta i Ko se Ribarič vrnil » papirjem, je predvsem napadala S.ovence, ki so l lahko takoj videl da ga ne bo ra- ! se po dolgih letih pregnanstva sa- ; bil, ker je neznanec medtem izg:- ; mi, ali s svojimi starši vrnili na j nil V njun je seveda izginilo tudi! Primorsko in v Trst. ! 3.400 lir, ki so bile v predalu mize. | Obsežnemu članku z naslovom «1 j Po izjavah obeh okradenih lah-strani :nquiilni in via Giustiniano* ] ko sklepamo, da je bil slepar v v nedeljski številki »U giornale di j obeta primerih eden in isti in sicer svoje predloge v kakršni koli go spodarski zadevi. Ko je bila sredi aprila objavljena vest, da bo imenovan poseben tehnični odbor za razdeljevanje kontingentov, ki jih je itati janska vlada dodelila Trstu iz svojih trgovinskih pogodb, je SGZ predložilo vojaški upravi zahtevo, da naj bo tudi ono v tem odboru zastopano. Ta zahteva je bila brez dvoma utemeljena tajio po načelu enakopravnosti, kakor tudi po posebnem zagotovilu VU v njenem pismu z dne 6. januarja t, 1.; utemeljena je bila tudi zato, ker je v »druženju včlanjen pretežni del slovenskih grosistov iz Trsta. Kljub temu in kljub urgenci pa združe nje do danos še ni prejelo nobe Skrb“ conskega sveta za tržaško ljudstvo M Se je v spominu izjava tog. Gan-dusia o cenenem upravljanju conskega sveta. Po njegovem mnenju conški svetnik; niso stali doslej več kot 15 centesimov letno vsakega tržaškega prebivalca. Toda, odkej je bil ustoličen tržaški canski svet po volj: in milosti anglo-ameriške vojačke uprave*, so bili davki in takse povišane v takini meri, da jim tržaško prebvi.istvo ne more biti hveiežno, če tud; bi bili še bolj »poceni*. Morebiti »i mislijo gospodje svetniki, da so malo naredili (v korist Novi svet. 12.10. Slovenska vokal-1 ijUi ne bo nikoli vet! Film odlikuje tudi sijajna glas bena spremljava. Ogled filma topla priporočamo I pozivali oblasti naj rekvirirajo ne- j kodrastih las v temnem jopičp, ki katera stanovanja v omenjeni stanovanjski hiši (da bi jih dal; na razpolago esulom?) pa je tako včeraj sled:la rekvizicija stanovanja Giorgia Jakseticha, čeprav je stanovanje popolnoma zasedeno s podnajemniki. Proti stanovalcem zaenkrat še niso podvzeli nobenih mer. Na vrata stanovanja so le pritrdili li£t, ki govofi, da Je stanovanje rekviriral stanovanjski urad. Skofaj nobenega smisla ne bi imelo ob tem ponovno beležiti o vse prej kot pravilnem poslovanju stanovanjskega urada, saj lahko ob navedenem primeru ponovno ugotovimo, da je stanovanjski urad docela v službi določenih političnih grup, ki se v svoji kampanji so- je govoril tržaško narečje, čeprav Je njegova zunanjost kazala, da mora biti kje a juga. Policija ni našla sledu za podjetnim »pridobitnikom*. Kamion zmečkal mladeniča Ponoč; od nedelje na ponedeljek se je zgodila nesreča, ki je zahte- Po klavrnem prvem polčasu Ponziana v naletu premaga goste Ob prihodu gostov na igrišče je zima 1:0, Rojan • Piran 0:0, Uma« -dež neusmiljeno Ul toda kmalu Je i Ižola 1:0, Aurora - Sv. Ana, Pri- ponehal in sonce je zopet zasijalo staniščnlki - Nabrežina 4:0. na premočene igralce. Sk.opajoč po -- - Okrožno nogometno prvenstvo; vala življenje neprevidnega mlade-strelih gostov na gol pred OMMSA - Proleter 4:1, Greta - začetkom .gre, je pač vsak mislil. INAML 4:1, Col ILVA - Kolonja 3:2. « n ■ i , „ .. i da bodo igralci Spartaka kaj lahek Na prikolci kamiona z ev.denč- ; nien hitrim Tržačanom. Toda ienra 0SD8lri IZblmtl) t G .4 6 IH „ .pkn hitrim Tržačanom. Toda igra no tablico TS 5998 se je peljal je pokazala drugače. Gostje so ta- okrog X ure 24-ietni Rinaldo Oimi-no, k. stanuje v ul. Udlne 30. Ko je prlšej kamion na Seneni trg, je Olmino hotel skočiti na tla, še preden se je kamion ustavil. Res da , je bil kamion takrat že blizu svo-vraštva in petolizništva svojim bo- j jega cilja in je vozil zelo počasi. \atim gospodarjem poslužujejo tu- Morda je ravno to dejstvo pri- K uit umi film K v* * vvrV| J v ^ ct ln zap(rl vrata za seboj.^ neznanih vzrokov pa je pl** . . Jal iz oevl in ktralu toliko nil tesni prostor, da je Lon*1 ’ n; ničesar opazil, padel v ne» ^ da ni oaoget niti pokhoa^ pomoč. . ff Mater., se je čudno zdelo. 0 , )n mudi srn tako dolgo v kopa-® . ^ ga je šla poklicat. Ker P* "• !n bila odgovora, je odprla 9 n«šla sina že mrtvega. Nesj mati je začela vpiti in njeno kričanje so prihiteli 902 _ in poklicali tud; avto Rdečega ža. Zdravnik je takoj videl . mladenič ne potrebuje vec_ af - pomoči, ker je mrtev. P*č P* j/ mofal pomagati ubogi unate .. Ji Je težka izgubo, pretres.«* PROSVETNA DOUjfrVA Prosvetno društvo X°1 jjoJ vab; na sestanek ki bo 1 „ . _ v-coio osr pr društvenih prostorih v d« le 2. pri- Prosvetno društvo »S- JcnKO redi v četrtek ob 20.30 v vsen rii štorih pri Kraljiču pester »riri. večer s sporedom. Prostovol.1n to | n; spevki bodo V korist Rdečega jj( ■Bill KINO \10 J KINO OB MORJU. 1600: J ukročeni*. — Odlikovano netkah. ,, ROSSETTI. 15.00: »Najboljša M. L«y, F. March, D. Andre ^ SUPERCINEMA. 16.00: «Go»P*. pustolovec*, G. Grant, L. ^ »Gcvori ne o FENTCJE. 16.00: »Govori se veku-senoč*. Wllllam Pove MIma Loy. ITA.LIA. 16.00: »Človek zver*. Pldgeon, Clalre TrCvor. F1LODRAMMATICO. 16.00: J-ja ljubljena brunetka*, Bob pe, D. LanmOur. ^ MASSIMO. 15.80: »Suez*, B°r* Toung ln T, Povver. ^ ALABARDA. 15.30: »Krvave ne», Tyron« Fower. IMPERO. 16.00: »Skrivnost 0 ka», L. Day, B. Akerne ODEON. 15.30: «Zadnjl ljuba' IDEALE. 16.00: »Na juge ga Paga*, Victor Mac vri* J. Hall. VIALE. 16.00: »Zenska je unlČl***" ^ Lee Barzuan. J NOVO CINE. 16.00: »Viharja . razbojniku Zorru*, J. Mul" ^ GARIBALDI. 16.00: »Otoški v« j t dlak*, Boris Karloff. Odg. urednik STANISLAV Tak Stabilimento Tip Trl** Vsem sorodnikom, t n » I, t T Ijem io anancem l-ostno vest, da Je bil naš lJu MARJAN LUXA povožen do smrti dne 30. V. star komaj 4 in pol leta. po Pogreb dragega P°lr0^^cK'1, danea 1. VI. 1948 ob 6 ««• F' , Prosek L VI. 1948. Žalujoča in vel ostali soru^ MALI OGLAS* se s tem revanširai Bartaliju, k! mu jdija v Sp. M. Magdaleni žalostna ,JI i»„ibl’i luem-eču. ki Je zahtevala ž:vljenje % Izid tekme Je sledeč: 4 h 27*. Bartoli, Stitael, Marino,*/ Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Dreher ■ Magdalena 3:2, Skedenj - rič. Kalin, Fattori, Tovarna strojev 3:1, Milja - Pon-1 setti in še 20 tekmovalcev, »Rebula Pekjl- ' ^-letnega miadealča Ivana U>n- ^tenoga najditelja Di Luciano Mo- i <5«*rJa. iz Sp. M. Magda .eno 1164. grade. Kalin Oloinnt movakev. * Dijak Iva» lončar je Sel v ko- Narodna ul. it. 54> 1000 Ivan. OP*«* 1 PRIMORSKI dnevnik ____ mtm. K. junija ms za Tržaško ozemlje VS Organizacije združenih narodov 1 o staniu u anolo-amepišhi oHupaciishi coni j Ljudstvo, prebivajoče na | 'Ktmlju, ki tvori Svobodno I "laško ozemlje, je doprine-; s!(> časten delež k zmagi za-^niških sil v zadnji vojni. njegovih sinov so pro-| ”°voljno pristopili v redne pjMke formacije, NOV in “ Jugoslavije, ki so operi- ■ r"6 na ozemlju bivše Julij-! j*® krajine, vključno tistih delov, ki spadajo da-v sestav STO, druge so * tornem Trstu izvajale di-i ntska in sabotažna de- ■ «*ja. Iz Trsta so kljub naj- kontroli okupatorja , 1 pijače velike količine ma-in milijoni denarnih ■ \z?Pevk°v v pomoč rednim i ™Mcirw edinicam. r | Jftče vojnim naporom teh ; I •jjjjfe so bile tudi stalne ob-r ■)’?^aZne delegacije zavezni-'j1 armad, ki so imele svoj l Y.e* pri IX. korpusu NOV, I*.>e operiral v bivši Julijski ' S"*' *n katerim je narod-r°*vobodilna vojska nudila 90 podporo. J^avi odpor, ki stavi to ^krajina i po doseženih uspe- * po prestanih žrtvah v med prve v Evropi, je 'Posledica svobodoljubja in I/kofce demokratične zavesti Rivalstva. Ni brez pomena dejstvo, da je fašistični teror že od svojega nastanka zavzel, posebno še zaradi mešanega sestava prebivalstva in zaradi bližine meje ter agresivnih namenov fašistične Italije napram balkanskim deželam, prav tukaj najokrut-nejše oblike. Slovansko in italijansko ljudstvo je enodušno šlo v borbo in je v njej vse žrtvovalo z vero, da se bo pravilno rešilo nacionalno vprašanje in da bodo zagotovljene vse njegove demokratične pravice, kot je bilo to potem proglašeno v atlantski listini. Ljudstvo Julijske krajine je verovalo, da se bo cspoštova-la pravica vseh ljudstev, da izberejo tisto obliko vlade, pod katero hočejo živeti». Verovalo je, da se bodo glede italijanskega fašizma izvedli sklepi konference ministrov v Moskvi — zlasti na ozemlju, kjer je fašistični teror zapustil najhujše sledove, da bo odločalo «načelo, da se morajo popolnoma uničiti fašizem in vse njegove zle posledice in oblike» in da mu bo dana priložnost, da bo moglo ustvariti vladne in druge institucije na temelju demokratičnih načel. Verovalo je v ustvaritev osnovnih pravic človeka in državljana. Nastop zavezniške vojaške uprave : yt>i razglas, s katerim se *Vl/ predstavila tukajšnje-prebivalstvu, je vzposta-Pravno stanje z dne 8. jbmbra 191/S in razvelja- * odloke, ki so jih bili iz-ij demokratični orgar\f aib-deloma že v vojni, delo-,/?Pa po osvoboditvi. Sklad-2,J tem so nadaljnji ukrepi j J* razpustili narodno za-b 0 in ljudska sodišča ter z glasom it. 11 odrekli ftri-narodno-osvobodilnim m, t. j. demokratičnim ^9nom oblasti, ki so bili toni in so v velikem svo-j?1 delu delovali že v času hladilne vojne. Tak posto-j. » ki je nasprotoval duhu govora Tito-Alexander in ki ii-9nirtne *rtve (med dru-s \ Voverlizza in De Rosa hfficcm&ra 191/5; Genzo in ^facio marca 191/6; hh&utti in Battistella —■ ^46), medtem ko ni Preprečeval divjanja te-^'ičnife sleupin v centru Ea. kitične in iredentistične «ti ® ®o večkrat ob navzočno-t\9r^l0leiev in Amcrikancev ■ Mih?leno vlačile sramotilne J ‘tjM po glavnih ulicah I&fe^a centra> vzklikale %7r*Ss°liniju, vdirale v zait) stanovanja, iz katerih StlS^e s^°vanske in itali-eaa^ave s peterokrako uničevale sedeže de-organizacij in Hoiife.n^e knjigarne. Civilna I %f'fa je n. pr. med drugim %*fnjevala in uničevala j k ki jih je postavlja- ” pozdrav mrdza-komisiji. ^*ie en°dušnemu in aner-nastopu demokratič-i« uspelo zlomiti £fi teror neofašističnih h em množicam je ttspe-hujše, čeprav V®«»0ie f Pr°ti sebi sovražno \ y,']'eno civilno policijo in %Zrno ves °9taii javni N »n‘ apa>at. In ko je Ijud-j,. • junija 191/6 odgova-H0 vavemu nasilju s sploi-zvu ni vedela NjoJNnoljJef?a, nego 9tavko — t0 edino ®°woo&ram&« — ea in postaviti pred sodišče člane stavkovnega odbora. Nasprotno pa je sodišče, ki je bilo ustanovljeno od ZVU za sojenje fašistov, oproščalo take ljudi, kot je n. pr. Ce-sare Pagnini, bivši kolabora-cionistični župan Trsta in po odredbi nemškega višjega komisarja o ustanovitvi pomožnih čet pokorni ustanovitelj kvizlinške vojaške formacije, imenovane Guardia civica. E-nako je bU oproščen bivši nacistični prefekt Coceani, dasi-ravno je položaj nacističnega in republikanskega prefekta prinašal s seboj natančno določeno kazensko-pravno odgovornost. Proti tem oprostitvam ni nastopila ZVU, čeprav so pomenile odkrito kršenje od nje same izdanih zakonov. Nič čudnega tedaj, da je spričo take ZVU-ške prakse Trst postal zbirališče kolaboracionistov, ki so pribežali iz Jugoslavije in iz drugih krajev. Vojnemu zločincu Srečku Baragi, ki ga je jugoslovansko sodišče obsodilo na smrt, je bilo v upravnem aparatu ZVU celo poverjeno nadzorstvo nad §lo-venskimi šolami in vzgojo otrok. ZVU je u tem obdobju sistematično rušila pridobitve narodno-osvobodilne borbe in na vse načine skušala ovirati udejstvovanje demokratičnih množic; njeno zadržanje je končno prepričalo fašiste in iredentiste, da imajo njeno odobravanje in uživajo njeno podporo, je omogočilo obnovo neofašističnih band in nastanek vedno volj napadalnega terorističnega gibanja. Vstop mirovne pogodbe z Italijo v veljavo i. 15. septembra 19^1 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, katere čl. 21 izrečno odreja, da bo od trenutka, ko preneha suverenost Italije nad STO, naše ozemlje «upravljeno» v skladu z določbami Priloge VII o prehodnem režimu. Potemtakem se mora, a ko se mirovna pogodba noče kršiti, uprava voditi po natančno predvidenih določbah začasnega statuta. In nič ne menja no tej ugotovitvi dejstvo, da po 61. 1 tržaškega statuta načelujejo tej tupra-vi» zavezniška vojaška poveljstva. Ta poveljstva morajo strogo spoštovati pravne norme mirovne pogodbe in zlasti one začasnega statuta, v Mb-likor niso uporabne ie tudi one Stalnega statuta ffl. 2 začasnega statuta). S takojšnjim učinkom se mora »ato uporabljati čl. 2 Stalnega statuta, . hi govori o dolžnosti Varnostnega sveta, da skrbi za spoštovanje določb Stalnega statuta, ki se tičejo zaščite osnovnih človečanskih pravic. Te so naštete v čl. j in predvidevajo narodnostne, verske in osnovne pravice, med katere zadnje s klasičnimi ustavnimi pravicami vred spadajo one, ki zajam-čujejo državljanom rednega sodnika in ta na drugi strani izključuje vojaškega, katerega oblast na noben način ni mogoče šteti med upravne funkcije, kakor jih predvideva čl. 2 začasnega statuta. Zategadelj izhaja nujno, da pride tu v poštev čl. 5 Stalnega statuta, ki se slicuje na kazenskopravne norme Svobodnega ozemlja in na izredno pravo (pravne norme) vojaške zasedbe, katere poveljstvo nadaljuje z «upravljanjem» STO-ja do nastopa guvernerja, pa še to ob strogem upoštevanju na podlagi mirovne pogodbe obveznih statutarnih določb in ustavopravnih odredb iste. Prenehale so tedaj — in ni nobenega utemeljenega povoda, da se nadaljujejo — izredne pravice vojaških poveljstev, v kolikor so organi vojaške uprave na zasedenem ozemlju na podlagi vojnega prava, in ta vojaška poveljstva so se prelevila v običajno civilno upravo v skladu s statutarnimi določbami, ki spoštujejo individualne in kolektivne pravice državljanov, med katere spada pravica do udeležbe v javnih in upravnih telesih v skladu z načeli resnične demokracije. ZVU je vse te določbe upoštevala le v toliko, da je uvedla nove nazive (Ukaza št. 1 in št. 2 z dne 16. 9. 19^7, Ur. I. št. 1) samo za nekatere svoje urade; nasprotno pa n. pr. vsa obširna organizacija policije (vsa policija iz Pulja in Gorice ter celotne cone *A> pred 15. septembrom je danes v Trstu), v kateri bi se v prvi vrsti moralo zrcaliti spoštovanje zakona, še danes uporablja svoj stari naziv (Civilna policija Julijske krajine). Od določb Stalnega statuta dejansko uporablja le čl. 8, ki predpisuje zastavo in grb. Ukaz št. 55 z dne 10. 1. 191/8" (Ur. I. št. 12) o v anglo-ameriški coni STO daleč izstopa demokratična ureditev v jugoslovanski coni, kjer so zastopniki ljudstva v upravi voljeni in se civilna oblast polno u-dejstvuje v interesu prebivalstva. Spričo te primerjave iz-zvene v prazno pritožbe glede razmer v jugoslovanski coni zaradi «sprememb obstoječega stanja*, zaradi agrarne reforme in drugih ukrepov, ki vsi pomenijo le spoštova- (Nadaljevanje na 4. strani)' Spomenica SIAU Varnostnemu svetu OZN [(Nadaljevanje 6 3. strani) nje ljudske volje in nadaljujejo normalizacijo stanja. 8 tem ne vzdrii primere samovoljno podaljševanje režima vojne okupacije, samovoljna omejitev predstavnikov samo na zastopnike manjHne in njihove smešne vloge v upravi — in vse to zaradi tega, da se za vsako ceno spremeni stanje, nastalo zaradi poraza fašizma, in povrnejo prilike, kakršne so vladale pred zadnjo svetovno vojno. Tipično stanje vojne okupacije, ki ga ZVU podaljSuje, brez dvoma jemlje mnogim njenim ukrepom upravičenost in veljavo. Načrtna gonja proti antifašističnim borcem v. Vsi ti pojavi sluzijo povsem drugim svrham kot k pomnjenju duhov in k normalizaciji prilik v interesu gospodarskega in splošnega prospe-ha prebivalstva STO. Toda favoriziranje fašističnih, neofašističnih in iredentističnih elementov od ZVU in njeno odkrito sovražno razpoloženje do vsega, kar je demokratičnega na našem ozemlju, se je kazalo še na druge načine. V dnevih pred vstopom mirovne pogodbe v veljavo so bili prepeljani iz tržaških ječ zaporniki, ki jih je obsodilo izredno porotno sodišče zaradi nacifašističnega in kolabo-racionističnega sodelovanja na podlagi od ZVU izdanih kazenskopravnih norm, v I-talijo. Nanje so — nezaslišano — italijanske oblasti u-porabile amnestijo, nakar so se prosti vrnili v STO, na kraj svojega zločina, dočim se prav taJio odpeljani protifa-šisti, ki jih je obsodilo anglo-ameriško vojaško sodišče in ki imajo stalno bivališče in pristojnost v sedaj jugoslovanskih delih bivše cone «A», še vedno nahajajo v italijanskih zaporih. V isto svrho spadajo mile obsodbe in oprostitve terorističnih zločincev, čeprav so atentati povzročili tudi smrtne žrtve, kakor n. pr. pri napadu na kulturni krožek Maganja v Škorklji, kjer je bila zahrbtno umorjena 11 letna Milka Vrabec-Passerini. Višek žalitev demokratičnih čustev ljudstva STO pa pomeni načrtna gonja proti antifašističnim borcem iz zadnje vojne. Z milo prakso izrednega porotnega sodišča za sojenje fašistov in s favoriziranjem italijanske iredente ter teroristov so bili če v dobi pred uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo ustvarjeni pogoji za nadaljnji korak: za sodni pregon bivših pripadnikov osvobodilne vojske zaradi dejanj, storjenih v vojni na strani zavezniških sil. Dolgotrajno stikanje po kraških jamah je privedlo do odkritja nekaterih trupel, zato so — v kolikor so sploh mogli ugotoviti, da so to izvršili partizani, postavili na zatožno klop ivzršilce zakonitih aretacij pod obtožbo utesnitve osebne svobode in umorov. Dejanja, ki so bila izvršena v okviru vojaških operacij, po službenem nalogu in v stanju zakonite samoobrambe ljudstva pred nacifašističnim terorjem po pozivanju samih Angležev in Američanov, nad Slani fašistične tajne policije in fanatičnih vojaških formacij ter nad njihovimi pomagali (izdajalci in vohuni J, prikazujejo kot navadne zločine. Kadar pa ni mogoče preganjati partizanov iz drugih razlogov, jih vlačijo dandanes — ko menijo, da so u-stvarili za to prepostavke — prod sodišče zaradi nošenja njihovih uniform po predpisih o prepovedi nošenja vojaških uniform iz leta 19Jf5., čeprav so v njih v dobri veri in nemoteno že neštetokrat javno nastopali. Po dveh in pol letih po končani vojni smo zaradi postopanja ZVU prišli tako daleč, da so danes fašistični zločinci in fašisti, stebri nekdanjega režima, mnogi od njih postali tesni sodelavci ZVU, da se svobodno sprehajajo po mestu in pod zaščito civilne policije poskušajo terorizirati prebivalstvo, medtem ko borci narodno - osvobodilne borbe polnijo tržaške zapore v zasmeh vsem mednarodnim obveznostim o zatiranju fašizma. Tako postopanje ne more zasledovati druge svrhe kot to, da se vsa osvobodilna borba ljudstva v zadnji svetovni vojni onečasti in spravi na zatožno klop ter da se tudi v tem pogledu vzpostavi stanje pred 8. septembrom 191/3. VI Slovansko-italijanski antifašistični uniji je nje.i sedanji korak, kakor njeno dosedanje zadržanje narekovala želja po normalizaciji prilik na STO, smatrala je, da je kot predstavnica večine prebivalstva STO dolžna, da stori vse, da se tako stanje popravi, in ugotavlja, da sta britanska vlada in vlada ZDA odgovorni za spredaj obširneje utemeljeno kršitev mirovne pogodbe z Italijo, ker ZVU na STO, kljub vstopu mirovne pogodbe v veljavo, ne jemlje dejansko v poštev nastanka STO in prenehanja italijanske suverenosti na o-zemlju, ki mu je bilo zaupano v upravo v skladu in okviru začasne listine in, v kolikor je uporabljiv, tudi stalnega statuta. Ker ZVU prebivalcem STO ni zajamčila pravic človeka in državljana, ker ZVU še do danes ni ustvarila civilne javne uprave, v kateri naj bi sodelovali predstavniki vseh političnih struj in nacionalnih skupin, temve( je njihovo sodelovanje odbijala in monopolizirala javno upravo — kateri odreja samo posvetovalno funkcijo — v rokah iredentističnih političnih skupin, ker politika ZVU ni dovedla do pomirjenja prebivalstva in okrepitve javnega miru in reda, ampak s svojo politiko favoriziranja šovinističnih, far šističnih in terorističnih skupin in izrazite sovražnosti do demokratičnega gibanja ter preganjanja borcev iz narod-no-osvobodilne vojne a kazenskimi procesi ustvarja ovi- re za normalizacijo prilik v coni STO, ki je pod njeno upravo. S podaljševanjem režima vojne okupacije v nedogled zadržujeta britanska vlada in vlada ZDA oblast nad STO zase in onemogočata vsako izvedbo določb mirovne pogodbe. Slovansko-italijanska antifašistična unija se obrača na visoki Varnostni svet, ki mu je poverjeno vrhovno nadzorstvo nad upravljanjem Svobodnega tržaškega ozemlja, s pozivom, da preuči dejstva, ki so iznešena v tej spomenici, ter da poskrbi za takojšnjo vzpostavitev normalnih prilik v anglo-ameriški coni STO-ja, do katerih ima prebivalstvo vso pravico po treh letih, odkar je bil fašizem zrušen, in po vseh ogromnih žrtvah, do-prinešenih za zmago demokracije. Normalizacija prilik bo mogoča le z dosledno izvedbo mirovne pogodbe, ki jamči v statutu vsem državljanom njihove pravice in zakonite interese. GLAVNI SVET SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predsednik: Dr. GIUSEPPE POGASSI Tajnik: BRANKO BABIC >y-y mm I DELO ZA KULTURNI KAPREDEK SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM Tladaljeuanje poročila odseka za ljudsko prosveK pri SffPZ na obenem zboru SHPZ dne 23. maja 194!j davanjih se Je tudi razpravljalo ZIDOVSKI BORCI IN BORKE MED BORBO PRI TEL AVTVU Ce govorimo o delu odseka za ljudsko prosveto, potem moramo s posebnim poudarkom povedati, da je odsek za ljudsko prosveto izvedel vsa pripravljalna dela in organizacijo za manifestacljsko zborovanje v Skednju, katerega namen je bil osnovanje široke akcije *Za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem, pogo-riščun. Ob tej priliki je bil izvoljen širši in ožji odbor, ki je od takrat dalje prišel delovati. Naš odsek je pripravil programe in organizacijo raznih proslav po terenu kot so: OF proslava, Simon Gregorčičeva, Prešernova, Kosovelova, Cankarjeva, Zupančičeva proslava, proslava bazoviških žrtev ter organizirala sodelovanje prosvetnih društev pri prireditvah v partizanskem, tednu itd. Poleg navedenih proslav, je odsek organiziral masovni pevski nastop na Opčinah in v Bazovici ob priliki spomina, na bazoviške žrtve. Naši pevski zbori so se tudi udeležili, na pobudo našega odseka, v velikem številu masovnega pevskega nastopa Ob priliki zaključka partizanskega tedna 11. aprila t. I. na Montebellu. Prav tako so se pevski zbori udeležili 1. majskiK koncertov. Pri proučevanju položaja na terenu smo ugotovili v komaj minuli sezoni, da imamo pri nas precej krajev, ki so vsled fašističnega raznarodovalnega postopanja, še danes narodnostno ogroženi. Tem krajem posveča odsek za ljudsko prosveto največjo pažnjo ter prireja čim več gostovanj z namenom, da se ljudstvu vzbudi narodna zavest. V zvezi z to akcijo smo imeli gostovanja v Božičih, S v. Barbari. Medji-vasi, Miljah, Škofijah, Sv. Ani in Sesljanu. Ugotavljamo pa, da je gostovanj v narodno ogroženih krajih še vedno premalo in da bo treba na tem petju še dosti napraviti. Društva, ki imajo bujno razvito društveno življenje, se pa morajo zavedati, da je njih prva in največja dolžnost sodelovati v o-anju kulturne ledine v vaseh in krajih, ki 50 narodnostno ogroženi. Narodnostno ogroženi pa niso po svoji krivdi, temveč po krivdi tujcev, ki so te kraje tlačili. Pevski zbori in dramske skupine lahko store v tem oziru največje pionirsko delo. Poročilo o predafanjih: Odsek za ljudsko prosveto skrbi za kulturno prosvetna predavanja. Teme, o katerih predavatelji razpravljajo na predavanjih, so iz najrazličnejših področij: literature, zgodovine, zemljepisa, prirodopisa; medicine, prava, gospodarstva, iz vzgoje mladine pri nas in drugod {ZSSR). Referent za predavanja je pripravil tudi snov za Prešernovo, Cankarjevo, Zupančičevo, Gregorčičevo, Kosovelovo proslavo in za proslavo kulturnega praznika t7. aprila. Na pr e- E o organizaciji ljudske prosvete j vasi, o enakopravnosti Slovenc na, ST O-ju in o socialni ekon* Ja mi ji. Povsod dosegajo predavani* svoj namen, kajti člani svetnih društev se na ta naeti izobražujejo. * h *«i-, Vjv >k ilic H ice> Pri organiziranju PredavanL.. pa pojavljajo tudi težkoče. sih ne deluje dobro pošta, vcaw prevoz, včasih je težko «87 predavatelje, včasih Pa c ., prosvetnih društev ne najMi potrebnega razumevanja važnost predavanja. Morda L prav v teh teikočah predavanja zadnji čas neko pešajo. H Sezona za predavanja je vem.ber, december, Jon!iar’ J. «jij bruar in mate. in aprila vii^m da predavanja pojemajo, ' prične se poljsko delo - ji ’ -------- 'JOD' priprave na 1. majski nastop-■ poletnih mesecih se predavan! vršijo redko. V oktobru J>* se po našem mnenju predal ^ ( že spravila v tek. To je na n . - ga odseka za ljudsko prosve , bo moral to napako odpravki . pravočasno izvesti prtprni« ganizacijo za predavanje. V H letu je nastal zastoj v . njih prav gotovo tudi zar.t j,- ,u večanja politične ^ borbe za naše pravice, razumljivo, saj se vsi zavea '<. da je naša politična zma^oeiet večja garancija za naš USP& kulturni razvoj. Slovaška v novi ustavi NOVA USTAVA ČEŠKOSLOVAŠKE NUDI TRDNO OSNOVO ZA SKUPNO ŽIVLJENJE ČEHOV IN SLOVAKOV V ENOTNI DRŽAVI SloveSko vpraAanje j« bilo med problemi, pred katerimi je pred-monakovska republika stala popolnoma brez glave. Avtorji češkoslovaške ustave ;z leta 1920 so se temu vprašanju laognlll na ta način, da v uslavi Slovaška ml niti z besedico omenjena. Kjer se pa temu problemu ni bilo no goče izogniti, kot je bil Jezikovni 8akon, ki Je bil proglašen za del ustave, so poizkusili tako rtiltev, ki n; odgovarjala dejanskim razmeram in kil se za to tudi oi mogl«. posrečiti. Jeeikoyni zakon je namreč predvideval pravno konstrukcijo edinega češkoslovaškega jezika. Avtorji jezikovnega zakona so pogrešili v toliko, ker pravda abstrakcija ne more napraviti ntč dejanskega. Vse to je samo še bolj utrjevalo slovaški separatizem to je prispelo k znanim dogodkom na SlowSkem v letih 1938 in. 1939 (obstoj nekaterih slovaških strank pri rešitvi iitfiinchenske krize in proglasitev sannosfojne slovaške države, op. ured). Košičkl vladm«, program je nar čelno isspremenil mišljenje o raz- ARABCI OBOROŽENI IN OPREMLJENI Z ANGLEŠKIM OROŽJEM IN OPREMO merju med Cehi in Slovaki, katere je priznal za dva enakopravna nareda. Tudi razvoj od slovaške narodne vstaje v letu 1944 in potem od leta 1945 naprej se je gibal na novih potih. Ustanovil se je Slovaški narodr.i. svet (Slovenska nerodn; rsda - SNR) kot Samostojen revolucijski organ in šele od junija 1945 eo polifone pogodbe postopoma koordinirale njggcvo delo z državnimi osrednjimi organi Nova ustava se naslanja m ta dejstva In ure;Ja položaj Slovaške v okviru enotne države tako v načelnTh člankih ustave, kakor tud: v petem poglavju nove ustave. Načelna odločitev je v drugem členku, ki pravi, da je Češkoslovaška republika enotna drsava dveh enakopravnih slovanskih narodov, Cehov in Slovakov to poudarja, da tvori ozemlje republike enotno in nedeljivo celoto. Osmi In deveti članek določata, da je nosilec in izvrševalec državne moči na Slovaškem in predstavnik slovaškega naroda Slovaški narodni svet (SNR), kot organ zakonodajne moči in zbor poverjenikov kot organ vdadne In Izvršilne moči. Važna Je tudi o-meijltev pravomočja SNR v petem poglavju nove ustave. SNR izvršuje zakonootajno moč v narodnih zadevah ali pa zadevah reg onalcega značaja, v kolikor zahtevajo posebne ureditve, da bi bil zagotovljen poln razvoj gmotnih in duhovnih sil slovaškega naroda in če istočasno ne gre za zadeve vačdržav^ nega z ne čaja, ali pa take, za katere je potrebna enotna ureditev vsedržavnim zakonCrrk Odno šaj med SNR In osrednjimi, organi republike ureja ustava tako, da je za sklicanje, razpust 1m odložitev SNR pooblaščen predsednik vlade, ki tudi podpisuje zakete SNR poleg predsedr nlka -zbora poverjenikov in poverjenika, ki naj Izvrši Izvedbo zakona. Zakoni SNR ne smejo nasprotovati niti ustavi niti vsedržavnim zakonom. Praktično je izvedeno to načelo tako, da predloži predsednik vlade, Če je prišel k prepričanju, da zakon SNR nasprotuje ustavi ali pa vsedržavnim zakenom, proračunom ali pa. enotnim gospodarskim načrtom, v teku 14 dni tak zakon vladi, ki o dtvarl odloči s končno veljavnostjo. Praktično še bolj pomembna kot decentralizacija zakonodajne moči je decentralizacija vladne in izvršilne moči, ki jo na Slovaškem izvaja na-čelno zbor poverjenikov SNR, z izjemo narodne obrambe, zunanje politike in zunanje trgovine. To moč izvršuje zbor poverjenikov v zadevah, ki spadajo v za-konedavstvo SNR v svojstvu izvršilnega organa SNR, v državnih zadevah pa kot izvršeni organ vlade, 4n to v vseh panogah notranje državne uprave, ki so v paragrafu 95. odstavek 3 naštete. Razmerje zbora poverjenikov k osrednjim organom je urejeno na ta način, da predsednika to ostale člane zbora- poverjenikov imenuje in odpokliče vlada, ki tudi določi, kateri član zbora bo vodil posamezno poverjeništvo. V vsedržavnih zadevah je zbor poverjenikov, odnaSno posamezni poverjeniki, odgovoren vladi. Zbor poverjenikov in posamezni poverjeniki so dolžni ravnati se po smernicah In navodilih vlade, posamezni poverjeniki pa po nr.ernlcah In navodilih resornega ministra. Minister je tudi o-polnomočen itsvrševati z vednostjo resornega poverjenika svojo oblast na Slovaškem direktno. Ce prekc-rači zakonska uredba odločitev ali pa ukrep zbora poverjenikov ali pa posameznega poverjenika pristojnost «31 pa je v nasprotju z ustavo, vsedržavnimi zakoni, zakoni SNR ali pa vladnimi uredbam', lahko vlada (Od našega dopisnika) TEL AVIV Izrael. Danes so prišli na dan novi dokazi o senzacionalnem zakulisju britanske pomoči Arabcem v Palestini. Z gotovostjo se Je izvedelo, da je 6. maja t. 1. angleški brlgadni general John Bagot Glubb (Arabci ga kličejo Glubb paiaJ In komandant arabske legije v Transjordaniji, obvestil glavni stan generala, Gor-dona H. A. Mac Millana, ki Je vrhovna angleška oblast v Palestini, o načrtih napada, ki je bil dogovorjen z arabskimi državami. Po poročilu Glubb paše Je bila glavna naloga egiptovske vojske ta, da bi s svojim manevriranjem pritegnila glavne židovske sile s na skrajni Jug, nakar bi ostala centralna Palestina brez obrambe. Druga egiptovska kolona pi bi se morala pri Jeruzalemu združiti in stopiti v napad z arabsko legijo. Podobna naloga je bila dodeljena tudi vojnim silam Sirije in Libanona na skrajnem eeverus to Je pritegniti čim več židovskih vojnih sil. Egipčani ln Sirijci so predla gall, da bi »e družili ln napadali predvsem • topništvom in letali, da bi na ta način prisilili Zlde, da bi se obrnili proti njim. Glavnina egiptovske vojske je bi la določena, da bi se vrgla na Tel Avlv, ki ga glavni egiptovski stan smatra *a osrčje židovskega vojnega steo*. s t#m to hote* BEli KNJIGA IZRAELA 0 DELOVANJU INTELLIGENCE SERVICEA V EVROPI IN SREDNJEM VZHODU li prisiliti sile Haganaha, da bi £e razčlenile. Vse to pa naj bi pripravilo teren za glavni napad Arabcev. Arabska legija kralja Abdulaha okrepljena z enotami Iraka, bi morala prestopiti reko Jordan med Semachom in Be;sanom ln z vsemi silami napasti sile Gesherja. Legija bi se m« rala razdeliti na dve ko.oni, od katerih prva bi napredovala v smeri Sv. Ivana pri Akrlju, druga pa proti Ha'fi preko cone Beisan-AfuleOv ln nlž!ne Asdraelon. Načrt je predvideval, da bi bili mesti Sv. Ivan pr; Akriju in Hal-fa drseženi 21. maja t. 1. Ko bt bila Haifa zasedena, bi Anglija priznala suverenost kralja Abdulaha nad tem pristaniščem, ki bi postalo pomorska sredozemc ska baza trans jordanskega kraljestva. Dar.es je očitno, da Je bil načrt Glubb paše kljub začetnim uspehom, najprej ustavljen in potem praktično razbit zaradi protinapadov Haganaha, ki so bili mno<;o močnejši, kakor so Jih predvidevali. KoKkor se Je lahko iTrved?k>, danes arabski glavni nUn deta. na popotot reviziji načrta, po katerem bi svoje glavne vojne sile vrgel na Jeruzalem, ki b- tako postal najvažnejše bJjišče te vojne. (Med tem so Arabci stari (Jel Jeruza^ lema že zavzeli, op. ur.). Tudi ta načrt pa je hudo oškodovan zaradi umika angleških oficirjev iz arabske legije, kakor je odločil London. To dejanje pa seveda ni dovolj, da bi Zidl pozabili na kopico sovražnih dejanj Anglije. Izraelska vlada pa pripravlja Belo knjigo o delavnosti Anglije v Evropi ln Srednjem vzhodu proti židiovski državi v Pslestlnl. Bela knjiga bo predvsem vse* h vala listo o dejavnosti Intelli-gence S»rvicea proti uvozu orožja v Palestino z židovske strani. Glavna središča tega delovanja bi b:la mesta Pariz, Praga, Rim, Atene in Bukarešta Obtožba specificira, da Je bilo na stotine agentov angleške tajne službe zaposieniib več mesecev na tem, da hi prijavili angleškim vojnim Silam ln vojni mornarici, vsako sled nabave ln odipošlljatve orožja za 21de. Anglija Je tudi obtožena, da Je po diplomatski poti pritiskala, na, države, kjer se Je pokazalo, da se je kupovalo in odpošiljalo orožje. Ta angleška dejavnost, lugftavlja Izraelska vlada, je Imela za posledico, da Zldi niso mogli nabaviti lovskih letal ter da Je ostalo prebivalstvo Tel Aviva prepuščeno bombardiranju in obstreljevanju egiptovskih vojnih zračnih gil. Drugi del Bele knjige, kolikor Sem mogel Izvedeti, bo vsebovala aktivnost angleških funkcionarjev pri pripravljanju arabske Intervencije. Domneva se, da bo ta del vseboval vidne dokaze tega delovanja v obliki pre-streženlh navodil in poročil. Ti dokumenti odkrivajo tudi podrobnosti o posebni opremi arabske legije. Med to opremo je tudi ona, ki Jo je angleška oblast pred nekaj tedni na dveh ladjah poslala iz Egipta v Transjor-danijo. Dalje so v (eku podrobna poročila o delo vnesti angleških oficirjev med arabskimi trupami ter o njihovem delu pri napadu. Zadnji del Bele Knjige bo vseboval popoln seznam količine petroleja v Haifi ln Liddi ter njegov prevoa v TranSjordauijo takoj potem, ko je Glubb paša posredoval pri velikih potrolcj-sklh družbah. Med drugim Je navedena tudi količina 50.000 galonov bencina za letala, ki so ga prepeljali iz Lidde v Transjordanijo ter »arabski osvobodilni vojski* in ki predstavlja direktno in aktivno pomoč Britancev arabskim na padalnim silam. Končno se bo lahko na podlagi vseh podatkov Bele Knjige opazilo, da je Velika Britanija tako odkrito podpirala vojaške baze Arabcev, da Je težko razbrati, kako se še danes proglaša za nevtralno v palestinskem konfliktu. Zato so dovolj podani razlogi, da bosta Sovjetska zveza ln Zdrpžene ameriške države v primeru, da bo akcija OZN neuspešna, pričeli s svoje sfran! pošiljati orožje Zidom in podpirati izraelsko državo. Medtem časom smo izvedeli ls Katra, da je odločna obrambe. Zidov povročlla med egiptovskimi finančniki poplah, odkar se Je Egipt spustil v to vojno pustolovščino. Cena zlata pada, rast* pa cena ameriških dolarjev. En dolar, k! Je pred meseci stal na črni borzi 34 piastrov, stane danes 40 do 42 piastrov. Nakazila na hanke v New Torku sfanejo 45 do 47 piastrov, u rastna namenjava pa bi bila 24 piastrov za dolar. Cena dolarja se je v Egiptu še pred koncem prvega meseca sovražnosti v Palestini tako rekoč podvojila, JON KIMCHE isto ukine. Na sličen nečin lahko tudi minister ustavi izvršitev poverjenikove uredbe do vladne odločitve, ki lahko poverjenikovo uredbo ukine, če je v nasprotju z uredbo resornega ministra. S temi odločitvami bo zagotovljena enotoa državna politika vledne ln izvršilne moč: na Slovaškem. Ureditev položaja Slovaške v okviru CeSktelovaike republike te po novi ustavi, ki Je bila sprejeta. 9. oiaja. t. 1.. zelo posrečena in upošteva različne pogoje, pod katerimi se je Slovaška razvijala dolga stoletja. Praksa bo pa seveda pokazala, katere določbe se bodo obnesle. Ze danes se pa lahko predpostavlja, da nova u-Stava nudi trdno osnovo za skupno življenje Cehov to Slovakov v enotni republiki. V. V '•tii HAIFA JE NAJBOLJŠE PALESTINSKO PRISTANISCE. . N JA RIBIŠKA VAS SE JE V NEKAJ DESETLETJIH RA^V V MODERNO TRGOVSKO LUKO Razvoj sovjetske knjige v 30 letih V TEH LETIH SOVJETSKE OBLASTI JE IZŠLO 873 TISOČ KNJIG V SKUPNI NAKLADI 11 MILIJARD IZVODOV Eden izmed pomembnih rezultatov tridesetih let sovjetske oblasti je nesluteni razcvet kulture vseh narodov Sovjetske zveze. Številke o knjigah, kt so izile v Sovjetski zvest po Veliki oktobrski revoluciji, so najboljše merilo za presojo kulturnega življenja v deželi socializma. Po nakladi knjig se ne more s Sovjetsko zvezo kosati nobena druga država na svetu. V Sovjetski zvezi je knjiga postala last ljudstva. V carski Rusiji so bUe duhovne dobrine pristopne le ozkim p'astem prebivalstva, ki je bilo v k\rltwrnem pogledu selo zaostalo. ^ tridesetih letih sovjetske oblasti je 4»šlo S7S tfssč knjig v skupni nakladi okrog 11 milijard isvodov, to ee pravi, da je v tej dobi izšlo 5-krat veu knjig kakor v prejšnjih desetletih. Leta 1913 je odpadlo na prebivalca povprečno 0.7 knjige. Pred začetkom druge svetovne vojne pa je odpadlo na prebivalca 4.1 knjig. Glede na StevCo prebivalcev Je izhajalo skoraj 6-krat več knjig kakor pred revolucijo. V carski Rusiji so izhajale knjige v 49 jezikih, medtem ko jih sedaj tiskajo v 119 jezikih. Do konca druge stalinske petletke Je izšlo v jezikih raznih narodov Sovjetske zveze razen v ruskem 143 milijonov izvodov knjig alt Pr*~ bliino 20-krat več kakor pred revolucijo. Med tem ko je bila 1913. povprečna naklada tljlge 3300 izvodov, se je do 1946 leta dvignila na 20 tisoč. Tudi vojna ni mogla kljub vsem strahotam in uničenju mnogih grafičnih podjetij zadi-Siii razcveta sovjetske knjige. V treh letih in pol tik pred vojno so sovjetske založbe izdale 1S1 tisou knjig s skupno •naklado 2 milijardi 114.000.000 izvodov. Tik pred vojno je izhajalo v Sovjetski zvezt 8754 časnikov z enkratno naklado 37.5 milijona izvodov (na leto 7.4 milijarde izvodov) in 1160 rčvij a skupno naklado tB7 • v >->^1 ' ~ "v ;v,i» 4] jj» h \ j*£ s S \ 7 % \ l" % JtW. po 19.000 izvodov ter je kor predvojna, povprečni ^ - p knjige se je povečal na skovnih pol. u( Značilno za kulturno ffi? Sovjetski tvezi je tudi, Jo ceniti dela svetovnih ^ urf V tridesetih letih je iz>l° ''Ljo* , iti nakladi 174.000.000 J* tfl' 'ki del svetovne literature. ‘ tftf- ‘t »o dela nad 1400 avtorjev, ^ q; kov in sodobnih pisatelj^ t i^ S klada prt vodov angleških meriikih pisateljev je ^er0s^’i, «7 milijonov izvod'v, /r’’' ^ 48 milijonov, poljskih 'n rIly slovanskih avtorjev pa ^ iona■ . S Sovjetski zvezi so 1 knjige Se preden izidejo ft non\a razprodane. knjige, je tolikšno, da i”1 r0tip le ttsti, ki jih vnaprej To dejstvo, da je toej««* ,0 la«t uspela, da se le kni „,flcF Itrila med Uroke delovne I' ce, najbolj priča o IIJ množice razumejo Pon\V>^„ tr re in da je pSftHa kult’Jr njihova last, '•D 'n S S ■o ,(0 fi i