207. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. septembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstr ijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 eld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za .jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je ▼ Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba-. U pravništTn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — XV. občni zbor slovenskega učiteljskega društva. (Dalje.) „Motivenberichtu k noveli je občno znan, le toliko omenim, da je načelo državne dole in državnega nadzorništva ostalo, le nekoliko bolj se poudarja verska odgoja in od šolskih vodjev se tirja, da morajo biti istega veroizpovedanja, kakor večina učencev itd. Zdaj pa vprašana, kako pa so učitelji sprejeli to novelo ?j Ko govorim o učiteljih, ponovim še jedenkrat, kateri učitelji da delajo občno mnenje. To so nadzorniki, ravnatelji in mestni učitelji. Učitelji, ki spadajo k takozvanej ustavovernej stranki imeli so 4. in 5. avgusta zbor, imenovali so ga splošni avstrijski učiteljski zbor, in tam so še jedenkrat (prvič 19. februvarja na Dunaji) obsodili Šolsko novelo. — Imeli so pa tudi češki učitelji nekaj dnij pozneje svoje učiteljsko zborovanje, a tam so uže drugače govorili. Ravnatelj Le paš je rekel: »Kristjan sem, zato hočem, da ima ljudska šola znak krščanstva!" Sicer so ga preupili, a zaradi tega nijso njegove besede nič manj tehtne in gotovo je, da krščanski stariši žele krščanskih šol. Postavili smo tudi mi razgovor o šolskej noveli na dnevni red, a povedati mi je pred vsem, da mi nijmamo takih skrbij zarad šolske novele, kakor-3ne imajo dunajski učitelji. Nam narodnim učiteljem je tisto prav, ako se glasi §. 1. drž. šolske postave: „ Odgoja mora biti versko-nravna", kajti nrav (Moral) se pri kristjanih naslanja na krščanske dogme. Nravnost brez podlage krščanske je omahljiva in veternasta, mogoče da včasih od hudega odvra-čuje, a za ljudsko odgojo ne velja, tu je treba pozitivnih zapoved in prepoved. Tudi mislim, da se mi nikakor ne bojimo upljiva naše narodne duhovščine pri narodnih šolah. Da mora ravnatelj iste vere biti, kakor je večina učencev, je menda samo ob sebi razumljivo. Pri nas se nam sicer nij bati zidov v naše šole, a tudi nijmamo uzroka njim odpirati vrata in glasovati za postavo, ki njim duri odpira na stežaj. Kar nas slovenske učitelje zadeva, imamo mi vse drugačne zahteve; te pa so: 1. da postanejo nase ljudske Šole skoraj jedenkrat čisto slovenske; 2. da se uvede v učiteljske izobraževal-nice slovenščina vsaj za tri četrtine predmetov in 3. da s svojo delavnostjo in vladino pripomočjo prispemo do potrebnih slovenskih knjig za narodne šole in učiteljišča. Mi Slovenci potrebujemo torej take postave, ki bi nam zajamčila, da dobimo skozi narodne ljudske šole, in kar se mene tiče, mislim, da bode nova postava začetek boljših razmer pri našem ljudHkem šolstvu. Vprašam, kaj imajo učitelji, oziroma njih štariši ali redniki od tega, ako se mora nastopni učitelj leta in leta učiti takih stvarij, katerih v svojem življenji nikdar no bode potreboval, a kar bi potreboval pa ne. Vsi učitelji pa tako ne morejo postati glavni učitelji ali nadzorniki. „Bildung ist Kapital, \Vissen ist Macht" ; — res da, ali: Bildung kostet auch Kapital in kapital je pa navadno le tam kaj vreden, kjer se zamore naložiti; mrtev kapital pa ne prinaša obresti. Zdi se mi, da svet malo preveč od šol pričakuje, tudi to, kar ona storiti ne more, in zaradi tega toliko očitanja, da je šola ljudem na kvar. Toliko sem omenil, da obranim svoje stališče, sicer pa jaz želim, da bi ministerstvo izpeljalo vse, kar bi bilo s časom potrebno, kajti nobena postava nij za zmirom dobra. Govonl sem kot mandatar odbora slovenskega učiteljskega društva, v katerem sploh to prepričanje vsaj dosedaj vlada, da mora ljudski učitelj svoje stališče imeti mej ljudstvom v Bvojem narodu; da ne more in ne sme politike na svojo roko delati in da se vse njegovo prizadevanje mora strinjati s prizadevanjem ljudskih zastopnikov in poslancev. Sploh se držimo načela »učitelji so zaradi šole a ue šole zaradi učiteljev!" (Dobro! Dobro!) Meščanske šole vodja g. Lapajne misli, da bi 86 stvar vendar le temeljitejše pretresovala, kajti s šolsko novelo se bode vendar nekoliko predrugačilo, da si ne vse prekucnilo v šolstvu, kakor nekateri kričijo. Nova šolska postava bila je izvrstna in gotovo se je šolstvo v deželah, kjer je bilo uže prej urejeno, zelo povzdignilo, tako v nemških kronovi-nah in na Češkem; na Slovenskem le malo, najmenj na Kranjskem, kjer se je s šolo hotel dosegati po-stransk namen in žalostno je, da ne hodi niti 30% otrok v šolo, ko vendar vsaki kmet plačuje davek za šolo. Šolska novela obsega nekatere čisto nove a jako praktične določbe, vendar se nad novelo spodtikajo nemški učitelji in v nekoliko imajo prav; tako zaradi pouka, da bi bilo po 100 otrok v jed-nem razredu in da bi se smelo od šolske oblasti učiteljsko spričevalo odvzeti. Ako se ti paragrafi krivično izpeljujejo, se je gotovo bati novele; a od zdanje vlade, katera ima blagi namen, pomiriti vse narode, nij pričakovati tega. Zdanja vlada pripozna, da je narodni jezik prvi pogoj narodne omike, zato se trudi ga upeljati v urade in srednje šole in bode gotovo gledala, da se upelje izključljivo v ljudsko šolo. Zdanja vlada bode tedaj novelo gotovo tako izpeljala, da bode slovenskemu narodu na korist. Govornik tedaj misli, naj izreče občni zbor slovenskega učiteljskega društva: šolska novela prepušča se zdanjej vladi in slovenskim državnim poslancem, v katero stavi vse zaupanje. G. Brezovnik opomni, da, ko bi se sprejel ta predlog, bi to ravno pričeto zjedinjenje slovenskih učiteljev razrušilo, kajti štajerski učitelji ne bi hoteli biti s tem, da se izjavljajo za novelo, svoji lastni grobokopi. Ako se občni zbor ue izreče za šolsko novelo, bode Kranjcem, katerih se v glavnih potezah itak ne dotika, to vse jedno; če se pa izreče zanjo, bodete neizmerno škodovali, kajti uzajemnost boste podkopali in slovensko-štajerski učitelji bodo se morali obrniti namestu v slovensko metropolo v LISTEK. Notranja delavnost Petra Velikega. Po Solovjevu in drugih spisal J. S tek las a. (Dalje.) 9. Finance. Preobrazovanje vojske, uteme-ljenje mornarice, dolga in težavna vojna, množina novih preustrojstev in preinak, vse to je zahtevalo večjih stroškov, novih izvorov za dohodke. Ker je poprejšnji davek od dvorov dajal povod za večje zlorabe pri popisu dvorov, bil je uveden zdaj nov davek, namreč glavarina, ter je zatorej bil izveden popis vseh prebivalcev gosudarstva, ki so spadali pod popis. Iz tega popisa so bili izvzeti duhovni z deco, dvorjani, odpuščeni vojaki, tujci, prebivalci iztočnomorskih pokrajin, Baškiri in Laponci. Za umnoženje dohodkov je bil uveden kolekovani papir. V slučaji s kraj ne potrebe zadržaval se je deseti del od vseh plač. Dve tretjini dohodkov sta se potrošili na vojsko in mornarico. Za plačo Činov- nikom je bilo dovoljeno pobirati od vseh tožeb za trud v pisarni od nedolžnega po 3, od krivega pa po 10 kopejk (krajcarjev) od rublja. L. 1710 so dohodki iznašali do 3,000.000 rubljev, a 1. 1725 pa uže 10,000 000 rub'.jev. 10. Redar s t v o. Po Petru urejena redar-stvena uprava se je usredotočivala v Petrogradu v rokah general-policeimeistra (redarstvenega nadzornika), v Moskvi pa — nadpoliceimeistra. V glavnih mestih je imela vsaka ulica in vsakih deset hiš svojega nadglednika, izbranega od prebivalcev samih; vsi mestni prebivalci počenši od dvajset let so se Btavljali stražo, ki je bila dolžna ohraniti mir in red v mestu. V pokrajinskih in ujezdnih mestih je bilo redarstvo v rokah zapovednikov, magistratov in starost, v ujezdih (okrožjih) — gubernatorov in vojvod. Verjetno je zatoraj, da razbojstva nijso mogla precej prenehati in tudi ne zmanjšati se, kajti k starim uzrokom, ki so ostali še v vsej sili, so se pridružili še novi, pred vsem mnogobrojni beguni iz polkov pred težko vojaško službo, na katero nijso bili privajeni: tako bo prosili za pomoč Klinski, Volocki in Možajski pomeščiki, ker prihajajo oboroženi mnogobrojni razbojniki v njihove hiše, pokončujejo in po-žigajo vasi po dnevi in po noči, ubijajo in plenijo možke, odpeljavajo ženske in ker se zbirajo na taka razbojstva iz mnogih mest in ujezdov pobegli vojaki in dragonci. Po same j Moskvi so jezdili razbojniki v trumah po 30 in 40 ljudij. Razbojstva pa so se pomnožila tudi radi tega, ker se je uprava obrnila proti potepuhom, navideznim hromakom in beračem ; tako je bilo od leta 1712. zabranjeno s strogo kaznijo prositi milostinje po Moskvi. Da se požari uma-njijo, morale so se hiše delati po ustanovljenem Črtežu v naznačenej daljini druga od druge; v moskovskem kremlju in Kitaj mestu je bilo zapovedano samo zidane hiše delati ter jih razvrstiti po ulicah, a ne po dvorih, kakor poprej; ulice so začeli tukaj mostiti (tlakati) s kamnom 1. 1705. L. 1714 pa je bilo zidanje ustanovljeno v vsem go-sudarstvu, da bi se s tem poprej izvelo ono v Petrogradu; bogati ljudje so morali tukaj zidati hiše. Da se zdravstveno stanje v narodu poboljša, ustanovljeno je bilo v Moskvi osem lekarn ter bilo za- štajersko. Tedaj govornik želi, naj se opusti vsaka resolucija v tej zadevi. G. Lapajne misli, da bi bilo le umestno, da se občni zbor izreče o noveli, katera ima mnogo praktičnih točk. Moravski učitelji so jo tudi pred kratkim odobrili. Da se bode novela vzprijela v pra-vej obliki, zato bodo uže skrbeli češki državni poslanci. Če se sletna šolska dolžnost npelje v mestih in trgih, je to dovolj; na deželi pa vstreza 6letna šolska dolžnost. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. septembra. Potovanje cesarjevo po jugu je pravi pravcati triumfalni obhod. Z velikim navdušenjem in pravo, odkrito prisrčnostjo pozdravlja ljudstvo povsod svojega priljubljenega vladarja. — V Celovci obiskal je Najviši gost skoraj vsa javna poslopja. Pred neko novo šolo izjavil se je: „To je pač kne-ževska palača. Občina stori re3 veliko za šolo". Proti deželnemu odborniku dr. Ubel ju, ki je zatrjeval, da ima vsaka občina v deželi svojo, večjidel lepo upravijeno solo, je dejal cc?ar: „V tej zadevi se je pa menda pač včasih malo čez ojnice stopilo". — Zdaj se mudi Najviši go;t uže mej Slovenci, ki mu bodo ncdvojbeno povsod škatli svojo iskreno ljubezen in nromahljivo udenost ter jo tudi nevstra-šeno izraževali v svojem materinem jeziku. Ministri Taafle, I iIIhuIimii in Plno nastopijo 16. t. m. v jutro svojo pot v Trst. Pomorska oblast v Trstu je odredila, da n&j se vse ladije, ki pridem h Egipta, po zdravnikih strogo preiščejo, da se ue bi zanesla kolera, katera se je zdaj tudi uže poknzala v Su' ju in Marokko. V petek, ko je vsa Koroška vzhičena pričakovala svojega monarha, /izdelo se je nekaterim nemškonacijonahiim deželanom potrebno bratiti se z Italijani. V Chiusa Forte na italijanski meji je prišlo uamr r; več Nemcev k zborovanji društva „So-cieta alpina FriauIJanau. Neki Moritsch iz Beljaka napil je mej navdušenim odobravanjem nemških načijonelcev in iHlijanjusitnoV na skupno, složno delovanje Nemca in Italijana. — Zares lep trenotek sta si izbrala ljubezniva t\ /aveznil'". V deželni zbor ce^ki noče deželn; maršal knez Auersperg za zdaj poklicati le rektorja nemškega vseučilišča. Čehi pa zahtevajo, da naj se to zgodi tudi z rektorjem češke univerze, ali pa, če treba zato posebne poHve, naj se s pozivom obeh rektorjev vsaj počaka, da se postava premeni in potrdi. V Dalmaciji je v Korčuli (Curzola) na rodna statika priborila sijajno zmago. Vseh 36 mestnih odbornikov izvoljenih je ;'ovelje delavnica za postopače, ki so se morali učiti raznih rokodelstev; tudi v ženskih samostanih in z dobrim gospodarstvom odstraniti vsako puščobo, se je učilo rokodelstvo. Kar se tiče tovarniške L. 1721. je izdal Peter ukaz o žetvi žita s koso J obrtnosti, bila je do Petra prav neznatna; po mesto s srpom. Osvedočivši se za mejo o važnosti1 ujegovej smrti pa se je brojilo uže 233 tovarn, izkopanega goriva, trudil se je Peter seznati, ne j nekaj državnih, nekaj pa zasebnih. — Lehko raz-nahaja li se kje v Rusiji kameno olje. Poskrbelo (umimo, da je pridobitev pomorja baltiškega trgo-se je tudi zato, da se občuvajo šume ter nove za-j vino rusko jako povzdignila; ali za procvet trgo-rede. Vinogradarst vo in svilarstvo se je gojilo vivine sploh nij bilo dostatno samo morje, nego 80 prikavkazkih krajih še pred Petrom, ali to je bil le j bila potrebna tudi dobra notranja pota; zato je Pe-slab početek; za Petra pa sta se ti dve grani go-1 ter zvezal z vodenim potom Evropo z Azijo, izko-spodarstva precej osilili; tudi tobak se je začel zdaj! pal višnevolacki in ladožki kanal; predložena je bila saditi. Za Petra seje začela gojiti v Rusiji tudi [tudi spojitev Kaspiškega morja s Črnim in Belega bolja pasmina goved, še bolj pa se je Peter zavzelj z Baltiškim, ali to se nij moglo izvesti za Petra, za ovčarstvo, ker je potreboval mnogo sukna za! Izdelanih je bilo tudi mnogo cest po suhem, za ka-svoje vojake; zatorej je zval ovčarje iz Šlezije v1 tere je Peter gledal, da se vedno dobvje ohranijo, Rusijo, pa tudi svoje ljudi je tjakaj pošiljal, učit se 1 ali drugi nijso na to pazili. Kamer-kolegiji se je ovčarstva. Tudi koujarstvo se je za Petra zboljšalo.1 moralo prijavljati o žetvi žita in o cenah njego- — (Gospod profesor Vinko Borštnar) pride vsled najnovejše določbe ministerstva na gimnazijo v Ljubljano. Veselje, ki je bilo prevzelo zloglasno „Süddeutsche Post", da bode moral gospod Borštnar v Weidenau, nij dolgo trajalo. — („Narodnf listy«) bili so preteklo soboto zaplenjeni zaradi uvodnega članka „Slovenci in minister Pražak4* pisanega po slovenskem državnem poslanci. — (Častno občanstvo.) V seji občinskega odbora sv. Barbare v Halozah dne 8. septembra 1882 izvoljen in imenovan je velenčeni g. Josip Žitek, gimnazijski profesor v Ptuju, zbog obilnih zaslug o zdravem poučevanji slovenskega ljudstva čas tu im občanom sv. barbarske občine. — (Našega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17) prvi in drugi bataljon z godbo prideta v sredo 18. t. m. ob 9. uri 7 minut dopoludne v Ljubljano. Drugi bataljon odide pozneje iz Dunaja naravnost v Koper. Tu bivajoči 5. bataljon pa odide 20. t. m. v Pulj, kjer se iz njega sestavi novi 97. pešpolk. — (26. pešpolka veliki knez Mihael) je prišel danes popoludne prvi bataljon iz Kamnika v Ljubljano. Jutri 12. t. m. ob 5. uri popoludne pa zapustita oba bataljona z godbo Ljubljano, kjer je polk bival blizo tri leta. — (Mesečni živinski somenj) zadnjo soboto bil je jako slabo obiskan, pač le zaradi tega, ker so kmetovalci čakali ua današnji „češpljevw veliki letni somenj. Goveje živine prignalo se je komaj kakih 100 glav, pokupilo in drago plačalo pa se je vse, deloma od domačih mesarjev, večinoma pa za Trst. Konj je bilo k večjem kakih 50 in je bilo s temi malo kupčije, ker nij bilo lepih. — (Izvlekli) so v soboto 9. t. m. popoludne za posilno delavnico iz Ljubljanice truplo 16 letne deklice Marije Majevske, katera je dne 29. pr. meseca na zvečer na Francovem nabrežji v vodo padla in utonila. — („Čebelnaborsau), ki se shaja o „češ-pljevem somnji" vsako leto, bila je tudi danes jako živahna. Okolu poludneva stale so goste gruče čebelarjev pred frančiškansko cerkvijo, ugibaje ceno medu, vosku in čebel in pogovarjajo se, kako so se obnesle tu ali tam pridne živalice. — (Nove orgije in klopi) dobi prihodnje leto sv. Jakoba cerkev po prizadevanji g. župnika Rozmana. Izdelal bode orgije naš sloveči umetnik in mestni odbornik g. Goršič, ki je tudi oue, od vseh veščakov kot izvrstne priznane, v frančiškanskej cerkvi izgotovil. Klopi pa izdeluje v lepem slogu na-rodui mizar g. Lju de vit Vid maj er, kije izdelal lepa cerkvena vrata pri sv. Jakoba cerkvi. —a.— — (Prašičev) so bavarski in tirolski kupci pretečene mesece po Dolenjskem na stotine „zaarali"; pričakovati je tedaj, da jim vsled tega poskoči cena prihodnje tedne, ko se prične kupčija za klanje. Akoravno se je pretečena leta izpeljalo veliko tisoč prašičev, vender so bavarski živinski kupci še izdatno število naprej nakupili; pač lepo znamenje napredujoče naše prašičo-reje, sosebno na Dolenjskem. — (Posojiln ice na štajerskem.) Celjska posojilnica je imela 31. avgusta t. !. vplačanih zadružnih deležev 10.020 gld., mej temi 61 glavnih po 100 gld in 292 opravilnih po 10 gld. Izposojenih je bilo 63.254 gld. 364 zadružnikom, gotovine v blagajnici je 6271 gld. 56 kr. V odbor ormoške posojilnice so bili izvoljeni: Dr. Geršak za ravnatelja, S. Sporn za namestnika, dr. Anton Žižek za denamičarja in Janez Vrtnik za knjigovodja. — (Rudolfovo.) Za tretjo sesijo tukajšnjih porotnih obravnav, katere bodo od 11. t. m. do incl. 25. t. m. trajale, če se ne bode še slučajno kaki „nebodigatrebaa vrinil, so udje porotnega soda: g. V. Jevniker c. kr. okr. sodn. predsednik kct takim, g. dr. Andrej Vojska, c. kr. deželni svetnik kot njega namestnik, gg. G. Bruner in K. Pleško, c. kr. dež. svetovalca kot sodnika, gg. G. Stuhec in dr. Fran Škofic, c. kr. sod. pristava kot nadomest. sodnika in gg. E. Rizzoli, H. Frakovič in Jože Stari?, c. kr. avskultanti kot perovodje. Glavnim porot nikom tej sesiji so izžrebani: Heferle Jakob, posest iz Kočevskih Poljan, Skočir Janez, posestnik iz Pra preč, Smuk Janez, posestnik iz Ribnika, Kfes»m Damask, fužinski kasir iz Dvora, Berčar Jože, po sestnik iz Kamenja, Zaplatar Franc, posestnik od sv. Helene, Indihar Jakob, posestnik od sv. Ruperta, Fabijan Jože, posestnik iz Trebče vasi, Weibl Alojz, posestnik in kupec iz Metlike, Urbančič Janez, pos iz Sevnice, Šircelj Janez, posestnik iz Rihpovca, Do linar Franc, posestnik in kupec iz Velike Doline, Košak Jakob, posestnik iz Družinske vasi, Tai^lerer Beno, grajščak iz Višnje gore, Krakar Miha, pos. i2 Jerneje vasi, Schbnbrun Franc, posestnik iz Metlike, Gač Alojz, posestnik in kupec iz Kostanjevice, Rožic Peter, posestnik iz Dragovanje vasi, B ilkovec Peter, posestnik iz Preloke, ŽnideršiČ Janez, pos. Od 1. januarja do 30. junija t. 1. sklenjeno je bilo 39.419 novih zavarovanj za kapital 33,973.563 gld: 88 kr. in proti zavarovalnini in pristojbinam v znesku 833.540 gld. 43 kr.; škod pa je bilo v tem času izplačanih za 312 358 gld. 68. kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin in užitka napredovala so prav sijajno, kajti do konca julija 1882 oglasilo Be je uže 565 členov, ki so zavarovali pokojnin in dohodkov za 100.197 gld. 67 kr. ter upi-sali vlog 402 846 gld. — Isto tako ugodno se razvija pokojninski zavod za zastopnike, ki šteje uže 3839 udeležencev in čegai zaklada je narastla do 25.472 gld. 86 kr. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Celovec 11. septembra. Cesar odpotoval je ob šestih zjutraj mej klici mnogo tisoč broječega občinstva. Na kolodvoru, kjer so bili knezoškof, načehvki vseh oblastnij, častmštvo in dostojanstveniki, zahvalila sta se deželni odbornik llillinger in župan Jessernigg za cesarski pohod, župan posebe še za mestu darovani kip cesarjev. Na to zahvalil se je cesar za lepi vzprejem ter izrekel možnost zopetnega pohoda. Zupan izročil jc naposled krasen bou-85) Umrli no v I Jiibljani: ti. septembra: Koza Trontl, šivilja, 25 let, Opekarska cesta št. 16, /.a jetiko. 7, septembra: Janez Obocki, delavec, <50 let. Karlov-ska cesta št. 7. za jetiko. H septembra: Fran Tr.njar, delavčev sin, 1 teden, Rožno ulice št. 89, za slabostjo. — Jožefa Penca, šivilja, 88 let, Turjaški trg št. 9. 9. septembra: Franc Kočij au, komi, 11) let, Kolegijske ulice št. 2'», za jetiko. 10. septembra: Oskar Drinovec, užitninskega pas- la, Blažič Janez, posestnik iz Sevna, Oblak "'ka sin 24, dni, Zabjak št. 8, za drisko. , i , ™ , • -r i -n i 11« sept.: Iranca Jesih, mesarjeva hči, 2 let, Hi m, kupec v Rudolfovem in Jelene brane, po- deckijeva Va» št. 18, za otrpnenja moči. V deželncj bolniei 7. sept. Jakob Tobias, dninar, .r>7 let, plovrit. ekssu-dat na desnej. 3DTjL.23.ajsls:a, "borza ilne 11. septembra, ((/.vimo telegraftčno poročilo.) Papirna Zlata renta 1860 državno posojilo njo jedno glavnih nalog svojega višjega pastirstva v Akcije narodu, ondotnej škofiji. Priprave za posvečevanje se uže delajo. — (Banka „Slavijau.) V mesecih april, maj in junij t. 1. pristopilo je banki „Slavijiu 2684G novih členov, ki so zavarovali kapital 22,228.761 gl 88 kr. ter zato uplačali zavarovalnine in pristojbin 487.858 gld, 05 kr. Banka pa je v tem času pla čala za škode 189.581 gld. 79 kr. — Od svojih kapitalov imela je banka v tem času vloženih 205.211 gld. 66 kr. v posojilnicah, 653.G98 gl. 09 kr. pa posojenih na hipoteke. Deuarni promet osrednje blaga j niče v Pragi znašal je 1,160.827 gld. 97 kr — Gasilne brizgalnice bile so oddane šesterim občinam in med njimi tudi občini Št. Vid pri Vipavi Kreditne akcije...... . . London . ......... Srebro . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini. ...... . Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1H54 250 ^Id. Državne srečke i/. 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta *>°/u...... 4°/ n n rt -»/(,.••••• „ papirna renta 5°i0 . . . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava retf. srečke .r>°/0 . . 100 gld, Zrmlj. obč. avstr. 41/1u/0 zlati zast. listi . Pnor. oblitf Elizabetiue zapad. železnice Prior. oblig, Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 1" „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 B Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 7»> gld. 75 77 30 95 ■ 40 TI 50 Ti — B18 Ti 118 H 90 M ti ti 44'/, 5 ti S8 58 ti 10 120 tt f)0 170 n •J.r) 96 tj 35 119 ¿8 88 15 87 20 104 n — 114 n 50 119 n — 98 75 106 n 96 174 rt 75 21 H — 121 n — 229 ■ 25 kr fit 13.330. Razglas. (582—1) V smislu tukajšnjih mestnih pravil so: a) račun mestne blaga jnice za leto 1881. in b) računi sedmerih zakladov, ki jih mesto oskrbuje, za leto 1881. od lO. 1er. "fJBjpj Prave ima samo : V Lj u b 1 j a n i : lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešhnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPostojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V ( ' r n d m 1 j i : lekar Ivan Blažek. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi nai se osobito na ta znamenja: Prave Marijine iljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisrene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Rrpdy & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki né-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki Blučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—53) Tujci: 8. septembra. Pri Slonu: Schmidt z Dunaja. — Hammerer iz Trsta. — Neuschalter iz Gradca. — Thoman z Dunaja. — Stožir iz Zagreba. Pri Malic! t Fels iz Trsta. — Giegl z Dunaja. — Rein iz Gradca. — Pri avstrijskem ee-Marijl: Sester z Dunaja. — Svetlin iz Maribora. Ubluiann z Dunaja. Prah zoper insekte iz divjih, se zaprtih cvetov Chrvsanthemuma, najboljši in najgotovejši pripomoček, pregnati stenice, bolhe, šurke, muhe itd. v zavitkih po 10 novcev in višje. Razprhala, ki so pri tem potrebna, dobe se po 70 novcev. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—9) Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija naprej. Z Dunaja, v Trst. Postaje Jaderni vlak Dunaj...... Odhod Miirzzuschlag.... „ Gradec...... „ Maribor...... „ Celje....... „ Laški Trg..... Rimske Toplice ... „ Zidani Most .... „ Ljubljana..... „ Postdjina . , . . . „ Nabrežina..... „ Trst....... Prihod 6-45 zvečer 10- 4 „ 12" 1 po noči 1-21 243 3 25 zjutraj 4-45 , 6- 3 , 7- 44 „ 8- 10 „ Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak 7*— zjutraj 10-16 12-48 214 3 42 3-59 411 4 34 6- 2 7- 43 9-28 9-54 popol. zvečer 9 — 1-57 610 8-20 1027 10-43 10- 54 11- 35 1-28 337 5- 46 6- 21 zvečer po noči zjutraj TI dopol. popol. n zvečer 1-30 popel. 5-27 „ 935 zvečer 11*41 po noči 1- 50 „ 2- 6 ., 2-17 j, 2.43 „ 5-45 zjutraj 7.53 „ 10- 3 dopol. 10.38 „ 1 5.45 1035 2-20 534 556 613 Ô-47 10-— 1-33 511 6 — zjutraj dopol. popol. zvečer po noči zjutraj 6-— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj.Prih. Tx Trsta na I>vxiiaj. 'ost slj e Trst .... Nabrežina . . Postojina . . Ljubljana . . Zidani Most . Rimske Toplice Laški Trg . . Celje. . . . Maribor. . . Gradec . . . Miirzzuschlag. Dunaj . . . Odhod Prihod Jaderni vlak Brzovlak 8-— zvečer 8-42 „ 1013 „ 11- 28 po noči 12- 40 „ 1- 28 po noči 2- 53 „ 4*20 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. 6-40 zjutraj 714 „ dopol. 912 1045 12-36 12-49 1- 1 119 2- 50 4-25 6-49 10'— popol. zvečer Poštni vlak 10- 5 10-55 1- 47 344 5-36 5-48 5-59 619 8-30 10-55 2- 2 632 dopol. »t popol. zvečer 6-— zvečer 6-49 „ 919 „ 1210 po noči 2-25 „ 2-39 „ 2-52 „ 315 „ 5-55 zjutraj 8-20 „ po nooill'46 dopol. zjutraj j 4*50 popol. Mešani vlak Qsobni vlak 8*15 zvečer 9-44 1-53 5-25 8-15 8-33 8- 50 919 12-52 4-35 9- 30zv.Prih po noči zjutraj dopol. popol. popol. zvečer 5-45 8-11 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4zv.Prib. Izdate i j in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne* 1130