Izdavatelj in urednik: Andrej Žumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Št. 16.	Ljubljana, 16. vel. srpana 1892. XXXII. leto.
Vsebina. E. Gangl: Prolog ob priliki abiturijentske veselice slovenskilj in hrvatskih pripravnikov v Ljubljani, dne 1. vel. srpana 1892. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Naši dopisi: Iz Rajhen-burga. — Iz Gradca. Iz novomeškega okraja. - Iz Kranja. — Z Grma. — Iz Ljubljane. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Prolog
ob priliki abiturijentske veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov v Ljubljani, dne 4. vel. srpana 1892.
pozdravljena srčno, gospoda vrla, Pozdravljena stotisočkrat med nami! Noč zaželena krila je razstrla, Ki združila nas prvič v svetlem hrami In pot težavno, novo nam odprla, Da zremo nanjo s srčnimi željami. Ob pragu srca nam polne spomini, Ki so zajeti v doma zgodovini.
Žrtvuj srce najblažje, čas in glavo, Vspcdbujaj, uči, vnemlji, teši brate!
J. Cimperman.
Ta tožni rod bil rod je majke Slave, Ta krasni svet — nam domovina draga! Solze pojile njene so dobrave — Saj plakala nebrojna srca blaga . . . Moč rok pomore domu, vedre glave, S solzami se ne privojskuje zmaga — Na delo so možje stopili vrli In z delom tuje so nasilstvo štrli.
Pomlad cvetoča kraljevala zemlji,
V	raj je prestvarila Solza dolino, Da nje krasota vsakega razvnemlji, Ki v dom ravan odbral si in planino;
V	ljubezni, koja srca vseh objemlji,
V	ljubezni zvesti žil za domovino On, ki bolest zrl svojega je roda Pod trdo roko tujega gospoda! . . .
h
Kdo bil je prvi, ki je zemlji sveti Med narodom ljubezen jel krepiti? Kdo je obupan rod učil živeti? Kdo za pravico ga učil boriti? Kdo kazal pot, po koji mu je speti, Da slednjič more do kreposti priti? Kdo doma bila pomoč, kdo boritelj ? Rožnik mu, oče in vodnik? Učitelj! -
Zamrla doba straha in trepeta, Slovenu novo žitje se začelo: Rod gleda na vladarja in očeta
V	zvestosti, ki učiteljevo delo; Ljubezen daje moč mu v delu sveta,
V	kateri srce do Roga vzkipelo. Ljubezen žila v vek bo ta vznesena, Ker v mlada srca kal je nje vsajena.
Blagost ti, narod, ki dobrote ceniš Mož, ki so ohranili ti življenje! To pazi, da se v delu ne poleniš,
V	katerem ti jedino je vstajenje — Dokler krepostnih mislij ne premeniš, Do vzorov ti ne mine hrepenenje,
In dokler polja tvoja moči Sava, Učitelj živi in njegova slava!
Napočil slavnosten je dan, ki združil Hčera zbor z domu zvestimi sinovi. Nam src doslej nikdo še ni okužil, K repe s sovraštvom tuji jih rodovi! Prisegel vsak je, da bo domu služil, Dokler ga žitja zibljejo valovi. Ce v drugem ne, srce v ljubezni vsako Nas vseh od danes bodi si jednako.
In to ljubezen, ki kot solnce vroča Razvnemlje kri nam, srce, čelo, lice: Rodila domovina je cvetoča, Ko v čar odele vesne jo cvetice, In ded, čegar beseda je tresoča
V	molitev vnuku sklepala ročice, Ob uri smrti velel mu jedino, Boga ljubiti, carja, domovino!
Ljubezen trojna, združena v jednoto, Jedini znioter nam je delovanja: Odvedel tega bo korak v samoto, Pomore domu tam do blagostanja; Užival drugi mesta bo lepoto, Učiti — misel tod mu bo vsakdanja. Kdo vpraša, kje mu boljše je plačilo -Ob sreči doma plačan je obilo.
I11 danes, glej, ob nas se mnogo zbralo Krepostnih mož, žena, deklet, da z vami Vso srečo mi delimo in zahvalo, Ki navdušuje vsakega med nami. Srce hvaležno bode to ostalo, Dokler blesti nam solnce nad gorami: Ko nas ne bo, potomci bodo naši Ljubezen vračali ljubezni vaši.
Vojščak junaško stopa v boj krvavi, Ko čuje glas: Ti domovino brani! Krepilo danes vaši nam pozdravi, Ko stopamo na dušni boj pozvani. Krvav ni boj, a vender vodi k slavi, Ki domovini v čast in moč ostani, Dokler učitelj žije domovine, Nje rast in blagostanje ne premine.
Zazveni spev! — Od gore in do gore Ti pluj razvnet ob notranjem viharji! Napolni domovini vse prostore, Bogu na čast in diki med cesarji! Iskri se rosa v svitu zlate zore, Gori srce na doma nam altarji. lil vam, ki združila ljubezen prava, Zaslužena in večna bodi slava! —
E. Gangl.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
*
Že 1. 1868 se je sprožila blaga misel in spoznala živa potreba, da naj bi se po zgledu druzih dežel in mest vstanovilo tudi v Ljubljani društvo, s kterim bi se bu-
dila in krepčala katoliška zavest in ljubezen zoper mnoge nevarnosti in napade nove dobe. Poprijel se je tega dela grof Wurmbrand, kateremu je v začasnem
odboru tajnik bil dr. A. Cebašek. V čvrstem spisu „Katoliška družba na Kranjskem" je v Danici 1. 1869 str. 41—43 skazal nje potrebo in dobroto, ter v prvem vstanovnem velikem zboru 3. marc. imel poročilo o delavnosti vstavnega odbora in o tedanjem družbinem stanu (Danic, str. 85—94). „Sklepam to svoje naznanilo s serčno željo, da bi mlada družba prav verlo napredovala, naj bi iz zerna izrastla v košato drevo in rodila obilno sadu v čast Božjo, v naš in bižnjega prid in veselje, v korist cerkvi in domovini. Vsega-niogočni pa naj obilno blagoslovi delo odbora in družbe, njegova milost naj bo vselej med nami in z nami!" — Ostal je v njej še tajnik, in v pervi odborovi seji prevzel nalogo za ude sostaviti knjižico o petdesetletnici sv. Očeta, kteri se bo dala na čelo dostojna podoba Njihova. Tako je prišla na svetlo knjiga:
Zlatomašnik Sveti Oče Pij IX. Certice o Njihovem življenju, delovanju in značaju. Na svetlo dala in založila katoliška družba na Kranjskem. V Ljubljani 1869. 8. 50. Natisnil Eger. S podobo' Pi-jevo in v pristavku s himno papeževo. V praznik sv. Jožefa spisal C. po geslih: „Na nobenem prestolu sveta še ni bilo toliko modrosti, učenosti in čednosti." Maistre. „Brez vsili pripomočkov sem, vendar nisem nepokojen; nar veči moč, Bog, ini daje stanovitnost." Pij IX.
Letni s ho d katoliške družbe na Kranjskem 24. listopada 1869 — je druga knjižica, katero je sostavil njen tajnik. V Ljubljani 1870. 8. 24. Nat. J. R. Milic. — „Letni shod ali občni zbor je tehtnega pomena za sleherno družbo, njen poglavitni praznik, slovesni spomin njenega rojstva, pravi v „Vvodu". V njem se razodeva bolj ali menj živo vdeleženje družbinih udov; kaže se dosedanje delovanje v kratkem pregledu kakor v zer-kalu, kakor se z višave vidi okolica; kaže se njena moč po številu udov in dnarnem stanu, ali dobro vkoreninjena čversto stoji in veselo prihodnost obeta, ali pa nasprot le hira in peša v vsakem oziru. Taki pervi
občni zbor je imela naša katoliška družba po svojih pravilih 24. listopada v čitalnični dvorani. Sošlo se je okoli 300 družbenikov, domačih in vnanjih, med temi tudi naš slavni rojak, mil. gospod Ignacij Mrak, škof v Marketi v severni Afriki, rojen v Poljanah na Gorenskem itd. — 1. Ogovor g. predsednika. 2. Poročilo taj-nikovo, kateri naposled živo kliče: „Krepko naprej!.. Naprej po poti, ktero kaže Kristusova nevesta, sv. cerkev, če nas tudi imenujejo ultramontance in klerikalce, saj s tem le resnico naše vere priznavajo, ker unkraj gora (ultra montes) v Rimu je pravi namestnik Kristusov in sedež edinosti katoliške cerkve, in le aposteljnom in njih njih naslednikom, duhovnim (clero), ne pa liberalcem, je Kristus zročil vso oblast v svoji cerkvi. Le to bo pravi napredek, ne puhlih izrazov po lažnjivi poti nasprotnih širokoustnežev, ampak napredek, kteri nas v resnici razsvetli in oblaži, kterega bodo vesele nebesa, kteri nas popelje k slavni zmagi in pravi časti. Naše geslo pa ni le: Naprej, ampak tudi: K v i š k o ! Sursum corda! . . Naprej po poti prave vere, in kviško v duhu keršanske ljubezni! itd." 3. Pregled in posnetek daljnih obravnav in govorov. Sklep.
P a p e ž e v a nezmotljivost kratko pojasnjena vernim Slovencem v poduk. Zal. in na svetlo dala Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani 1870. 8. 60. Nat. Eger. V praznik Mariinega imena spisal C. t. j. dr. A. Cebašek, kateri v „Vvodu" pravi: „— Že med zborovim pre-tresovanjem in še bolj sedaj po slovesni določbi so nasprotniki prederzno in zanič-Ijivo kričali, češ, da je to nova vera, da je zgodovini in zdravi pameti nasprot, in so iskali po spisih in časnikih verne motiti, da to ni mogoče, da to ni delo sv. Duha, da je človeška zmota! . . Tega je kriva nekoliko nevednost, nekoliko hudobna volja in sovraštvo do katoliške cerkve sploh in še posebej do rimskega pervaštva. Gotovo je marsikteri zmed bralcev slišal ali bral tako neslano ble-
16*

denje, v kterem vsak širokoustnež stavi svojo modrost nad modrost zbranih škofov, ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev Božjo. To zbega tudi pobožnega kristjana, da ne ve, kaj odgovoriti.. Zato bo ta knjižica kratko in kolikor mogoče razumljivo skusila to resnico pobožnemu slovenskemu ljudstvu pojasniti itd." — „Kupite si bukvice „Papeževa nezmotljivost", ker so tako izverstne in toliko potrebne. Ponosni smemo biti, da imamo v svojem maternem jeziku tako čversto delo, ktero morebiti vse druge enake dela, kar jih je do zdaj v raznih jezikih na svitlo prišlo, deleč prekosi. Skažimo s tem pa tudi hvaležnost preč. g. dr. Cebašeku, kteri je v tako malem času tako dobro delo na dan pripravil. . Z učeno in vender lahko umevno besedo je ta gospod nezmotljivost papeževo tako dokazal, da bi mogel vsak tega prepričan biti, ko bi tudi resnica še ne bila razglašena za verski stavek itd." (Vid. Danic. 1870 str. 395—6).
—	Nekaj besed o začetku katoliške družbe na Kranjskem — nasproti d r u-š t v u konštitucijonalnemu (str. 232).
—	Zdi se mi, da bi tudi naša katoliška družba delovala z boljšim ali vsaj bolj očitnim ter vzajemnim vspehom, ko bi se povzdignila v politično katoliško društvo po zgledu druzih konservativno-katoliških kazin ali društev po katoliškem svetu. Mi katoličani se le ne zavemo, kako močni smo, ako delamo s Kristusom. Pa Gospod spi v nas; treba je da ga zbudimo, in z njim vred se vojskujmo zoper nevarne vetrove sedanjega lažnjivega liberalizma in gerdega frajmavrarstva (str. 378) itd. — Ktere časnike si naročimo v novem letu (Danic. str. 401—2) ?
V Danici 1. 1871 so jako krepki njegovi sostavki, na pr. : Rojaki, snujte si katoliško - politične društva (str. 57)! — Govor v katoliški besednici 7. maj-nika, na pr.: „Ljubljansko konštituci-jonalno društvo, ki je že pri raznih priložnostih očitno pokazalo svojo zagrizenost do katoliške cerkve, je v svoji seji 18.
apr. sklenilo adreso do sedaj velikrat imenovanega D o 11 i nge r j a, ki se je očitno vzdignil zoper versko resnico papeževe nezmotljivosti in je zato tudi očitno od cerkve izobčen, in je s tim poterdilo, da je v tej reči enake misli z imenovanim izobčenim profesorjem in torej tudi zapade z njim enaki kazni, izobčenju (excommu-nicatio). Tudi je dalo prošnjo do vsega ministerstva, da naj varuje deržavo nevarnega vpliva te verske resnice. Težko je razumeti, zakaj in kako se vtika posvetno politično društvo v čisto versko resnico, ktera ima s politiko ravno toliko opraviti, kakor nezmotljivost vesoljne cerkve, in prav lahko bi se Apelova prislovica ober-nila na konšt. društvo itd." (str. 148—169). — Govor v shodu kat. družbe 3. sept.: Ljudska šola. 1. Vvod. 2. Namen in začetek ljudske šole. 3. Značaj in podlaga ljudske šole. 4. Stara šola. 5. Njene pomanjkljivosti. 6. Nova šola. a) Kaj je namen nove šole? b) Ali je nova šo'ska postava katoliški veri in cerkvi pravična, c) Nadzorništvo. d) Novi učitelji, e) Novi predmeti ali šolski nauki. 7. Sklep in nasvet (str. 295—330). Novodobni učitelji in novošegne učiteljice, berite, čitajte, sodite, kajti — čuti je treba oba zvona, da se resnica prav spozna!
L. 1872 v Danici: Bogoslovske šole. Govor v seji katoliške Besednice 4. febr. Na primer bodi začetek: „Kon-štitucijonalno društvo se je v svoji poslednji seji 24. jan. spet zaletelo z obče znano prederznostjo čez svoje meje na ptuje bogoslovsko polje in sicer prav do središča, ko se je svojo novo-erno modrostjo lotilo nar važniši in nar tehtneji tvarine bogoslovskega izobraževanja; gosp. D i m i c je govoril o „Reform der Bildungsanstalten fur den Klerus", in je nasvetoval, da naj se odpravijo seme-niške bogoslovske šole, ter se bogoslovci pošiljajo na vseučilišča. To čitaje sem mislil nekoliko obširniše o tej reči govoriti ; pa ni treba, ker so naši verli gg. bo-: goslovci prederznega govornika po „Zg.
Danici" 2. sveč. tako izverstno zavernili, da ga mora biti sram, da jo je tako hitro skupil ravno od tih, kterim je ponujal svojo modrost in svobodo zoper ultramon-tansko tlačenje duha" (Vid. gosp. Dimicu in dimičarjem str. 35—6). Prav mu je, da je hitro našel svoj Sedan, ker se pre-derzno spuša čez svoje meje v ptuje, kar mu je čisto neznano, nikakor ne lastno. Zato sedaj meni ni treba obširno govoriti in zavračevati nasprotnika. Le zavoljo tega, ker bi ne bilo prav, ako bi naše kat. pol. društvo o tem važnem vprašanji čisto molčalo, hočem to tehtno vprašanje nekoliko razjasniti in novošegnega bogoslovca kratko zaverniti" (str 50—53) itd. — Slava jezuitom! Nasprot njihovim sovražnikom (tudi lažnjivi „Tag-
blatt" je začel vnovič zoper nje divjati) hočemo navoditi le nektere izreke in misli slavnih veljakov in zlasti tudi pervakov nekatoliških ver, iz kterih se bo očitno vidilo, da izverstni učenjaki različnih narodov in ver so vse bolj pravično sodih o tem slavnem redu, da tedaj le strast in nevednost, hudobija in enostranost more tako krivično ves izverstni red odsoditi, kakor je to storil pretekli vek in namerja naša doba (Danic. str. 156—158) itd. — Mnoge zasluge si je pridobil za ustanovitev podpornega društva duhovskega, v katerem je predsednikov namestnik že v osnovalnem odboru postal dr. Andr. Cebašek, častni kanonik in semeniški vodja (Dan. 420).
Knjiže
Letna šolska poročila. 8. Štirirazredna ljudska in obrtno- nadaljevalna šola v Metliki je imela koncem minulega šolskega leta 388 učencev in učenk; narodnosti bili so do 1 vsi slovenske in vere katoliške. Učnih močij je bilo 7, namreč vodja in nadučitelj g. Andrej Šest, 2 učitelja, 2 kateheta in 2 učiteljici. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v dveh tečajih 64 učencev 12 raznih obrtov. : Poučeval je vodja, 1 kalehet in 2 učitelja. Slovencev je bilo 52, Hrvatov !), Nemci 3.
9.	Na gimnaziji v Novem Mestu je bil dne 15. mal. srpana sklep šole. Poleg ravnatelja g. dr. Fr. De tele je poučevalo 14 profesorjev, neobligatne
"predmete pa 5 učiteljev. Iz šolskega poročila povzamemo, da je bilo vseh dijakov 204 (194 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Čeh, I Rumun). Odliko jih je dobilo 22, prvi red 127, ponavljalni izpit 27, drugi red 21, tretji red 5. Osmošolcev je bilo 16, izmed katerih se -jih je oglasilo lik zrelostnemu izpitu; dva sta napravila izpit z odliko, jeden pa pride k skušnji v jednem predmetu čez dva meseca. Na čelu poročila je prof. Vrh ovc a spis «Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782». S to šojo je združena tudi obrtno-nadaljevalna šola.
10.	Izvestje c. kr. državne gimnazije v Trstu za 1. 1892. prinaša na prvem mestu prof. L. Petrika spis «Philipp Reis, Telephon». Na tem zavodu je poučevalo poleg vodje dr. A. Nitscheja še 19 rednih učiteljev, 2 stranska učitelja in učitelj evangeliškega veroizpovedanja. Med prvimi'so Slo- j
v n o s t.
venci: profesorja I. Jesenko in dr. K. Glaser ter učitelj veronauka J. Wart o. Po narodnosti je bilo med učenci 82 Slovencev, 139 Italijanov, 134 Nemcev in 56 drugih narodnosti. K zrelostnim izpitom se je prijavilo 35 osmošolcev. Jeden je dobil spričevalo z odliko, spričevalo zrelosti 19, 3 bodo ponovili izpit iz jednega predmeta po počitnicah, 7 je nezrelih, 1 ni prišel k izpitu radi bolezni, 4 so pa odstopili že začetkom izpitov.
11.	Mestna nemška dekliška šola v Ljubljani je imela koncem minulega šolskega leta 324 učenk. Le slovensko jih je govorilo 10, le nemško 98, slovensko in nemško 181, slovensko,, nemško in druge jezike pa 12. V Ljubljani jih je stanovalo 299 in zunaj Ljubljane 25. Za višji razred je sposobnih 258 in nesposobnih 50. Poučevale so na tej šoli poleg voditeljice in nadučiteljice gdč. Alojzije Bauer še tri stalne učiteljice, katehet in jedna namestna učiteljica.
12.	Franc-Jožefova ljudska šola v Cr-nomlji z dekliško paralel ko je imela koncem minulega šolskega leta v vsakdanji šoli 395 dečkov in deklic in v ponavljalni šoli 103 dečke in deklice, skupaj 498 otrok. Na tej šoli so poučevali poleg nad-učitelja-voditelja in c. kr. šolskega nadzornika g. A. Jeršinoviča še trije učitelji (jeden stalen in dva začasna), jedna stalna učiteljica in katehet.
13.	Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Novem Mestu je sestavljeno še precej po starem. Učenci posameznih razredov so uvrščeni
sicer v abecednem redu, a v treh oddelkih. V prvem | oddelku z napisom: «Prav dobro so se učili» so debelo tiskani odličnjaki, v drugem oddelku z napisom: «Dobro so se učili» so z navadnimi črkami tiskani učenci, ki so dobili I. red in v tretjem oddelku z napisom: «Nezadostno so se učili» so pa učenci z II. redom. Vseh učencev je bilo koncem šolskega leta 179 in sicer 71 iz novomeške šolske občine in 108 pa iz drugih šolskih občin. Na tej šoli je poučevalo
11	učiteljev iz reda sv. Frančiška.
II. Dr. J. W a 1 d h e r r j e v zavod v Ljubljani je imel koncem minulega šolskega leta 63 gojencev. Ljudsko šolo jih je pohajalo 15, pripravljalni tečaj za trgovske učence 16, realko 9, gimnazijo 3, trgovsko učilišče 9, tečaj za jednoletne prostovoljce (i in 1 jo bil privatist. Na tem zavodu je poučevalo 26 učiteljev in profesorjev.
15.	Na ljubljanski višji gimnaziji je poučevalo v šolskem letu 1891/92. poleg ravnatelja g. A. Senekoviča še 31 učiteljev in profesorjev. Ne-obligatne predmete (slovenski, francoski in laški jezik, tesnopisje, lepopisje, risanje, petje in telovadbo) so poučevali posebni učitelji. Prvi razred je obiskovalo 98, drugi 75, tretji 57, četrti 13, peti 105, šesti 61, sedmi 71 in osmi 54 učencev. Vsak razred je imel paralelko. Ves zavod je imel 564 učencev. Iz Ljubljane jih je bilo 127, iz drugih krajev Kranjske 346, ostali pa iz raznih kronovin. Za višji razred je bilo sposobnih z odliko 80, prvi red jih je dobilo 369, drugi red 41 in tretji red 14. 60 učencem je dovoljen ponavljalni izpit. Celo šolnino je plačevalo 179 učencev, polovico 18, oproščenih je bilo 367 učencev. 98 je bilo štipendistov (skupaj 8655 gld.) Šolnine se je uplačalo v obeh semestrih 8250 gld.
16.	Na višji realki v Ljubljani je službovalo letos poleg ravnatelja g. dr. H. Junovvicza še 18 učiteljev in profesorjev. Prvi razred je obiskovalo 86, drugi 79, tretji 62, četrti 61, peti 30, šesti 12 in sedmi 18, skupaj 348 učencev. Prvi red z odliko jih je dobilo 30, prvi red 244, drugi red 23 in tretji red 10 učencev; 41 učencem je dovoljen ponavljalni izpit,
12	abiturijentov je napravilo izpit zrelosti (2 z odliko). Kranjcev je bilo izmed 348 učencev 251, ostali pa iz drugih kronovin. Celo šolnino je plačalo 131, polovico 1 in popolnoma oproščenih je bilo 216 učencev. Upla-čana šolnina je znašala 6189 gld.; 24 učencev je dobilo 2117 gld. štipendije. — V zvezi z višjo realko je bila obrtna nadaljevalna šola, na kateri je poučevalo 12 učnih inočij. Obiskovalo je to šolo 269 učencev 39 raznih obrtij.	J. I).
Narodna biblioteka. Natisnil in založil ,1. Krajec v Novem Mestu.
V zadnjem času so izšli zopet trije snopiči tega književnega podjetja in sicer:
43. snopič. Sofoklejev Edip na Kolonu. Životopis Sofoklejev in uvod napisal, dramo prevel in opomnje dodal H. Perušek. Str. 109. Cena 15 kr.
Kdor rad prebira grške klasike, čital bode tudi ta prevod. Soditi ne moremo, ali je prevod natančen ali ne, vender upamo, da je dober ter se nadejamo še drugih Sofoklejevih dram v našem jeziku od tega prelagatelja.
4i. in 45. snopič. Z ognjem in mečem. Sien-kiewicz. Historičen roman. V teh snopičih se nada-daljuje v 41. snopiču pričeti roman ter se končuje njega prvi del. Prav je, da izda g. Krajec ta roman in želeti je, da bi še mnogo prevodov iz poljščine nam še podal v svoji biblioteki. Bojimo se le, da se se ne bode knjiga dobro prodajala, ker izda letos tudi «Slovenska Matica» v dobrem prevodu ta prevod. I.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ure-duje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. II. zvezek. V Ptuji 1892. Zalaga izdajatelj, tiska W. Blanke. Cena 15 kr.
Drugemu zvezku se pozna, da ima izdajatelj resno voljo dobre knjižice podajati slovenski mladini. Vsebina je tako razvrstena, kakor v I. zvezku in tudi oni podobna. Jezik je še precej trd in okoren in mnogi izrazi za otroke neumljivi. Saj niti odraščenci dostikrat ne vedo, kaj pomeni ta ali ona beseda, take izraze je treba dobro pojasniti. Mnogo se da lepše in bolj razumljivo povedati. Čitatelju presedajo zlasti nekateri skovani pridevniki n. pr. rajskosladek, nebo-jasen, žalolep itd. Jezik je sicer bolji kakor v prejšnjem zvezku, ali vender je še treba mnogo pazljivosti , da bode res dober. Slovensko učiteljstvo naj blagovoli podpirati to književno podjetje. F. J.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko,
II. letnik. To društvo začelo je veselo napredovati, ker šteje letos že 202 uda, mimo lanskih 172. Tudi njegova «Izvestja» so se letos znatno pomnožila. Slovenski zvezek obsega letos 160 stranij mimo 68 lanskih. V njem nahajamo najpoprej «Zgodovinske pa-birke iz loškega okraja», v katerih opisuje dr. Fr. Kos uradnike in meščane škofjeloške ter sploh zgodovinske osebe, ki so živele v tej gospoščini od XVI—XVIII. stoletja. Z drugim sestavkom «Drobtinice iz furlanskih arhival» nadaljeval je deželni arhivar A. Koblar svoje zanimive prineske k cerkveni zgodovini kranjski. Želeti bi bilo, da bi č. g. Koblar razširil svoje spiske iz furlanskih arhivov na vse župnije in duhovnije, ki so kedaj spadale pod oglejski patrijarhat. Profesorja J. Apili in A. Kaspret uvrstila sta manjše doneske «o ustanovitvi novomešlfe gimnazije ter o prijateljskih razmerah med «Kopitarjem in Bankejem». Prof. Rutarja spis «Sv. Križ vipavski» ozira se na sosedno kronovino, zlasti na ajdovski sodni okraj. Zanimiv prinos k kulturni zgodovini so «Pasijonske igre na Kranjskem» (sp. A. Koblar), v katerih se opisuje zlasti procesija na veliki petek v Škofji Loki. Tipične osebe tega sprevoda govorile so slovenske kitice, kitice, katere je zložil kapucinec o. Romuald 1. 1721.
Med manjšimi zapiski pojasnuje č. g. Koblar od kod pride ime Voklo?» (namreč od «lokve»), potem p:i-občuje isti zanimivo zgodovino «0 zidanji crngrobske cerkve», poznejšega dela namreč 1. 1520. G. župnik M. Sila priobčuje kraje na Krasu, v katerih so bivali od 1. 1060. naprej «Podložniki rožaškega samostana», in g. I. V. podaja štiri «Doneske k slovenski slovstveni zgodovini XVIII. veka». Iz tega pregleda vsakdo sprevidi, da je vsebina II. letnika muzejskih «lzvestij» zelo bogata in v vsakem oziru prezanimiva. «Izvestja» lahko kupijo tudi nečlani za 1 gld. pri Bambergu v Ljubljani.
V nemškem jeziku sta izšla zgodovinski in pri-rodozhanski oddelek muzejskih «lzvestij». Zgodovinski oddelek prinaša najpoprej poročilo o društvenem delovanji, potem pa zanimivo razpravo prof. J. Wall-nerja o kranjskem in primorskem domobranstvu v začetku avstrijske nasledstvene vojne. Učitelj K. Črno-logar pojasnuje, da znani kamen v stičenski cerkvi ne more biti grb in prvotni nadgrobni kamen vojvo-dinje Viride. Prof. Rutar pripoveduje o nekedaj tako priljubljeni zabavi Ljubljančanov, namreč o izletih
po Ljubljanici in sploh o plovitvi na tej reki. Kultur-historično zanimiv je prof. Wallnerja prispevek o gospodarstvu in hišnem redu v bistriškem samostanu 1. 1659. Na koncu zvezka podaja prof. J. Šorn nekaj vzgledov iz latinskega glosarja. ki se nahaja v mestnem arhivu v Ljubljani.
Najobširnejši je prirodoznanski oddelek letošnjih «lzvestij», ker obsega 177 stranij. Na prvem mestu prinaša IV. del (konec) prof. Vossovega opisa kranjskih gliv «Mycologia Carniolica» z doditkom «neplo-dovitih gliv». Za tem nadaljuje prof. J. Seidl svoje učeno, zelo natančno in trudapolno delo o «Podnebji Kranjske», namreč o toplinskih izjemah, o mesečnih in letnih skrajnostih topline, o nasledovanji toplinskih anomalij, o spremljivosti zračne topline od dne do dne ter o vertikalnem in horicontalnem razdelenji topline.
Muzejska «Izvestja» podajajo nam torej lepo število strogo znanstvenih razprav, ki se tičejo domo-znanstva kranjskega, zato jih toplo priporočamo v či-tanje in proučenje vsakemu omikanemu čitatelju.
Naši dopisi.
Iz Rajhenhurgra. (Frančišek Jamšek f.)
«Odprta noč in dan so groba vrata, Al' dneva ne pove nobena pratka.»
Kakor blisk je prešinila dne 22. m. m. okoli 5. ure popoludne pretresujoča vest ves trg, da leži ravnatelj Jamšek od kapi smrtno zadet v nezavesti. Vsa nujna zdravniška pomoč je bila zastonj, kajti drugi dan že so oznanovali zvonovi po vsi fari in vihrajoča črna zastava raz šolsko poslopje, da je pre-minol mož, katerega je čislalo vse od prvega gospoda, do bornega kočarja, ter se preselil v boljšo večnost. Koliko spoštovanje in vdanost je užival rajni pri svojih tovariših, domači občini itd., kazal je očitno njegov pogreb, pri katerem ga je spremljalo pet gg. duhovnikov, 35 učiteljev, ves občinski zastop z županom na čelu, krajni šolski svet, domači in tuji pevci, šolska mladina in ogromna množica občinstva k zadnjemu počitku. Na grobu je nadučitelj g. Mešiček govoril o nenadomestljivi izgubi rajnega kot očeta, tovariša, učitelja itd. tako živo, da se je solzilo sleharno oko. Po odpetem zboru «Blagor mu» izročili smo ga hladni zemlji ter ostavili tužnim srcem tihi grob.
Pokojni je bil rojen 17. inal. srpana 1840. I. v Žalci, obiskoval tu dvorazrednico in dovršivši 1. 1857. takratno preparandijo v Celji, služboval zaporedoma v Konjicah, Slatini, pri Sv. Boku, v Mozirji, Celji, Loki pri Zidanem Mostu in od 1. 1870. v Rajhen-burgu. Deloval je neumorno na svoji nadaljni izo-bražbi, vsled česa je bil od 1860—75. 1. c. kr. okrajni
šolski nadzornik ter je pred petimi leti dobil častni in zasluženi naslov «ravnatelja».
L. 1887. obelodanil je «Drobtinice» v spomin pel-indvajsetletnice Slomšeka in v zadnjem letniku popotnika' «Napake pri vzgoji otrok».
V najlepši dobi — bil je star 52 let — pobrala ga je nemila smrt ter iztrgala obitelji ljubljenega očeta, učiteljstvu častnega in odličnega člana, mladini vzornega učitelja, narodu iskrenega rodoljuba, nevednim modrega svetodajalca itd. Blag mu spomin!
S. E.
Iz Gradca. Dné 25. mal. srpana se je pričel tu na. Frančišek-Jožefovi šoli v Wielandovi ulici pod vo-diteljstvom meščanskega učitelja Frančiška S 01 1-nerja prvi šesttedenski tečaj za deška ročna dela. Tega tečaja se udeležujejo iz Kranjske učitelji Bé-nedek, Požene 1. Kleč in tehnikar Schrautzer; iz Štirske pa učitelji T o p 1 a k, K r i v e c, Standinger in trije učiteljski pripravniki. Udeležba je sicer mala, a za udeležence tem ugodnejša, ker se bodo v tej stroki lehko tem temeljiteje izurili. V lepljenstvu poučuje vsak dan od 7. do 10. ure dopoludne narodni učitelj Alojzij K a spe r. v mizarstvu pa od '/sil. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne delovodja bolcanske obrtne šole Ivan Blahowsky. Poleg navedenih ur predava pa še vsak četrtek od 6. do 7. ure zvečer voditelj Sollner o pomenu, namenu in metodi tega pouka. Dné 18. vel. srpana bodemo imeli dopoludne prosto, popoludne praktičen nastop in dné 3. kimovca pa sklep z razdelitvijo del in spričeval.
Več o leni učiteljskem tečaji znabiti pozneje, ko se vrnemo zopet domov. (Prosimo! — Ured.) Na zdar!
-k.
Iz novomeškega okraja. Okrajna učiteljska kon-ferencija za slovenske ljudske šole novomeškega okraja bode dne 24. vel. srpana t. 1. ob !). uri zjutraj v prostorih ljudske šole v Trebnjem. Poleg običajnih toček je na dnevnem redu:
Podrobni učni načrt za pouk v realijah:
a)	Na jednorazrednicah, poročata gg. učitelja V. Kmet (v Št. Lovrencu) in L. Peg an (v Prečini).
b)	Na dvorazrednicah, poroča g. nadučitelj .1. Franke (v Št. Petru).
cj Na trirazrednicah, poroča g. nadučitelj F. Kali n g e r (v Toplicah).
d) Na štirirazrednicah, poroča g. nadučitelj Fr. Koncilija (v Žužemberku).
Letošnji dnevni red nam kaže dve novosti; prvič je lice njegovo zgolj slovensko, ker so nemške šole pripadle kočevskemu okraju, — in drugič nam pa pravi, da ne bode zborovanje v Novem Mestu, kakor je bilo doslej navadno, temveč da bo v Trebnjem, kar je bila želja več gg. tovarišev.
Zakaj je to dobro in koristno, mislim da ni treba raztolmačevati. Da ni vsem všeč je gotovo, posebno še takim ne, katerim je za vozarino več, kakor za pouk pri skupščini.
Meseca rožnika je zborovalo naše učiteljsko društvo na Toplicah. Petnajst udov — za naše krajevne razmere še precej povoljno število — se nas je udeležilo, kar je predsednik g. F. Koncilija v svojem nagovoru pohvalno omenjal. Poročilu g. V. Zavrla o deških ročnih delih smo z zanimanjem sledili. Govoril pa je tudi prav dobro in prepričevalno o veliki koristi tacega pouka na ljudskih šolah.
Posvetovali smo se še to in ono, potein pa sklenili, da bodi občni zbor na dan uradne učiteljske kon-ferencije, a slavitev 3001etnice J. A. Komenskega dne 24. vel. srpana t. 1. na Toplicah, v katero svrlio smo si izvolili slavnostni odsek (gdč. Ekel ter gg. Kalinger, Zavrl, Potokar in Grajland). Menili smo namreč, da bode konferencija prej. Ker nas je pa ravno to varalo, bode moralo slavnostno zborovanje za ta dan izostati.
Iz Kranja. V okrajni učiteljski knjižnici za kranjski šolski okraj prirasle so od meseca listopada 1889. do konca leta 1891. nastopne knjige:*
VI. oddelku: Tek. štev. 81. Deutsche Grammatik für österr. Mittelschulen nebst einem Abrisse der deutschen Metrik von Dr. Willomitzer. Wien. 1883.
82.	Deutsches Lehrbuch für die untern Classen der Gymnasien von Dr. Marcus Pfanerer, 3. Band. 1804.
83.	Deutsches Lesebuch, 4. Band. 1880. 84. Meinora-bilia Alexai.dri Magni et aliorum virorum illustrium,
* Ta prirastek priobčujemo vsled sklepa vlanske učiteljske konferencije. — Pis.
Phaedri fabulae selectae, von K. Schmidt und O. Gehlen, 4. Aull, Wien. 1882. 85. Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta Ljubljane 1889-90. Uredil prof. Fr. Leveč. 86. Pe-dagogiški letnik, IV. 1890. Izdalo in zal. Ped. društvo v Krškem, cena 1 gld. 87. Slov. Elementarbuch für Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten von Jos. Lendovšek, 80 kr. 88. Allerhand Sprachdummheiten von Gustav Wustmann. Leipzig, 1891. 1 25 gld.
V	III. oddelku: 85. Lehrbuch der Geschichte der Neuzeit für die mittleren Classen der Mittelsch. von Dr. E. Hanak, 6. Aull. Wien. 1885. 86. Grund-ztige für den ersten Unterricht in der Erdbeschreibung von Dr. G. Herr, 7. Aull. Wien, 1879. 87. Unter
1 den Fahnen. Die Völker Oesterr.-Ungarns unter den Waffen. Wien, 1889. 88. Zgodovina Cerkljanske fare. Sp. I Lavrenčič, I gld. 89. Star atlas z 1. 1589. z latinskim tekstom, Antwerpen. 90. Oesterreich in Wort und Bild, 24 zvezkov, 7'20 gld. 91. Laibacher Musealverein izdal za 1. 1891 tri zvezke: a) Mittheilungen des Museal vereines für K rain, IV., 1. Abtli., Historischer Theil. b) 2. Abth., Naturkundlicher Theil. c) Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, I. letnik z diplomo. 4 gld. 92 Občna zgodovina, sp. J. Stare, kr. prof. v Zagrebu. 90. Zgodovina Novega Mesta. Sest.
1.	Vrhovec, c. kr. profesor. Zal. Mat. Slov. 1891.
V	IV. oddelku: 53. Musterplan für landwirt-schaftl. Bauten in Nieder-Oesterreich. 9. Blatt mit 12 Tafeln, 1886. 54. Uebersicht über den Stand des land-wirtschafll. Fortbildungsunterrichtes in Oesterreich Ende Februar 1885. 55. Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil J. Žjrovnik, I. del (2. izd.), Ljubljana
1890.	20 kr. 56. Narodne pesmi 11. del. 20 kr. 57; Narodne pesmi z napevi. Nabral v tuhinjski dolin1 S. Malenšek, čveteroglasno post. F. Gerbič. lil. del izdala Gl. Mat. v Ljubljani, 1800. 20 kr. 58. Lavorika. Zbirka moških čveterospevov in zborov. III. del, izd. Gl. Matica, a) 1. tenor, b) II. tenor, c) l. bas, II. bas. 2 gld. 59. Lavorika. Zbirka mešanih čveterospevov in zborov. IV. del, izdala Gl. Matica, a) sopran, b) alt, c) tenor, d) bas. Gl. Matica izdala: 60—67.-Zbirka zborov in čveterospevov za moške glasove, I. in II. zv. po 50 kr., IV. in V. 70 kr., XIII. 60 kr., XIV. 30 kr., XV. 40 kr., XVI. 80 kr. 68—70. Zbori in čve-terospevi za mešane glasove, XVII—XIX. zv. po 50 kr. 71 Zbori za moške glasove. XX. zv 72. Slava Stvarniku. Maša I. za moški zbor, ugl. A. Nedved, izdala Gl. Matica, 1883. Partitura in glasovi 70 kr. 73. K Tebi srca povzdignimo. Maša II. za moški zbor ugl. A. Nedved, izdala Gl. Matica 1884. Part, in glasovi 70 kr. 74. Cerkveni Glasbenik 1. 1891. 2 05 gld. 75. So sollt ihr leben. Winke und Rathschläge für Gesunde und Kranke von Seb. Kneipp. 13. Aufl. 1891. 190 gld. 76. Meine Wasserkur durch mehr als 30 Jahre erprobt, von S. Kneipp. 32. Autlage. Kempten,
1891.	1 90 gld. 77. Trije mešani zbori: 1. Naša zvezda.
2.	Veseli pastir. 3. Vijolični vonj. Ugl. A. Nedved,
izdala Gl. Matica, 1891. 78. (¡1. Matica izdala XXIII. zvezek: 1. Zastavenička. 2. Ponočni pozdrav. Ii. Ne zabi me. 4. Podoknica. 5. Ko gledam Ti v oči. (i. Dekletu. 7. Nagrobna pesem. 8. Avstrija moja. Uglasbil A. Nedved. Ljubljana, 1891. 2 gld. (Konec prih.)
Z Grma pri Novem Mestu. Na kmetijski šoli na Gnnu poučuje se v učiteljskem tečaju v nastopnem redu: g. vodja H. Dolenc poučuje o sadjarstvu, tr-tarstvu in kletarstvu in g. pristav Rohrman o ži-vinarstvu, gnojarstvu in o pridelovanji krme. Pouk traja dopöludne po 3 ure in popöludne po 2 uri. Razven tega so še praktične demonstracije, katere se pa po okoliščinah določijo vsaki dan posebej.
Letos so v tem tečaji gg. učitelji in sicer: 1. iz črnomaljskega okraja: Fr. Kopitar iz Gribelj, A. Kadunec iz Adlešič in J. Lok ar iz Doblič; 2. iz litijskega okraja: K. Piki iz Prežganja; 3. iz ljubljanske okolice: J. Cerar iz Škocijana; 4. iz kamniškega okraja: I. To m an iz Moravč; 5. iz kočevskega okraja: 1. Zupanec iz Vel. Poljan; G. iz kranjskega okraja: K. Benedik iz Smlednika in Fr. Gärtner iz Velesovega; 7. iz krškega okraja: V. Gebauer iz Smarjete; 8. iz postojinskega okraja: J. Šuligoj iz Ostrožnega Brda; 9. iz radovljiškega okraja: J. Ž i-rovnik iz Gorij.
Iz Ljubljane. (Razstava učil v Zagrebu. Češki gostje.) Hrvatski učitelji prirede letos v Zagrebu razstavo učil. Znani so učitelji s Hrvatske, kako vrlo delujejo na šolskem polji, da koristijo tako svojemu narodu in povzdignejo ugled svojega stanu in prepričani smemo biti, da jim bode ta razstava v čast in ponos. Komur razmere pripuščajo, ne zamudi te lepe prilike ter pobiti te počitnice v kraljevi Zagreb, da se pouči o trudu in marljivosti hrvatskega uči-teljstva! Poroča se nam, da bode še celo s severne Češke prišlo nad 100 učiteljev ogledat si to razstavo-Za vsprejem čeških gostov se delajo v Zagrebu lepe priprave in kakor znano, bodo obiskali naši severni tovariši pri tej priliki tudi naše južne kraje: Reko, Pulj, Trst, Postojino, Ljubljano in Bled. Iz Prage se odpeljejo dne 13. t. m. zvečer ter pomudivši se jeden dan na Dunaji, dospejo v Zagreb dne 15. t. m. ob 3li na 8. uro zvečer. Dne 16. se odpeljejo v Reko, kjer si bodo ogledali Trsat in Opatijo ter odšli potem v Pulj. Dne 20. bodo prispeli v Trst in ostali tam tudi dne 21. in si ogledali mesto, okolico in Miramar; nekateri pa pojdejo tudi v Benetke. Potem gredo v Ljubljano, kamor dospejo, kolikor je dosedaj znano dne 22. t. m. ob sli3. uro. popoludne. Med potjo si bodo ogledali tudi postojinsko jamo. V Ljubljani nameravajo ostati dva do tri dni. Spodobi se slovenskemu učiteljstvu, da svoje severne tovariše kar najbolj mogoče lepo vsprejmemo in pozdravimo ter vse potrebno ukrenemo, da jim bode bivanje med nami prijetno in zabavno. Odbor «Slov. učit. društva» je že sklenil, da jih pozdravi, jim preskrbi za dva dni
brezplačna prenočišča, razkaže zanimivosti ljubljan skega mesta in jim priredi s pomočjo ljubljanskil narodnih društev koncert z vojaško godbo s sodelo vanjem pevskega društva «Ljubljana», si. ljubljanskega kvarteta in tamburaškega zbora. Odbor «Slov. učil društva» obrača se pri tej priliki do učiteljstva i ljubljanske okolice in od drugod s prošnjo, da se komur je mogoče, udeleži vsprejema in koncerta. 01 jednem prosimo tudi si. okrajna učit društva onil okrajev, kjer bodo češki učitelji potovali, da jih pri primerno pozdravijo, tako n. pr. v Postojini, v Kranji v Lescah itd. ter na ta način vsi slovenski učitelj pokažemo, da so nam dobrodošli naši severni tova riši. Če bi se pa vspored potovanja kaj spremenil, si bode že to vse pravočasno naznanilo po slovenskih listih
1/. Ljubljane. (Dalje.) Ta razstava je imela jakc dobrodejne uspehe. Naročilo se je za I. mestno pol razredno deško šolo za 430 gld., za dekliško šolo pr sv. Jakobu za 140 gld., razven teh so naročile š' c. kr. vadnica, spodnja gimnazija v Ljubljani, šole ' Radečah, na Fužinah, na Barji učil v skupnem zneski nad 700 gld.
Počitnice v ljubljanskem inestu je nekoliko pre menil razpis vis. c. kr. deželnega šolskega sveta ; dne 17. svečana št. 15. Ta namreč odreja, da se irnajt pustne počitnice opustiti, mesto njih pa imata prost; biti dva dneva konci prvega polletja, tako kakor na srednjih šolah.
Koliko skrbij ima mestni občinski svet za šolstvo kažejo dotacije, katere dovoljuje taisti leto za leton ljubljanskim šolam. Dobivajo pa:
I.	mestna deška šola:
za stvarne potrebščine. . gld. 117-— za učila (zvezke, knjige itd.) « 63'— za šolsko knjižnico ... « 22'50 r- gld. 20251
II.	mestna deška šola:
za stvarne potrebščine . . gld. 135-—
za učila....... « 84 —
za knjižnico..... <■ 30 — — « 249 —
8r a z redna dekliška	šola pri sv. Jakobu:
za stvarne potrebščine . .	gld. 10t —
za učila..............« 56'—
za knjižnico..........« 20'— = « 180'—
8r a z r e d n a v n a n j a šola pri Dr-š u 1 i n k a h : za stvarne potrebščine . . gld. 144-—
za učila....... « 91 —
za knjižnico..... « 3250 - - « 267 50
J e d n o r a z r e d n i c a n a B a rji: za stvarne potrebščine . . gld. 13 —
za učila....... « 30'—
za knjižnico..... « 10 —
za materijal k ženskim ročnim delom..... « 20 —	„„
---: « /3' —
To je blizo tisoč goldinarjev in vender dobiva še vsaka šola skoraj slednje leto kako izredno podporo. Tako je dobila letos šola na Barji 100 gld. v nakup učnih pripomočkov.
Prebrala sta se še dva razpisa. Prvi omenja, kako je treba postopati s kuponi, katere imajo v Klein-mayrjevi zalogi izdane knjige, drugi pa določuje, da se imajo pri disciplinarnih preiskavah rabiti posebni, na novo sestavljeni stanovski izkazi. G. nadzornik pripomni, da dosedaj še ni bilo v Ljubljani upotreblje-vati teh izkazov ter upa, da jih tudi v prihodnje ne bode. Nato šele podal nam je g. nadzornik svoje opazke o tem, kar je videl in slišal pri nadzorovanji.
To vseskozi strokovnjaško in zanimivo poročilo bilo je jako obširno. Moj spis bi postal predolg, ako bi hotel vse omeniti.
Utisek, katerega je ljubljansko šolstvo na g. nadzornika napravilo, je bil jako ugoden. Povsod je našel lepo disciplino, dobre učne uspehe. A kjer je veliko luči, je gotovo tudi nekaj sence.
Šolska poslopja in uprava ne zadostujejo povsodi zahtevam. Samo I. in 11. mestna deška šola, šola v Marijanišči in trije višji razredi notranje šole pri mm. Uršulinkah so dobri, vse drugo je slabo. Najslabša je šola na Barji, katera ima tri peči in drvarnico v šoli-ki sobi, pa vender še zebe po zimi učitelja in učence. Slabi prostori so pri sv. Jakobu, prenizki pa v Lichtenthurnovein zavodu. Tudi v vnanji uršulinski šoli je mnogo nedostatkov. Upati je, da se vse to sčasoma izboljša, nedostatki odpravijo. Mestni magistrat je dobil nalog za novo barjansko šolo primernega prostora, sostaviti proračun ter napraviti črtež zanjo. Tako bode tudi po nekaterih drugih šolah notranja oprava napredovala. Mestna občina se mnogo trudi ter je napravila že nekaj novih klopij, popolnila zbirke učil in je izdatno pomnožila šolarske knjižnice, da se morejo zdaj kar naravnost vzorne imenovati.
Uradni spisi bili so večinoma v lepem redu. Pri otrocih, kateri so ostali neizprašani, mora biti naveden vzrok, zakaj se niso izprašali. Bedi, kateri se izstopivšim učencem v izpustnice zapišejo, morajo biti v katalogu poočiteni. Vsako vodstvo naj shranuje koncepte uradnih spisov. Mnogokrat je treba kasneje vedeti, kaj se je pisalo. Vsi spisi, s koncepti vred, naj se konci leta povežejo v snopič, katerega inventar je opisati ter postaviti kot važen del taistega v šolsko registraturo. G. nadzorniku se zdi, da se važnost uradnih spisov ne jemlje dovolj v poštev.
Disciplina je bila povsodi lepa. Učiteljstvo se je izreklo, da ni imelo glede discipline mnogo opraviti z učenci. Zapazilo se je tudi, da otroci ne kade več tako cigaret na javnih prostorih, kakor se je to godilo. Vender naj se pa ta disciplina ne vzdržuje z
drakoničnimi sredstvi. Učitelj ne more zgojili blazega značaja, če sam ni blag.
V učnem t. j slovenskem jeziku so bili uspehi prav dobri. Posebno velik napredek napravile so v tem predmetu dekliške šole.
Bran j e. V prvem razredu naj se vaje s podvojenima soglasnikoma (lj, nj, br, bi, skl itd,) temeljiteje vadijo. Nekateri otroci berejo berilne vaje pri velikih črkah gladko, prejšnje vaje s podvojenima soglasnikoma delajo jim pa še težave. G. nadzornika je veselilo , da so učenci v prvem razredu že do dobra poznali 1 o č i 1 a. S prvega početka je že treba otroke vaditi. da pazijo na ločila. V višjih razredih bi bilo želeti nekoliko več estetičnega branja, osobito v dekliških šolah. Privatne šole skrbe bolje za to. Ker nimamo meščanskih šol, morajo nam taiste pač Srazredne ljudske šole nadomestovati in nadomestiti. Zato je gledati, da se učni smoter taistih popolnoma doseže, metodično postopanje izboljša, pouk vglobi in sistematično uredi. Pesniški proizvodi se jemljo precej površno. Tu je treba, da si otroci dotično pesem pre-bero pred obravnavo doma, da si izpišejo v poseben zvezek vse neznane jim besede in izraze. Potem je treba v šoli razven vsebine obravnavati tudi pevsko mero, verz, stik, kitico in naposled je treba podati prav kratek životopis dotičnega pesnika. Deklice po višjih razredih naj se seznanijo s slovensko literaturo kolikor mogoče.
Slovniški pouk je bil v obče prav dober. V nižjih razredih več vzgledov, manj pravil! V terminologiji ni jednakega postopanja. V nižjih razredih bodi taista izključno slovenska, v srednjih naj se preide v deških šolah polagoma na latinsko, v višjih razredih pa naj bode izključno latinska, katera kakor je letošnja skušnja pokazala, otrokom ne dela niti najmanjše težave, pa je z ozirom na gimnazije in realke jako potrebna. Učenci naj se ne mučijo preveč s sklanjatvijo in s sprego.	(Konec prih.)
Iz Ljubljane. (Abiturijentska veselica.) Ce pogledamo v zgodovino učiteljskega stanu za par desetletij nazaj ter jo primerjamo glede veljave in zavednosti učiteljstva z denašnjo, moramo priznati, da se je storil v tej stvari velik korak naprej, katerega ima učiteljski stan najbolj zahvaliti državnemu šolskemu zakonu. Ta zakon je dal ljudskemu učitelju priliko do naobraževanja ter ga vsposobil, da s je pomaknil med druge omikane stanove. In res zapazimo dandanes ljudskega učitelja v vseh omikanih krogih, društvih in korporacijah, kjer je treba delovati za prospeh naroda. Prejšnja leta — daleč nam ni treba segali nazaj — je bil pa ljudski učitelj povsodi preziran, porabili so ga k večjem le še za prav navadnega slugo.	(Konec prih.)
Društveni
Iz Krškega. Dne 27. tnal. srpana t. 1. je zborovalo «Pedagogiško društvo» na vrtu g. Gregoriča v Krškem. Predsednik g. F. Gabršek otvori 7. občni zbor s toplim pozdravom navzočnib; bilo jih je okoli petdeset udov in dokaj gostov, prijateljev šole. Vlado je zastopal c. kr. okrajni komisar g. Alfonz Pire. Predsednik ga predstavi kot poznatega delovalca na literarnem polji.
Za tem omenja g. predsednik, naj se spominjamo najprej presvetlega vladarja Nj. Veličanstva Frančiška Jožefa I., in povabi društvenike na trikratni «živio», na kar vse zaori «živio» in zapoje «Cesarsko pesem». Potem poroča g. predsednik o društvenem delovanji minulega leta. Zadnji občni zbor je imelo društvo 1">. mal. srpana 1. 1891. Odbor je razpisal in povabil društvenike na 5. dan vel. travna t. 1. k zborovanji v Kostanjevico, a radi v okolici razsajajoče kužne bolezni moral je je preklicati in odložiti na nedoločen čas.
Društveno delovanje se je stekalo poglavitno o izdanji petega «Pedagogiškega letnika». Ker je društveno gmotno stanje dokaj neugodno, prisiljen je bil odbor, izdati ga za 2 leti, t. j. 1891 in 1892. Da bi si društvo poinoglo, razposlal je odbor vsem slovenskim učiteljem in učiteljicam povabila k pristopu, ponatisnjena iz letošnjega letnika, in vsakemu je pri-djal položni listek (ček). To nas stane sicer veliko, a nadejati se je povoljnega uspeha; slovenskemu uči-teljstvu mora biti vender na tem, da si društvo opomore in da more nadaljevati pričeto literarno delovanje. Torej tovariši in tovarišice na noge, skušajte med prijatelji in znanci razpečavati «Pedagogiške letnike» in privabite jih v naš delokrog, potem bode društvo dobro napredovalo in svojo zadačo lahko izpolnjevalo; odbor se ne straši ne truda ne dela. Dokler bodo pa zaboji polni knjig in blagajna prazna, primorani smo mirovati. Odbor je prosil slavni deželni odbor za podporo. Prošnja še ni rešena in ni prišla na vrsto ne pri lanskem ne pri letošnjem zasedanji deželnega zbora ; tudi se je odbor oglasil pri slavnem c. kr. deželnem šolskem svetu s prošnjo za odobrenje društvenih učnih knjig: «Vzgojeslovja», «Ukoslovja» in «Dušeslovja» in za priporočbo pomožnih knjig: «Jezikoslovni pouk» in «Navod za risanje», kar vse še ni rešeno. Kakor prejšnja leta, obračal je odbor tudi letos vso pozornost na stalno učilsko razstavo, in ima tudi v tem oziru zabeležili lepe vspehe, kar kaže razstava sama, razvidi se pa tudi iz letnika.
Med letom se je odbor marljivo shajal k sejam. Konstituiral so je pa tako kakor prejšnja leta, kar je gg. tovarišem in gdč. tovarišicam itak znano iz «Pedagogiškega letnika».
vestnik.
Tako je podal g. predsednik verno sliko o delovanji društva, osobito njega odbora. Za tem se je g. 1. Lapajne v toplih besedah spominjal prerano umrlega nam tovariša, odbornika v našem društvu in vrlega sotrudnika na pedagogiškem literarnem polji, g. F. Jamšeka, ravnatelja v rajhenburški šoli. Povabil je sotrudnike v priznanje sožalja, naj mu za-kličejo: «Slava mu in blag spomin!» Voli se mesto njega v odbor g. F. Rozman iz Krškega, drugi odborniki ostanejo prejšnji.
Mesto blagajničarice gdč. M. Michel, ki je na dopustu, poroča o gmotnem stanji društva g. predsednik. Dohodkov je bilo 1-59 gld. 89 kr., stroškov pa 454 gld. 1 30 kr., preostanka je torej 5 gld. 59 kr. in delež 12 gld., ki ga ima društvo pri posojilnici v Krškem, j Račun se potem pregleda in odobri. Letnina se določi za prave in podporne ude na 1 gld., cena Letniku za neude pa na 1 gld. 40 kr.
G. Polrebin izreka željo, naj bi društvo podpiralo izdaio Nedvedovih 8 cerkvenih mešanih zborov. Iz društvene blagajne se temu ne more ustreči, torej predlaga dr. Romih, naj nabira naročnike med dru-štveniki in gosti. Nabere jih precej.
Dr. Romih zahvaljuje na to g. predsednika na trudaljubivem, požrtvovalnem delovanji pri vodstvu društva, pri spisovanji, urejevanji, izdaji in razpečevanji «Pedagogiškega letnika», čemur zbor soglasno pritrjuje.
F.	Rozman omenja obilnega sodelovanja g. J. Bezlaja pri «Ped. letnikih», na njegov predlog izreka mu zbor soglasno zahvalo.
G.	Lunder nasvetuje, naj bi društvo vsaj dvakrat v letu zborovalo. Dr. Romih podpira ta predlog in po nasvetu g. Grčarja sklene se dvakratno zborovanje zunaj, jedenkratno pa v Krškem.
G. Potrebin želi še podpore slovenskim učiliškim abiturijentom pri njih veselici 4. t. m., po večstranskem nasvetu pobira isti proste doneske in nabere precejšnjo vsotico.
G. prvosednik zaključi na to 7. občni zbor s pre-srčno zahvalo za obilno udeležbo in vabi ude k vsestranskemu razširjevanju društva. Ob jednem razlaga literarni pomen našega društva in «Pedagogiških letnikov».
Tako smo končali letošnji občni zbor «Pedagogiškega društva». V veseli družbi nam je poteklo hitro popoludne in proti večeru smo se razšli vsak na svoj dom.
Ve s t n i k.
OmiImic vesli. Začasni učitelj na goriški vadnici g. Odilo Sch affenhauer je imenovan glavnim učiteljem na kojierškem učiteljišči. G. Davorin Judnič pride iz Košarie na II. učno mesto v Trnovo pri ilirski Bistrici. G. Ivan Čete I, učitelj v Škofji Loki, stopil je v stalni pokoj ter ob tej priliki dobil za dolgoletno uspešno delovanje in uzorno vedenje pohvalno priznanje od c. kr. deželnega in okrajnega šolskega sveta. — Naj še dolgo let srečno uživa zasluženi mir!
Umrl je dne 1. t. m. v Ljubljani ter bil dne 3. t. m. tu pokopan g. Ivan Zupan, umirovljeni kr. profesor velike gimnazije v Zagrebu, brat č. g. kon-zistorijalnemu svetovalcu profesorju Tomo Zupanu, v 49. letu svoje dobe. Bil je tudi v tujini zvest sin svojega naroda. V m. p.!
Za rokotvorni tečaj na Dunaji je poleg že imenovanih gg. učiteljev tudi dobil štipendijo g. Anton Lapajne, učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu.
Pripomoček proti odpiranju pisem. Nihče nima rad, da pride njegovo pismo v tuje roke, da ga čita oni. komur ni namenjeno. Hoteč temu priti v okoni, rabijo na Angleškem kaj priprosto sredstvo. Namesto na prednji, napišejo naslov na zadnji strani, kjer je pismo zalepljeno. Znano je, da gumi spusti, če zmočiš zalepljeno mesto z vodo; pismo, ki nosi naslov na zalepljeni strani. se torej ne more odpreti, da se to ne bi poznalo. Treba je samo pisati naslov še le takrat, ko je pismo že popolnoma suho.
Zahvala. Slavno društvo «Narodna šola» je zopet izvolila za mali znesek tukajšnji šoli mnogo raznega šolskega blaga vposlati.
Podpisana se v imeni obdarovane šolske mladine najtopleje zahvaljujeta.
Ljubno, G. mal. srpana 1892.
Franc Cebavs	Aotj. Arselin
pred. kraj. šol. sveta.	šolski voditelj.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
St. 1025
o. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Škof j i Loki je takoj popolniti drugo, eventuvalno tretje ali četrto učno mesto z dohodki II., odnosno III. ali IV. plačilnega razreda. Umestenje je stalno, za eventuvalno četrto mesto tudi začasno.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 27. vel. srpana t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 12. vel. srpana 1892.
Št. 639
o. š. sv. Na jednorazrednici v P o 1 j a n i c i je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja-voditelja s plačo IV. plačilnega razreda, opravilno in prostim stanovanjem.
Prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 18. vel. srpana t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Novem.Mestu dne 2. vel. srpana 1892.
Listnica uredništva.
ljenja, ker nismo še vsega mogli priobčiti. Vse pride na vrsto. — G. —ti v Šm.: Hvala lepa za trud, do-Lepa hvala vsem gg. dopisateljem in poroče- bili pa smo poročilo že poprej od druge strani in je valcem o okrajnih konferencijah. Prosimo le potrp- že stavljeno. Prosimo torej ob drugi priliki zopet kaj!
«Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke I. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta
1 gld. 50 kr. l'dje «Slovenskega učiteljskega društva prejemajo list za 2 gld. na leto. za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Koinenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. l(i. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.