8 5 5 A- \ A 60100^00 □ SKEDNJA KNJ I ZNlf.A PPImukSKI DNEVNIK Leto XXXVII. Št. 14 (10.836) TRST, sobota, 17. januarja 1981 Poštnina plačana » gotovini ^ t ns\ i> Abb. postale I gruppo Lena 400 lil* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob«! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL STVARNI REZULTATI PREISKA VE ŽE DAN PO IZPUSTITVI Sodniki izdali sedem zapornih nalogov za domnevne ugrabitelje sodnika D’Urša Sedmerica rdečih brigadislov je osumljena tudi umora generala Galvaligija - Aretirali so le enega terorista, ostali so še na svobodi - Danes tiskovna konferenca D9Urša RIM — Že dan po D’Ursovi izpustitvi je preiskava prinesla več novosti. Sicer pa skrivališča, kjer je sodnik preživljal dolge dneve svojega ujetništva, še niso odkrili, prav tako ne njegovih ugrabiteljev. Pač pa je državno pravdništvo iz Rima že na dan izpustitve rimskega sodnika izdalo šest zapornih nalogov za domnevne zločince generala Galvaligija in domnevne ugrabitelje Giovannija D’Ursa. Vsi so pripadniki rdečih brigad, torej tiste teroristične organizacije, ki si lasti odgovornost za obe kaznivi dejanji. Pred dnevi so že izdali zaporni nalog za docenta kriminologije Senzanija, v četrtek pa so predstavniki razširili svoj sum še na šest drugih oseb. Kdo so te osebe? Preiskovalci menijo, da so gotovo pripadali ta- ko komandosu, ki je ubil generala Galvaligija, kot skupini teroristov, ki je imela 35 dni v rokah sodnika l>’Ursa. Iz skupine sedmih izstopa ime Giovannija Senzanija, ki je bil posrednik med rdečimi brigadami in časnikarjem tednika «L’Espres-so» Buitrinijem i» Scialojo. Iz preiskave izhaja, da je bil Senzani celo član strateškega vodstva RB. Zaradi svojih poznanstev v raznih italijanskih zaporih je baje on, sam Senzani, začrtal v grobih potezah smernice, po katerih je kasneje potekalo D’Ursovo zasliševanje med ujetništvom. Sam je nato kočljivi intervju posredoval «L'Espressu». Že danes bo Giovanni D'Urso poslušal povzetek Senzanijevega glasu (posneli so ga pred 11 leti med nekim intervjujem). Sodniki namreč upajo, da bi sodnik prepoznal v tem glasu »inkvizitorja*, ki ga je med ujetništvom tako podrobno Izpraševal. Po D’Ursovem pričevanju je bila namreč oseba, ki ga je obsuvala z vprašanji kar 10 dni, zelo razgledana in podrobno informirana o sodnem življenju in o sistemu italijanskih zaporov. Imela je torej vse lastnosti, ki jih lahko pripisujemo Giovanniju Senzaniju. Ostali domnevni teroristi, ki so Vpleteni v obe teroristični dejanji so: Emilia Libera, Natalia Ligas, Giulio Cacciotti, Remo Pancelli, Marina Petrella in Luigi Novelli. Do sinočnjih poznih ur so aretirali le Cacciotiija. v stanovanju katerega so celo našli original tretjega sporočila RB, ki se je nanašal na D'Ursovo ugrabitev. Vsi ostali pa so še na svobodi in se skrivajo. Pancelli je po mnenju preiskovalcev član komandosa, ki je na Silvestrov večer ubil generala Galvaligija. Emilio Libero, 27-letno bolniško sestro iz Rima, pa policija Išče že Od 15. februarja lani, ko ji je uspelo zbežati po oboroženem spopadu s policisti v središču Ca-gliariia. Med streljanjem je ostala Libera tudi težje ranjena, predno Pa je dokončno zapustila otok, so ji študentje medicinske fakultete nudili prvo pomoč. Novelli in Pe-teellijeva pa sta zakonca, ki sta avgusta lani zapustila prisilno bivališče nekje v severni Italiji. Oba sta že bila vpletena v umor Alda Mora. To so torej baje osebe, ki so za dober mesec zločinsko izzivale državne inštitucije, vlado, založništvo in sodstvo in ki, tudi po izpustitvi niso priznale poraza. Mpdtem ko je Giovanni D'Urso včeraj preživel dan med svojimi dragimi, se preiskava nadaljuje, V zadnjih dneh so karabinjerji odkrili kar pet brlogov RB, na kvesturi Pa so vest potrdili šele včeraj. Včeraj so odkrili še nadaljnje skrivališče Rb v bližini jezera Braccia-uo, nedaleč od Rima. Kaže, da je v enem od petih brlogov, ki so vsi v neposredni bližini Rima, poteka- lo julija lani, zloglasno srečanje rdečih brigadistov, med katerim si je strateško vodstvo zastavilo kratkoročne načrte. Danes bo imel D’Urso tiskovno konferenco, med katero bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev v zvezi s svojo ugrabitvijo. Podpisali triletno pogodbo za šolnike RIM — Po dolgih in napornih pogajanjih so zvezni in avtonomni sindikati ter vlada podpisali novo triletno delovno pogodbo za šolnike. Nova pogodba je za italijanske učitelje in profesorje pomembna pridobitev, saj predvideva povišanje mesečnega dohodka, priznava doslej neizplačani starostni staž in enači, šolnike z ostalimi kategorijami državne službe. Predstavniki CGIL - CISL - UIL so zelo pozitivno ocenili novo pogodbo. Šest od sedmih oseb, za katere je državno pravdništvo izdalo zaporne naloge: Giulio Cacciotti, Giovanni Senzani, Emila Libera; spodaj: Luigi Novelli, Marina Petrella in Netalia Ligas (Telefoto AP) VLADNE STRANKE DOSLEDNO GLASOVALE Zfl ZAUPNICO FORLANIJU Razprava v poslanski zbornici okrepila zavezništvo med demokristjani in PSI Pred izstopom republikancev iz vlade? - Berlinguer v svojem posegu zelo ostro kritiziral vlado Komunistični tajnik je ob koncu po- svaril vlado, naj obnaša več tako, kot se je vedla v zadevi D’Urso. Ob koncu političnega dne gre še omeniti pismo predsednika republike Pertinija Arnaldu Forlaniju. Državni poglavar izraža v pismu vso solidarnost varnostnim silam, karabinjerjem in policiji, ki so v prvi bojni vrsti v borbi proti teroristom. Pertini je s tem posredno demantiral vse glasove, ki so krožili v zadnjih dneh, češ da je predsednik zaskrbljen zaradi popustljivosti vlade in da namerava napisati nov poziv vsem državljanom. (R.G.) Tajnik KPI Berlinguer je lanijeve vlade v svojem posegu zelo kritičen do For- (Telefoto AP) Libija zemelj- .....................................................................................tnuiiiiiiuiiiiiimiluiimmmiiiiiinui POROČILO GENERALNEGA PRAV0NIKA PRI PRIZIVNEM KASACIJSKEM SODIŠČU Italijansko sodstvo ne naseda destabilizacij skim načrtom RB RIM — Naraščanje političnega I kriminala, s posebnim poudarkom na napad teroristov na sodno inštitucijo, nevarno širjenje mamil, za-l skrbljujoč pojav mladinskega kriminala in nuja po takojšnji uvedbi °rganične ureditve sodstva so o-srednje teme, ki jih je v svojem poročilu letnega delovanja naštel in obravnaval generalni pravdnik pri vrhovnem kasacijskem sodišču Angelo Ferrati. Ferrati se je najprej spomnil ko lego v, ki so v minulem letu padli Pod streli teroristov raznih barv: Nicola Giacumbi, Girolamo Miner-vini, Guido Galli, Mario Amato, Gaetano Costa in Vittorio Bachelet. Počastitev spomina na zahrbtno u-•horjene sodnike je bila hkrati priložnost za uvod v temo o terorizmu, ki jo je neposredno povezal z ugrabitvijo sodnika D'Ursa, zlasti se v luči zahtev teroristov in reakcij oblasti in javnosti. Generalni pravdnik je poudaril, ya se sodstvo ne sme odreči svoji primarni vlogi, ki je predvsem v tem, da kaznuje vse tiste, ki kr sjj> zakon, ki si ga je italijansko ljudstvo samo prikrojilo. «Vendar trezno pripominja Ferrati — je dij teroristov zlasti v tem, da pre- pričajo vlado o nujnosti uvedbe izrednih ukrepov, ki sta jih demokratična vest in ustava že zdavnaj obsodili in izbrisali iz našega sodnega sistema.* S temi besedami je Ferrati v bistvu nataknil nagobčnik tistim krogom, zlasti desničarskim, ki se širokoustno opredeljujejo za ponovno uvedbo smrtne kazni Obenem pa generalni pravdnik ugotavlja, da je zagnanost rdečih brigad proti zaporom, mišljenim kot inštitucija, najboljši dokaz, da so le-ti najučinkovitejše sredstvo za razbitje prevratniške organizacije, vsako popuščanje na tem področju pa bi bilo pogubno za državo sploh. Ferrati je tudi podčrtal, da teroristom ni uspelo razmajati trdne temelje italijanskega sodstva, vendar je pristavil, da je treba zagotoviti sodnikom varne in ustrezne delovne razmere. Zato — pravi Ferrati — morajo oblasti pripraviti v vsakem uradu seznam »ključnih« sodnikov, ki so najbolj izpostavljeni terorističnemu nasilju in jih primerno zaščititi. Svoj poseg o terorizmu je generalni pravdnik končal z ugotovitvijo, da so v boju proti prevratniškim silam lani dosegli pomembne uspehe, vendar pa jim ni uspelo zaslediti in iztrebiti njihovo vodstvo. V ta namen, so se olajševalne okoliščine za ujete teroriste (ki so nato konkretno pomagali policiji pri nabiranju dokaznega gradiva in aretaciji pajdašev) izkazale za nadvse posrečeno pobudo. Predlog o amnestiji ali kateremukoli drugemu sistemu, kot je na primer «konfinacija» izven državnih meja, pa je po mnenju Fer-ratija povsem nesprejemljiv. Generalni pravdnik se je nato zavzel za uresničitev dolgo pričakovane in napovedane, a neuresničene reforme sodstva, ki bi morala zlasti zajamčiti neodvisnost sodnika in izboljšanje kadrovanja Glede nesramnega pojava ugrabitev v izsiljevalne namene je Ferrati odločno zagovarjal veljavnost tako imenovane «trde linije*, to je zamrznitev finančnih sredstev svojcev. Spomnil pa se je tudi zaskrbljujočega širjenja mamil, ki so bila do pred kratkim »privilegij*, določenih krogov in so sedaj prodrla v tovarne in v šole vseh stopenj!!). Končno je Ferrati priznal, da leži v predalih kasacijskega sodišča še približno 25 tisoč neupoštevanih prizivov, razvozlanje katerih ovirajo tudi številni referendumi, ki so skorajda že na dnevnem redu. RIM — Z novim letom je začasno prekinila prodajo skega plina Italiji. Sklep so sprejeli v pričakovanju novega sporazuma med afriško državo in državnim podjetjem ENI po odločitvi Libije, da poviša ceno plina. ggttgjgK '• • : RIM — Razprava v poslanski zbornici o terorizmu in ugrabitvi sodnika D’Ursa se je zaključila včeraj z izglasovanjem zaupnice For-lanijevi vladi, za katero se je izreklo 353 poslancev, proti je bilo 243 poslancev, 7 pa se jih je Vzdržalo. Za vlado so glasovali predstavniki štirih vladnih strank KD, PSI, PSDI in PRI ter južnotirolski predstavnik, medtem ko so glasovali proti KPI, PDUP, neodvisna levica, radikalci in misovci. liberalci so se vzdržali. Razprava je bila dokaj razgibana, zlasti zjutraj, ko so posegli predsednik vlade Forlani in tajniki petih strank. V Rimu prevladuje mnenje, da je razprava okrepila os Forlani - Craxi na škodo republikanske stranke, katere teža se v okviru vladne koalicije zmanjšuje. V tem položaju ima vzdržanje liberalcev prav poseben pomen. V poslanski zbornici marsikdo stavi na dejstvo, da se bosta Piccoli in Craxi kaj kmalu rešila republikanskega zaveznika in ga zamenjala z liberalci. Forlani je bil v svoji kratki repliki zelo polemičen z opozicijo in še zlasti s KPI. Berlinguerju je očital, da seje razdor, polemike in nemir ter da s tem v bistvu podpira teroristični napad na državo. Tudi do republikancev je bil predsednik vlade dokaj kritičen. Kar zadeva njihovo stališče in resolucijo, ki so jo predstavili (v kateri izražajo solidarnost PRI s časopisi, ki niso objavili sporočili rdečih brigad) je dejal, da v bistvu nista v nasprotju s stališčem vlade. Kljub temu, da so republikanci glasovali za zaupnico, je v vrstah PRI mnogo nezadovoljstva. Tajnika Spadolinija obtožujejo, še zlasti iz vrst republikanske levice, ki je najbližja stališčem KPI, da je popustil. Republikanska levica ima tudi že svojega j kandidata za tajništvo: Mammija, ki je trenutno načelnik republikanske skupine v poslanski zbornici. Med najbolj pomembnimi posegi naj omenimo govore socialističnega tajnika Craxija, demokristjanskega tajnika Piccolija in komunističnega tajnika Berlinguerja. Craxi in Piccoli sta popolnoma soglašala s predsednikom vlade Forlanijem. Tajnik socialistične stranke, si je prevzel vse zasluge za srečen zaključek D’Ursove ugrabitve ter je zagovarjal smernice «trdnosti in ravnovesja*. Craxi je pozval KPI naj ne zagovarja »reakcionarnih* stališč v zvezi z državo, ko gre za življenje posameznika inf za demokracijo. Kar zadeva Piccolija, je treba reči, da je tajnik krščanske demokracije povzročil dokajšnje nezadovoljstvo med republikanskimi poslanci, ko je zelo odločno poudaril, da razume različna stališča, ki so se o-dražala v tisku glede ugrabitve sodnika D’Ursa in terorističnega izsiljevanja. V zaključku razprave Je spregovoril komunistični tajnik Berlinguer, ki je zelo ostro napadel For-lanijevo vlado, ki da je popolnoma opustila svojo dolžnost, da namreč vodi jasno in dosledno politiko. For-lanijeva vlada je »nemočna in malenkostna,* pravi Berlinguer ter zelo spominja na zloglasno Factovo vlado, ki je odprla duri fašizmu z njenim popuščanjem prevratništvu. DOKONČNI RAZPLET USODE TALCEV BAJE LE VPRAŠANJE UR lVashington in Teheran pristala na kompromisno rešitev spora Mrzlična posvetovanja med Carterjevo administracijo in ameriškimi finančnimi krogi - Muskie trdi, da je zadnji rok za osvoboditev talcev 20. januar TEHERAN, WASHINGTON — Iran in ZDA so se sporazumeli glede zneska, ki bi ga morale ZDA nakazati Iranu za istočasno osvoboditev ameriških talcev. Vest je kot blisk obkrožila ves svet, besede iranskega ministra Nabavija, češ da je usoda ameriških talcev odvisna samo od morebitnih zapletov med Carterjevo administracijo in ameriškimi finančnimi krogi, niso spremenile vtisa, da je osvoboditev priprtih ameriških diplomatov le vprašanje ur. Vtis še potrjuje mrzlično posvetovanje med ameriškimi finančnimi krogi in Carterjevo administracijo. da bi skušali čimprej zadostiti »kompromisni rešitvi*. Kaže, da ni nobenega zapleta glede prvega nakazila, saj so znesek 2,5 milijarde dolarjev zamrznili v osrednji ameriški banki. Težje je za druga nakazila, ki so ostala v zasebnih a-meriških bankah v ZDA in po svetu. Zamrznitev iranskih vlog je za te banke služila kot nekako jamstvo za posojila, ki so jih banke nakazale prejšnjemu, šahovemu režimu. V ameriških finančnih krogih obstaja namreč upravičen sum, da novi Iran ne bo spoštoval ša-hovih obvez, zato hočejo naknadna jamstva, da lahko vrnejo Iranu njegove vloge. Izjave iranskega ministra Nabavija so torej popolnoma tečne. U-soda ameriških talcev je sedaj v celoti v ameriških rokah. Carterjeva administracija pa ima skrajno vezane roke. čez nekaj dni bo zapustila Belo hišo in ne more nuditi ameriškim denarnim zavodom jamstev, ki bi jih izgubili, če bi Iranu izročili njegove vloge. To je torej glavna čer sedanjega mrzličnega pogajanja med Carterjevo administracijo in bančniki. Državi sta se torej sporazumeli, a v iranskih dogajanjih je bil vedno prisoten ameriški velekapital in prav ta ustvarja danes največje zaplete. Alžirija je že zaprosila Avstrijo za tehnično pomoč v teh bančnih zapletljajih. Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky se je odzval povabilu, a dodal, da niso zaprosili za pomoč ne Iran in ne ZDA. Kot kaže ne bi Washington rad vpletel y ta dokončna pogajanja še drugih držav, zato skuša predvsem z lastnimi močmi rešiti zadnja vprašanja. S tega vidika je zanimiva vest, da je osrednja ameriška banka v zadnuh dneh kupila za 300 milijonov dolarjev »prenosljivih* se v bodoče ne! vrednostnih papirjev. Prav tako spodbudna je vest, da so med raznimi bančnimi izvedenci včeraj prispeli v Alžir tudi predstavniki os rednje britanske banke, saj so bile precejšnje iranske vsote »zamrznjene* v britanskih filialkah ameriških bank. Medtem pa je emeriški državni tajnik Edmund Muskie odločno zavrnil »včerajšnji tehnični rok* in iz.iaval, da je edini »dokončni termin 20. januar*. Glede iranskih žalitev, da bi morale ZDA že včeraj nakazati Iranu del zamrznjenega zneska, .je bil Muskie skrajno optimističen. Zahteva po njegovem ni obvezujoča, saj se v Iranu dobro zavedajo, da ne morejo ZDA uresničiti take zahteve v tako kratkem roku. Muskiejev optimizem je v precejšnjem nasprotstvu s previdnostjo uradnega glasnika ameriškega državnega lamištva. ki že zdolgočas- no ponavlja, da «so bili storjeni bistveni koraki, a še vedno obstajajo težko premostljive zapreke*. Popit v Sežani SEŽANA — Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je včeraj obiskal Sežano in se udeležil seje občinske konference zveze komunistov. Na njej so sežanski komunisti ocenjevali, kaj so storili pri odpravljanju številnih napak ugotovljenih pred dvema mesecema ob obisku delovne skupine centralne' ga komiteja ZKS. Tedaj so namreč ugotovili številne zavore pri delu komunistov in pri boljšem gospodarjenju. Programi, ki so jih na podlagi kritične ocene delovne skupine pripravile osnovne organizacije ZK so odlični — je poudaril Popit, vendar to ni dovolj, treba jih je vzeti resno in v vsakodnevni praksi tudi izpeljati. To še posebno velja za komuniste v sestavljeni organizaciji združenega dela «Timav», ki se skupaj s portoroško «Drogo» in turistično hotelskimi podjetji iz Portoroža pripravlja na združitev, katere smoter bi bil zaokrožiti kmetijsko proizvodno trgovino in turistično gospodarstvo tega območja v velik kombinat. France Popit je poudaril, da se morejo ko- munisti ostro postaviti proti vsem tendencam in poizkusom katerih namen je onemogočiti to združitev. (JP) VČERAJ V PORTOROŽU Končal se je seminar za italijanske šolnike PORTOROŽ — V Portorožu se j« končal dvajseti seminar italijanskega jezika in kulture, ki se ga je udeležilo približno sto učiteljev in profesorjev, ki poučujejo v šolah z italijanskim učnim jezikom na območju Kopra, v Istri in na Reki. Včeraj je predaval mednarodno priznani profesor Silvio Ceccato, direktor tehnološkega inštituta milanske univerze, o uporabi kibernetike v psihologiji, znanosti, tehniki in lingvistiki. Najpomembnejša novost tega seminarja je bila sama razširitev manifestacije. Letošnjega seminarja so se namreč udeležili tudi profesorji, ki poučujejo italijanščino na ljubljanski, zagrebški, beograjski in sarajavski univerzi. Med včerajšnjo sklepno prireditvijo je akademik Josip Jernej, ki vodi katedro za romanistiko v Zagrebu, zaželel, da bi se ta pobuda še nadaljevala in razširjala. Letošnji častni gost oor-toroške manifestacije je bil priznani pisatelj Mario Rigoni - Štern, (eo) iiiiiiimiiiinuiiiiiimMiMiiiiiiiiMtiiMiiiiiimtiiiiiiMiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiHiiuuiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiia NOV VAL STAVK ZAJEL POLJSKO Kania je zopet pozval Poljake k razsodnosti Delegacija sindikata «Solidarnost» je včeraj nadaljevala pogovore z italijanskimi sindikalisti RIM, VARŠAVA -— Delegacija poljskega samostojnega in samoupravnega sindikata »Solidarnost*, ki jo vodi Lech Walesa, je včeraj nadaljevala pogovore z italijanskimi sindikalisti. Sindikalna konfederacija CGIL - CISL - UIL je med drugim pripravila tudi širšo manifestacijo v neki rimski kinodvorani, kjer je Walesa spregovoril o položaju na Poljskem in o delovanju novega sindikata. Še enkrat je poudaril, da «Solidarnost* nima nobenih političnih ambicij in hoče biti dejansko samostojna. »Politične izbire sprejemajo drugi,* je dejal Walesa, »'Solidarnost' hoče vplivati le na socialne in gospodarske odločitve.* Na manifestaciji je spregovoril tudi generalni sekretar CGIL Lucia-no Lama, ki je poudaril, da so sporazumi iz Gdanska zgodovinskega pomena za Poljsko. S temi sporazumi naj bi se odprle nove možnosti za reformo družbenih in političnih odnosov v okviru sedanjih mednarodnih zavezništev. Lama je šp dejal, da je italijanska sindikalna konfederacija vedno ostro zavračala vmešavanje v poljske notranje zadeve. Poljaki si morajo namreč sami krojiti svojo usodo. Vodja samostojnega sindikata Walesr se je udeležil shoda, ki so ga organizirali CGIL - CISL - UIL Poljsko je medtem zajel nov val stavk in to ne samo južna območja, kjer je v zadnjih tednih vladala največja napetost med delavci in predstavniki oblasti, ampak tudi glavno mesto. Dopoldne so v Varšavi štiri ure stavkali delavci v javnem prometu. Po nekaj ur so stavkali tudi v nekaterih večjih tovarnah po vsej Poljski v znak protesta proti vladni nepopustljivosti glede prostih sobot in ker pristojne oblasti nočejo registrirati sindikata kmetov. »Solidarnost* je z včera.!šnjimi manifestaci;ami tudi opozorila vlado, naj ne sprejema nobenih posebnih ukrepov proti vsem tistim delavcem, ki so prejšnjo soboto ostali doma. O sedanjem resnem položaju na Poljskem je spregovoril tudi prvi sekretar poljske združene delavske partije Kania in sicer vodilnim partijskim delavcem v večjih industrijskih podjetjih. «Važno je odstraniti sedanje nevarnosti, ki so za socializem velike.* je dejal Kania in dodal, da Poljska ne sme več predstavljati skrbi za svoje sosede. Voditelj poljskih komunistov ie govcril tudi o prostih sobotah. Po krajšem pregledu stanja v poljskem gospodarstvu je označil za nedopustno, da nekateri ob takem po-loža u poskušato izsiliti krajši delovni urnik. Obenem je tudi poudaril. da akcija novega sindikata za bojkot prve letošnje delovne sobote ni imela predvidenega odziva po vsej državi, saj naj bi kar dve tretjini delavcev ta dan odšlo na delo. Kania je tudi izjavil, da se je v zadnjem času povečalo število delavcev, ki so se včlanili v partijo. Kljub temu pa poljska sredstva množičnega obveščanja in tudi v sosednjih državah »realnega socializma* še naprej objavljajo ostre napade na delovanje novih sindikatov. tiiiiiiiiikimiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinimiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiMuiiiiuiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmimiiiA Neuvrščenost - nezamenjljiv dejavnik v boju za mir NEW DELHI — Gibanje in poli tika neuvrščenosti pomenita še po sebej v sedanjem položaju akutne mednarodne krize nezamenljiv dejavnik v boju za mir na svetu. Gibanje neuvrščenosti je kljub mno gim težavam uspelo ne le obstati, marveč tudi uspešno odgovoriti na razne izzive in spremembe, ne da bi pri tem žrtvovalo katerokoli svojih temeljnih načel. To so nekatera stališča, ki so zapisana v osnutku dokumenta, ki ga je Indija kot gostiteljica pripravila za ministrsko konferenco neuvrščenih, ki bo od 9. do 12. feb. v New Delhiju. Osnutek dokumenta še niso urad no objavili, vendar tamkajšnji tisk v zadnjih dneh vse pogosteje objavlja izvlečke, za katere tudi, da so iz osnutka, ki ie zdaj predmet intenzivnih posvetovanj med neuvrščenimi državami. Kot se je zvedelo, dokument opozarja na to. da vitalnost gibanja in njegova sposobnost, da ponudi učinkovit okvir za varstvo nacionalne neodvisnosti, priča samo dejstvo, da ni države, ki je v zadnjih desetletjih »ostala neodvisna in se ni opredelila za neuvrščeno politiko. Še posebej je poudarjeno, da ni alternative, ki bi omogočila neuvrščenim državam, da zaščitijo svojo neodvisnost in suverenost, razen tiste, ki vodi, k ohranitvi in okrepit-1 vi medsebojne enotnosti in solidarnosti. Prav tako je poudarjeno da je nadaljnja krepitev gibanja nujna, da bi preprečili sedanje slab- šanje mednarodnega položaja, ki lahko svet pripelje na prag spopada neslutenih razsežnosti. V dokumentu je zapisano tudi mnenje, da se je položaj na svetu po vrhunski konferenci v Havani resno poslabšal. Glavni razlog za to je tekmovanje supersil in nasprotje med njimi, ki se .ie še okrepilo v boju za vplivna območja in dobilo celo razsežnosti hladne vojne. Vse to resno ogroža mir in varnost na svetu. V dokumentu je govor tudi o med narodnem položaju, afganistanski in kampučijski krizi ter o sponadiii med posameznimi neuvrščenimi državami. Glede slednjega je rečeno, da ti spopadi poleg tega. da povzročajo trpljenje ljudstva, ogroža- jo tudi enotnost gibanja. V dokumentu je še govor o Bližnjem vzhodu, o prepovedi uporabe ali grožnje z jedrskim orožjem, pa o mednarodnem in ekonomskem položaju ter o globalnih pogajanjih med ra> vitimi in deželami v razvoju, (dd) NEVV YORK — Koordinacijski biro neuvrščenih držav je imel pred-sinočnjim sestanek, na katerem j« kubanski zunanji minister Malmier-ca poročal o delovanju Kube za rešitev iransko-iraškega spopada. Malmierca .je tudi seznanil koordinacijski biro s svojimi obiski v Jugoslaviji, Indiji, Alžiriji, Nigeriji in nekaterih drugih državah, v katerih je poročal o delovanju Kube za mirno rešitev omenjenega spopada. S TISKOVNIM SPOROČILOM DEŽELNEGA VODSTVA CONFAGRKOLTOR/ ITALIJANSKI KMETJE SO SOLIDARNI S KOLONKOVSKIM PREBIVALSTVOM Kmečko zemljo, pravijo, je treba ohraniti, stanovanja pa graditi drugje - Zadrugami očitajo prizadetim zemljiškim lastnikom, da se pehajo le za denarjem V trenutku, ko skušajo predstavniki Kmečke zveze in Slovenske kultumo-gospodarske zveze vplivati na raznotere javnopravne in politične dejavnike za kolikor toliko pravično razrešitev kolonkovskega vprašanja, se nekje tudi razčiščujejo gledišča na ta problem. In to na dokaj zanimiv način, ki je v določe-netn pogledu tudi zaskrbljujoč: vse je pač odvisno od teže posameznega stališča na lekarniški tehtnici. Na eni strani stoji na primer kolonkov-skim ljudem povoljno mnenje stanovske organizacije italijanskih kmetovalcev, na drugi strani pa je glas-ništvo delavskih zadrug, ki hočejo stanovanjsko naselje na Kolonkov-cu, zaostrilo odnos do prizadetega prebivalstva. Deželno vodstvo zveze obdelovalcev Confcoltivatori (Confederazione italiana coltivatori) je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem trezno presoja nastali položaj. Sklep o stanovanjskih gradnjah — pravi sporočijo — je naletel na odpor krajevnih obdelovalcev zemlje, ki se že lep čas borijo zoper sprotno odtujevanje obdelovalnih površin na področju, kjer je kmečke zemlje že itak malo. Odporu kolonkovskih kmetov so odgovorili z dejavniki pregona, ki so zgladili pot buldožerjem, a polemika se je še toliko bolj razvnela — nadaljuje sporočilo — ker je prizadeta zemlja last Slovencev', ti pa so v zemlji vselej videli jamstvo za ohranitev lastne kulturne ter etnične identitete. Confcoltivatori se je postavila na stran Kmečke zveze in je ostro obsodila ravnanje tržaške občinske u-prave, hkrati na zahteva od pristojnih oblasti takšno politiko, ki naj čimbolj zaščiti kmetijske površine ter stanovanjskim in drugim gradnjam nameni alternativna področja. Tržaška občina — tako piše v sporočilu — se je v tem smislu tudi obvezala, vendar se obveze ni držala. Nazadnje sporočilo poudarja nemarnost zdajšnje in prejšnjih ob činskih uprav, ki bi bila morale poskrbeti za ovrednotenje obstoje fega nepremičninskega bogastva. Povsem drugače je uglašeno tiskovno sporočilo zadrug Trieste ’77 in ACLI, v katerem je rečeno, da se kolonkovski zemljiški lastniki v bistvu le pehajo za denar, škoda, kajti zadrugarji dobro vedo, da to ni res, kot tudi dobro vedo, da so jim Kolonkovčani plemenito šli na roko ter za izgradnjo stančnianj zahtevali le določena jamstva. Tu gre, kot znano, za pravično odškodnino, predvsem pa za življenjsko*^' protivrednost. Zadrugarjem se mudi gradit, ker lira izgublja na vrednosti, kaj pa naj rečejo Kolonkovčani, ki izgubijo zemljo in z njo gospodar sko in sploh preži vitveno pa tudi narodnostno osnovo? O vsem tem bo govor tudi na današnji jutranji opoldanski okrogli mizi, ki jo priredijo študentje liceja »F. Prešeren*. Dokaz, da kolonkovski problem ustrezno občuti tudi naša mladina. Sestanek med KPI in IACP o socialnih strukturah na Rocolu-Melari V okviru pogovorov, ki jih je v teh dneh imela delegacija KPI, da bi preverila trenutno stopnjo del za dograditev socialnih struktur in drugih storitev v okviru značilnega četverokotnega poslopja na Rocolu -Melari, so se komunistični predstavniki, ki jih je vodil pokrajinski tajnik Tonel sestali tudi s tehniki avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP). Na sestanku je bilo potrjeno, da bosta socialni in kulturni center začela delovati na začetku prihodnjega leta, športna igrišča pa bodo na razpolago pred koncem leta 1982. • Šolski skrbnik sporoča, da bodo pismeni izpiti natečaja za mesta ravnatelja v tehničnih zavodih v dneh 22., 26. in 29. januarja. Ne terorizmu in prevratništvu Na pobudo odbora za obrambo vrednot odporništva bo tržaška demokratična, slovenska in italijanska javnost danes obsodila pre-vratništvo in terorizem. V ta namen se bo ljudstvo zbralo ob 17. uri na Goldonijevem trgu, od koder bo krenilo proti Avditoriju, kjer bo javno zborovanje. Tokrat bo zborovanje nekoliko drugačno, kot običajno ob takšnih priložnostih. Po uvodnih nagovorih dveh predstavnikov, ki bosta v slovenščini in italijanščini spregovorila o pomenu manifestacije, bo dana možnost vsem zborovalcem, da izrazijo svoja mnenja, predloge in stališča. V dopoldanskih urah, in sicer od 10.30 dalje, pa bo delegacija odbora obiskala kvestorja, vladnega komisarja in komandanta karabinjerjev. Odbor, tržaška pokrajina, vse tržaške občine, borčevske ter druge organizacije, med katerimi tudi Slovenska kulturno - gospodarska zveza, pozivajo vse demokrate, da se današnje manifestacije udeležijo. Odbornik Coloni v prostorih NŠK Na vabilo Narodne in študijske knjižnice si je včeraj ogledal njene prostore v Ul. sv. Frančiška dežel ni odbornik za proračun in načrto vanje Sergio Coloni. Sprejel ga je predsednik NŠK dr. Franc Škerlj, navzoč je bil tudi predsednik Slo- venske kulturno-gospodarske zveze Boris Race. Dr. Škerlj je gostu razkazal vse prostore te naše dragoceno pomembne ustanove, od uradov in treh skladišč do Levstikove čitalnice s ča-sopisno-revijskim oddelkom in Tru PROBLEM MIUSKE LADJEDELNICE SE ZAOSTRUJE IRI zanika možnost pristopa družbe Fintantieri Nastop deželnega odposlanstva v Rimu brezuspešen - Včeraj enourna stavka v industrijskih obratih tržaške pokrajine - Solidarnost po vsej Italiji - V Miljah včeraj protestna manifestacija Med včerajšnjo manifestacijo v Miljah NOV! UDARCI ZA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO 5 os ivprt idu? to*?: Ustavljena proizvodnja v štivanski papirnici 600 delavcev v dopolnilno blagajno do 6. februarja Radiči-Gallinotti (tekstil) bo zaprla obrat - V tovarni SNIA 450 ljudi začasno izločenih iz proizvodnje Ni miru za tržaško delavstvo. Še se nista zacelili rani, ki sta jo zarezali v tukajšnje proizvodno tkivo zapori bivše steklarne Vetrobel (S1RT) in bivše pivovarne Dreher pri Sv. Ivanu, na drugem mestu na tej isti strani poročamo o zadnjih poskusih, da bi rešili miljsko ladjedelnico »Cantieri Alto Adriati-co», pa že vstajajo novi strahovi za številne delavske družine na našem območju in posredno za celotno, že tako šibko tržaško ekonomijo. Kar tri neugodne vesti so včeraj vznemirile tukajšnje delavstvo in sindikalne organizacije. Prva prihaja iz štivana, kjer je vodstvo papirnice sklenilo vpisati v dopolnilno blagajno 600 od 850 zaposlenih delavcev. Stroji v papirnici bodo zaenkrat stali od 24. januarja do 6. februarja. Vodstvo tovarne pojasnjuje, da je primorano začasno izločiti večji del delovne sile iz proizvodnje zaradi zmanjšanega povpraševanja po papirju na notra njem in tujih tržiščih. Ostale dve vesti pa prihajata Iz žaveljske industrijske cone. Tovarno Radiči - Gallinotti, ki proizvaja tekstilne izdelke, nameravajo kratkomalo ukiniti, kar pomeni od- Gost iz Bosne in Hercegovine končal svoj obisk pri SKGZ Sekretar za zunanjepolitično dejavnost in mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Bosne in Hercegovine Behaudin Krajinič je včeraj končal svoj dvodnevni delovni obisk pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Po razgovorih v četrtek na sedežu SKGZ v Trstu in popoldne na teritorialnem odboru SKGZ za Goriško (o čemer poročamo na goriški strani), si je včeraj dopoldne ogledal Kulturni dom v Trstu In se pogovarjal z upravnim vodstvom in ravnateljstvom Slovenskega stalnega gledališča o predvidenih gostovanjih SSG v Banjaluki in drugih bosanskih mestih, nato pa je obiskal še uredništvi Primorskega dnevnika in Alpe-Adria ter se s predstavniki obeh uredništev in ravnateljstvom Založništva tržaškega tiska razgovarjal o nadaljnjih oblikah časnikarskega in poslovnega sodelovanja med Primorskim dnevnikom ter ZTT in založniško hišo Oslobodjenja v Sarajevu ter med sarajevsko televizijo in agencijo Alpe-Adria. Vši tl razgovori so služili preverjanju sklepov in njihovega izvajanja med lanskim obiskom delegacije SKGZ v SR Bosni in Hercegovini. (Na »liki tov. Krajinič v tiskarni Primorskega dnevnik«) pustitev vseh 60 zaposlenih ljudi, med katerimi daleč prevladujejo ženske. Tovarna SNIA pa je napovedala, da bo prihodnji teden vpisala v dopolnilno blagajno za 13 tednov 450 zaposlenih delovnih moči. Gcrbfava in Cuffaro za sinhrotron na Krasu Senatorka KPI Gerbčeva ter poslanca Cuffaro (KPI) in Tombesi (KD) so se včeraj sestali z ministrom za znanstvene raziskave Ro-mito, kateremu so prikazali razloge. ki so botrovali kandidaturi tržaškega Krasa za postavitev sin-hrotrona Evropskega znanstvenega sklada. Minister Romita je zagotovil, da se bo zavzel pri vladi, kateri pripada zadnja beseda v zvezi s tem vprašanjem, za izbiro Trsta med vsemi predloženimi kandidaturami. Kratke vesti Tržaška občina obvešča, da bo 30. januarja zapadel rok za vplačilo davka na oglaševanje. Hkrati s tem opozarja, da je bil davek letos povišan za 50 odst. v korist potresenepm iz južne Italije. V 20 letih, odkar eden najbolj veljavnih tržaških likovnih mojstrov, naš znani umetnik Klavdij Palčič, lavno nastopa, je v svojem rojstnem mestu, kjer se je šolal, razbijal in uveljavljal, razmeroma malo razstavljal, saj bi vse njegove razstave v Trstu mogli našteti na prstih ene roke. Zato oa je bila menda vsaka njegova razstava v Trstu že nekakšen njegov in naš praznik. Tako je bilo tudi sinoči v enem najzahtevnejših tržaških umetnostnih razstavišč, v galeriji Tor-bandena, v katero se je Klavdij Palčič tokrat vrnil tretjič, saj ie tu prvič razstavljal leta 1968, drugič štiri leta pozneje, tretjič pa sedaj. Za sedanjo razstavo je Palčic pripravil nad 20 del in to v vseh možnih tehnikah, saj je razstavil nekaj grafičnih listov, nekaj risb in mešanih tehnik, dva velika akri la, ter dve stenski preprogi, vsega skupai 22 del. Kakor je bilo pričakovati je sinočnje odprtje Palčičeve razstave privabilo v znano središčno galerijo izredno veliko ljudi, tako, da so se v tesnem prostoru morali tako rekoč vrstiti. Samo ob sebi se ra zume, da je bilo največ slovenskih ljubiteljev Palčičeve umetnosti, vendar je sinoči prihitelo v galerijo tudi veliko tržaških italijanskih ljubiteljev umetnosti in zelo veliko tržaških časnikarjev in umetnostnih kritikov. Navzoč je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. (F.U.) S filmom «Vivere alla grande» se je začel Festival festivalov Sinoči se je v kinodvorani Ariston začel Festival festivalov, manifestacija, ki bo trajala vse tja do maja meseca in na kateri bodo prikazali filme, ki so bili nagrajeni na največjih mednarodnih festivalih. Za uvod v prvo tovrstno priredi tev v našem mestu je organizator. Italnoleggio cinematografico in državna ustanova za kinematografijo, izbral delo Martina Bresta tVivere alla grande*. Na predstavo, . ki se je začela ob pol desetih, je prišlo izjemno število ljudi, kar priča n velikem zanimanju za festivdl Organizator je pred začetkom pred barjeve čitalnice s priročnim čtivom (zborniki, enciklopedije, slovarji ipd.). Povedal mu je, da je danes v knjižnici okrog 67.000 čtivnih enot, obenem pa ga je seznanil s težavami. Deželni odbornik je tako zvedel, da knjižnica obratuje nepretrgoma od 9. do 18. ure, da pa .je število uslužbencev zdaleč nezadostno, saj sta v njej zaposleni samo dve stalni delovni moči. To seveda občutno zavira razsežnost uslug, ki bi jih knjižnica sicer mogla nuditi obiskovalcem. Ti niso zgolj slovenske narodnosti, je dejal dr. Škerlj, ampak tudi italijanske: to pomeni, da NŠK ne opravlja zgolj važnega kulturnega poslanstva v korist slovenske narodne skupnosti, temveč pomeni tudi dragoceno vez med slovensko ter italijansko kulturno stvarnostjo. V tem sklopu knjižnica prireja tudi-knjižne razstave in cikle predavanj. Odbornik Coloni je pozorno sledil izvajanjem dr. Škerlja ter v imenu deželnega odbora izrazil knjižnici priznanje za njeno delo. Obljubil je tudi da bo v me.iah možnosti skušal upoštevati želje te naše usta nove po izdatnejši finančni podpori. Govor je bil nazadnje še o namestitvi spominske plošče na pročelje poslopja, kjer smo Slovenci nekdaj imeli Narodni dom. Plošča naj bi javno opozarjala, da je tam svoj čas bil hram slovenske kul ture. ki so ga fašisti nato požgali. Odbornik Coloni je priznal upravi-triestino, Funny Blend, Tvvinight, čenost te zahteve in pripomnil, da Teatro Strisce, Cirt, Teatro Studio, l bo plošča verjetno nameščena, brž v torek ob 16. uri pa se bo na sedežu UIL sestalo pokrajinsko vodstvo CGIL - C1SL UIL, da preuči nastali položaj in določi oblike nadaljnjega boja v obrambo ladjedelnice in ogroženih delovnih mest. «Koncert za Fulvia» V gledališču bivše psihiatrične bolnice bo danes ob 19.30 glasbe-nogledališki večer v čast pred kratkim umrlega tržaškega glasbenika Fulvia Novaka. Pri »Koncertu za Fulvia» bodo sodelovali: Trio jazz Stefano Fogher, Velimir Dugina, Al fredo Lacosegliaz, Laura Loredan, Maurizio Kodrič, Claudio Misculin in Giorgio Kriegsch. ko bo univerza dokončala nekatera pripravi ialna dela (v istem poslopju načrtujejo sedež fakultete za tuje jezike). PRI IZDELAVI VARIANTE 25 'onbrijioi' - Hjk-r AJ J ltAL/U' Načrtovalci niso dovolj upoštevali potrebe kraških vasi in teritorija Kmečka zveza bo priredila vrsto sestankov po vaseh, na katerih bo prebivalstvu obrazložila vsebino urbanističnega instrumenta * Pogovor s tajnikom KZ Bukovcem Danes ob 18.50 bodo v okviru rubrike tCronache Parlamentari* na prvem televizijskem omrežju oddajali prvi del daljšega prikaza o ob-' navijanju potresnega območja Furlanije - Julijske krajine. Oddajo traja 25 minut. Stalna komisija deželnega sveta za promet je včeraj razpravljala o javnih prevozih v naši deželi in izrazila upanje, da bo na tem področju mogoče doseči določene izboljšave, ko bodo — predvidoma leta 1982 — prispela prva nakazila iz ustreznega državnega sklada. Zavarovalnica cAssicurazioni Generali* je uvedla novo polico za kmetovalce: tovrstno zavarovanje krije vrsto rizikov, raztegljivo pa je tudi na sorodnike, zaposleno o-sebje, orodje, stroje in pridelek. Predsednik deželne skupščine Golli je včeraj sprejel na poslovilnem obisku vladnega podkomisarja La-roso, ki odhaja na drugo službeno mesto v južno Italijo. V dneh od 19. do 21. januarja bo obiskala našo deželo skupina turističnih delavcev iz Južne Afrike. A-prila pa bo odpotovala v Johannesburg skupina gospodarstvenikov iz naše dežele. Ni rodil nobenega uspeha včerajšnji poseg predsednika deželnega odbora Comellija, ki sta ga spremljala odbornik za industrijo De Carli in ravnatelj odborništva Pasto-rini, pri predsedniku Zavoda za industrijsko obnovo (IRI) Setteju v Rimu v obrambo miljskega obrata Cantieri Alto Adriatico. Pozno zvečer je deželno odposlanstvo sporočilo v Trst, da je predsednik IRI Sette praktično izključil možnost, da bi Fincantieri' v tem trenutku lahko pristopila h glavnici nove družbe, ki bo prevzela miljsko ladjedelnico, češ da so takemu posegu na poti številne «težave». S tem je odpadla tudi možnost, da bi tudi deželna finančna družba «Friulia» v doglednem roku lahko povečala svoj delež pri glavnici CAA na 49 odst., kar je predpogoj za ohranitev ladjedelnice. Predsednik Sette — pravi poročilo iz Rima — je v zameno ponudil nekatere druge možne »alternative*. Za kakšne al ternativne rešitve naj bi šib. ni; znano, njihovo vrednost pa lahko ocenimo že po dejstvu, da je deželno odposlanstvo izključilo možnost, da bi jih lahko vzeli v poštev. Poročilo na koncu deda ja. da se bodo razgovori s predsednikom Settejem nadaljevali, med tem časom pa bo deželno vodstvo ponovno nastopilo pri predsedstvu ministrskega sveta in r>ri ministrstvu za državne soudeležbe. Včeraj dopoldne se je v obrambo miljske ladjedelnice ustavila za eno uro proizvodnja v vseh industrijskih obratih tržaške pokrajine, hkrati s tem pa so iz solidarnosti uprizorili enourno stavko tudi delavci, zaposleni v vseh italijanskih ladjedelskih obratih. V Miljah so se delavci ladiedelnice podali v sprevodu iz obrata na Marconijev trg, kjer so z napisi in transparenti dolgo manifestirali za «svojo» ladjedelnico. Večja skupina delavcev pa ie nadaljevala ,«zasedbo» pred deželno palačo na Carduccijevi ulici, kjer so bili prisotni tudi nekateri delavci tovarne GMT. Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sinoči, še preden se je izvedelo, da je bil poseg v Rimu brezuspešen, izdalo poročilo, v katerem potrjuje pravilnost sklepa delavstva miljske ladjedelnice, da ostaneta obe ladji, ki bi ju morali izročiti naročnikom v teh dneh, privezani ob ladjedelskem pomolu, dokler ne bodo pristojni organi zagotovili na daljnjega obstoja te edine preostale ladjedelnice na Tržaškem. Sindikalna zveza je postavila zahtevo po nujnem sestanku s predsednikom Comellijem v ponedeljek dopoldne, NIMIIIIIIHIIIIimiimilllllllllUIIHIMIIIMIIIIMIMIIIIItlHIIIIIIIIIIIMMimilllllllllllllllllllllltlllHIIIIUlimilMMIIUIIimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillllllMIIIIIIIHMU Izkušnje skupine tržaških študentov ki so deratizirali na potresenem Jugu VČERAJ ODPRTJE V GALERIJI TORBAM PENA Razstava Klavdija Palčiča pritegnila veliko pozornost Poročali smo, da je deželni odbor na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo, odobril varianto 25 splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. Odobril jo je, potem ko je deželni tehnični urad analiziral protiugovore občinskega sveta na pripombe, ki jih je dežela svoj čas dala temu urbanističnemu dokumentu, ki ima ves značaj pravega regulacijskega načrta tržaške občine. Istočasno pa je dežela vnesla v varianto nekatere popravke: prilagodila ga je deželnemu urbanističnemu načrtu in s tem dejansko zavrnila nekatere protiugovore občinske uprave, ki bi, v kolikor bi jih dežela sprejela, oškodovali predvsem prebivalstvo slovenskih vasi s Krasa. Občinski upravi je tudi priporočila, naj izdela še druge variante, predvsem tiste, ki predvidevajo ureditev površin, ki so namenjene ekspanziji mesta. Občinska uprava mora sedaj prilagoditi varianto tem popravkom in priporočilom dežele ter izdelati dokončne načrte. Potrebno je torej še nekaj časa, verjetno tri do štiri mesece, da bodo občinski uradi lah- ko izpolnili te obveznosti, nakar bo dežela lahko izdala odgovarjajoči dekret. Zaradi tega ni še povsem znana dokončna vsebina variante z vsemi določili in postavkami. Ko pa bodo izpolnjene tudi zadnje obveznosti, bo tajništvo Kmečke zveze zaprosilo občinsko upravo za vso dokumentacijo in priredilo po vseh vaseh tržaške pokrajine — v sodelovanju z rajonskima svetoma, v kolikor bi pristopila k tej pobudi -j- vrsto vepernih sestankov, na katerih se bo razpravljalo o tem problemu, predvsem pa se bo seznanilo prebivalstvo z vsebino urbanističnega dokumenta, ki je ne samo za nepoznavalce večkrat le težko razumljiv in od katerega bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj naših vasi v prihodnjih letih. To nam ie včeraj potrdil tajnik KZ Edi Bukavec, ki se je v krajšem pogovoru zaustavil tudi ob nekaterih splošnih načelih, ki so vodila načrtovalce pri izdelavi variante, predvsem v kmetijskem sektorju. «Predvsem gre podčrtati,* pravi tajnik KZ Bukavec, »da so načrtovalci gledali na teritorij samo z Takoj po strahovitem potresu, ki je globoko zarezal v že itak siromašno južno Italijo, se je na področje okrog Salerna in Avellina podala tudi skupina 23 univerzitetnih študentov iz Trsta. Pod vodstvom izvedenca v deratizaciji je od 29. novembra do 2. januarja pripravljala strupeno zmes, ki jo je nato s kombijem razdeljevala tako med zasebniki, kot raznim občinskim u-pravam, Z njimi smo se pogovarjali pred dnevi, ko so se zbrali v študentskem domu, da bi ocenili svojo izkušnjo. Zakaj deratizacija? Povedali so nam, da je eden najbolj nevarnih sovražnikov za človeka, ki živi na potresnem področju in kjer niso torej več zajamčeni zdravstveno • higienski pogoji, prav podgane. Razpadajoča trupla, umazanija in hrana, ki je ostala pod ruševinami, jim nudijo optimalne pogoje za razmnoževanje. Pripovedovali so mi, da so reševalci potegnili izpod ruševin marsikatero truplo, ki ni imelo več oči, nosu ali ustnic. Posebno nevarne so sestradane podgane. Takrat napadejo tudi človeka, lahek plen pa so še posebno novorojenčki. Podgane morajo stalno glodati. K temu jih prisilijo sekalci, ki stalno rastejo (tudi 12 cm na leto). Če si jih ne obrusijo, tvegajo, da se jim žanjejo v možgane. Zato je potrebno, da se po potresu čimbolj kapilarno deratizira področje, saj so v drugačnem primeru epidemije neizbežne. Kef je uslužbenec tržaške univerzitetne podporne ustanove strokovnjak v deratizaciji, je nastala zamisel za deratizacijsko ekipo. Univerzitetna podporna ustanova je skupini nudila kombi ter 300 tisoč lir za bencin. 29. januarja se je 10 študentov odpravilo v pokrajino Salerno. Ustavili so se okrog vasi La-viano. Castelnuovo di Conza. Santo-menna. Prve dni jim je trda predla, saj so spali v poletnih šotorih, kljub snežnim nevihtam in mrazu. S kombijem so prišli tudi v osamljene zaselke in kmetije, kjer niso še videli reševalcev. Čez nekaj dni pa so se preselili v Salerno, v šolsko zgradbo, ki so jo potresenci spontano zasedli. Tam so odslej pripravljali strupeno zmes, ki so jo nato razdeljevali po bližnjih vaseh. Zmes, ki so jo pripravljali tržaški študentje, je z razliko od industrijskih preparatov mnogo bolj učinkovita. Strup pomešajo med razno hrano, ki privablja podgano. U-činkuje pa šele čez pet ali šest dni. Pogovorili smo se tudi z Davorinom Devetakom, ki se je kot edini Slovenec udeležil te akcije. Na vprašanje, kaj ga jC vodilo do te odločitve, nam je povedal, da je imel nekak občutek krivde, ko je mislil na smučanje, medtem ko je tisoče ljudi bilo potresenih. Zanj je bila izkušnja zelo pomembna, saj delo v takih pogojih gradi človeka. Na pot se je podal z nekaterimi predsodki o »južnjakih*. Ko pa jih je spoznal, si je ustvaril popolnoma drugačen vtis. »Res imajo ti prebivalci popolnoma različno mentaliteto od naše, so pa veliko bolj eks-panzivni, pristopni, človeški.* Posebno ga je prizadel pogled na delno porušeno bolnico v Santangelu dei Lombardi. Eno krilo se je po polnoma vdalo potresnim ; sunkom, drugo pa ni imelo niti praske. Razlaga? Bolnico sta gradili dve po djetji: eno je špekuliralo, drugo pa ne. »Prav ta je problem obnove Juga,* je dejal Davorin. «Kako bo do sedaj gradili tisti ljudje, ki so do sedaj izdajali gradbena dovoljenja za taka poslopja?» vinkulativnega vidika in vinkulira-li velike površine tudi na Krasu predvsem za potrebe mesta. Mislim, da je tako gledanje enostransko, ker je načrtovalec gledal le z vidika potreb mesta in ni upošteval potreb kraškega teritorija, za katerega so značilne določene dejavnosti, in ljudi, ki živijo na tem območju.* Varianta 25, ki je dejansko nov regulacijski načrt občine, na katerega smo čakali približno deset let, pa kljub temu prinaša po mnenju tajnika KZ nekatere novosti. »Pozitivno je na pr., da ta urbanistični inštrument določa specifične cone dejavnosti; kmetijske površine so bile razdeljene na tri cone: prve, druge in tretje stopnje. Prva je ekstenzivnega značaja (gozdna in pašniška), druga živinorejskega značaja (pašniška in živinorejska), tretja pa intenzivnega in strogo specializiranega značaja. Poleg tega varianta 25 določa tudi druga področja za razvoj ostalih dejavnosti, kot npr. gospodarske. kulturne in športne.* Varianta praktično odraža voljo načrtovalca, po kateri naj bi sleherni poseg v tržaški pokrajini slonel na dolgoročnem programiranju, kar je seveda pozitivno; negativna plat tega programiranja pa je v tem, da je načrtovalec gledal «le enostansko in torej krivično* kot ugotavlja tajnik KZ »ker je bolj upošteval potrebe mesta, kot podeželja*. Glede problema ureditve in razvoja okoliških vasi, ki se ga občinske oblasti niso nikoli lotile resno in ga je varianta 25 praktično pustila nerešenega, je po mnenju tajnika KZ Bukavca »načelno važno, da se tem svojevrstnim aglo meratom zagotovi jasno identiteto in določi, kako naj se razvijajo. Izkušnje pa učijo, da se zaradi dolgega birokratskega postopka dejansko zavlačuje njihov razvoj*. stave pripravil še kratko slovesnost, katere so se udeležile vidne osebnosti našega mesta. Boris Zul cn v galeriji «AI Ccrso» Nocoj ob 18.30 bo v galeriji »Al Corso» v Pasaži Rossoni odprl razstavo svojih del Boris Zuljan, ki bo razstavil svoja najnovejša dela. Razstava bo ob delavnikih odprta od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, ob praznikih pa samo od 10.30 do 13. ure. Boris Zuljan bo razstavljal do konca meseca. • Na sinočnjem sestanku deželnega vodstva socialdemokratske stranke, katerega se je udeležil tudi vsedržavni tajnik Longo, je deželni tajnik William Bianchi odstopil. Njegov odstop je bil predviden za sedaj pa ga še niso zamenjali. Trčenje v Dolini V Dolini je prišlo včeraj popoldne do trčanja med avtom znamke renault, ki ga .je upravljal finančni stražnik Rosario Rieti in alfo sud, v kateri sta se vozili 22-letna Marialuisa Piccolo in 19-letna Carla Santoiani. Poškodovala sta se 22-letni financar, ki se bo zaradi udarcev zdravil 20 dni in Santoia-nijeva, ki bo okrevala v 5 dneh. Karabinjerji iz Milj, ki so pripravili zaoisnik, so ugotovili, da voznica alfe, Marialuisa Piccolo ni upoštevala stopa. Avto podrl pešca S trimesečno prognozo okrevanja so sprejeli včeraj ob 20. uri na ortopedskem oddelku glavne bolnice 79-letnega upokojenca Valentina Filipcicha iz Ulice Baiamonti 34. Filipeicha je v bližini doma Dodrl avto, pri čemer je moški utrpel odprte zlome na nogah. Ropar z vlaka 202 obtičal za rešetkami Možje oddelka tržaške železniške policije so 13. t.m. ujeli «narkoti-zerja*, ki je v nekaj mesecih izvedel na vlaku 220 (ekspresni vlak Beograd - Pariz) celo vrsto lopovskih podvigov na račun državljanov tuje narodnosti. Preiskava se je začela že junija lani, ko so v policijskih centralah v Domodossoli, Vicenzi in Veroni dobili vrsto prijav o neznanem roparju, ki svojim žrtvam ponuja sadne sokove z narkotičnim sredstvom,,.potem pa jih okrade. Pred dnevi so agenti v civilji končno izsledili sumljivega človeka. Le-ta je po potezah ustrezal o-pišu, ki so ga dali oropani, potniki. Policisti so ga prijeli, ko je sopotnikom ponujal sadni sok in so ga prisilili, da je na postaji v Tržiču izstopil. Tu se je moški hotel iznebiti petih stekleničk soka, tako da jih je vrgel na tla, toda agentom je uspelo dobiti del pijače in jo poslati v analizo. Nepridiprav, ki je končal v tržaških zaporih, ni imel pri sebi dokumentov. Dejal je, da je Egipčan, rojen v Kairu in da se imenuje Ma-hamad Mamo Houd (30 let), potem pa se je premislil in izjavil, da mu je ime Mahamad Mahmoud Ahmed Sahid. V teku je še preiskava. Ob 1. obletnici smrti Vladimira Kralja iz Trebč darujejo svojci 15 tisoč lir za PD Primorec. V spomin na Kristo Milanič roj, Pavlina daruje Olga Knez-Rebula 10.000 lir Za spomenik padlim v NOR iz Prečnika. Ob izgubi dolgoletne sluginje Ivanke Rupel izraža ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik - Prosek globoko sožalje prizadeti družini. * Ob hudi izgubi drage mame izreka Darku Ruplu globoko sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev. Pevci mešanega zbora Primorec iz Trebč izrekajo tov. Francu Ruplu iskreno sožalje ob smrti žene. KD Prosek-Kontovcl izreko globoko sožalje svojemu članu Dariu Ruplu ob izgubi drage mame. Kolegi Radia Trst A izrekajo Ll-vlju Valenčiču in svojcem gtoboko sožalje ob izgubi dragega očeta. Odbojkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojemu načelniku Liviju Valenčiču iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in nono ANTON VALENČIČ Pogreb bo danes, 17. januarja, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči žena Marija, sin Livio z ženo Silvo, hči Lidija z možem Edijem, vnukinje Vida, Kristina in Ivana, sestri Tončka in Ivana ter drugo sorodstvo. Žalovanju se pridružujeta družini Resinovič in Godnik Trst, 17. januarja 1961 Gledališča KuSStiTTi Danes ob 20.30 (red 2. sobota) bo na sporedu Gogoljev »Revizor* v u-prizoritvi Ljudskega gledališča iz Rima. V abonmaju odrezek št. 4. Predzadnja predstava. Od 22. do 25. januarja bo na spo redu, izven abonmaja, Harvvoodovo delo «Servo di scena*. Režija Ga-biele Lavia. Nastopajo Gianni San-tuccio, Umberto Orsini in Marisa Belli. Za abonente od 30 do 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni. * * * Na pobudo gledališča Verdi bo od prihodnje srede dalje v kinu Cristallo v Ul. Ghirlandaio nov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržaške pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa se lahko prijavijo pri tiskovnem uradu Verdijevega gledališča. Nastopil bo balet Verdijevega gledališča pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bu torac iz zagrebškege Opere in Tuc-Čto Rigano iz rimskega Teatro del-1’Opera. Kino Sekcija ZKMI «M. STOKA« sekcija KPI «K. STARC - J. in Zveza partizanov s Proseka in Kontovela PERTOTs vabijo na komemoracijo tov. MARJANA ŠTOKE, ki bo jutri, 18. januarja 1981, ob llt uri .v.šTORJAH-pri Sežani. i KD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca ! ' prireja ob priliki praznika vaškega -patroria sV. Antona danes, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu , KULTURNI VEČER ‘ Nastopajo: otroški pevski zbor moški in tnešani pevski zbor dramska skupina z veseloigro V narečju DVE DRUŽINI * t i Ponovitev bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30 V ČETRTEK ZVEČER V PROSTORIH DRUŠTVA NAS PRAPOR Delovno srečanje med občinskimi in krajevnimi upravitelji v Pevmi : Občina mora bol/ kakor doslej upoštevati naše predloge in zahteve, pravijo V rajonskem svetu - Četrtkovo srečanje skoraj v celoti ^posvečeno razpravi o javnih delih na področju Pevme, Oslovja in Štmavra »Področje < Pevme, Osla v ja , in slopju v Pevmi, Menda so bila de- Ariston 16.30 «Vivere alla grande» Režija Martin Brest. Art Carney, Lee Shasberg, George Burns. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Stardust memo-ries*. W. Allen, C. Rantling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.30—22.15 «11 bisbetico do mato*. A. Celentano, O. Muti. Barvni film Excelsior 16.00 «Io e Caterina*. A Sordi. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 «Io mi gioco la bambina*. Julie Andrews, Walter Mathau. Barvni film. Feniee 16.00 «Fantozzi contro tutti». Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 15.30 »Superman 11» Cristallo 16.00 «FTash Gordon*. O. Muti, M. Melato, S. J. Johnes. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 16.00 «11 malato im-maginario*. A. Sordi in C. Anto-nelli. Barvni film. Capitol 16.30 «Fico d’India». Barv-. ni film za vsakogar. Moderno 16.00 »American gigolo*. Prepovedan mladini p>od 18. letom. Lumiere 16.30 «La febbre del sabata sera*. J. Travolta. Barvni film. Volta 16.00 «11 eampione». Režija F Zeffirelli Koncerti Sezona »Nedeljskih koncertov«, ki *e je začela novembra lani v imenu Antonia Vivaldija, se bo nadaljevala jutn v Avditoriju z nastopom trobilnega ansambla gleda liŠča Verdi, ki ga sestavljajo: Elia Savino, Doriano Busechian, Luigi Cancelji, Sergio Hrovatin (troben te), Livio Zocchelli, dini, Stelio Ritossa (tromboni)' in Pasquale De Giorgi (tOMV.. V sodelovanju z dnevnikom «11 Piccolo» in Teatrom Stabile bodo izvajali »Sedem antičnih plesov* Tri dela Gabrielija, «Trumpet Volunta-ry» Purcella, «Turmmusiks> Schmid-ta, »Tre Equali» Beethovna, «Minia turno suito* Dale Millerja in «Two processional fanfares* Horwatha. Pri blagajni v Pasaži Protti pro daja vstopnic po 1000 lir Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju skupno z odborom Zveze vojnih invalidov NOV prireja danes, 17. januarja 1981, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 srečanje s tovarišem Janezom Vipotnikom, predsednikom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV SRS in s tovarišem Rudolfom Hribernikom • Svarunom, generalpolkovnikom in narodnim herojem, ki bosta predstavila svoji najnovejši knjigi iz literature NOB. Nastopil bo tudi pevski zbor »F. Venturini* od Domja pri Trstu. Pokrajinski odbor VZPI - ANP1 Le pridružuje iniciativi obeh organizacij in vabi svoje člane, da se večera polnoštevilno udeležijo. Vljudno vabljeni «1 glasbena MATICA TRST Sezona 1980 - 81 V torek, 20. januarja 1981, ob 18.30 v šolski dvorani Ul. R. Manna 29 LIDIJA STANKOVIČ KLAVIRSKI RECITAL Na sporedu: Bach, Beethoven, Schubert, Debussy in Radič Vabljeni! Razstave Narodna in študijska knjižnica odsek za zgodovino obvešča, da je razstava »Utrinki iz zgodovine slovenskega šolstva na Tržaškem 1846-1945» odprta do 31. januarja 1981 v Kulturnem domu v Trstu, vsak dan od 8.30 da 12.30. .SLOVENSKO OLuvcrMc STALNO |, GLEDALIŠ« y V TRSTU DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU ■»(enodejanka) Jutri, ,18.i januarja, ob-17* uri v Kulturnem domu v Trstu. ‘‘ ‘ KD IGO GRUDEN prireja danes, 17. jahuarja, otr 20.30 v prosvetni dvorani-, v Nabrežini KONCERT DEKLIŠKEGA OKTETA GIMNAZIJE KOPER Vljudno vabljeni! PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49 (XK) lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem daturtiu bo celoletna naročnina znašala 84 18)0 lir Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE ui ČESTITKE. Vsi, ki bodo pora mali naročnino do 28. lebruarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINF SPREJEMAJO: Uprava: 1’rst, Ul Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV maja 1 - Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 f Čestitke Danes goduje ter praznuje 95 let ANTONIJA GLAVINA iz Boršta. Vse najboljše in da bi bila še naprej zdrava in vesela, ji 'želijo vsi domači. Danes prazunje naš oče in nono TONI (Luk.šev) dvojni praznik. Še mnogo zdravih in srečnih let mu iz srca želi hči Marija z družino. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji poziva svoje člane, da se u-deležijo srečanja, ki ga prirejata Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in Odbor zveze vojnih invalidov danes, 17. L, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 Mladinski dom Botjunec priredi jetri; 18. t.m,, ob 18. uri v občim, škem gledališču F. Prešeren V Bo-ljuncu «Koncert božičnih pesmi* v ^izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zbo-f ’r0Društv'#tSl9veift'cv piljske občini Zveza cerkvenih pevskih zborov" vabita na koncert božičnih pesmi, ki bo jutri, 18. t.m., ob 16. uri y milj-ski stolnici. . . > „ 5 - , . Nastopi TPPZ: 17. 1. 81- ob ,19. uri nastop v Pridvoru; 1. 2. 81 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi; 6. februarja 81 ob 18. uri nastop v tovarni Piama v Podgradu: 23. 2 Ri ob 20:30 občni zbor. Izleti Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27 junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, j 'ŠtmavraVje bilo doslej, kar se jav-; nih del tiče, zelo zanemarjeno. Tako stanje je opaziti .tudi zdaj- Nikoli “nismo bili v preveliko breme občinski upravi. Že vrsto let postavljamo naše zahteve po ureditvi nekaterih nujnih vprašanj, dobili šmo kup obljub, dejansko pa je bilo napravljeno bore malo. želimo, da bi. nova uprava resneje' upošte-, vala naše zahtevi iri pije. da ne bomo tudi v bodoče deležni praznih obljub.* Tako je na uvodu četrtkove seje rajonskega sveta v Pevmi, kjer sta bila poleg goriške-ga župana dr. Scarana prisotna še podžupan Mario Del Ben in odbornik za decentralizacijo, Ciuffarin, povedal predsednik sveta Jožko Košič. Predstavnike občinske uprave je nadalje seznanil, da potekajo seje rajonskega sveta v Pevmi redno v slovenščini. Košič je uvodni poseg povedal v slovenščini, nakar je seja, na predlog župana Scarana «zaradi razlogov praktičnosti* potekala v glavnem v italijanščini, z izjemo dveh svetovalcev, ki se predlogu nista prilagodila. Dr. Scarano je uvodoma povedal, da nima nikakršnih kompleksov glede rabe jezika, srečanja z rajonskimi sveti pa nameravajo izkoristiti za reševanje konkretnih vprašanj, ne pa za dajanje obljub, ki jih ni mogoče nato uresničiti. Četrtkova seja je bila zato skoraj v čeloti posvečena obravnavi številnih vprašanj o javnih delih na področju Pevme, Dslavja in Štmavra. Svetovalci so predstavnike občine podrobno seznanili z vprašanji, ki so na dnevnem redu že pet ali šest let pa tudi z manj pomembnimi zadevami, ki bi jih bilo mogoče rešiti z malo dobre volje in «na neposreden način, mimo birokratskih formul*, kakor je povedal goriški podžupan Del Ben. Vsekakor je bilo opaziti, da so predstavniki občine prišli na sestanek, kjer je bil govor o javnih delih, t precej nepripravljeni. V Pevmi je najbolj pereče vprašanje ureditve in predvsem razširitve pokopališča. To niti ne bi predstavljalo velikega finančnega bremena, saj je zemljišče, ki bi služilo v ta namen že občinska last. Treba bi bilo le zgraditi zid ter urediti dostop s starega nh novi del. Menda bo mogoče zadevo, po odobritvi variante regulacijskega načrta, u-rgditi v doglednem času. Primerno bi $>ilo nadalje urediti pristop do PU'4>Ui4i%()l ^šfM.vru. 'Svetovalci.. so nadalje J: opozorili predstavnike občine na zamudo v preureditvenih delih na šolskem po- la ustavljena kar nekaj mesecev. Na vprašanje o razlogu pa občinski predstavniki niso zhali odgovoriti. Enp Od '<*starih» Vprašanj je tudi ureditev primernega igrišča za mladino. Primeren prostor za tak objekt bi našli v neposredni bližini župnišča tl Pevmi, vsekakor p« bi morala občinska uprava.najprej rešiti vprašanje lastnine z goriško škofijo. Prav tako naj bi našli soglasje tudi glede popravila župnišča v Pevmi, kjer naj bi rajonski svet dobil tudi primeren sedež ter vprašanje glede priključka na plinsko omrežje. Seveda je bil tudi na četrtkovi seji govor o čiščenju cest in jarkov, ki so zelo zanemarjeni, o dokončni ureditvi poti med Oslavjem in Grojno, o gradnji sabotinske ceste, o možnosti uporabe stare sa- botinske ceste ter seveda o jezu na Soči, ki se bo mend& gradil-južno od pevmskega mosta. Sicer pa namerava občinska uprava, po izjavah župana Scarana, glede tega vprašanja postopati skrajno previdno. Škoda, da je četrtkovi seji, ki je trajala pozno v noč, poleg kronista sledilo je troje oseb. Do 15. februarja uničiti gnezda borovega prelca Do 15. februarja je treba odstraniti in uničiti vsa gnezda gosenic borovega prelca. V tej zvezi je goriško županstvo te dni izdalo ukaz o obveznem zatiranju tega škodljivca. GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV Gostovanje francoskega igralca Raymonda Coussa V večernem, sporedu je nastopilo PDG iz Nove Gorice z Grumovim tth8i!fl», reniri 'pfvi hasRfp f [ffcc ljubljanskim občinstvom iskriv in lahkotnejši, tehnično brezhiben v zelo hitrih trilčkih. Spoznali smo, da Grafenauer jeva ž lahkoto obvlada oba inštrumenta v blestečem muziciranju, ki navdušuje. V gledališkem življenju še vedno odmevata obe postavitvi Cankarjevih Hlapcev. Predstavi sta vedno polni, ogledalc si ju je že po nad 15 tisoč obiskovalcev, medtem pa sta Drama SNG in Mestno gledališče že postavili novi premieri. Več odziva pri obiskovalcih ima italijanski komediograf Dario Fo z Naključno smrtjo nekega anarhista v Drami. V Mestnem gledališču ljubljanskem pa je doživela praizvedbo »spominska melanholija za oder* Marjetica ali smrt dolgo oo umiranju Matjaža Kmecla pod vodstvom režiserja Žarka Petana in dramaturga Ervina Fritza. Kar gledamo je Marjeti čina predsmrtna bolečina, zavest krivde, ker njeno med vojno izmučeno telo ni zmoglo roditi otro ka, in morda zavest neuspeha ženskega maščevalnega odreda, ki so ga med vojno sestavljale ženske, ki so jim okupatorji ali domači izdajalci pobili najbližje. Ženske nimajo več kaj izgubiti, ostaja jim lf maščevanje, medsebojna zavezanost, odkritost in skupna 'usoda. , Kmecel, je hotel uprizoriti intimno stisko nekdanje partizanke — uvodu in zaključku predstave jo spremljamo v meščanski u-dobnosti, sicer v partizanski msu RAZPRAVLJALI SO 0 VIDEMSKI UNIVERZI Le ugotavljanje težav zares ne more zaleži VIDEM — Na zasedanju, ki je bilo pred dnevi na pokrajinskem sedežu palače Belgrado, so razpravljali o številnih problemih, ki So povezani z videmskim vseučiliščem. Pobudo za zasedanje je dala pokrajinska uprava na svojem zadnjem zasedanju. V palači Belgrado so se zbrali nekateri člani parlamenta in sicer Baracetti, Fortuna, Santuz in Lepre, nadalje p.gdsednik deželnega sveta Colli in deželni odbornik Barnaba, predsednik videmske pokrajine Engla-ro in podpredsednik Sguelz. Bil je navzoč tudi videmski župan Con-dolini in njegov odbornik Tiburzio in še nekaj pokrajinskih svetovalcev. Kar zadeva univerzo pa bomo navedli le rektorja videmske univerze prof. Bonsembianteja, predsednika konzorcija za univerzo prof. Cadetta in nekaj docentov in študentov. Analizirali so razmere, ki vlada,jo na univerzi in predvsem poudarili težave, v katerih se je »našlo vseučilišče in šo pri tem poudarili, da samo naštevanje težav zares ne zaleže. V dolgi razpravi so določili tudi naloge, ki bi jih morale posamezne oblasti prevzeti v bližnji bodočnosti, da bi videmski univerzi omogočili vlogo, ki ji je bila določena z ustanovnim zakonom in tudi z bojem, ki so ga Furlani vodili toliko časa, da so do te znanstvene ustanove prišli. Predvsem so poudarili, da ima mesto Videm zelo težke naloge v zvezi z nastanitvijo profesorjev in docentov, kajti videmsko vseučilišče šteje že 104 katedre, toda le 28 je zasedenih, kajti v Videm docenti in profesorji ne marajo, ker ne morejo priti do stanovanja. Dežela pa bi morala prevzeti nalogd za koordiniranje študijev in sicer v zvezi s poklicnimi potrebami in s potrebami raziskovanja, medtem ko bi videmska pokrajina morala prevzeti nalogo glede koordiniranja univerzitetnega konzorcija. K temu kon-zoroju bi morale pristopiti razne krajevne in dinge ustanove. ščevalni nestrojenosti — nasilju nad slučajnima mimoidočima: nad starejšim jetnikom se takoj maščujejo, ne da bi mu dokazale krivdo, mlajši jim pobegne in e-no zadobe, slišijo se'streli. Je to konec vseh? Predstava je spričo premajhne ----.—si—*---^banostijbolj de- ** 'mlejšitVjZiJi _______ _ _ leznieso boli monologi In pripovedi ket element vzročno posledičnih dramskih vezi. V liku partizana in sodobnika, Marjetičinega spremljevalca, nismto Zaslutili psihološke utemeljenosti: medtem ko so ženske o-krutno drzne, je sam sanjsko ne-junaški, kot mesečnik tava z ljubeznijo Marjetico po bojišču Gledalec dobi vtis, kot bi si še s puško ne upal ustreliti. Ali je to res Silni? A vendar prinaša predstava novega Kmeclovega dela nekatere nove sestavine partizanske dramatike, tako v motivu kot soočanju dveh časovnih ravnin, svetov. Na likovnem področju je v o-spredju pregledna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov, tradicionalna likovna manifestacija. Tudi tokrat ni zajela kaj več kot dobre tretjine članov DSLU, čeprav ostaja še naprej demokratično odprta vsem ustvarjalnim nazorom in profilom, ne žirirana oziroma neselek-cionirana, zato bolj ali manj (ne)-posrečena revija sprotnega, današnjega ustvarjanja na Slovenskem. Opazno je, da se razstave ni u-deležpa vrsta (naj)boljših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Ali so se naveličali društvenega potpu-rija. ki pa mnogim vendarle omogoča soočanje s stanovskimi kolegi, preverjanje in samopotrditeV. Razstava pr.ed novim letom je odprla vrata mnogim mladim, novim društvenim članom, njeni zvesti sodelavci pa so ostali še naprej tudi taki likovniki, ki se stežka odločajo za samostojne nastope, ali pa so v minulem letu bolj malo ustvarili. Društvena razstava je, kot je zapisal v uvodu v razstavni katalog predsednik DSLU Jože Ciuha, pestra slikanica različnih likovnih nazorov in artikulacij in je kot taka nepogrešljiv člčn likovnega življenja Na ljubljanskem opernem odru pa je pred začetki praznikov doživela premiero Verdijeva opera Moč usode. Lanski dvestoti jubilej slovenske Opere je minil bolj žalostno, brez opaznejših manifestacij, zato je molk, raje brezbrižnost, vzbudila mnoga negodovanja. Kritika je opazila, da slovenskih opernih ustvarjalcev nihče ne potrebuje, saj niso operne in druge kulturne ustanove ponudile skladateljem nobene priložnosti, da bi se uveljavili, navezali svoje delo na dokaj bogato (a še' ne dovolj predstavljeno) tradicijo in ga povezali s sodobnostjo. Slovenska opera je z našim časom skregana in občinstvo mora, hočeš nočeš, sprejemati, kar mu naši operni hiši ponudita. In Verdi menda nikoli ne odpove. Njegova Moč usode je dovolj znana, da je ni treba predstavljati. V ljubljanski predstavi je znova kot operni režiser gostoval Zvone Šedlbauer, sicer znan gledališki delavec. Živo in razgibano je postavil nekatere množične prizore, medtem ko je soliste pustil preveč statične. V vlogi Leonore je nastopila Veneta Janeva Iveljič, z mehkim in toplim glasom navdušila zlasti v sklepnem prizoru. Tenorist Viktor Bušljeta je bil v vlodi don Alvara boli rutinski, slutili smo pevske in igralske moči. ki jih na premieri ni mogel v celoti pokazati. Zanesljivi so bili tudi Stane Koritnik, Zdravko Kovač, Nada Sevček, Ivan Sancin, Edvard Sršen, Karel Jerič in drugi, Pestro in živo koreografijo je v baletni točki postavil Metod Je-, ras. zborovodja je bil Jože Hanc. Dirigent^Milivoj Šurbek je delo opravil vestno in solidno, vendar pa operni orkester ne more gledalca vznemiriti, še manj navdušiti. V celoti se je zdela predstava razvlečena, brez pravih stopnjevanj v dramaturško najbolj izpostavljenih legah. Na kulturnopolitičnem področju je poleg vesti, da 5. januarja niso mogli nadaljevati s snemanjem Dražgoške bitke, ker za to še niso izpolnjeni potrebni pogoji, kdaj pa bodo nihče ne ve, v ospredju priprava nekaterih novih zakonov s kulturnega področja: zakon o knjižnicah, družbenoekonomskem položaju samostojnih umetnikov, o odrski kulturni dejavnosti, o posredovanju kulturnih prireditev, o filmu, o Prešernovem skladu in o himni. O tem naj bi letos odločali v republiški skupščini. MARIJAN ZLOBEC NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb Beograd 16. L 81 14.1. 81 15. 1. 81 16. 1.81 Ameriški dolar 937,— 13,90 1,81 28,63 Kanadski dolar 782,- 11,60 1,51 23,65 Nemška marka 47C.— 698,50 90,78 1471,99 Holandski florint 432.— '641,50 83,47 1353,53 Belgijski frank 29.— 43,10 5.64 90,- Danska krona 151.— 224,-50 29,49 480.58 Švedska krona 210.— 311,70 40,88 659,08 Norveška krona 179,— 265.50 34,36 559,81 Francoski frank 202,— 300,40 39,20 639.62 Italijanska lira — 1.44 1.95 3,11 Angleški funt 2240.— 33,16 4.36 68,88 Irski funt 17.— — — — Švicarski frank 518.— 772,50 — 1641,46 Avstrijski šiling 66.- T- 12,82 208,10 Japonski jen 4,20 6,95 0,91 13,95 Avstralski dolar , 1070,- — 33,25 Španska peseta 11.— 17.10 2,24 35,89 Portugalski eskudo 15,— 22,— 3,39 — Jug. dinar • mali 27,50 39,— 5,70 — veliki 28,— 39,— 5,70 — Grška drahma 17,50 25,- = 59,83 videvanjih bo dolar še dolgo visok, ni pa jasno, ali se bo še bolj okrepil nasproti marki in zlatu. Vzporedno z ameriškim dolarjem se je okrepil tudi kanadski dolar, kar sicer ni nič posebnega: oba dolarja že dolgo nihata vzporedno zaradi gospodarskega sodelovanja obeh držav. Zlato je padlo od 580 na 556 dolarjev, kar predstavlja štiri odstotke. Povpraševanje po rumeni kovini je iz dneva v dan manjše, zato tudi njena cena pada. Mnogi že dopuščajo možnosti, da cena zlata spet pade na 500 dolarjev za unčo. Cena zlata je bila te dni razmeroma visoka zjutraj, ko delujejo evropske borze. Popoldne je cena vedno padla, kakor hitro so odprli ameriške borze, kjer poslujejo z dragocenimi kovinami ter na splošno s surovinami na daljši dobavni rok. Zanimivo je, da cena zlata ni padla pod 1000 švicarskih frankov za unčo, kar so si vzeli operaterji za trdno osnovo. Srebro je padlo na 14,5 dolarja za unčo. MARKA je padla nasproti dolarju za dva odstotka, v glavnem zaradi nizkih obresti, ki jih nudijo naložbe v markah. Tako se veliko kapitalov preliva iz mark v dolarje, v katerih prinaša vsaj dvojne obresti. • BRITANSKI FUNT velja že 2285 lir ali 2,4 dolarja.--Taka vrednost funta je vsekakor pretirana, vendar je treba upoštevati psihološki moment energetske neodvisnosti Velike Britanije. Japonski jen je tudi poskočil za dva odstotka ter je v glavnem sledil dolarju. - Jt ■ «- - jjgP I VZHODNOEVROPSKI* ^fl-UTE V TRSTU 16. L 1981 Sovjetski rubelj 295,— Poljski zlot 7.1‘— Češka krona 37,- Madžarski forint 29,- Romunski lej 25,- Bolgarski lev 335 - Turška lira 8,- Lira se je razvrednotila za en odstotek, v glavnem zaradi množičnega nakupa mark in francoskih frankov, ki jih je opravila Banca dTtalia. (srs) tiliimuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii DRAGOCENF KOVINE 15.1.81 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 17.300 17,500 ZLATO London (unča) 573,50 dol. 574,50 SREBRO Milan (kg) 467.000 477.900 PLATINA Milan (g) 17.050 17.350 Iz umetnostnih galerij Vitantonio Fanelli je razstavil Vitantonio Fanelli je iz kraja Polignano a Mare v Puglii. Iz istega kraja je tudi znani popevkar Modugno, ki je Fanellijev sorodnik. Fanelli pa ne poje. On slika. Je to izrazit pokrajinar, kot ugotavljamo na njegovi razstavi v galeriji Arte Moderna v Rosso-nijevi pasaži. Ker živi Fanelli že več let v Trstu,, je popolnoma razumljivo, da ga je Kras očaral in zato ga posnema v svojih oljih, v slikah pomladnih in jesenskih nastrojenj. Včasih pa Fanelli skoči tudi tja gor v Karnijo pod zelene gozdove, vendar pa na njegovi razstavi ne manjkajo niti slike morja. So pa te slike morja iz južnih obal njegovih krajev, v kateri ognjeno žare sončni zatoni in so jadra čolnov drugačna kakor v tržaškem zalivu. >Na Fanellijevi sedanji razstavi pa ne manjkajo niti slikovitosti tržaškega starega mesta. Tu vidimo vrsto znanih uličic. In vendar bi dajali pntBnttitHi^tim, Fa ndttijeum -^lifknrf' g.'^dterm se šrččujemp 'z domačmostjo prose-ških uličic ali skupin hiš iz Doline in drugih kraških ali breških vasi: . Vitantonio Fanelli pa je. pogledal tudi tja onstran meje in našel na Kozini edinstveno slikovit motiv• pogleda skozi mrak starinskega oboka od vhoda do izhoda hiše na bleščeče ožarjeno dvorišče. Fanellija torej privlačuje vse, kar je v naravi lepega, pa naj gr: za kopno, ali morje in vse to nam skuša posredovati v svojih oljih, ki so lahko zelo velika, pa tudi tako majhna, velika kot razglednice. Poslednje pa so po svoji dodelanosti že nekakšni biseri te razstave in bi jih želeli videti še več, to je v večjem številu na njegovi prihodnji razstavi v Trstu, na razstavi malih sličic, ki bi prav gotovo žela še večji uspeh. MILKO BAMBIČ POROČILO DEŽELNEGA 0DB0RNIŠTVA ZA TURIZEM Veliki investicijski napori za razvoj zimskega turizma Priprave za skupno turistično ponudbo Alpe - Jadran na tretjih trgih Na sestanku turističnih novinarjev dežele Furlanije - Julijske krajine in kvarnersko - istrskega območja, ki je bil na Piancavallu, so se dogovorili, da bo naslednje, tretje srečanje v Gorskem'kotaru, torej v zaledju kvarnerske obale, kjer nameravajo v srednjeročnem načrtu, torej do leta 1985 v nove turistične objekte vložiti 40 milijard dinarjev. Kot so povedali hrvaški novinarji, je bil njihov o-bisk v štirih zimskih turističnih krajih naše dežele zanje pravo odkritje ter so izkušnje, ki so jih na tem potovanju zbrali turistični operaterji v Gorskem kotaru nadvse dragoceno in jih bodo s pridom uporabili pri gradnji njihovega zimsko-športnega središča. Sicer pa zanimanje za zimski turizem v reški regiji stalno raste ter je prav te dni poteklo deset let od prvega organiziranega prihoda skupine reških smučarjev na Piancavallo. V tem kakor tudi v drugih središčih naše dežele so hrvaški in - slovenski smučarji stalni in številni gostje. V odkriti izmenjavi informacij (navzoči so bili, z italijanske strani, deželni odbornik za turizem Bomben, direktor Tringale, šef deželnega tiskovnega urada Sossi, z .jugoslovanske strani pa predsednik odbora za turizem reške regije Veliko Srdoč, generalni tajnik medobčinske gospodarske zbornice Aldo Simper ter predsednik združenja turističnih časnikarjev regije Kvarner. Istra in Gorski kotar Djuro Tomaševič) je bila poudarjena obveza pred: stavnikov sredstev množičnega obveščanja, da v skladu ž usmeritvijo na zadnjem zasedanju skupnosti Alpe - Jadran v Gradcu turistično ponudbo skupnega prostora, ki obsega deželo Furlanijo -Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvaško, skupno plasirajo na tretjih trgih. V tem smislu bo v veliko pomoč odločitev o tiskanju skupnega turističnega biltena. Kot gost deželnega tiskovnega urada in zimskih turističnih središč si je skupina kakšnih 20 novinarjev in turističnih delavcev v treh dneh ogledala Zoncolan, Nevejsko sedlo in Piancavallo, kjer jih je še zlasti presenetila »proizvodnja* umetnega snega. V odkritem pogovoru so bile izmenjane informacije o investicijskih naporih za razvoj zimskega turizma pri nas. Tako je bilo mogoče izvedeti, da so se organiziranega dela na tem področju šele lotili in da bodo v naši deželi razvili pet zimskih središč (poleg troh poprej omenjenih še Forni di So-pra in Trbiž). V 12 letih bo v ta sektor dežela investirala 45 milijard lir. Oblika deželne pomoči pri gradnji žičnic je v nekaterih primerih stoodstotna, v drugih pa 50-odstot-na. Deželna sredstva bodo na Piancavallu, Nevejskem sedlu in v Trbižu dali zasebnikom, v o-stalih dveh središčih pa javnim u stanovam. S posegi, ki so se zače li šele v tej zimi, hočejo doseči, da bi v gorskih krajih, kjer je doslej prevladoval izključno poletni turizem, uvedli tudi zimsko sezono. Ob tej priložnosti so povedali, da imamo v, naši deželi 150 tisoč postelj, od tega okoli 45 isoč v hotelih in penzionih. Letošnji turistični promet je zabeležil, 11 milijonov nočnin, poprečna počitniška doba pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti skrajšala ter znaša 11 dni. Naložbe v gorski svet so se izkazale za koristne predvsem zato, ker zimski turizem neprestano raste, medtem ko obmorski stagnira. Lani dobra turistična bera Jugoslovanska lanskoletna turistična bera je bila vsekakor pozitivna. Po nepopolnih podatkih so zabeležili okoli 80 milijonov nočitev, od tujih turistov pa se je na bralo okoli 1.300.000 dolarjev, kar je za približno 35 odstotkov več kot leto prej. Vendar so tu vzete v poštev tiste vsote tujih plačil nih sredstev, ki so jih tuj’ turisti menjali v bankah in drugilf menjalnih zavodih, izvedenci pa menijo, da .je zagotovo prišlo v deželo še za milijardo dolarjev tujih plačilnih sredstev, ki pa n jih turisti menjali pri zasebnikih. Največ turistov je bilo iz Zahodne Nemčije. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Toto in ženske — film 11.35 Avto in človek 12.20 Mister Man 12.30 Check-up 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK 14.00 Carski sel, 12. epizoda 14.30 Sobota šport 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! Družina Mezil — risanka LASSIE — film 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebnosti iz parlamenta 19.20 Ljubezen kontrabasa, 8. epizoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Oder — 4. in zadnja oddaja 22.00 BRATJE KARAMAZOVI Ob koncu DNEVNIK in Vremenska napoved Drugi kanal 10.00 Ljudje in ideje 20. stoletja 11.00 SODNIK - TV film 12.00 Harold Lloyd show 12.30 Black Beautyjeve dogodiv-ščinc i SAMMY IN MARY, TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Italija 14.00 Odprta šola, vzgojna oddaja 14.30 Človek senca — film 16.00 Kim in Cadillacs: Rock’ n’roll 16.40 Program za otroke: «11 barattolo* — 1. del 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 «11 barattolo* — 2. del 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 — Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 - VESTI 20.40 Od tod do večnosti, 6. in zadnji del Japonci povsem nepričakovano napadajo Pearl Har-bour. VVarden, ki je edini nadrejeni častnik v vojašnici Schofield, ukaže, naj organizirajo kakršnokoli obrambo, pa čeprav brez častnikov. Prewitt, ki se je bil zatekel na dom Lorene, bi se hotel vrniti v vojašnico, kjer so že opazili, da ga ni. War-den pa ve, kje bi ga bilo moč najti in zato mu telefonira in poziva, naj bi se čimprej vrnil v svoj oddelek. Lorene pa ga roti, naj ostane z njo, da bi se kjerkoli skrila in se nato morda tudi poročila. Prevvitt pa hiti v svoj oddelek, a ga po poti ustavijo, na neki blokadi. Stražarji, ki vidijo vohunstvo na vsakem koraku, nanj streLajo^Wsr--■ 4ej» »e za fiSSnffiftramTad pomagal, a nnsdejroboztio, ko je Pretvitt že mrtev. 21.35 Nore ženske — film Nocoj se začne zanimiv -'ci-kius, ki je posvečen Erichu von' Stroheimu. Stroheim je bil velik sovražnik ameriškega filmskega središča IIolly-wooda. Bil je to nemški režiser, ki je režiral nekaj o-dličnih filmov še v času, ko nismo poznali zvočnega filma. Toda mož ni bil po godu določenim filmskim producentom in to zaradi izrednega talenta, pa tudi zaradi tega ,ker je pri snemanju teh filmov veliko potrošil. Prvi pride na vrsto film «Fo-olish Wives», ki spada že med filmske klasike Zgodba govori o lažnem ruskem princu Karmazinu, ki živi v Montocarlu z dvema svojima lažnima sestrama ter s strežnico, ki je prav tako ruska begunka. Početje princa Kar-mazina, ki ga igra sam Stroheim, je pravzaprav vrsta nečednih in nepoštenih dejanj. Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Arago K-001 19.35 Kazalec 20.05 Vsi na oder 20.35 Arago X-001 20.40 Duet — 2. del 21.35 Govor in slika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Minigodci v glasbeni deželi 8.35 Sebastijanova babica, risanka 8.50 Z besedo in sliko: Novoletna ura 9.30 Tovarišija — TV nadalj. 10.00 Mali svet 11.00 Delaj z glavo r 11.25 Trsje in blato, TV nadaljevanka 12.25 SMUK ZA MOŠKE, prenos 15.45 RDEČI PONI — film 17.10 Poročila 17.15 Košarka: ZADAR - CIBONA 18.55 Naš kraj V oddaji Naš kraj bo ljub-ljanska TV tokrat predstavila eno najmanj razvitih, krajevnih skupnosti v kočevski h občini, in sicer kraj Kostel ob Kolpi. Zlasti po vojni je to področje hudo pestilo množično izseljevanje, seveda predvsem mladih, ki so zapuščali kmetije in odhajali v mesta. Ker doma ni bilo in dustrije jim tako rekoč ni bilo obstanka. Hlebec kruha, ki ga je dajala njiva, je bil premajhen. In tako so ostale hiše prazne, polja pa je zaraščal plevel. V zadnjih nekaj letih so se začeli truditi, da bi kraj spet zaživel. Prav o tem ter o načrtih o sodelovanju s sosedno hrvaško krajevno skupnostjo Brod na Kupi bo govorila današnja oddaja. 19.10 Zlata ptica 19.15 Risanka 19.24 TV rocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Sobotna TV križanka 21.35 Od tod do večnosti — film 23.50 Poročila Koper 16.00 Smučanje, SMUK ZA MOŠKE 17.15 Košarka: ZADAR - CIBONA Komike iz serije: Hillarious Hundred 19.00'odprta’'(Meja 19.30 Visoki pritisk, glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV D — Stičišče Dve minuti 20.30 CORBARI — film 22.00 TV D — Danes 22.10 POT V ALAMO - film Zagreb 13.45 Delo in zdravje 14.45 Veliko mesto 16.15 Ekskurzija !9.?0 TV DNEVNIK 20 00 Zabavnoglasbena oddaja 21.00 Župan v Casterbridgeu ŠVICA 16.40 Program za najmlajše 18.15 Musicmag 20.40 ZAKON ČASTI - film TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah; Svet za obzorjem; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 «Nas anu zutra — danes in jutri*, oddaja o Reziji; 12.30 Glasba po željah — I. del; 13.20 Glasba po željah — II. del; '14.10 Otroški ko-dček; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Jazz v Italiji; 16.30 Poslušali boste: 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori in vokalne skupine; 17.30 Na gori škem valu; 18.00 A. Mužina: »Konec ali začetek*, enodejanka; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.36, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 7.00 do 8.30 Glasba za dobro jutro: 8.32 LP tedna; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Saksofon Piera Sofficija; 10.32 Mo- Sredriji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKU' - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koller 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz zaik; 11.00 Kim; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hi-fi magazine; 14.33 Slovenski ansambli; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glas in zvok; 16.55 Pismo iz. .17.32 Glasbeni vvecktnd. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14 30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame: 8.37 Kinospored objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14,37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba 1» željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba m objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00; 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Sobotni jutranji program; 9.00 \Veekend; 10.03 Black-out; 10.50 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 11.30 Cinecitta; 13.30 Od rocka do rocka; 14.30 Program za najmlajše; 15.03 Itali jonska družba od 1820 do 1914: 15.30 Od Broadwaya do Hollywo-oda; 16 00 Tat!) 16.35 Mi kot vi: 18.05 Globetrotter; 20.00 Zdravni ški nasveti; 21.03 Filmska glasba; 22.00 Check-up za VIP. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.3u, 13.3(1 16.30, 17 30, 18.30, 19.30 Poročila. Od 6.00 do 8.45 Sobota in nedelja. 9.05 «La camera rossa*; 9.32 Hu mor stična oddaja 11.00 Lonj P!aying Hit; 13.41 Sound - Track. 15.00 Zgodovina dunajskih valč kov; 15.42 Hit parade; 17.32 P., vabilo v gledališče; 21.00 Koncert, 22.50 Večerni program. LJUBLJANA 7.00, 8 00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Jutranja kronika — obvestila; 6.20 Rekreacija; 6.10 Prometne informa ci;e; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov 8.08 Pionir ski tednik; 9,05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10 05 Panorama lahke glasbe; 11.05 Zapojmo p.sem — MPZ Glasbene matice — Trst; 11.20 Svetovna reportaža: 11.40 Za pojte z nami; 12 10 Godala v rit mu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Veseli domači napevi; 13.01 Danes do 13. ure; 13.30 Priporo čajo vam. . .; 14.05 Kulturna pa norama; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna-glasba; 15.50 Radio danes, radto jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino;^ 18.30 Iz dela Glasbene mladine 'Slovenije; 18.55 Minuto za EP; 19.25 Obvestila in. zabavna g!asba; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Z lahkimi notami po domovini; 00.05 - 4.30 Nočni pro gram — glasba. SMUČANJE ZA SMUK SVETOVNEGA POKALA V KIIZBUHUI Slabo vreme onemogočilo uradne poskusne vožnje Spremenjen tekmovalni spored - Plank med glavnimi favoriti V Kitzbiihlu je včeraj močno snežilo, poleg tega pa je še pihal močan veter. Če k temu dodamo še meglo, ki se je vila sredi hriba preko proge, potem ni težko uganiti, zakaj so včerajšnje poskusne krono-metrirane vožnje za moški smuk svetovnega pokala (po štirih- odgo-d tvah) končno odpovedali. Tako je zdaj prišlo do spremembe v celotnem sporedu tega tekmovanja. Danes bi moral biti na sporedu smuk in jutri slalom. Večja zakasnitev celotnega programa najbrž ne bo mogoča, ker so hoteli v Kitzbiihlu rezervirani v okviru »belih tednov* za turiste in »beli cirkus* se bo moral zato seliti. Možna varianta je ta: če bo da nes lepo vreme, bodo ob 10. uri o-pravili kronometrirani trening, ob 12.30 pa bo že start prvega tekmovalca. Če pa bo vreme slabo, bodo opravili v jutranjih urah slalom, v upanju, da bi lahko bilo vreme popoldne nekoliko boljše in bi v popoldanskih urah vozili kronometrirani trening, nato pa jutri smuk. Toda tudi v tem primeru bi jutri zjutraj opravili še en kronometrirani trening pred tekmovanjem. Te poskusne vožnje so pomembne zlasti za Stenmarka, ki na progi za smuk ni opravil še nobenega uradnega treninga, brez tega pa (po propozicijah tekmovanja) ne more nastopiti v smuku. «Lani sem izgubil pokal z razliko samih 4 točk, letos pa nočem tvegati, zato sem sklenil nastopati tudi v kombinaciji,* je dejal včeraj Stenmark časnikarjem. ki so ga vprašali zakaj je prišlo do te njegove povsem nepričakovane odločitve. Zanimivo je, da se Stenmark o tej svoji odločitvi ni posvetoval z nikomer, niti s svojim trenerjem Noglerjem. «V Kitzbiihlu,* je dejal, «bom tekmo- Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m n iiiimi n minili m iiiiiiii iiifiinitMiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiliiiiliiiliiiliMiiiiiiiiiii im tunu TENIS «MASTERS» V NEW Y0RKU ZNANI POLFINALISTI li so: Borg, G. May«r, Lendl in Connors - McEnroe in Vilas razočarala - Drevi polfinalni srečanji NEW YORK - Bjorn Borg in Gene Mayer («plava skupina*) ter Ivan Lendl in Jimmy Ccnnors (»rdeča skupina*), to so letošnji polfinalisti velikega newyorškega turnirja («Masters») V četverH najboljših torej ni Johna McEnrceja, ki je po nepričakovanem spodrsljaju proti G. Maherju, v drugem kolu izgubil še proti Bjornu Bcrgu. V polfinalu pa ne bo niti Argentinca Guillerma Vilasa. ki ga je v drugem kolu premagal Ivan Lendl. Američan Solomon in Argentinec Clerc seveda nista upala na uvrstitev v polfinale, saj je bila konkurenca za ta dva igralca objektivno prehuda. V drugem kolu je bilo osrednje srečanje med Borgom in McEnroe-jem. Zmagal je Borg po treh setih igre. McEnroe je sicer igral nedvomno bolje kot v prvem dnevu proti G. Mayerju, vseeno pa to ni bilo dovolj za podvig proti Š.vedu. tf A V drugem setu je prišli} žfl^orga do neobičajnega dogodka: ko' so ga stranski sodniki oškodovali. Borg je tedaj krepko protestiral, sodnik Pa mu je prisodil dve kazenski točki. Borg, ki je poznan po svoji veliki športni korektnosti, je tako prvič v svoji karieri dobil tako »kazen* Lendl je tudi v drugem kolu po kazal, da je v zelo dobri formi. V samih dveh setih ie namreč odpravil Vilasa, ki je tudi tokrat (kot dan Prej proti Onnorsu) igral dokaj nezanesljivo ter nezbrano IZIDI »PLAVA SKUPINA* 1. kolo Borg - Clerc 6:3, 6:4 Mayer - McEnroe 3:6, 7:6, 6:2 2. kolo Borg - McEnroe 6:4, 6:7, 7:6 Mayer - Clerc 6:3, 7:5 LESTVICA Bjorn Borg (Švedska) in Gene klayer (ZDA) 4; John McEnroe (ZDA) in Louis Clerc (Argentina) 0. «RDEČA SKUPINA* 1. kolo Lendl - Solomon “ 6:3, 6:1 kolo 6:2, 4:6, 6:0 7:5, 6:4 6:2, 6:4 Ccnnors - Vilas 2. Lendl - Vilas Connors Solcmon LESTVICA Ivan Lendl (ČSSR) in Jimmy Connors (ZDA) 4; Guillermo Vilas (Argentina) in Harold Solomon (ZDA) 0. VČERAJŠNJA IZIDA: Mayer (ZDA) - Borg (Šve.) 6:0, 6:3 Clerc (Arg.) - McEnroe (ZDA) 6:3, 6:0 Drevi bos^a na sporedu polfinalni srečanji posameznikov. Ob 1. uri pmcči pa bosta p-lfinalni tekmi dvojic (McEnroe, Fleming - Curren, Derion in Lutz, Smith - McNamara, McNamee). val tudi iz protesta proti pravilniku svetovnega pokala, ki še vedno privilegira kombinatiste. Vendar mi ni všeč zbirati točke v kombinaciji, tako se ne bom posebno naprezal, prišel bom trideset sekund za zmagovalcem.* Stenmark je še povedal, da v San Antonu ne bo nastopil v kombinaciji, ker je tam smuk na sporedu pred slalomom in noče tvegati, da bi se na startu predstavil utrujen. Vprašanje spon-sorizacije pa je rešil s tem, da mu je Elanove smučke, torej tiste, s katerimi tekmuje v slalomu in veleslalomu, posodil Švicar Silvano Meli. Vodstva posameznih reprezentanc včeraj niso bila enakega mnenja kot žirija, kar se tiče odpovedi treninga. Tudi vodstvo italijanske reprezentance je bilo mnenja, da je bilo res nemogoče voziti smuk le na najvišjem delu proge, srednji in spodnji del pa sta bila povsem »prevozna*. Žirija pa je po drugi strani izdala poročilo, v katerem meni, da bi bil kakršenkoli včerajšnji trening povsem neodgovorno dejanje. Vse to kaže, da vlada v Kitzbiihlu dokaj napeto vzdušje in tekmovalci so •, se danes zaskrbljeno ozirali na progo, ki sodi med najtežje in najnevarnejše v vsem svetovnem pokalu. Dokai žvčen je bil tudi Plank. ki je predvčerajšnjim zabeležil na treningu naiboliši čas med vsemi, ki so se spustili po progi in ga to vsekakor postavlja v vlogo enega pr vih favoritov. SINOČI V TRSTU Občni zbor pomorska kluba Čupa iz Sesljana Ob lepem številu članov je bil sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu 9. redni občni zbor pomorskega kluba Čupa iz Sesljana. Odborniki so podali poročila, nakar se je razvila živahna razprava o pretekli in bodoči dejavnosti te naše organizacije. Ob koncu občnega zbora so izvolili novi odbor. Podrobnejše poročilo o občnem zboru Čupe bomo podali jutri. Jadranovci v Novem mestu Košarkarji Jadrana (na sliki med prvenstveno tekmo) se te dni v Novem mestu pripravljajo za drugi del prvenstva za prestop v C-l ligo ...............................................................HiiHiimiiiniiiimmiiniiiimii... NOGOMET V 2. IN 3. AMATERSKI LIGI Jutri že prva povratna srečanja V 3. Al na Goriškem pa bodo naše ekipe odigrale zadnje kolo zimskega dela 2. AMATERSKA LIGA Prvenstvo se bo jutri nadaljevalo s prvim povratnim kolom, v katerem od naših ekip samo Kras igra pred domačim občinstvom. Kras — Baxter Po zmagi proti Op. Supercaffe je vzdušje v taboru Krasa precej optimistično pred jutrišnjim dvobojem z Baxterjem. Tržačani so trenutno na spodnjem delu lestvice, saj so doslej zbrali le 11 točk. Kljub temu pa je ta ekipa doslej že pripravila presenečenji: edini zmagi je namreč dosegla prav v gosteh in sicer proti Libertasu in Vesni. To pa nikakor ne dela velikih preglavic nogometašem Krasa, čeprav se zavedajo, da so tudi Tržačani optimistično razpoloženi. Op. Supercaffe — Vesna Po nepričakovanem porazu proti Baxterju bo Vesna gostovala pri e-kipi, ki je na predzadnjem mestu lestvice in ki se v zadnjih nastopih ni najbolje odrezala. To jasno KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU SLOVENSKI DERBI BOR POLET Srečanje bo drevi (20.30) na «1. maju* - Kontovel jutri proti Barcolani Osrednje srečanje 11). kola promocijskega prvenstva bo seveda za nas slovenski derbi na »Prvem maju* v Trstu (pričetek ob 20.30) med Borom in Poletom. V dosedanjih nastop:h v tej ligi so uspešneje igrali borovci, gre pa tudi omeniti, da so poletovci dosiej povsem zadovoljivo igrali in da so med drugim tudi v slovenskem derbiju premagali favorizirane Kon-tovelce. Bo Tavčarjevim varovancem tudi drevi na «Prvem maju* u-spel nov podvig? Krntovelci, ki imajo že nebroj še neodigrsnih zaostalih tekem za sa bo, bedo jutri igrali doma proti zelo nevarni Barcriani', ki ji v. minulem kofu le za las ni uspe! podvig, da bi premagala vodečo ekipo Fer-roviaria. ODBOJKA V DRUGI ŽENSKI LIGI Bor Intereuropa - Sokol boj za dragoceni točki Tekma bo ob 18. uri na «1. maju» - V 2. moški ligi borovci v gosteh Danes in jutri bodo naše šester-ke odigrale devet tekem. Osrednje srečanje pa bo slovenski ženski drugoligaški derbi na «1. maju* med Borom Intereuropo ter nabrežinskim Sokolom. Ženska B liga Tako Bor Intereuropa kot Sokol v dosedanjih šestih prvenstvenih nastopih nista dosegla kakšnega posebnega uspeha. Tržačanke so premagale v gosteh 11 Pellicano ter doma Don Bosco iz Padove. Varovanke trenerja Ušaja pa so odpravile samo dobro poznani 11 Pellicano. ki je tako kot Sokol v lanskem prvenstvu nastopal v C igi. Za drevi šnji derbi lahko rečemo ,da sta veliko bolj važni točki kot prestiž. HllllIlliiiMKmmiminiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiuflHlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiminilllMHIMMIIMIUIIIMIIIIII namizni tenis ZENSKA A USA Važna preizkušnja jutri za krasovke Igrale bodo na «Prvem maju» ob 10. uri proti Canottieriju iz Lecca ■ Naše igralke favoritinje Jutri se bo nadaljevalo ekipno namiznoteniško prvenstvo v ženski A ugi. Srečanj? med Krasom in Canot-Lerijem iz Lecca bo na stadionu »Prvi maj* v Trstu ob 10. uri, ker Je nabrežinska telovadnica zasedena. Canottieri Lecco ima enako šte-y>lo točk kot Kras, naše društvo pa ltna boljšo razliko v setih, kar bo verjetno še kako pomembno v borki pred izpadom. Jutrišnje Krasove nasprotnice ne Predvajajo agresivne igre, odlikuje-1° Pa se po konstantni formi in po Pialoštevilnih osnovnih napakah. Nase igralke si torej ne smejo niti hajmanj popustiti. Krasovke pa so i|a zadnjem državnem turnirju v Rimu pokazale zelo dobro formo in ®° zato t.udi v jutrišnjem srečanju favoritinje. Jutrišnja tekma bo za Krasove Predstavnice v borbi za obstanek izredne važnosti, zato je tudi upati, "a bo našim igralkam priskočilo na Pomoč čimvečje število navijačev. S. M. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Drevi v Gorici Dom - Kras žensko promocijsko prvenstvo je v polnem teku. Danes bodo ekipe odigrale že drugo kolo povratnega dela in v Gorici bo na sporedu slovenski derbi med Domom in Krasom, V tem srečanju so velike favoritinje igralke zgoniškega Krasa, ki trenutno delijo 1. mesto na lestvici s tržaškim Ente Porto, proti kateremu so prav v prejšnjem kolu doživele svoj prvi prvenstveni poraz, medtem ko so domovke z eno samo zmago na repu lestvice skupaj z ekipo Lega Nazionale. Tako stanje na lestvici navsezadnje ne preseneča, saj sestavljajo ekipo Krasa bolj izkušene igralke, medtem ko so domovke novinke. MAL 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 X X 1 X 2 X 1 X X 1 saj bi pomenila zmaga Sokola v tem neposrednem obračunu, izdaten ko: ak na bolj varno sredino lestvice. Po drugi strani Bor Intereuropa ne more izgubiti, ker samo dve točki prednosti v letošnjem izredno izena čenem prvenstvu, sta le minimalna prednost. Glede na našteta dejstva se obeta izredno zagrizen boj. Medtem, ko se v lanskem prvenstvu naši šesterki nista srečali (Sokol je nastopal v 3. ligi), je pred dvema letoma v Dolini slavil Sokol, v Nabrežini pa Bor. Prav gotovo pa niti prednost domačega igrišča ne bo odločala, kar pomeni, da je vsaka napoved izredno tvegana. Kot vedno pa bo samo igrišče najboljši razsodnik. Pred prvim letošnjim neposrednim obračunom sta nam kapetanki dali naslednjo izjavo Tanja Bolčina (Bor Intereuropa): «Pred derbijem je izredno težko dati kakršnokoli izjavo. Samo srečanje bo izredno izenačeno. Po mojem mnenju bo o končnem zmagovalcu odločalo trenutno razpoloženje ene ali pa druge ekipe ter nekaterih ključnih igralk.* Lia Legiša (Sokol): «če upoštevamo naš dosedanji slab uspeh, je vsaka tekma za nas odločilna ter vsaka točka še toliko bolj dragocena. Upamo, da bomo le zaigrale tako kot v lanskem prvenstvu in prav srečanje z Borom je za nas samo še dodatni motiv. Tako bo po mojem mnenju, tudi pri naših drevišnjih nasprotnicah, kar pomeni, da bo srečanje še toliko bolj zanimivo, privlačno izenačeno ter na dobri kakovostni ravni.* Moška B liga Pred izredno važnim nastopom so tudi odbojkarji Bora JIK Banke, ki bodo gostovali v Montecchiu pri neposrednem tekmecu za obstanek v tej konkurenci. Olje šesterki imata po štiri točke in naši fantje morajo za vsako ceno zmagati. Ženska C-2 liga Zastopnice Sloge bodo gostile še nepremagani CUS iz Trsta. Favoritinje so gostje, toda niti domačinke n'so brez možnosti za osvojitev dragocenih točk. Doma bo igral tudi Breg. ki bo i-mel na drugi strani mreže nevarno Julio. Ne glede na to bi morali točki ostati v Dolini. Odbojkarice Kontovela bodo gostovale pri Fonta nafreddi, ki je zadnja na lestvici. Moška C-2 liga Upati je le, da bo goriška 01ym-pia v srečanju z ekipo Friuli tudi konkretizirala napredek v igri z o-svojitvijo prvih dveh točk. Ženska D liga Mlade odbojkarice Sloge bodo gostile še nepremagano moštvo AUSA Pav. Na papirju so gostje favoritinje. Po zadnjem medlem nastopu imajo borovke lepo priložnost, da popravijo slab vtis v srečanju poprečnim Pierisom. Moška D liga Potem ko je Juventina prvič o-stala praznih rok doma z Rozzo-lom, bi moralo biti gostovanje jutri v Trstu kronano z uspehom, ker La Talpa ne sodi v skupino boljših. G. F. Odbojkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojemu načehrku Liviju Valenčiču ob izgubi dragega očeta iskreno -sožalje. Glavni dbor ŠZ Bor izreka načelniku odbojkarske sekcije Liviju Valenčiču ob izgubi dragega očeta i-skrcno sožalje. NA GORIŠKEM Dom drevi doma Danes bodo Gojkovičevi varovan ci igrali proti ekipi, iz Gradeža. Tale ekipa je' prava neznanka, saj letos šele prvič nastopa v promocijskem prvenstvu. Na skupni lestvici ima dve točki več od naših fantov in zato bo srečanje nedvomno zanimivo. Dcmovci seveda startajo na četrto zaporedno zmago, saj jim je zmaga proti Časa del Carrozziere ulila novih moči. Naši bodo igrah doma, in sicer v telovadnici kulturnega doma, zato so danes favoriti. Vendar vsaka tekma je Dogla-vje zase, zlasti ko sta si ekioi ena kovredni. Domovci bodo nagnili s popolno postavo, žal, pa ho tale zadnja tekma centra Podberšiča, ki bo moral v prihodnjem, tednu k vojakom. Današnja tekma med Domom in Gradom bo na sporedu v telovadnici kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri. M. C., MLADINCI V tretjem kolu tega prvenstva bo jutri na «Prvem maju* društveni d-rbi med Borom A in Borom B. V rahli prednosti so košarkarji Bora ve A ekipe, ki jo tudi sestavljajo za leto starejši igralci. Ni pa izključeno, da ne bi Percovi varovanci pripravili «starejšim borovcem* neprijetno presenečenje. Bologna - Catanzaro 1 Brescia - Perugia X Cagiiari - 'Udinese 1 Fiorentina - Pistoiese 1 Inter - Avfcllino 1 Napoii - Como 1 Roma - Juvenfus X Tcrino - Ascoli 1 Genoa - Atalanta 1 LR Vicenza - Lazio X 2 Taranto - Lecce 1 X Fano - Cremonese 1 Alessandria - Carrarese X 1 X 2 X 1 2 KADETI Danes in jutri se bo pričel povratni del kadetskega prvenstva. V A skupini bo danes Bor proti Ricrea toriju jurišal na prvo prven stveno zmago, Polet pa bo jutri proti močnemu Don Boscu pred izredno težko nalogo. NARAŠČAJNIKI Trije naši zastopniki bodo verjetno v tem, drugem povratnem kolu ostali praznih rok. Bor A bo igral s močno Alabardo Sokol proti Interju 1904, Bor B pa proti Sabi. DEČKI Bor (proti Libertasu) in Jadran (proti Barcolani) sta v devetem kolu prvenstva dečkov favorita, Kontovel pa bo v Miljah proti domačemu Interju moral dati vse od sebe, da bi lahko poskrbel za podvig. dokazujejo izidi zadnjih štirih tekem, v katerih je openska enajsterica iztržila le pičlo točko. Šibka točka Op. Supercaffe je napad. V petnajstih tekmah je namreč dosegel le 12 golov in je tako skupaj z napadom Krasa najslabši v tej skupini. Vesni torej zadostuje, da zaigra umirjeno v obrambi. Menimo, da napadalci ne bi smeli imeti težav in bi morali presenetiti opensko o-brambo, ki je dobila že 23 golov. Če torej Vesna zaigra kot zna. ji zmaga tokrat ne bo ušla. čeprav bodo morali «plavi» na igrišče brez izključenega Perissuttija. CGS — Zarja Bazovee čaka težje gostovanje, saj je CGS v zadn ih nastopih presenetil prav vse. Po s’abem startu, čemur je morda botrovala neizkušenost (moštvo CGS je letos novinec lige), se je po sedmem kolu začela zlata serija Tržačanov. CGS je namreč v devetih tekmah doživel le dva poraza (Rosandra in Costa-lunga) in osvojil kar dvanajst točk, kar je uspelo le Vesni in Zarji, ki* sta na prvem oziroma drugem mestu lestvice. Iz teh podatkov je torej jasno razvidno, da bo igrišče v Ribiškem naselju jutri prizorišče res zanimivega dvoboja, v katerem je možen vsakršen izid. Libertas — Breg Tudi ^Brežani jutri ne bodo imeli lahke naloge. Ponovno bodo morali na igrišče v okrnjeni postavi zaradi izključitve Ciguia in Pinzina. V mo štvo pa se bo spet vrnil Samec ki je že prestal enotedensko kazen Čeprav Libertas doslej ni dosegel vidnih rezultatov, kot so vsi v začetku napovedovali, ne smemo pozabiti, da so Tržačani po izredno slabem startu (v prvih petih kolih so doživeli, ftar tri poraze) zaigrali iz nedelje v nedeljo boLe, in imajo tako za seboj serijo desetih pozitivnih nastopov, čemur je predvsem botrovala odlična obramba, ki je v teh 900 minutah igre prejela ie štiri gole. 3. AL NA TRŽAŠKEM Po mesecu dni počitka se bo tudi v 3. AL na Tržaškem začel povratni del prvenstva. Vsaj na pa pirju kaže, da bo ugodno za naše ekipe. MIMMIIHMIIIIIIMHIHIMMIIIII IIIIIIHMIIIIMIIHIIIMIIHlMHIMIMUHIIHIMIIIt 111111 DEJAVNOST NAŠESA DRUŠTVA DOKAJ RAZVEJANA Primorec — Cave Trebenci, ki so na drugem mestu lestvice, proti enajsterici Cave ne bi smeli imeti velikih težav. Gostje so v prvem delu prvenstva pokazali, da so precej šibka ekipa: s tremi točkami so namreč na repu lestvice, v devetih tekmah pa so prejeli kar 32 golov. Sistiana — Gaja Nekoliko težja naloga vsekakor čaka Gajo, ki bo gostovala pri Si- Juventini točko manj Nogometna disciplinska ko-misi.a je te dni sporočila, da so nogometni ekipi Juventine, ki igra v 3. amaterski ligi, odvzeli tečko zaradi nepravilnosti z vpisom igralca Mauri-zia Varaechija. Dogodek se je pripetil na tekmi Juventina - Isonzo, ki se je zaključila z rezultatom 1:1. Na tekmi je za štandrežce nastopil srednji napadalec Varac-chi, ki je priba, al iz vrst Sta-ranzana. Na zahtevo Isonza pa je disciplinska komisija ugotovila, da je igralec nastopil za štandreške barve, čeprav je bil še vedno na spisku tržiške-ga društva. Zato kazen: 2:0 za Isonzo in Juventini točka manj. Po tem sklepu je lestvica v prvenstvu 3. AL na Goriškem naslednja: Poggio, Farra 21, Azzurra 20, Isonzo 18, San Lo-renzo, Audax 17, Piedimonte 16, Juventina 15. Mladost, Fo-gliano 14, Brazzanese 12, Capri va, Italcantieri 11, Sovodnje 10, Vermegliano 5, Adria 0. SK Devin na treh f rontah Najmlajši se bodo prvič pomerili v slalomu • Tekači v Dupljah pri Kranju - Mladinci v veleslalomu Jutri bo delovanje SK Devin pa novno močno razvejano. Poleg tečajev, ki so v teku v Trbižu in se bodo prav jutri zaključili, bodo najmlajši nastopili na tekmovanju v okviru FISI na prelazu Chianzutan. Omeniti moramo, da se bedo najmlajši prvi in prvič pomerili v slalomu. Mladinci pa bodo nastopili na veleslalomu v Ovčji vasi za «Tra fejo Tegbil* v priredbi SK Lignano Sabbiadoro. Tudi skupina tekačev ne bo mirovala, saj se bo istega dne udeležila maratona v Dupljah pri Kranju. Te dni je SK Devin tudi prejel lestvice 6. trnovskega maratona, ki je bil 28. decembra 1980, z veselo ugotovitvijo, da so se tekači SK Devin dobro uvrstili, saj zasledimo Giannija Legišo na 28. mestu, Pavia Antoniča na 33., Borisa Grudna pa na 110. mestu. Žal, nismo zasledili uvrstitve najboljše tekačice SK Devin Roberte Sardoč, ki se je, po našem mnenju, uvrstila v prvo dvajseterico. Vesele novice tudi iz Moene, kjer sta naša dva mlada smučarja Robert in Dean Paulina nastopila v nedeljo, 11. t.m. in v estri konkurenci zasedi- 12. in 13. mesto na skupni lestvici. F. Š. OBVESTILA SPDT obvešča, da bo odhod avtobusov na smučarske tečaje jutri, 18. januarja, točno ob 6.30 izpred sod-nijske palače, oziroma ob 6. uri iz Boljunca. • » • ŠD Breg obvešča, d» v tednu oJ 19. do 24. januarja ne bo otroške telovadbe. Nadaljevala se bo po običajnem urniku v sredo, 28. januarja. HHiiiiiiiHMniiiiiiuiiiiimiiUuituitluuiiuHiiUHnKuiiiuHii........................................I.......................................................................... VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas DOMAČI ŠPORT VEČ ŠPORTA-VEČ ZDRAVJA Briščki - Girondole 42/B DANES SOBOTA, 17. JANUARJA 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v' Trstu, »Prvi maj* Bor - Polet « • # 18.00 v Gorici Dom - Grado KADETI 16.00 v Trstu, »Prvi maj* Bor - Rlcrcatori NARAŠČAJNIK] 19.30 v Trstu, športna palača Inter 1904 - Sokol MINIBASKET »TURNIR ZINI & ROSENVVASSEtf« 16.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco B - Bor A * # * 16.30 v Trstu, športna palača Polet - Don Bosco A # * # 18.00 v Trstu, »Prvi maj* Bor B ■ - Saba • * * * 16.15 v Trstu, Vrdelska ce«ta Libertas - Kraški zidar Sežana ODBOJKA ŽENSKV B LIGA 18.00 v Trstu, »Prvi maj* Bor Intereuropa - Sokol MOŠKA B LIGA KADETI 18.00 v Montecchiu 11.00 v Dolini Montccchio - Bor JIK Banka Polet • Don Bosco A ŽENSKA C 2 LIGA NARAŠČAJNIKI 20.30 pri Banih 10.00 v Trstu, «Prvi maj* Sloga - CUS Trst Bor A - Alabarda « « • # 4f # 20.00 v Fontanafreddi Fontanafredda - Kontove' * « « 10.30 na Greti Saba - Bor B DEČKI 20.45 v Dolini Breg - Julia 8.15 v Miljah Inter Milje - Kontovel * « « MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Povolettu US Friuli - Oiympia Gorica 8.30 v Trstu, «Prvi maj* Bor • Libertas * * « ŽENSKA D LIGA 9.00 v Trstu, Ulica della VaUe 18.00 pri Banih Sloga - AUSA Pav Barcolana - Jadran * * * NAMIZNI TENIS 20.30 v Turjaku Pleris - Bor ŽENSKA A LIGA NOGOMET 10.00 v Trstu, «Prvi maj* Kras - Cano‘tieri Lecco CICIBANI 14.45 v Dolini Breg - Domio NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA MLAJŠI CICIBANI 14.30 na Opčinah, Carsia 14.00 v Dolmi Op. Supercaffe - Vesna # • • Breg - Domio 14.30 v Ribiškem naselju NAMIZNI TENIS CGS - Zarja PROMOCIJSKO PRVENSTVO * # * 18.30 v Gorici, Ul, Brass 14.30 v Repnu Dom - Kras Kras • Baxter « * • JUTRI 14.30 v Ul. Flavia Libertas - Breg NEDELJA, 18. JANUARJA 1981 3. AMATERSKA LIGA KOŠARKA 14.30 v Podgori Piedimonte • Juventina PROMOCIJSKO PRVENSTVO • * • 11.00 na Kontovelu 14.30 v Sovodnjah Kontovel - Barcolana Sovodnje - Brazzanese MLADINCI • # * 11.30 v Trstu, .-»Prvi maj* 14.30 v Doberdobu Bor B - Bor A Mladost - Italcantieri 14.30 v Trebčah Primorec - Cave * « * 14.30 v Nabrežini Sistiana - Gaja • * • ’ 10.30 na Proseku Primorje - Inter TS NAJMLAJŠI 8.00 pri Sv. Sergiju Costalunga - Breg * * • 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia Op. Supercaffe • Zarja « » » 9.00 na Proseku Primorje - Esperia S. Giovanni ZAČETNIKI 9.15 v Miljah Fortitudo - Breg * « * 11.00 na Opčinah, Ul. Carsia Op. Supercaffe Gaja ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, telov. Visentini La Talpa • Juventina SMUČARSKI TEK PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA 9.30 v Dupljah pri Kranju Nastopa tudi SK Devin SMUČANJE SLALOM ZA »TROFEJO T. QUERINb 9.00 na prelazu Chianzutan Nastopa tudi SK Devin • * • VELESLALOM ZA »TROFEJO TEGHIL* 9.00 v Ovčji vasi Nastopa tudi SK Devin stiani. Mislimo, da bi se z dobro voljo in učinkovito igro tudi gajev-ci morali vrniti s celotnim izkupičkom. Primorje — Inter TS Primorje bo tretjič zaporedoma igralo doma. To bodo Prosečani seveda skušali izkoristiti, da ohranijo in po možnosti še utrdijo položaj na vrhu lestvice. Morda bi veljalo pripomniti, da je Inter v prvem delu prvenstva prisilil Primorje na bel izid. Od takrat pa je proseška ekipa naredila precejšen napredek in dokazala, da si zasluži mesto, ki ga zaseda. B R 3. AL NA GORIŠKEM v Jutri se bo na Goriškem zaključil zimski del nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. če na kratko ocenimo naše tri ekipe, lahko rečemo, da so delno razočarale, saj smo od niih pričakovali nekaj boljših rezultatov: dve sta na sredini lestvice, Sovodenjci pa so med zadnjimi. Kakšni pa so izgledi v drugem delu prvenstva? Po rezultatih zad njih srečanj lahko sklepamo, da imajo le Štandrežci stvarne možna sti. da izboljšajo položai na lestvici in da se. če bodo nadaljevali kot v zadnjih kolih, lahko celo potegujejo za napredovanje. Za Doberdcbce pa je položaj, kar se tiče napredovanj, nekoliko težji, saj so si v zadnjih tekmah zapravili preveč točk. Sovodenici pa lahko misliio le še na to, kako bi si z boli učinkovito igro izboljšali položaj. Velja pripa j mniti, da so jih nekateri sodniki precej oškodovali in to prav v zadnjih tekmah, šoortni sodnik pa ie večkrat nepravično sojenje še okrepil z izid iučitvami igralcev ter članov vodstva. Kako pa bodo naše enajsteric« igrale jutri? Poglejmo. PIEDIMONTE - JUVENTINA Srečanje v Podgori bo za Štan drežce precej težka preizkušnja, sa| je domača ekipa med boljšimi v prvenstvu, čeprav je prav v zadnjih tekmah pokazala nekai vrzeli, ki bi jih Borghesovi varovanci lahko izkoristili, da se z gostovanja vrnejo s pozitivnim rezultatom. SOVODNJE - BRAZZANESE Jutri bodo Sovodenjci imeli lepo priložnost, da osvojijo nov par točk. Trener Vižintin pa bo moral računati z nekaterimi odsotnostmi ključnih igralcev. MLADOST - ITALCANTIERI Menimo, da Mladost ne bi smela imeti večjih težav proti skromni ekipi iz Tržiča, čeprav bi se jim podcenjevanje nasprotnika lahko tudi maščevalo. P.R. NAMIZNI TENIS V 5. KOLU TURNIRJA Z&R Naši predstavniki pred zelo težko nalogo Tudi v dtnašnjem petem kolu turnirja Zini & Rosenwa?ser čaka naše predstavnike izredno težka naloga. Tako Bor A kot Polet sta praktično brez vsake možnosti, saj igrata z ekipama Don Bosca. Bor A se bo namreč v Istrski ulici srečal z B ekipo .ki je v prejšnjem kolu preša netljivo premagala Bor B, medtem ko se bo Polet spiprijel z Don Ba seotn A, ki ga vsi imajo za najboljšo peterko prvenstva. Bor B bo na domačem stadionu «1. maj* igral proti Sabi. Tekma je precej pomembna, saj bi Ražmovi varovanci z zmago š' ostali v prvi skupini v drugem delu. Favoriti so seveda gostje. Vsekakor je to osrednja tekma kola. Edini, ki ima lažjo nalogo, je Kraški zidar iz Sežane. Spoprijel se bo namreč z L;bertasom A, ki je skupaj z vrstniki B ekipe na repu lestvice. Lažja naloga za Sežančane torej, ki morajo vsekakor zmagati, saj bi le tako v naslednjem delu ostali v prvi deseterici. V tem kolu bo počival Sokol. Mas Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnapre| plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., teleion 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš 43 mm) 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6 v Itaiiji pri SPI. 17. januarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H Član italijanske ' 2veze časopisnih frsf založnikov FIEG l®3 TISKOVNA KONFERENCA 0 DEJAVNOSTI SR SLOVENIJE DOBRI ODNOSI Z VSEMI A NE ZA CENO MANJŠIN Predstavniki SR Slovenije poudarili, da mednarodnopravne obveznosti zavezujejo sosedne države, da zaščitijo obstoj in razvoj manjšin PRISRČNA SLOVESNOST V CELOVCU LJUBLJANA — V okviru rednih tiskovnih konferenc o posameznih vprašanjih dejavnosti republike Slovenije je republiški komite za informiranje včeraj v Ljubljani pripravil pogovor z novinarji o trenutnih vprašanjih sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami in deželami. Na tiskovni konferenci so to problematiko razgrnili predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanja Jernej Jan, namestnik Drago Mirošič, predsednik skupščinske komisije za mednarodne ndnosa Bojan Lubej in predsednik komisije SZDL Slovenije za manjšinska in izseljenska vprašanja Danilo Turk. Predvsem so poudarili, da je vprašanje sodelovanja s sosedi v vsej svoji kompleksnosti najpomembnejše v prizadevanjih Slovenije na mednarodnem področju. Znova so {»trdili prepričanje, da se sodelovanje med državami in deželami lahko razvija 'ispešno samo v pogojih dobrega sosedstva in da se samo tako lahko tudi lažje rešujejo vsa od-pria vprašanja. Prav s tem namenom je v zadnjem času Slovenija imela vrsto srečanj s sosednjimi dsželami in njihovimi predstavniki in si bo še naprej prizadevala u-slvarjati kontakte in stike, ne glede na različne pristojnosti posameznih sosednjih dežel pri reševanju vprašanj skupnega zanimanja. Takšno nenehno pretakanje želja, interesov in dogovorov lahko le pozitivno vpliva, da se načeta vprašanja kasneje rešujejo tudi na ravni držav. Ob tem dobrem razvoju dobrososedskega sodelovanja in stikov in kljub uspešnosti pogovorov na vseh področjih, predstavniki Slovenije v po lovorih niso podcenjevali položaja slovenskih narodnosuiih skupnosti v teh državah, nasprotno, vprašanja reševanja njihovih narodnostnih pravic so bila vedno v ospredju srečanj. Sogovornikom so povedali, da je boj za obstanek in razvoj tistih delov naroda, ki živijo izven meja matične domovine strateška usmeritev Slovenije in sestavni del reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji. / Pri tem so predstavnik: Slovenije vedno poudarjali (in bodo pri tej o-predelitvi vztrajali tudi na prihodnjih srečanjih), da predvsem mednarodno pravne obveznosti zavezujejo sosednje države, da zaščitijo obstoj in razvoj manjšin. V primeru Italije je to osimski sporazum, ki ga Jugoslavija in Slovenija jemljeta za celovit akt urejanja odnosov z zahodno sosedo, v primeru Avstrije pa je to državna pogodba, ki v 7. členu izrecno govori o dolžnostih avstrijske republike do manjšin. Ob teh dvostranskih mednarodno pravnih dokumentih v zadnjem času reševanje manjšinskih vprašanj regulira vse več multilateralnih aktov, kot so d 'kumenti OZN in različnih kom sij za človekove pravice. Poleg tega osnovnega načela velja poudariti, da se je Slovenija vedno zavzemala za to, da manjšina postane subjekt pri obravnavanju svojih vprašanj kot tudi vprašanj družbe, v kateri Žiri in da je pri tej vlogi lahko toliko bolj uspešna, kolikor tesnejša je njena povezanost z demokratičnimi silami in z razvojem demokratičnih odnosov. Odtod tudi sodba, da je za dosego najboljši! rezultatov potrebna polna akcijska enotnost Slovencev v posameznih sosednjih državah, saj je vsako odstopanje od nje lah ko škodljivo. Pri obravnavanju odnosov s posameznimi sosedami so predstavniki mednarodnega življenja Slovenije z zadovoljstvom ugotovili, da so se stiki s posameznimi italijanskimi deželami okrepili. Največ neposrednega dogovarjanja seveda odpade na Furlanijo Julijsko krajino kot neposredno sosedo, je pa Slovenija v zadnjem času razvila stike tudi z Venetom in Južno Tirolsko. V vseh teh srečanjih, še posebej s Furlanijo Julijsko krajino so obravnavali vso paleto vprašanj, ki so jih sprožili osimski sporazumi, torej poleg manjšinskih tudi ostala vprašanja, ki še niso realizirana. Mednje sodi ral kompleks gospodarskih odnosov (vključno s prosto cono na Krasu),, vprašanja vrnitve kulturnih dobrin, priznanja visokošolskih diplom in druga. Na vprašanje kako daleč So pogovori glede skupne proste ca n' so politični predstavniki Slove- nije odgovorili, da tako kot glede drugih vprašanj tudi prosto cono na Krasu štejejo kot del celotnih osimskih sporazumov, torej da je treba cono zgraditi samo tam, kjer je bila predvidena. Na jugoslovanski strani se v skupščinskem postopku, ne glede na nasprotovanja tej lokaciji, ki so bila izražena onstran meje, proces za graditev cone na Krasu nadaljuje. Glede reševanja vseh drugih gospodarskih in tudi drugačnih vprašanj so izrazili prepričanje v njihov uspeh, saj jih številne me šane komisije nenehno rešujejo. Prav tako pa zelo zgledno poteka tudi sodelovanje obmejnih krajev, občin in regij, še enkrat so poudarili, da je bilo ob obeležen ju pete obletnice Osima mogoče ugotoviti, da je bilo v odnosih med državama storjenega ogromno in da takšno vzdušje, kot vlada ob tej meji izredno veliko pomeni v sedanjem zaostrenem vzdušju v svetu. Tudi v vseh srečanjih s predstavniki deželnih oblasti v Avstriji (predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič se je v zadnjem času srečal z deželnimi glavarji Koroške, Štajerske in Gradiščanske) je bilo izraženo prizadevanje'po čim konkretnejših dogovorih glede vprašanj skupnega interesa, ustanovi jenih je bilo v ta namen več mešanih teles. Sodelovanje s Porabjem, kjer na Madžarskem živi slovenska narodnostna skupnost je dobro, zlasti je uspešno po zaslugi stikov, ki jih s to pokrajino gojijo v Pomurju Kot rečeno namerava Slovenija tudi v prihodnje nadaljevati po poti čimtesnejšega spoznavanja neposrednih sosed, saj je samo tak odnos porok za hitrejše reševanje vseh odprtih vprašanj. Svoje stike pa namerava razširiti in obogatiti tudi s srečanji s političnimi predstavniki sosednjih držav in v ta namen letos načrtuje obisk v Budimpešti in Rimu. JURE PENGOV WASHINGTON — Novoizvoljeni ameriški predsednik Ronald Reagan je imenoval Williama Brocka za posebnega predstavnika za trgovino. Z Brockcvim imenovanjem je Reagan »oddal* vse pomembnejše funkcije v bodoči administraciji. Brock je bil do sedaj vodja nacionalnega odbora republikanske stranke. Zbiranje podpisov o «primeru Gioia» RIM — Včeraj, drugi dan zbiranja podpisov, da bi o «primeru Gio-ia» razpravljal parlament, so liberalci sklenili, da se bodo odločili «vsak po svoji vesti*. Vsekakor pa kuže, da bo večina liberalcev podpisala dokument, ki zahteva parlamentarno razpravo. Za odločitev »posameznika* se ogrevajo tudi republikanci, ki pa nasprotujejo »greš-nim kozlom*. Socialisti pa odločno nasprotujejo možnosti, da bi podpise pogojeval »bolj ali manj zadovo-Tjv Forlanijev odgovor v parlamentu*. VIDEM — Predsincčnjim je v požaru svoje hiše v Vidmu pri Cer-vignanu izgubil življenje 36-letni e-iektričar Enrico Pascolat. Gasilci niso še ugotovili vzroka požara, domnevajo le, da je Pascolat zaspal s cigareto v roki. IIIIIIUIIIIIIllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIItlllltllUlllimMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIfllllMHIIMIIIIlMII Ranili Bernadette Devlin Skupina teroristov je s streli iz pištole težko ranila bivšo ulstrsko republikansko poslanko Bernadette Devlin in njenega moža. Tri teroriste je zajela britanska vojaška izvidnica, ki se je po naključju nahajala v neposredni bližini Devlininega doma (Telefoto AP) 30-letnica izhajanja koroškega mladinskega časopisa «Mladi rod» List pestijo finančne težave, odkar mu je avstrijska vlada ukinila podporo CELOVEC — Jubilej posebne vrste so v četrtek zvečer proslavili v Celovcu, šolski list za koroško mladino «Mladi rod* je praznoval 30-letnico svojega izhajanja. Zbra lo se je okoli sto slovenskih učiteljev in drugih . odelaveev »Mladega roda*, med njimi pa so bili tudi predstavniki slovenskih organizacij. Generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec, uredniki mladinskih revij iz Slovenije, zastopnik koroških šolskih oblasti, vladni svetnik Rudi Vouk, ki je bil sam dolga leta urednik »Mladega roda* in drugi. V pozdravu je sedanji urednik list, učitelj Tomaž Ogris, dejal, da je obletnica predvsem dogodek, ki zadolžuje zlasti učitelje na dvojezičnih šolah, da slovensko besedo na primeren in privlačen način približajo mladini. Učitelj Mirko Srienc, ki je bil sam med ustanovitelji »Mladega roda*, je prikazal zgodovinsko pot tista od prve, v težkih mukah rojene številke januarja 1951 do današnjih dni. Posebno prisrčno je orisal lik staroste slovenskih učiteljev na Koroškem, Franka Aichholzerja. glavnega pobudnika za izdajo šolskega lista v času. ko za slovenske šolarje ni bilo primernega čtiva. Nadaljnji uredniki so bili še Rudi Vouk. selski župan in učitelj Her man Velik, sedaj pa Tomaž Ogris. Od vsega začetka se je moral »Mladi rod* boriti s finančnimi težavami, čeprav mu je uspelo doseči aprobacijo kot učni pripomoček na dvojezičnih šolah m je dobival di-žavno podporo. Odkar pa .je izvzet iz akcije brezplačnih učbenikov, se njegov položaj vedno bolj slabša. Prav v zadnjem času so slovenske organizacije ponovno postavile zahtevo po vključitvi »Mladeea roda-v akcijo brezplačnih učbenikov, za katero je pristojna zvezna vlada Na proslavi je predsednik šolskih oblasti RudLVodk Izrazil svoje začudenje nad tem, da prosvetno ministrstvo kljub številnim urgencam nikoli ni odgovorilo na tozadevne prošnje. Hkrati pa je obljubil, da se bo tudi koroška šolska oblast potrudila za primerno pot iz težav. Na prireditvi je urednik Tomaž Ogris predstavil posebno izdajo »Mladega roda* ob 30-letnic: izha janja, ki na 160 straneh objavlja prispevke koroških sodelavcev lista iz vseh 30 letnikov. Knjigo bodo po darili vsem knjižnicam dvojezičnih šol na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza pa jo je sprejela tudi v svoj vsakoletni luijižni dar. Ob predstavitvi je Ogris poudaril plodno sodelovanje z uredništvi mladin skih revij v Sloveniji brez katerega izhajanje lista bržkone ne bi bilo možno. V okviru prireditve so koroški mladinski pesniki in pisatelji. ki so vsi po vrsti tudi sodelavci »Mladega roda*, brali iz svojih del, glasbeno pa je proslavo popestrila otroška pevsko-glasbena skupina iz Zvaabeka pod vodstvom Rozine Katz. (Sindok) V prihodnjih dneh stavka osebja tabeljske carinarnice VIDEM — Osebje carinarnice v Tahiji bo od 22. do 24. januarja stavkalo. Marsikateri uslužbenec posluje in živi kljub izredno neugodnim vremenskim pogojem v barakah, prav tako je število nameščencev nezadostno, nekaj pa so jih pred časom celo premestili v Trbiž. Uslužbenci bodo stavko preklicali, če bodo pristojne oblasti do'21. t.m., vsaj načelno sprejele zahteve osebja. NA GROBU LUTHRA KINGA Ob 52-letnici rojstva tragično preminulega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, so bile širom po ZDA manifestacije, na njegov grob pa sta prišla žena in sin (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUlMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMUliiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillM OKROGLA MIZA V RIMU O IZVAJANJU ČL. 6 USTAVE SOGLASJE O NUJNOSTI ZAŠČITE JEZIKOVNIH MANJŠIN V ITALIJI Demokristjan Ciccardini dejal, da KD ne nasprotuje možnosti, da bi predložila svoj zakonski osnutek o zaščiti - Scovacricchi (PSDI) označil slovenščino, ki jo govorijo v videmski pokrajini, za «staroslovanščino» - Fiandrotti (PSI) za preštevanje manjšin (Od našega poročevalca) RIM — Okrogla miza o izvajanju 6 člena ustave, tistega ki pravi, da republika s posebnimi določili ščiti jezikovne manjšine, ni privedla do nobenega konkretnega rezultata. Predstavniki strank so. z izjemo KPI, v glavnem ponavljali načelna stališča, nikakor pa niso načeli tistih aspektov manjšinskega vprašanja, ki so najbolj pereči. Skratka, poudarjeno .je bilo — in v tem so vsi soglašali — da je treba jezikovne manjšine zaščititi, kot predstavljajo veliko kulturno o bo gatitev. o tem, »kako* in »kdaj* pa ni bilo zaželene jasnosti. Nekateri, socialisti in radikalci, so sicer že predstavili okvirna zakonska osnutka, demokristjani pa še tega ne. Okrogle mize so se udeležili posl. Bartolo Ciccardini (KD), sen. Jel- gre samo za vprašanje števila, gre za usklajanje zahtev in potreb. Kot model takega usklajanja je prof. Avveduto navedel Švico. Posl. Bartolo Ciccardini. ki je spregovoril prvi, je najprej pouda ril razlike med obdobjem, ko .je bila sprejeta ustava in sedanjim časom. Dejal je. da ustavodajna skupščina ni mogla »opustiti manj šinske zaščite^, W '-je sestavljala ustavo, da pa se stanje spreminja. Vzrok za te spremembe je v evoluciji. predvsem v televiziji, ki je pripomogla k temu, da govorijo Italijani skupen .jezik, medtem ko se v prvih povojnih letih prebivalci po sameznih dežel med seboj nogosto-ma niso 'razumeli. Sedaj, v «t.elevi zijskem času*, se tudi pojavlja potreba po «pravilni kulturni dimenziji posebnega jezika*. Na izrecno ka Gerbec (KPI), posl. Mauro Mei- vprašanje je Ciccardini odgovonl, lini (PR), posl. Martino Scovacnc- da je KD čakala, da vlada predelu (PSDI) in posl. Filippo Fian loz» svo.i okvirni zakon in da se-drotti (PSI). Predstavniki liberalne daj. ko je očitno prišlo do zamud, in republikanske stranke ter PDUP parlamentarna skupina KD «ne na se razprave niso udeležili, ker so sprotuje možnosti*, da bi predlo-bili zaposleni z raz.pravo v poslan- žila svo.i zakonski osnutek. Tu je ski zbornici. Predsedoval je ravna- treba ločiti tri velike manjšine ob tel j oddelka za kulturne izmenjave me.ii. za katere ,ie treba * vpraša pri ministrstvu za šolstvo prof. Sa oje poglobiti* od ostalih, za katere verio Avveduto. ki .je uvodoma de- te treba predvideti nove ukrepe jal, da prizadevanje manjšin za do- Kcnčno pa je Ciccardini govoril se šego svoji!-, pravic ni samo vpraša- 0 možnosti »dvojezičnosti*, kar ponje Italije in omenil statistične no- meni. naJ b* vs' Italijani govorili datke. po katerih je v devetih dr P°leg italijanščine se neki medna-žavah EGS (pred vstopom Grčije) r°d jezik. 30 milijonov manjšincev. Vendar ne 1 Sen. Jelka Gerbec je že uvodo- . ......................................................................................tlliimiimilltllillimillilHlllliitiiiiiiiiiilillllllliiillMi..........iiiiiiiiiiiiiiiifiiiliiiliiiliimtmiimMllilliuiitiiiiiiiiiiiitlllil...........NiiiiiHilimillillliiiiiiiiiiiliiiiiilliiiiimiliiliiiiiliiiiiiiilliliiliiillilillltiiiiii TUDI V NEMČIJI POJAV OSTROSTRELCEV PRI TAJNEM GLASOVANJU NI NEZNAN KRIZA V ZAHODNEM BERLINU BAROMETER POLITIČNIH ODNOSOV V ZAHODNI NEMČIJI Dopisnik DELA za Primorski dnevnik BONN — Povsem proti pričakovanjem se je tajno glasovanje o predlogu novih članov senata (vlade) v parlamentu zahodnega Berlina končalo d popolno katastrofo za župana Dietricha Stobbeja. Socialnodemokratski župan Stobbe, ki od leta 1977 upravlja zahodni Berlin na osnovi koalicijske zveze s svobodnimi demokrati (FDP), je želel prejšnji teden s preosnovo vlade odgovoriti na hude kritike z vseh strani, ko je postalo jasno, da so bili nekateri vodilni senatorji posredno odgovorni za razsežnosti finančne mfere Garski» (pristali so na varščino senata v višini 115 milijonov nemških mark za dejavnost podjetja, ki je šlo v stečaj, njegov lastnik pa je pobegnil v tujino). Že v teku pogovorov o tem, kdo naj bi zamenjal senatorje, ki niso več uživali zaupanja, je po mnenju dobrih poznavalcev položaja začela delovati strankarska preračunljivost. Odstopiti naj bi bili prisiljeni nekateri člani zdhodnoberlinske vlade, ki z zadevo niso imeli nič opraviti. sam>> zato, da bi vzdržali ravnotežje med obema kriloma socialnih demokratov, ki si u zahodnem Berlinu stojita posebej izrazito nasproti. Upoštevati pa je moral župan Stobbe tudi položaj v koalicijski stranki svobodnih demokratov, kjer je desno krilo vedno manj naklonjeno vladni zvezi. Rezultati teh uravnoteženih akcij je bil predlog o štirih novih socialnodemokratskih senatorjih in enem iz vrst svobodnih demokratov (ti so poklicali na pomoč nekdanjega zahod-nonemškega predstavnika v komisiji Evropske gospodarske skupnosti Gnida Brunnerja). Zdelo se je, da je z imenovanjem, ki je sledilo sporazumu med obema strankama, zadeva skoraj rešena, toda tajno glasovanje v parlamentu je obrnilo predvidevanja na glavo. Koalicijski vladni stranki imata v parlamentu matematično večino devetih glasov in ker so bili navzoči vsi poslanci, je bilo toliko večje presenečenje. ko se je izkazalo, da nobeden izmed socialnodemokratskih senatorjev ni bil izvoljen in so poslanci naklonili zaupanje le liberalcu Brunnerju. Prve reakcije na presenetljivi izid glasovanja, po katerem je župan Stobbe podal izjavo o odstopu, so se usmerile v iskanje tistih, ki so očitno iz osebnih, oziroma ozkih interesov posameznih kril, glasovali proti formalnemu sklepu vodstev obeh strank in tako v bistvu vrgli »suojo* vlado. Po prvi različici naj bi bili krivci na obeh krilih socialnih demokratov, ki so izmenjaje torpedirali predloge senatorjev z rdesnega» ali ilevega* krila. V korist te različice naj bi bil podatek, da sta si obe skupini v stranki zelo različnega mnenja o tem. kako naj bi socialnodemokratski stranki povrnili potrebno trdnost, enotnost in stik s problematičnimi plastmi prebivalstva zahodnega Berlina (z mladino nasploh, s privrženci mlter-nativnega življenja> še posebej in s tujci). Po drugi različici, ki ji daje določeno težo nenavaden izid volitev (volitve je dobro prestal samo Brunner kot predstavnik liberalcev), so prelomili dogovor poslanci iz stranke svobodnih demokratov. Desno krilo v stranki naj bi poskušalo na tak način izraziti nezadovoljstvo z nadaljevanjem koalicijske zveze. Kakorkoli že, način, kako je padla vlada v zahodnem Berlinu, je bil samo zunanje znamenje velikih nesoglasij znotraj političnih in upravnih struktur, ta pa imajo vzroke v nerešenih in naraščajočih problemih velikega mesta. Prav včeraj, ob Stobbejevem polomu, ko so se na televiziji vrstili pogovori in komentarji, se je dobro pokazalo koliko simbolične patetike še vlada med politiki, ko govorijo o zahodnem Berlinu, čeprav je že zdavnaj izgubil položaj «frontnega mesta» v idejni vojni med Vzhodom in Zahodom, reagira tudi bonsko politično prizorišče s povečano občutljivostjo na vse, kar je narobe v zahodnem Berlinu, naj gre za gospodarstvo, za proda meriške demonstracije, poulične boje ali za univerzo. Zahodni Berlin naj bi kot otok, obdan z ozemljem Nemške demokratične republike veljal ne samo za barometer odnosov med dilema nemškima državama, ampak dal tudi priložnost, da bi preverili notranjo stabilnost v Zvezni repttbliki Nemčiji (zahodni Berlin ni del Zvezne republike Nemčije, je pa po določilih četvernega sporazuma o Berlinu iz leta 1971 povezan v njo v gospodarsko, sistemsko in politično enoto). Če je to' res, potem je včerajšnji polom Stobbeja znamenje o krizi med strankama bonske koalicije, na katero se navezuje naraščajoče krizno razpoloženje znotraj socialnodemokratske stranke. Zahodnoberlinske razmere sicer morda niso vzorčne za presojo celotnega položaja, toda določene analogije so tako očitne, da so jih z obema rokama izkoristili tisti, ki bi radi prišli na oblast. Krščanski demokrati so v zahodnem Berlinu, v polnem soglasju z bonsko centralo stranke, zahtevali referendum o dosedanjem vladanju Stobbeja. ki naj bi se predvidoma iztekel v razpis novih volitev. Obe koalicijski stranki sta nove volitve takoj zavrnili in sklenili, da bosta v roku 21 dni. ki jima pripada, poiskali novo ekipo in jo. kot novi zahrxinoberlinski senat dali v odobritev parlamentu. In ker se je zazdelo, da gre za bili ali ne biti celotne koalicijske zveze socialnih demokratov in liberalcev, so tudi vodilni bonski politiki takoj začefi iskati primerne osebnosti. Za zdaj je videti, da želijo poslati neko ugledno osebnost, ki z dosedanjimi aferami ni imela nobene zveze, s svojo nesporno avtoriteto pa bi utegnila od zunaj vplivati na pomirjenje razgretih duhov v vladajočih strankah in osvojiti tudi naklonjenost javnosti, oziroma tiska kot pomembnega oblikovalca iti usmerjevalca javnega mnenja. Bistvo krize je v lem. da krizne strukturne probleme velikega mesta s tako imenovanim posebnim pomenom za Zahod, rešujejo v okviru soočenj med osebnostmi, ki jih stranice polagajo na tehtnico ravnotežja moči v njih ali med njimi. Nove volitve bi bile, tako kot zdaj. zatrjuje krščansko - demokratska opozicija, najbolj preprosta in «čistax> rešitev osebnostne zmede in pomanjkanja ustreznih kadrov. Toda mnogi, med njimi zlasti ugledni nekdanji zahodnoberlinski senator za znanost Peter Glotz, menijo, da na tak način in z velikim votivnim pompom, novega začetka» za zahodni Berlin ni mogoče najti. Problemi integracije 200 tisoč tujih delavcev v zahodnem Berlinu, zlasti vključevanje tretje generacije v normalne izobraževalne tokove, preoblikovanje stanovanjske politike, stik z «alternativnim» (levim) prizoriščem kot antipod še močno navzočim hlad-novojnim čustvom v širokih plasteh srednjega sloja, ustvarjanje gospodarskih izhodišč za polno zaposlenost — vse to so vprašanja, na katera odgovora tudi opozicija nima. Prepričljivo je včeraj zvenela trditev, da so se Stobbejevi koncepti o strukturnih spremembah utopili v birokratiziranosti političnih strank in v nesposobnosti njegovih sodelavcev, da bi pridobili za reformne načrte skeptično večino prebivalstva, čeprav je pred dvema letoma ta večina prepričljivo izvolila župana Stobbeja in potrdila koalicijsko zvezo med socialnimi demokrati in liberalci, MOJCA DRČAR - MURKO ma povedala, da KPI »drugače zastavlja vprašanje* in da meni, da je dozorel čas, da se oblasti resno lotijo izvajanja 6. člena ustave. KPI postavlja manjšinsko vpraša nje med načelne izbire že od nekdaj. je dejala sen. Gerbčeva in je centralizacijo in ukrepati tudi v korist manjšin, kar pa se ne dogaja niti v deželah s posebnim statutom; pri tem .je Mellini izrecno omenil dejstvo, da kljub posebnemu statutu Furlanije - Julijske krajine slovenska narodnostna skup- v zvezi s tem spomnila še na pred- ] nost še nima zaščitnega zakona. vojno dejavnost vse od ustanovitve stranke, o angažiranosti za časa' fašizma in o pomembnih posegih v vsem povojnem času, ne samo v zaščito manjšin, ampak sploh za popolno izvajanje ustave. Pri kon- Sklepna resolucija RIM — Zasedanje o izvajanju 6. člena ustave se je končalo včeraj z odobritvijo sklepnega dokumenta, ki vsebuje osnovne zahteve predstavnikov manjšin. Gre za skupino točk, o katerih soglašajo udeleženci zasedanja, to je predstavniki manjšin, včlanjenih v zvezni odbor za etnično- jezikov ne skupnosti in deželno kulturo v Italiji A1DLCM. V dokumentu se najprej postavlja zahteva po zaščiti vseh manjšin v Italiji, ne glede na dejavnike, ki vplivajo ali so vplivali na posamezne manjšine. Minimalna stopnja zaščite mora biti taka, da omogoči vsem enake možnosti razvoja m mora vsebovati: 1. Priznanje enakega dostojanstva, kar pomeni, da vred-stavnik manjšine ne sme bili v nobenem primeru zapostavljen zaradi svoie narodnostne pripadnosti; 2. Pravico do pouka materinega jezika v javnih šolah; 3. Pravico do rabe lastnega jezika v odnosih z oblastmi na vseh ravneh; 4. Jamstvo za kulturni razvoj ter za sredstva javnega obveščanja v jeziku manjšine; 5. Primerna finančna sred stva za izvajanje teh točk. Nadalje dokument vsebuje zahtevo po ukrepih na socio-ekonomskem področju, še zlasti za manjšine, pri katerih je občutno izseljeništvo z vsemi negativnimi posledicami. Končno pa je postavljena zahteva po jamstvu za politično zastopstvo manjšin v izvoljenih organih. V zadnjem delu vsebuje dokument predloge za reševanje vprašanja Romov, ki niso vezani na ozemlje, kot ostale manjšine, in pa predloge v zvezi s poukom materinega jezika v šolah prve stopnie. (BBr) Posl. Martino Scovacricchi je izrazil željo, da bi iz te razprave izpel . kak konkreten predlog, vendar sam ni bistveno pripomogel, da Dl do tega prišlo. Govoril je o Furlaniji - Julijski - krajini. o Furlanih, ki so dobili univerzo, ki pa ne ustreza njihovim potrebam, o Slovencih. ki so raztreseni »kot madeži na leopardovi koži* po deželi in živijo tudi v videmski pokrajini, kjer pa govorijo »staroslovanščino* (paleoslavo) in zaključil, da so vrednote, ki jih .je treba zaščititi in jih ni mogoče (.bravliavati samo na osnovi mednarodnih dokumentov. Ker ustava pravi, da so potrebna «posebna določila* bo treba uač ta določila sestaviti: začetek vsega is seveda šola. zato bo treba poučevati jezike manjšin v šoli:’ vprašanje je samo, do katere stopnje ;n če naj bo pouk obvezen ali po želji. Seveda pa je to možno samo tam, kjer izvoljeni šolski organi s takim poukom soglašajo. Posl. Filippo Fiandrotti pa je v glavnem orisal zadnji zakonski osnutek PSI. Gre zo okvirni zakon o zaščiti vseh manjšin v Italiji, razen Romov in Sardincev, Fian-drotti pa .je poudaril da gre za minimalno zaščito, ki le delno zadeva manjšine ob meji. ker so že zaščitene in bo treba to zaščito te še izpopolniti. Kar zadeva ugotavljanje manjšin pa ie Fiandrotti poudaril nu jnost preštevanja v okviru popisa prebivalstva če že ne letos, pa vsaj čez deset let. Sledila je dolga in živahna razprava, v katero' so posegli številni predstavniki man>šin in tudi nekateri politični predstavniki- Omenimo naj le posega posl. Baraccettija,-ki je poudaril nujnost, da se v parlamentu začne tako.i razprava o teh vprašanjih in v zvezi z globalno zaščito Slovencev dejal, da je treba razpravljati na osnovi že obstoječih osnutkov, če v'ada zavtačuie s predstavitvijo svojega, in dr. Draga Štoke, ki je de>al. da predstavniki strank prepogosto govorijo c boju in obvezah, temu pa ne sledijo konkretnih ukreni ter je odločno zavrnil to)mačrn:e ScovacriccM’a o »staroslovanščini* v videmski no-krajini. BOJAN ""EZIGAR Nemci predebeli kretnem obravnavanju posameznih manjšinskih stvarnosti .je Gerbčeva predvsem poudarila delo. ki je bilo opravljeno za tri manjšine ob me ji. ki so del naroda za mejo in dejala. da je tem trem manjšinam treba v najkrajšem možnem času zagotoviti popoln razvoj vseh ku! turnih, gospodarskih in družbenih dejavnosti. Posl. Mauro Mellini je začel svoj poseg z ugotovitvijo, da je prišlo v Italiji dejansko do na zadovanjn, sni je statut Karla Al-herta dopuščal predstavnikom francoske narodnostne skupnosti, da so v piemontskem parlamentu govorili v francoščini Ta pravica je izginila z zedinjenjem Italije. Mellini je nato dejal, da so nekateri mednarodni dokumenti, ki zadevajo ora-vice italijanskih državljanov, dou daril pa je. da je obvezujoča predvsem ustava. Po njegovem mnenju bi morale dežele pomeniti resno de BONN - Po podatkih zahodno-nemškega zveznega ministrstva za zdravstvo ju vsak1 tretji državljan Zvezne republike Nemčije predebel in mu grori prdčasna smrt zaradi kapi in dingih bolezni krvi in pre-osnove. Ministrstvo je tudi odpravilo prepričanje, da je temu vzrok pretirana poraba krompirja. Kaže da zahodni Nemci zaužijejo predvsem preveč mesa in sladkorjev. Stric osvobojen ugrabili nečaka OLBIA — Veleposestnika Piorlul-gija Bardanzelluja iz Olbie je pred-sinočnjim i grabila ista tolpa, ki je novembra ugrabila njegovega strica, odvetnika Carletta Putzuja, a s' ga karabinjerji osvobodili pred izplačilom odkupnine. Med ugrabitvijo Bardanzelluja so zakrinkani zlo-čiimcri zabrusili prisotnim: »Prvič ste se izmazali, a tokrat boste plačali, kar pripravit« enak znesek*.