PI JVY0VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 237 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 8TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Republikanci vabijo Hoo- Roosevelt očita Hooverju, ver ja, da pride v Ohio, k i da ponovno obljubuje, bo sicer zgubljena česar ne bo naredil , Washington, 7. oktobra. Pred-! Albany, New York, 7. okto- j sednik Hoover se je povrnil v bra. Governer Franklin Roose-Washington sijajno zadovoljen velt je danes odgovoril na gonad "uspehom," katerega jevor predsednika Hoover j a v imel s svojim govorom v Des Des Moines, Iowa, Roosevelt Moines, Iowa, kjer je pribil ne- obtožuje Hooverja, da govori kaj demokratskih "laži," kot se "pork-barrel" obljube, zakasnele izjavil. Hoover je tako za- le obljube, dane v trenutku, ko dovoljen s svojim izletom, da na- vidi, da bo poražen, in bi si rad ftieraVa narediti še nekaj govo- pridobil zaupanje farmer jev z rov po deželi, in predvsem so mu j obljubami, katerih ne more iz-j svetovali, da pride v Ohio, ki je i polniti. Roosevelt je govoril po- j sicer normalno republikanska, Uom radia in pri tem izjavil, da toda da bo letos postala demo-1 če hoče iameriški narod dobiti kratska. Vsi večji časopisi v dr-1 svoje pravice nazaj, se mora zgo-žavi Ohio, kot tudi poskusno gla-1 diti sledeče: 1. Vladna pomoč sovanje v Literary Digest kaže P" kontroliranju obširnega kre-doslej, da je Ohio zgubljena zajdita, da se prepreči ljudem, da republikance, in ker razpolaga se ne zadolžijo do ušes. Vlada država Ohio s skoro tremi mili- j bi morala širiti vzgojevalno kam-joni glasov, je velike važnosti,; panj o tozadevno, ne pa delati obda pride Hoover v Ohio in ima ljube, katerih ne more držati, tu poseben govor, s katerim bo 2. Regulacija "industrijskih pro-skušal cagajoče republikance izvodov, tako da ljudje ne bodo Poklicati nazaj v svoj tabor, delali eno leto, drugo leto pa po-Hoover bo v nadaljnih govorih čivali, peč pa da se delo nepre-skušal dokazati, da je republi- j stand vrši naprej. 3. Trgovske kanaka stranka naredila v času i pogodbe z drugimi državami, da depresije in krize svojo polno j se zniža visoki tarif in se s tem dolžnost napram narodu. odstrani največja nevarnost, ki _o_ J preti svetu v medsebojni indu- Snlii Vrtliwa atrijski vojni. Roosevelt je po- aUkt LA VUilVLC Inovno zatrjeval, da je nezdrava Vi mislite morda;.ida]Je;Joh;: republikanska politika v največji meri odgovorna za trpljenje, Councilman Finkle se za-j Zdravnik goji bolhe s svojo govarja v tožbi za pone- lastno krvjo, da poma-verbo $177,000 davkov ga zdravljenju mrzlice Včeraj je pričal na sodniji j Washington, 7. oktobra. Dr. councilman Herman Finkle, ki|R. ff. Dyer, znameniti ameriški je med drugim pripovedoval sod- državnik, ki je zbolel za mrzlico, nikom sledeče: "Pokojni Charles;goji tekom bolezni bolhe na svo-iRosenblatt je bil naš odvetnik.; ji lastni koži, katerim pusti, da Mi (obtoženci) smo njemu daja- mu pijejo kri, da s tem končno li denar, on je pa. plačeval dav- preskusi metodo zdravljenja, ki ike za nas. Ko so nam bili čeki;naj ohrani življenje tisočerim , od banke vrnjeni, smo dognali, ljudem, ki zbolijo za isto bolez-da je za čeke prejel plačilo samo | nijo in um r jej o na posledicah. Rosenblatt, ne pa okrajna bla-|Dr. Dyer je zbolel za mrzlico, ko ! ga j na. Zato smo pa morali po- .if eksperimentiral v laboratori-seči v žep in plačati, česar ni pla- ju zveznega zdravstvenega ura-jčal Charles Rosenblatt!" Ko je,da. Njegovi zdravniki tovariši Finkle končal je državni prav-lsedpj študirajo posledice vgriz-dnik Lieghley ostro zabrusil: j ljajev bolh, da s tem doženejo, | "Ali imamo v tej obravnavi mr- kako se ta bolezen prenaša na tvece na zagovoru ali žive?" Ro- j druge ljudi. Dr. Dyer je dobil Ko je policija zaplenila pretekli četrtek 50 z-oclov dobre pive, sta dobila policijski saržent Vorell in oskrbnik glavne policijske postaje, naš rojak Mr. Frank Piliš, povelje, da izlijeta vsebino sodov v kanal. Na s liki vidimo našega Franceta kako žalostnega srca spolnuje dano povelje. V Mehiki bodo te dneve vsi duhovni zgubili mehi-kansko državljanstvo Mexico City, 7. oktobra. Državna postavodaja v Vera Cruz državi je sinoči odobrila odlok, tev kar tako, naredite križ, pa ste opravili, ko ste s križem za y znamovali svojega kandidata, j haja> in da bo pod demokratu:- ! j0 vsi katoliški duhovni v dotk> a ni tako. Voliti je treba into-' nim VCKjstvoW dežela varna "in j ni državi svoje mehikansko dr- katerem se ameriški narod na- s katerim se razglaša, da zgubi- 1'gentno. Tisoče glasovnic je za- .vrženih vsako leto, ker državljani lahkomiselno zaznamujejo glasovnice. Da se vam volitev olajša, da boste gotovi, da volite pravilno in razumno, pa najsibo za zdrava. Nadalje je Roosevelt ponovno zahteval, da se vpelje starostna zavarovalnina, brezposelna zavarovalnina za delavce. čimprej bo vlada to upelja-la, toliko hitreje se bo položaj žavljanstvo in so torej brez pravic, podvrženi vsem preganjanjem, kot bi bili tujci v deželi. Nadalje je državna postavodaja naročila governerju države, da nemudoma zapleni vse cerkve v j let, lUlilVU illtl Cjc o V. Kf\j 11C111UUUHJCI »ov- vva. xv T , a ali one^a kandidata, se vam zboljSaL RooseVelt se je zave- državi in jih vporabi v druge na CJa.ie priliko s tem, da greste v - '..... ■ - - - - ,, , , v... .. zel, da bo deloval za starostno kjer se boste naučili pravil- in brezposelno zaVarovalnino. Iz-»o ,voliti. Pouk je popolnoma javi, .fi> da republikanska stranka smatra ameriškega delavca zastonj. In pouk vodi prva univerza. v Clevelandu, The Cleve-'and College, odsek Western Reserve University. Včasih so morali ljudje plačevati za tak pouk, danes se vam nudi to zastonj. Prvi pouk se začne v sredo, 12. °ktobra, ob 7:30 zvečer v prosto- mene. Državna postavodaja v Vera Cruz je že lansko leto sprejela postavo, glasom katere je dovoljen en sam katoliški du- kot za privesek, dočim smatra hovnik na vsakih 100,000 prebi-demokratska stranka delavca — valcev, dočim je po ostali repu-človeka, ki vzdržuje državo. bliki dovoljen en duhovnik na 33,000 prebivalcev. Večina, duhovnov je odpotovala iz države Vera Cruz, ko je omenjena postava prišla v veljavo. -o- Bankirji govorijo I Los Angeles, 7. oktobra. Dru-rih Cleveland College, na Public |gifi tekom konvencije ameriških Square. Prof. Shoup, od West- bankirjev v tem mestu so da-ern Reserve univerze, vam bo na | nes vodilni bankirji napadli se-Poljuden način razložil delova-j danjo vlado in ji očitali, da je 11 Je naših političnih strank in kaj zapravljiva do skrajnosti, in to _______ Pomenijo stranke. Mr. Maurice j v času, ko se davki skrajno tež- j Sernon, predsednik volivnega ko pobirajo. Paul Shoup, pododbora, bo pa razjasnil: kako se predsednik Southern Railway-voli. Nadaljna šola je potem 19. Co. je zahteval, da se stroški °ktobra, ob istem času in v istih: vlade morajo znižati in da se ne Prostorih ,ko boste slišali zani- sme delati nobenih novih dolgov, mivo predavanje "Kdo vlada" in ako vlada želi, da ameriški narod ne pogine. Bankirji se strinjajo v tem, da se časi zboljšu-jejo, toda vlada zavlačuje vrnitev prosperitete s tem, da nezaslišano zapravlja javni denar. "Zakaj so davki?" V sredo, 26. °ktobra bo prof. Mulhauser go-v°ril o vseh predsedniških kandidatih in kaj zastopajo, in tu b°ste imeli tudi priliko, da glasujte za predsednika, kogar pač belite. Dne 2. novembra pa bo Preskušnja, koliko ste se nauči -ji- Po našem mnenju je to prilika, katere naj bi se okoristil in P 0 s 1 u ž i 1 vsak državljan. Ves Pouk je zastonj, čas imate, za-ne bi vporabili par ur, da se izobrazite! Javno bičan, ker je bil vedno pijan Elizabethon, New Jersey, 7. W. Heaton je bil danes javno bičan na dvorišču tu-kajšnih zaporov, ker je bil že trikrat spoznan krivim, da je bil pijan. Jetniški ravnatelj mu jih je dal 15 po golih plečih s pasom, katerega je moral v ta namen kaznenec sam izročiti. Plače elektrikarjev Unija elektrikarjev in kon-traktorji za električna dela so Pogodili za novo plačilno lest-vico- Glasom te lestvice bodo ^ijski elektrikarji imeli $1.37 ln Pol na uro pri vseh delih pri ll0vih stavbah, $1.05 na uro pri Prenovitvah in 75c na uro pri stalnih delih. Dočim so lansko leto vse unije pristale na znižajo Plač, so člani unije elektri-ariev obdržali stare plače, to- da so se pritoževali, da so imeli Jako malo dela "Veleturist" Tako je ime igri, katero vpri-zori dramsko društvo Anton Ve-rovšek na odru Slov. Delavskega Doma v nedeljo, 9. oktobra. Je to burka v treh dejanjih, polna smeha in zdravega humorja. V tej dobro zamišljeni burki na stopi 19 Verovškovih igralcev vse dobre moči, in kot lansko sezono, boste imeli tudi letos mnogo duševnega vžitka od Verovškovih prireditev. Vstopnina k predstavi je samo 40 centov, kar je najnižja cena, ki se more dovoliti. Člani in članice društva vas prav prijazno vabijo, da se udeležite v nedeljo predstave. Prevzem trgovine Mr. Bartol Bervar je prevzel konfekcijsko trgovino od Antona Abrama na 6928 St. Clair Ave. Lesena noga Dva bandita sta prišla v hišo Louis Normana, 3229 E. 144th St. Norman ima leseno nogo, katero sta mu bandita odvzela, da iščeta za skritim denarjem. Našla nista v nogi ničesar, toda v skrivnem predalu omare za obleke je imel Norman $70.00, kar sta bandita odnesla. Obleke za igro Danes popoldne in tudi jutri popoldne naj pridejo igralci in igralke igre "Mučeniška smrt sv. Neže" po kostume, da si jih primerijo in urede. Kostume bo dajal garderobar Mr. Jos. Jemc. Umrla hčerka Staršem Jos. in Alice Kumelj, 14919 Pepper Ave. je včeraj te-tica štorklja prinesla hčerko, ki je pa kmalu po porodu umrla. * Papež je bil povabljen na svetovno razstavo, ki se bo vršila v Chicagi. , * Volitve za parlament se bo-!do vršile v Nemčiji 6. novembra. Prijazno vabilo Našim ljudem v Clevelandu in tudi drugod po Ameriki se ni še nikdar nudila prilika biti navzoč pri tako izvanredni predstavi, kot se bc pršila jutri popoldne in zvečer v dvorani S. N. Doma. Pod vodstvom znanega "čarovnika" John J. Grdina bo nastopilo 12 najbolj znanih čarovnikov v Clevelandu, ki bodo v svojem nastopu pokazali stvari, da se vam bedo jezili lasje, a obenem se beste smejali, da boste pozabili na vse gorje in težave. Niti največja gledališča vam ne nudijo nastop 12 odličnih čarovnikov naenkrat, in vstopnice se prodajajo za take predstave po $2.00 in $3.00, v nedeljo pa imajo naši otroci priliko videti enako predstavo za 10 centov, zvečer pa odrasli po 75 in 50 centov. Vsi sedeži zvečer rezervirani. Popoldne bo povsem drugačna predstava kot zvečer. Prireditev je pod avspicijami združenih društev fare sv® Vida, in gre ves dobiček za novo cerkev sv. Vida. Vstopnice si preskrbite če le mogoče še danes, kajti jutri jih bo zmanjkovalo. Dobite jih v slaščičarni prijazne Mrs. Mary Kushlan v S. N. Domu. Revolta od strani staršev napram prisilni vojaški vzgoji v Ameriki Albany, New York, 7. oktobra. Tucker P. Smith, tajnik organizacije, ki se imenuje "Odbor za militarizem pri vzgoji," je danes izjavil, da bo začel z javnim protestom, ker je Maryland univerza izključila iz 'šole dva dijaka, Wayne Lees in En-nis Coale, ker se nista hotela udeleževati vojaškega pouka na univerzi. Zadeva bo prišla pred najvišjo sodnijo v deželi. Včeraj je Smith sklical zborovanje staršev, ki imajo svojo mladino v višjih šolali. Smith je izjavil, da sta omenjena dijaka protestirala proti prisilni vojaški vzgoji na državni univerzi radi svoje vesti, in ker so ju hoteli prisiliti za vojaško trainiranje, so bile s tem kršene njune ustavne pravice. Za slučaj obeh dijakov univerze, ki sta bila izključena, se je začelo splošno zanimanje, in gotovo je, da bodo sodnije izrekle njima v prid. —-o- 20,000 premogarjev se vrne na delo Gillespie, Illinois, 6. oktobra. Unijski uradniki so včeraj izjavili, da se vrne v kratkem 20,-000 premogarjev na delo, potem ko je bila plačilna lestvica Progressive Miners unije odobrena. senblatt je namreč mrtev. Finkle je prinesel s seboj kot v dokaz neki raztrgani ček za svoto $68,004. To je bil Rosenblattov ček za plačilo davkov, ki se je pa izkazal kot neveljaven. Zgodilo se je to leta 1928, in Finkle je tedaj, kot je pričal, raztrgal ček na male kose, pozneje pa te kose zopet spravil skupaj. Pričevanje včeraj je bilo jako zamotano. V pendeljek se obravnava ne bo vršila, ker je židovski praznik, in so vsi obtoženi Židi, in obravnava se tudi ;c s!s !|C In sedaj pravijo, da ne bomo dobili postavnim potom dobre pive še najmanj dve leti. Zakaj vraga potem pa so volitve razpisane? sjc :,'t :;< Republikanec Ingalls pravi, ^la če bo on izvoljen gover-nerjem države Ohio, bo znižal davke-farmarjem. In mestnim ljudem jih bo pa zvišal. * * * Visoki davki so posledica za plačilo orgij, katere smo praznovali v času prosperitete. $ * 'fi Nemčija je tako bankrotna, da zahteva 200,000 mož večjo armado, da lahko misli na kaj druzega kot na dolgove. :;t >|t Če bi postavodaje plačevale vse davke, tedaj ne bi imeli nobenih postavodaj, nobenih davkov. :)! £ * Neki znanstvenik je pravkar sporočil javnosti, da an-gelji ne uživajo nobene hrane! Kaj?! Ali je Hooverjeva prosperiteta dosegla že nebo? :,'t j;: s|t In končno je razlika ta, da v Indiji Gandhi prostovoljno strada, v Ameriki so pa Gandhiji prisiljeni stradati. J& !|t Pravo mednarodno razoroževanje mi vidimo v tem, ako ženske sklenejo, da ne bodo več z metlami sprejemale moških, ko pridejo v jutru domov. ;« t'fi Ali nam bi Mr. Hoover obljubil vsaj pol pečene piške za prihodnja štiri leta, če že ne moremo dobiti dveh? Manjša obljuba se laglje drži. • 3\i >;« Žalostno znamenje današnjih časov je, ker se milijonarji več ne množijo, pristavlja neki profesor v politiki Nam bi bilo ljubše, če bi se delili in odštevali. >;-. Menda pa želi Evropa, da ji odpustimo polovico dolga edino iz vzroka, da ne bi Evropa nam bila toliko dolžna. * * * In sedaj ko ima Rusija ameriško zgrajene tovarne, potrebuje še par milijonov ameriških delavcev, ki bi znali delati v teh tovarnah. :|< :)< Profesor na Yale univerzi svari, da ne bi smeli pred zajutrkom nikdar težkih del opravljati. In baš tedaj imamo dnevno najtežje delo — ko vstajamo s postelje. :;t :;c Jj( Glavni stan republikanske stranke v Clevelandu so otvorili te dni v uradih, katere je prej imela banka, ki je morala zapreti vrata. Jako značilno! * Ekonomist trdi, da se bo prosperiteta vrnila, kadar bodo ženske začele v večji množini kupovati. Prav ima! Kupovati bodo začele, kadar bodo moški v "večji množini" služili denar! :;< * Iz Budimpešte poročajo, da imajo tam moškega, ki že 16 let ne more spati. Najbrž imajo v Budimpešti visoke davke! Cleveland (Newburg), O. — Jugoslovanski pasijonski klub želi občinstvu predstaviti muče-nišiko smrt sv. Neže. Kdo se ne spominja, kako so izborno igrali največjo dramo sveta — Pa-sijon. Gotovo je vsem gledalcem še v spominu. Na dne 16. oktobra pa bomo imeli priliko videti zopet drugo dramo ali preganjanje kristjanov v začetku katoliške Cerkve. Minilo je že 1700 let, kar je bila sv. Neža umorjena, spomin usmrtitve se pa ponovi omenjeni dan v S. N. Domu na St. Clair Ave. Marsikdo je že slišal ali čital o mladi deklici, stari 13 let, dobro podučeni v katoliški veri. Bila je lepa in imela je premož ne in slavne starše ter čisto srce. Obetala se ji je sijajna bo dočnost v življenju, toda vse je odklonila iz ljubezni do svojega nebeškega ženina. Vso to zgodbo bomo videli predstavi "Smrt sv. Neže." Opozarjam rojake v Newburgu in okolici: udeležimo se te pomemb ne in zgodovinske, resnične drame. Posebno mlada dekleta in fantje in sploh kdor si more utr gati svotico za vstopnino, naj jo kupi pravočasno. Vstopnice so po 50c in 35c. Dobijo se lahko na mojem domu do nedelje 16. oktobra opoldne. Vse Neže in Nežike pa naj bodo gotovo navzoče-, da vidite, kako se je vaša patroninja sv. Neža žrtvovala in koliko je prestala, da je dosegla venec devištva in krono mučeništva. članom Jugoslovanskega pa-sijonskega kluba pa čestitam, da so so zavzeli za to hvalevredno idejo, da nam predstavite začetek preimenitne zgodbe katoliške vere. Ako gledamo in pomislimo o teh lepih zgodbah, se nam takorekoč utrdi in poživi največji dar na svetu, to je sv. katoliška vera. J. Resnik. Bral sem zadnji teden, da je Rockefeller zgubil v tej depresiji osemsto milijonov. Ostane mu torej še samo tisoč milijonov, ali en bilijon. O ti siromak ti! Kaj naj počne s temi par centi? Ohijsko grozdje je pri nas, to se pravi v naši okolici, po 25 dolarjev tona. Za večina od nas je to toliko, kakor bi bil po 25 sto dolarjev tona. Bolj važno vprašanje je, po čem bo zelje in krompir. Far-merji imajo vsega zadosti, toda predno pride do nas, gre skozi več rok in vsakih se nekaj prime tako, da mi dobimo šele pol zelnate glave, ali pol krompirja, V nedeljo torej je tista velika reč na našem šolskem dvorišču. Godba bo igrala, mošt se bo skoraj zastonj cedil, grozdje bo prosto vsakemu kdor ga bo hotel trgati. "Keš mona" bomo dajali pri koleščku in še veliko drugega dobrega in zanimivega bo tam. Vse to se prične v nedeljo 9. oktobra, popoldne ob dveh. Pridite vsi in se po-služite teh dobrot. 16. oktobra pa nas bodo popeljali naši godbeniki s svojimi krasnimi harmonijami proti ne-besom ali še malo preko raja. Vodja godbe, Frank Bečaj, se mnogo trudi £a ta koncert m predstavo in pravi, da mora uspeti. Dobiček je namenjen za šolske knjige in obleko siromašnim otrokom. Ne pozabite, da gremo na 16. oktobra popoldne v Providence Heights. Slovenci vseh krajev Dežela nedeljskih lovcev V največ deželah je lov sport, ki si ga lahko privoščijo samo boljši oziroma premoženjši ljudje. Toda je pa dežela, kjer je postal lov prava zabava za ves narod. Ta dežela je Francija, ki je dežela pravih nedeljskih lovcev. države Ohio so vabljeni. Zlasti pa se pričakuje obile udeležbe iz clevelandskih slovenskih župnij. Zberite se pravočasno. Točno ob pol treh bo procesija ovrščena. Ko pridemo pred Gro-to, bodo združeni kori, pevci vseh župnij pod vodstvom Mr. Ivan Zormana zapeli Marijino himno. Sledi slovenski govor, imel ga bo Father Slapšak. Po govoru druga himna. Angleški govor, govori Rev. Joseph Ma-tun. Angleška himna. Izpostavi j en je sv. Rešnjega Telesa in pete litanije Matere Božje. Pri tej priliki bomo tudi obudili spomin na Barago in molili za njegovo povzdigo na oltar. Kamor se naše ženske zažene-jo, tam se nekaj pozna. Zadnjo nedeljo so napravile izlet v Maple Gardens in sicer na fifty-fifty kontrakt. Posledica je, da so nam prinesle pred par dnevi $36.00 za šolske knjige. To je zelo velika pomoč letos. Iskrena hvala ženam, članicam Slov. ženske Zveze, ki so se potrudile za to. 40 urna pobožnost se bo vršila v naši cerkvi 23., 24. in 25. tega meseca. Vodil jo bo Father Odilo Hajnšek, katerega poznate vsi kot izvrstnega govornika. Uredite svoje zadeve tako, da boste takrat mogli biti navzoči. Družina Frank šušteršič se veseli male Margarete Ane, katera je prišla za kratek čas k hiši. Ciril šuštaršič in Jennie Te-kavčič sta . botrovala, čestitke in še enkrat čestitke:! Če verjamete al' pa ne. To se posebno lahko vidi v teh dneh, ko se je skoro po vsej deželi odprla lovska sezona. V Franciji nimajo navade, da bi odprli lov na kak poseben dan v letu. Poljedelsko ministerst-vo v sporazumu načelnikov posameznih okrajev naznanijo otvoritev lovske sezone po času, ko se pospravijo poljski pridelki. Ta čas je napočil sedaj in tako vidimo množico s puškami oboroženih lovcev, v spremstvu za lov izučenih psov, ki se vozijo z vlaki ali vozovi v razne kraje dežele, kjer se razkrope po polju in gozdu, zasledujoč divjačino. KITAJSKI GENERALI Cleveland (Collinwood), O.— Zopet je prišel čas, ko se bomo stiskali okrog peči in premišljevali usodo, ki nas tepe na vse načine. Ali kaj hočem to opisovati, saj se človek naveliča vedno samo slabo poslušat. Poglejmo malo na kaj boljšega in zabavnejšega, da se malo razvedrimo in pozabimo vsak svoje križe in težave. Torej letna sezona je pri kraju. Narava se pripravlja k počitku. Društvo Gollinwoodske Slovenke št. 22 SDZ se pa pripravlja na zabavo. Tako je bilo sklenjeno, da priredimo plesno veselico v nedeljo 9. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem do mu na Holmes Ave. Vstopnina je samo 35 centov za osebo. Vljudno vabimo splošno občinstvo, kakor tudi članice, da 'delavcev, 'se je tudi moja bla- se kar v največjem številu mogoče udeležite te veselice. Zavedajte se, da je naša dolžnost skupno delovati, ker s tem koristimo sebi in drugim. Ker Col-linwoodske Slovenke vedno dobro postrežemo, upam, do bo zabave dovolj. Preskrbele bomo tudi za suha grla, da se ne bo mogel nihče pritožiti, za plesav-ce bo pa skrbel Jack Zore s po-skočnicami. Torej na svidenje v nedeljo večer in lahko noč v pondeljek. Pozdrav! F. Bačar. Warrensvtlle, O. —.Spodaj podpis? hi naznanjam vsem mojim znancem in prijateljem, da se sedaj nahajam v Warrensville domu za siromašne že od 21. septembra. Radi pomanjkanja dela Cleveland (Newburg). O. — Cenjena društva! Društvo Mir št. 10 SDZ se je obrnilo s pismeno prošnjo na več društev, da pomagate z denarnimi sredstvi oslepelemu članu, bratu Peter Simčiču. Do sedaj se je odzvalo le malo društev, ako se računa na število razposlanih prošenj, ki so bila razposlana na razna društva. Ponovno apeliramo na vsa ona društva, ki so darovala, da denarja ne zadržujte. Od-pošljite denar brez odlašanja na Louis Gliha, 9105 Union Ave., Cleveland, Ohio. To je zadnji klic na vsa čuteča srca in društva, da nam pomagate takoj. Le na ta način ga rešite trpljenja in pomanjkanja. Globoko smo uverjeni, da upoštevate ta zadnji klic in prošnjo in s tem rešite siromaka, oslepelega or-ganista, brata Peter Simčiča. Oditi more v stari kraj samo na ta način, ako se nabere toliko denarja, da se krijejo potni in najbolj potrebni stroški. Upamo, da upoštevate vsi skupaj javno prošnjo za oslepelega Peter Simčiča. Anion Ferfolia, 3336 E. 65th St. že desetletja izgleda Kitajska kot prava bojna poljana, kjer jako cvete "bojna kupčija." V teh neprestanih bojih v Kitajski, igrajo največjo vlogo kitajski generali. Pravo število raznih kitajskih armad niti sami ne poznajo. Vsak general pozna samo število svoje armade in o tej poroča primerno večje število, da iztisne od vlade več denarja. Morda ima Kitajska pod orožjem'2 milijona vojakov. Kaj pa pomeni en milijon več ali manj za deželo kot je Kitajska! Te armade stanejo brezpri-merno velikanske vsote denarja. Poleg denarja, ki ga izda vlada za vojaštvo, prispevajo denar pa tudi razne trgovine, da se tako izognejo izropanju od strani vladnih čet. Toda čemu pa so te armade na Kitajskem? Na to vprašanje je čisto lahek odgovori da si pridobe generali moe in donar. Nemiri v deželi so kakor voda na mlin kitajskim generalom. Coanneaut, O.—Dolgo že tudi pri nas čakamo tako zaželjene prosperitete, o kateri smo že tolikokrat slišali, da je že za oga-lom, a jo je najbrže hitrih kora-kov ubrala v nasprotno smer, ne- Vse kitajske armade so prava last njih poveljnikov. Poveljnik napravi z njegovimi voja ki, kar hoče: lahko jih kamor hoče pošlje po deželi, lahko se umakne z njimi z bojišča, lahko jim celo zapove, da v bitki nenadoma pade v hrbet svojim lastnim zaveznikom. Kitajske generale delijo v dva razreda: politične in vojskujoče. Politični, general je bolj trgovec kot pa vojščak. On se razume na pridobivanje denarja. Na svojo stran pridobi več vojskujočih se generalov in združi njih čete v eno armado. Potem pa sporoči tej ali oni vladi, da razpolaga s toliko in toliko vojaško silo in vpraša, koliko se mu plača za njegovo pomoč. Ako vlada ne prizna njegove moči in mu noče plačati denarja, se užaljeni general združi z drugimi in začne se državljanska vojna za nadvlado. Kadar tak politični general iz- Lahko se reče, da vsak peti moški v Franciji poseduje puško ;.n lovsko dovoljenje, pa naj si bo profesor, odvetnik, kmet ali navaden delavec. Lovska licenca za gotove okraje stane samo 50 frankov in dovoljenje za lov po vsej Franciji stane 125 frankov. Potem lahko vsak lovi po svoji mili volji. Prošlo leto se je izdalo v Franciji 1,600,000 lovskih dovoljenj. Toda Francozi niso tako strastni lovci, da bi ravno radi lova samega vzeli lovsko dovoljenje. Njim je več na tem, da se razgibljejo v lepi naravi, ker v Franciji je jako malo lovskega plena. Ako francoski lovec ustreli kakega zajčka ali jerebico, potem je to že redka slavnost, ki se zvečer v gostilni s prijatelji pošteno zalije. Ker kar mrgoli lovcev, pride tudi do številnih nezgod. Najsi je lovec še tako izkušen, pa nikdar ne ve, če y istem okrožju ne zesleduje kak lovec, ki ima prvič puško v rokah in je na to opozorjen; šele potem, ko mu pri-žvižga krogla mimo ušes. Zanimivo je v tem času opazovati na železniških postajah te nedeljske lovce, ki so oboroženi s puškami najrazličnejših izdelkov, kako se vneto pogovarjajo o velikem plenu, ki ga bodo prinesli domov. In če se ti lovci zvečer vračajo trudni domov in brez plena, zato niso nič manj dobre volje, saj so preživeli dan v prosti naravi, v zelenem gozdu. Mesar je obesil zunaj pred svojo mesnico lepe šunke, da so se človeku kar sline cedile, če jih je pogledal. Pa ne samo ljudem, tudi marsikateri kuže je cedil sline po mastnem prigrizku, s katerim bi si bil u tešil svoj kruleči želodec. Toda šunke so visele v primerni višini in želja psov je ostala le želja, dokler ni prinesla pasja taca sosedovega Sultana, ki je bil vodja psov v okolici, ker ni bil samo največji ampak je tudi imel srce.. Torej tudi Sultanu padejo oči na stegna in plečeta, pa se dvakrat ob-liže, premeri visočino, potem se pa zažene z vsemi štirimi naenkrat, se zagrize v največjo šunko, krepko potegne in pes in šunka jo uberete po cesti. Mesar, ki je imel vedno oko na svojih šunkah, je videl pregrešno dejanje Sultanovo, pa plane za psom, da reši, če se sploh še kaj rešiti! da. Vedel je, da bo pes letel naravnost domov in tam je upal mesar priti do svoje lastnine, če ne bo psa že prej vjel. Za navadnega vojaka je pa voja- črpa vse denarne vire, se njegovi ška služba kot vada denar, ki ga {zavezniki obrnejo do katerega dobiva in pa prehrana. Kitajski | drugege. čisto drugače pa pri- vojak dobiva mesečno od 1 do 2 dolarja, ameriške valute — na mesec. In še na ta denar ne more računati z gotovostjo, ker njegov general nikdar ne ve, kje in kdaj bo dobil denar za svoj? vojake. Sicer je pa vojaku glavna stvar, da se enkrat na dan do sitega naje. Vojake rekrutirejo v gosto naseljenih okrajih, kjer vlada ubo-štvo in vsak mlad moški gre raje k vojakom, da se pri generalu do sitega naje, kot bi pa doma stradal. Poleg tegp pa dobi vojak orožje in uniformo. To igra veliko vlogo, ker se orožje lahko in jako dobro proda, ker kitajski banditje vedno povprašujejo za orožjem, če kitajski vojak ne dobi plače, pa proda puško in de vojskujoči se general do svojega denarja. Najprej izračuna, koliko ima vojakov pod sabo, Ako jih ima 10,000, poroča onemu, ki hoče njegovo službo, da jih ima 15,000 in da potrebuje za toliko vojfkov plačo. Kdo bo pa šel in štel njegove vojake! Na ta način napravi dobiček pri plači, orožju, municiji, uniformah in prehrani, kar vse lahko dobro proda, česar ne potrebuje. Ako mu pa vleda naroči in da denar, naj sam kupi orožje za svoje vojaštvo, napravi pa zopet lep dobiček pri prodajalcu. Tak general tudi gleda, da spravi svoje sorodnike v službo pri davkariji in drugih važnih uradih, da tako dobi svoj del vladi namenjenega denarja. Ugotovilo Dnevna vprašanja o. 6. uniformo, pa, ima denar. Ko so se je, da so si nekateri kitajski znano kem. Tukaj v N. K. P. R. Japonci zasedli Mukden, niso1 generali v par letih naprevili več R. delavnici so do sedaj delali po 6 dni na mesec in ni še nič slišati, da bi začeli kaj bolje. V torek pa odpre tukaj novo tovarno naleteli na nikak odpor, ker je milijonov dolarjev premoženja. imel poveljnik kitajskih čet puške zaklenjene v skladišču, da jih vojaki ne bi prodali. Zato pa tudi gledajo, da se po malem vedno vojskujejo na Kitajskem. 1. Kdo je bil bog ognja pri Grkih? 2. Kdo je glasom grškega ba-jeslovja vozil umrle na dru- i gi svet? 3. Katera Muza je bila patro-na plesa in petja? 4. Kako se je imenovala soproga prvega grškega boga? Kdo je bila kraljica podzemeljskih pokrajin? Kdo je bila radovedna mlada ženska, ki je odprla zaboj, iz katerega so potem pobegnili vsi zločini in zlo-dejstva po svetu? 7. Kdo je bil bog vojne pri Rimljanih? 8. Kako se je pri Grkih imenovalo bivališče bogov? 9. Kdo je bil najbolj sloviti gr. ški pesnik ? 10. Kdo je bil najbolj sloviti grški pevec? Odgovori na vprašanja 1. Vulkan. 2. čolnar Haron. 3. Tersifora. 4. Hera ali Junona. 5. Persefona. 6. Pandora. 7. Bog Jan, ki je imel dva obraza. 8. »Olimp. 9. Homer. 10. Orfej. Tako so jo cvrli po cesti trije: prva je bila šunka, ki jo je pes nosil v gobcu, potem je bil Sultan in precej daleč za obema je sopihal mesar, ki je sem pa tja rekel kako besedo, ki je močno po žveplu dišala. Pes zavije v stransko ulico in ko hoče mesar zaviti za njim, se zaleti v znanca, ki je bil poznan kot jako dober odvetnik. Kadar se človek zaleti v postave, mu pridejo vsa-kojake stvari na um, kar se je . tudi pri tem našem mesarju zgodilo, da se ni oprostil pri odvetniku, ker je butil vanj, ampak ga je vprašal v eni sapi: "Ali je lastnik psa odgovoren za škodo, ki jo povzroči pes," Odvetnik, ki je imel vse postave v mazincu, mu takoj pri- -trdi, da je gospodar odgovoren za vso škodo, ki jo napravi njegov pes po svetu. To je toliko potolažilo mesarja, da ni skušal psa vjeti, ampak je samo pazil, kam bo šunko nesel. Končno zavije pes na neko dvorišče in zleze pod garažo, da bi tam v miru in brez brige si privoščil mastno kosilce. Mesar prepusti šunko svoji usodi, ker je v svoje največje veselje spoznal, da je hiša last odvetnika, katerega je malo prej vprašal za svet, torej da jo tudi pes njegov in da bo tako prav lahko dobil odškodnino za lepo šunko. Brez nadaljnega pomisleka se obrne in gre domov. V mesnici pa vzame kot papirja in pošlje odvetniku račun za $2.75, kolikor je bila vredna šunka in pripomni, da je pes šunko ukradel in da mu je celo sam odvetnik povedal, da je gospodar psa odgovoren za škodo. Mesar si je ves vesel mel roke in čakal, da mu odvetnik pošlje denar. Toda odvetnik ni zastonj hodil v šolo za jezičnega dohtarja in veljal kot za jako prebrisanega, pa je tudi sam napisal in posipi račun mesarju za pravni nasvet, ki ga je dal mesarju na vogalu in sicer je računal mesarju $10.00, odbil od tega $2.75 in zahteval od mesarja še $7.25, kar naj •blagovoli v prav kratkem času poslati. Kako sta se potem mesar in odvetnik poravnala, mi ni znano, samo to vem, da od tistega časa ni ta mesar tega odvetnika nikdar več za svet vprašal. A . . Oskrbnik pokopališča je videl nekega moškega, ki je prišsl vsak dan na pokopališče, se tam vrgel, na neki grob in obupno vzdihoval: "Oh, prekmalu si umrl, mnogo prekmalu! živeti bi bil moral še dolgo, dolgo življenje!" Oskrbnik je bil radoveden, nad kom tako žaluje, Povpraša tujca, kdo je pokopan v tistem grobu. "Prvi mož moje sedanje žene," je žalostno rekel tujec. —Čudno dete. Na Pince Ma-i'ofu v Slov. krajini se je narodi! otrok, ki ni imel ne oči, ne nosa, ne ust. Otrok je bil običajno rojen in drugače zelo dobro razvit. Zapisana pa je bila mala punčka neizbežni smrti, ker ni mogla dobiti nobene hrane. Otrok se je smilil vsem, posebno pa staršem, ki so morali gledati, kako je njihov otrok hiral dan za dnem. Kljub temu, da ni mogel zaužiti nobene hrane, je otrok živel 14 dni. -—Tisoč grozdov na eni trti. V Št. Vidu nad Ljubljano je pred tremi leti vsadil lastnik Erman Pred svojo hišo tik zadnje tramvajske postaje vinsko trto — sa-morodnico vrste "Washington," katera se je v par letih neverjetno bujno razvila in dela danes lepo brajdo z nad 1000 grozdi in grozdiči. —Na cesti med Bistrico in Rušami je padel s kolesa pri neki mariborski tvrdki zaposlen tiskarski mojster Oton Srebre-njak z Vrhnike. Je podlegel poškodbam v bolnišnici. —Z letalom se je smrtno ponesrečil v Novem Sadu gospod Oskar Rebolj, narednik letalskega polka, doma iz Kranja. Truplo ponesrečenega so pokopali v Kranju. -—Ko si je gradil hišo, se je zrušil pesek na 22 letnega Franca Hudoklina z Dobravice pri Št. Jerneju in ga pokončal do smrti. —Jernej Trampuž. V Drav* Uah nad Ljubljano je umrl 12. septembra Jernej Trampuž, do-nia iz Opatjega sela, kjer je imel Pred vojno delavnico tržaških hičevnikov "koprivcev." —V Stožicah pri Ljubljani je umrl posestnik Andrej Sitar, star 66 let. —Lokomotiva ga je usmrtila. Kurilnica na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani je bila nedavno pozorišče pretresljive žalo-'gre. Na čuden način je izgubil svoje življenje 44 letni strojevodja državnih železnic Karel Horvat. V kurilnici je bil pripravljen tovorni vlak, ki bi ga moral Horvat odpeljati v Kočevje. Nadkurjač Poreber je zakuril stroj in ga nato zapeljal na okretnico, kjer stroje obračajo. Baš takrat je prišel v slu-žbo Horvat, šel je čez okretnico, stopil v malo utico na okret- slabega vremena ter so si blizu Limbuša sami zgradili most, da so se 21. septembra umaknili preko Drave. Po tem turškem navalu je nastala strašna revščina po opustošeni okolici in tudi v samem Mariboru, kjer je bilo razdejanih mnogo hiš. Da je morala biti revščina največja, se da sklepati že iz tega, ker je cesar Ferdinand I. odpustil mariborskim meščanom za naslednje leto vse davke. Mesto si je seveda prej opomoglo kakor pa okolica, še leta 1543. je bila v Slovenski Bistrici polovica hiš praznih, Vuzenica pa je bila skoraj popolnoma zapuščena. —Smrt dveh hlapcev v Ljubljanici. Pri posestniku in avtomobilskem podjetniku g. Franu Gradu v Zgornjem Kašlju, sta bila uslužbena 18 letni Stanko Vinetič, doma iz Velike Doline, in 29 letni Anton Ilovar, doma iz Gozda pri Litiji. Prvi je pri Gradovih služil za mladega hlapca, drugi za velikega hlapca, ki je pravkar nastopil službo. Brez vednosti gospodarja, ki je bil odsoten v Ljubljani, sta hlapca gnala tri konje kopat. Prignala sta živali do kašeljskega mostu, kjer je Ljubljanica zaradi suše prav plitka. Tu sta. se hlapca slekla in pognala v vodo, Vinetič enega, a Ilovar oba druga konja, privezana skupaj na uzdo. Voda je konjem sprva segala do kolen, kakih 300 m nižje pa so zabredli v tolmun in hud vrtinec. Eden privezanih, že plavajočih konj se je zataknil z nogami v uzdo in potegnil drugega konja, pod vodo, da je utonil. S konja pa je v vodo padel tudi Ilovar in se začel potapljati. Drugi konj je nato vlekel utopljenega ven iz tolmuna in se potem od njega odtrgal. Videč nesrečo hlapca Ilovarja, je Vinetič hitel na pomoč, a tudi on je kmalu utonil. Tako približno razlagajo smrt obeh utopljencev, kajti v trenutku nesreče ni bilo tam nobene priče. —Roparski napad na samotne hišo. Neznani postopači so v zadnjem času izvršili dve razni tatvini v Dolenji vasi pri Rib' niči, vlom pri Ambrožu v Grča-ricah na Kočevskem in nočni napad v bližini žlebiča. Vse kaže, da so se začeli potepuhi, ki se jih polno priklati na Kočevskem, že organizirati v tolpe. Roparski na sledu, so roparji iz, svojih gnezd zbežali najprej v gozd in se najbrž poskrili po jamah, ki jih je polno v tej gori. —Grozen samomor obupanega dekleta. Te dni je izvršila na strašen način samomor 21 letna Pepca Savškova, služkinja v Hofbauerjevi gostilni v Hrastniku. Kakor pripoveduje njena tovarišica, dekla Urška, se je Pepca oblekla zjutraj v boljšo obleko in odšla z besedami: "Saj pridem še nazaj!" Dekla je mislila, da gre najbrž na vlak in da je namenjena v svoj rojstni kraj, v št. Jurij pod Kumom. Nesrečno dekle pa ni šlo na vlak, temveč pod njega, in sicer blizu postaje. Po krvavih sledovih se je moral grozni samomor zgoditi takole: Ko je mladenka skočila proti vlaku, so ji kolesa zdrobila stopala. Potem pa se je tako hudo poškodovana splazila na rob tira in se od tam vrgla pez oporni zid šest metrov globoko na cesto. S ceste je potem skočila preko obcestnega zidu na sa.vsko obrežje, od tam pa se je plazila še precej metrov do Save, kjer jo je v vodi blizu brega opazil železničar Tine Plaznik. Takoj je potegnil dekle na suho. Ko pa je videl, da ima ranjene noge, je tekel na postajo po zdravnika. Niti na misel mu ni prišlo, da bo nesreč-nica. skočila še enkrat v vodo. To pa se je zgodilo, še preden je poklical zdravnika. Nesrečnico so opazili neki drugi ljudje sredi reke in preden so mogli kaj ukreniti, so videli, kako so jo zagrnili valovi. Vzroki strašne smrti še niso popolnoma pojasnjeni, ker ni nesrečno dekle zapustilo nikakih pisem. Dekla Urška je pripovedovala, da je bila Pepca. v zadnjem času zelo žalostna in da je večkrat dejala, da mora umreti. žiri. Težke preizkušnje zadevajo družino Kavčič iz Do- bračve. Lansko jesen se je ubil na cesti pri Fužinah najstarejši sin Cene. Ta cesta je zahtevala že prav dosti tudi smrtnih žrtev. Strmi klanci, ostri in hitri ovinki, pa strmi bregovi pod cesto so res nevarni. In prav tu se je ponesrečil lansko leto Cene, ko je padel s kolesa pod cesto in obležal z razklano glavo. Te dni pa je prišla za Kavčičevo družino druga pretresljiva novica iz Osijeka. Tu je že štiri mesece služil pri vojakih drugi sin France, šel se je kopat in utonil. — Ko se je pa raznesla po okolici žalostna vest o nesreči mladega Franceta, je seveda o tem zvedel tudi že dalj časa živčno bolni žakelj Jakob iz sosednje Nove vasi. Nesrečni 28 letni fant je že preje večkrat govoril, da bo izvršil samoumor. Domači so morali vedno paziti nanj. Kljub temu je večkrat ušel od doma, vzel vrv, da bi se obesil in taval po cele dneve po gozdu naokrog. Novica o utopitvi Francetovi pa je nanj tako vplivala, da je takoj drugo jutro na vse zgodaj izginil zopet od doma. Pod Fužinami čisto blizu kraja nesrečne smrti Ce-netove nad jezom elektrarne pa se je pognal v Soro. Zgodaj zjutraj so mimoidoči našli nesrečnega utopljenca. PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 tr"i"*ng"x*x»xiiiiixxn ŠTORKLJE V STISKI nici, kjer je motor za pogon, na napad, ki se je izvršil nedavno drugi strani izstopil in se vzpel premikajočo se lokomotivo. Po nesrečnem naključju je prišel med stroj in utico. Stisnilo je čez prsni koš in trebuh. K ponoči, je prebivalstvo silno raz buril. Na precej samotnem kraju Obrhu v bližini Dolenje vasi sta stanovali v samotni hiši dve stari ženici, Marija Lovšinova nesrečniku je priskočil železni- in Frančiška Mrharjeva. Lovši- ški uslužbenec^ Josip Turna in ga rešil iz obupnega položaja. Hor-Vi*ta, ki je ves čas od groznih bolečin le obupno ječal, so nalo-žili v reševalni avto in ga prepe Ijali v bolnico, kjer je izdihnil. Njegova žalostna smrt je vzbudila med železničarji iskreno obžalovanje. —400 letnica turških napadov Maribor. V teh dneh pred 4°0 leti je junaška četa Marv borčanov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa Wildenrai-tierja, kljubovala napadom arkade turškega sultana Sulejma-na II. Leta 1532. je bil Mari-,:)0r še majhen, a vendar zelo Pomemben za trgovino in dobro utrjena trdnjava. Od mogočnega obzidja se še danes vidijo ^Stanki in tudi dva obzidna stražarska stolpa. Prve turške čete so se pred mestom pojavile že 14. septem-.-bra. Opustošile so vso okolico, slasti Ptujsko polje, v par dneh Pa se je zbrala okrog mesta Su-•Omanova armada, ki je štela °krog 100,000 mož. Turki so od obkoljenih meščanov zahtevali Prehod skozi mesto in visok voj-tt davek. Mestni sodnik Wil-denrainer je ta poziv odklonil, Cetudi so ga mnogi preplašeni Meščani prosili, naj ugodi sultani želji. Turki so trikrat naskočili utrdbe, branilci pa so vse napade srečno odbili. Naposled nova je že več let priklenjena na bolniško postelj. Usodne poči sta obe ženici trdno spali. Ura se je nagibala že proti eni po polnoči. Ta čas je nenadno močno zaropotalo in luč je posvetila v temno sobo. ženici sta se zaradi ropota zbudili in prestrašeni vprašali: "Kdo je?" Pred njima so stali možje v črnih oblekah s krinkami preko obrazov in zahtevali denar. Komaj sta se ženici zavedli od prvega strahu, so že roparji navalili nanju in ju začeli pretepati. Ko so sirovi zločinci pretepli ženski, so se spravili na iskanje denarja. Prevrgli so vso hišo in odnesli ženskama vso obleko, obutev in edini prihranjeni denar v znesku 600 Din. Zatem so razbojniki neznanokam izginili. Po njihovem odhodu je Mrharjeva zanesla bolno Lovšinovo v bližnjo vas Rakitnico, kjer sta se obe šele po daljšem času toliko opomogli, da sta lahko povedali-da je bil nanju izvršen roparski napad. Vest o roparskem napadu se je naglo razširila po vsej dolini. Orožništvo, ki je bilo obveščeno o napadu, je začelo z veliko naglico zasledovati zločince in jim je sledilo proti Veliki gori, kamor je držala sled. Posrečilo se mu je najti njihovo taborišče v gostem gozdu, kjer so imeli razbojniki celo postelje in kuhinjsko opravo. Ko so 80 se Turki zbali nastopajočega j zaslutili, da jim je orožništvo Mrs. Ida Brown iz, Serria Madre, Cal., ki pravi, da zelo obžaluje, ker je poparila svojega spečega moža*z vročim lugom. Lansko leto so imele lastavice na svojem preseljevanju na jug veliko nesrečo. Na pol pota so omagale in iz Dunaja so jih celo v več letalih prepeljavali v Benetke, kjer so si zopet opomogle in letele naprej. Letos je pa zadela prav taka žalostna usoda štorklje. Iz različnih krajev srednje Evrope prihajajo poro čila, da so velikanski roji štor kelj, ki so letele proti jugu, oma gali. Tako poročajo iz okolice Moravske Ostrave na Češkem, da so se tam ustavile velikanske j a te štorkelj, ki so bile tako zdelane, da so kar popadale na tla in v Vodo in da jih je prebivalstvo le z velikim trudom rešilo, štorklje, ki so priletele najbrž daleč s severa, so morale leteti že več dni in so bile tako izstradane, da se potem, ko so popadale na tla, niso mogle niti geniti. Uboge štorklje so večinoma\z avtomobili zvozili na veliko dvorišče policijske uprave, -kamor so jim otroci, ki so se spravili na pravi žabji lov, nosili polne vreče žab. Sestradane štorklje so kar planile po žabah in jedle, kar se je le dalo. Ker so z ubogimi živalmi postopali vsi zelo lepo, so si živali hitro opomogle. Dvorišče policijske uprave pa je imelo te dni toliko obiskovalcev, kot še nikdar prej. V nekaj dneh je bila večina štorkelj zopet pri moči in kakor na znamenje so se skupaj dvignile in parkrat obkrožile mesto, nato pa odletele naprej proti jugu: štiri štorklje pa so se vrnile nazaj na dvorišče, najbrž zato, ker se niso čutile dovolj močne, da bi preletele dolgo progo, ki jih je še čakala. Ko je kmečka vojska dospela do Podrebra, so jo želimeljci pozdravili z vriskanjem. "Glavo ali pa urbar!" so jim odgovorili; Ižanci in krenili proti Namršlju. Toda želimeljci jih niso spremili. Smejali so še jim in si pritrjevali, češ, kako prav smo naredili. V ranem jutru so namreč gradiček že sami ople-nili in urbarje1 zažgali. "Hudirja, kar brez nas! Pa vse do zidu!" so se srtinili Ižanci, ko so se vračali praznih rok. "Vsaj toliko pravice imamo v Namršlju kakor Ižanci. Ali ste vi nas kaj vabili na Ig?" Skoraj bi se bili spoprijeli, da ni prav tedaj završelo po hribih. Po vseh stezah so drli hribovci navzdol. Vihteli so težke okovanke nad glavami in bliskali z očmi na vse strani. Najbolj divji so bili škriljani, ki jih je vodil Glavanov Janez, sam srdit, da, je kar pihal. "Kako si opravil?" ga je pozdravil Tone Krivanoga. "Nocoj smo jazbino na Preseki razpotegnili in požgali, jazbec nam je pa ušel," je povedal Janez in zaškripal z zobmi. "če ti je sedaj, ti ne uide drugič, Janez. — Sedaj pa," se je obrnil Krivanoga do vojske, "čedniki naprej! Na Turjak!" Zatrobili so rogovi, bobnarji so tolkli takt na prazne banke in na škafe, da je šlo kakor pri vojakih: ena, dve! Vmes pa je šlo med vojsko gor in dol: "Glavo ali pa urbar! Vse dol! Tlaka in desetina je preč, ne bo nas drla graščina več!" Potoma so pritiskali še zmerom novi puntarji od vseh• stra-r ni. Za vsakim grmom ob cesti so čakali,/ na kr-ižpotih je bila gla.va pri glavi. Z Gradišča, z Vrha, z Rogatca so prišli, pa so prilezli od ščurkov, z Visokega so pridrli, iz Zapotoka so vsi pridrveli, tako da so Ižanci že kar godrnjali, da jih je preveč, da ne bo kaj deliti na toliko glav. Mimo Zalogarja so kar šli; malo-kateri je stopil noter, da ga je sunil merico ali dve. Plačal pa nobeden ni nič, je pravil kesne-je Zalogar, vsak je rekel: Bom plačal nazaj grede. Tako je Zalogar tržil tisti dan, iztržil pa nič. Ustavili so se šele pri Matičku pod Turjakom. Tako je prišla ižanska vojska pod Turjak. pa ima! Kanalja je komaj zavohala prostost, že se je začela zigravati. že danes je nastavljala rožičke ,kaj' šele bo, ko ne bo več na verigah? Kdo bo varen pred njo? Ferdinand, slabe svetovavce imaš! Z bičem po kanalji in na kratko jo privezi! Potem boš vladal!" Takih nazorov je bil grof Jožef Marija, in če bi bil tedaj on cesarjev svetovavec, ne vemo, kako bi bilo kaj s tlako in desetino. Hud se je vrnil na Turjak, kjer so že vedeli za njegovo nezgodo, in je še manj govoril kakor sicer. Naslednji dan je pa vendar vzdignil ušesa, zakaj na Turjak so prihajale novice, čudne in neprijetne, ki so vznemirjale bolj in bolj vse, ki šo prebivali pod graščinsko streho, in so končno osupnile tudi resnega gospoda grofa. Uradništvo okrajne komisije, ki je tedaj prebivalo v gradu, je pobegnilo že ob prvih grozečih novicah preko šenturja na Grosuplje ini naprej po veliki cesti, kjer je bilo vedno dovolj vojakov in bolj varno. Tudi grofa so nagovarjali, da naj pobegne v Ljubljano in naj prepusti obrambo graščine uradnikom, lovcem in hlapcem, toda grof se ni vdal. Stoletja so že Turjačani na teh pečinah, nikdar se niso zbali, nikdar niso klonili. Ko so divjale vojske in upori v deželi, tedaj so se Turjačani utrdili v svojem gradu in kljubovali vsem viharjem, ali so pa kot vojskovodje doli sovražniku nasproti. Ali se ne pretaka po njegovih žilah kri Herberta, kri Andreja in drugih slavnih prednikov, ki so se odlikovali na bojiščih? Jožef Marija naj pa pobegne? Nikdar! Ne, ne, te sramote pa ne napravi svojemu starodavnemu rodu. "Branil se bom!" se je odločil Jožef Marija. "Dcj> zadnjega zdihljaja bom varoval dom svojega rodu. Naj pride kanalja'. Tur bo pokazal, da je močne j- nosti, ki so jih izvedeli ali opazili. In tako je grof Jožef Marija zvedel, da je vznemrjena vsa pokrajina, katere središče je Turjak, da se ljudje rotijo, da ne bodo dajali nobene desetine, da ne bodo hodili na tlako in da mora vse dol, graščine in gospoda. To grofa sicer ni vznemirjalo, ker je že tako vedel, da pameten tlačan vedno kolne gra-ščaka in se roti, da ne bo dajal ne desetine ne tlake; bolj so ga skrbele priprave Ižancev. Poiz-vedovavci so mu prinesli vse načrte Ižancev kakor tudi, da iščejo zaveznike na vseh straneh, da bi kakor val butnili od vseh strani na Turjak in ga potopili. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo odprli restavrant na 6009 St. Clair Ave., ki je bil prej znan pod imenom Jenneta restaurant. Priporočamo se prijateljem in znancem za dobro postrežbo z izvrstnimi jedili po zmernih cenah. FRANK JURCA ST. 6009 St. Clair Ave. Naznanilo Naznanjam, da sem prevzel od Antona Abrama, 6928 St. Clair Ave. konfekcijsko trgovino in se priporočam prijateljem, znancem in rojakom sploh. Bartol Bervar 6928 St. Clair Ave. (239) TKTTBBW Al Capone, chicaški gangež, ki mora odsedeti 10 letno ječo v Atlanti, in ki je pred nedavnim vložil prošnjo za novo obravnavo, češ, da je nepostavno zaprt v ječi, Menda ju! Grof Jožef Marija Auersperg se po tistem,neprijetnem dogodku na Studencu Ižancem ni več prikazal, temveč je ponoči za-jahal konja in se pod vodstvom velikega lovca., ki je poznal vsa pota in steze, podal domov na Turjak po stranskih potih in stezah preko hribov; Ižancev ni hotel sreča vati. Pesem, ki mi jo je povedal mladi Zdražba, pravi: Grof se v gozdu milo joča, pa se Bogu priporoča: da bi toliko ga prikril, da. b' Ižanc ga ne dobil! Jokal turjaški grof najbrž ni, vsaj vpričo velikega lovca ne, toda poln srda je koval načrte, kako bi se osvetil Ižancem za sirovo ponižanje. Ali bi se ne spodobilo, da bi vse Ižance položil na cesti na trebuh in bi se cesarjev komornik in grof turjaški vozil po njih gor in dol? Spodobilo bi se in zaslužili so. Tako je mislil grof turjaški v svojem srdu; ko se je pa začela v njegovih žilah kri nekoliko mir neje pretakati in je začel premišljevati, odkod je prišel nemirni in uporni duh med ljudi, je moral priznati, da je prišlo vse to od zgoraj in da je pravzaprav česar tisti, ki je vrgel turjaškega grofa in svojega komornika na«Studencu iz kočije. "Kaj blebeta o odpravi tlake in desetine, zakaj obeta svobo- sir Zaničevalno je gledal plašno uradništvo, ki se je prehitevalo v begu, ko je komaj zaslutilo nevarnost; z velikim spoštovanjem je pa govoril o grajskemu župniku — Jože Suhadolnik se je pisal — ki je ostal v svojem stolpu, četudi so ga nagovarjali od vseh strani, naj beži. Grof in župnik sta ostala torej na svojem mestu in Jožef Marija se je kot previden moz'tudi vsestranski pripravljal na obrambo. Najprej je sporočil deželnemu poglavarju grofu Welsersheim-bu, kaj vse se pripravlja. Opisal mu je načrte upornikov, ki ne nameravajo razbiti samo turjaških graščin, temveč nameravajo udariti tudi na Ljubljano in Bog ve kam še, ker zgledu podložnikov ižanske graščine bi Stanovanje se da v najem, 5 ali štiri sobe na 1099 E. 64th St. Odda se po nizki ceni. Vpraša se na 6614 St. Clair Ave._(239) V najem se da 5 velikih gjpb, toilet, klet posebej, yeliko dvorišče. Cena je samo $16.00 na mesec. Stanovanje se nahaja na 7002 Becker Ct., med Št. Clair in Superior Ave. Tel. Liberty 6606 ali pa vprašajte pri lastniku na 9607 Parmalee Ave. (239) Dve hiši naprodaj hiša 11 sob, za dve družini, blizu Euclid Beach, privaten zaliv za kopanje. Cena samo $2,500.00. Naprodaj hiša za 5 družin, po 3 ali 4 sobe, vsega skupaj 18 sob. Popolnoma opremljeno. Lot je 40x168. Cena samo $4500, hiša se nahaja blizu 65. ceste. Vprašajte pri Jakob Tisovec, 1366 Marquette Rd. Dvojno stanovanje se odda, eno 4 sobe, eno 5. Vse jako moderno in lepo urejeno. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (239) sledili drugi in v kratkem bi bila vsa dežela v največjem uporu in bi tekla kri graščakov in gospode kakor je bilo že.nekdaj, kakor piše zgodovina. Prosil je, naj mu pošlje vojake, da, bodo varovali imetje turjaških in upor v kali zadušili. Potem je pa grof tudi sam storil za obrambo, kar mu je ve-ilevala previdnost. Predvsem je bil prijaznejši z lakaji, svojimi uradniki, hlapci in z vsemi ljudmi. Mahoma je spoznal, da so mu potrebni. Poklical je na Turjak vse logarje in lovce, ki sami še niso bili pribežali j vpre-gel je "purgo," da je robotala pri utrjevanju grada in maro-fa. V sobe, iz katerih so lahko metali kamenje na naskakujo če, je velel nanositi kamenja, iz orožarne je dal na razpolago vse uporabljivo orožje, celo oba stara topova, plen iz turških vojn, je ukazal postaviti na baštonu, da sta grozila na ižansko stran. Postavili so na notranjem dvori j ču kotle za vodo. Na pristavi so pa pripravili močna bruna, s katerimi bi bili za varovali vrata. Pozabil pa ni poslati ogledu-hov in poizvedovavcev v uporni tabor. Med tlačani so bili vedno ljudje, ki so slepo služili gra- V najem se da hiša sama zase, 4 sobe, kopališče in garaža; blizu Euclid Beach parka. Vprašajte na 16218 Huntmere Ave. (238) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe, spodaj, zadaj. Kopališče, klet in podstrešje. Vprašajte na 6707 Schaefer Ave. (Oct.4.6.8.) Naprodaj je ali se zamenja lepa farma, 75 akrov, ob dobri tlakani cesti, 16 milj od Clevelanda. Na farmi je vse orodje in živina, dobre hiše, pridelek, 8 krav, en bik, 2 dobra konja, 150 rac, 175 kokoši, lep sadovnjak, 6 akrov krompirja, koruza in oves. Elektrika. Se proda za polovično ceno. Vprašajte lastnika na 13916 Union Ave. (237) Furnace and Sheet Metal Supplies Popravila na vseh modelih. Direktno k vam po cenah na debelo. Moncvief Furnace Sales & Service Co. 15301 School Ave. GLenville 1162 do in konstitucijo!" se je v srcu hudoval grof turjaški. "Sedaj ščini. Ti so poročali vse podrdb- NATIONAL WATCH & JEWELRY REPAIRING J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, »oba št. 10. 6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO ARNOXjD ZWEIQ Za "Ameriško Domovino" prestavil M. ti. Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grozdje,-katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svoje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode cd žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče fin mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam I DR. J. V. ŽUPNIK | I zanesljiv zobozdravnik 1 i i • Blnogo let na istem mestu. « St. Clair vog. 62. ceste. j| Vhod samo iz G2. ceste. " Knausovo poslopje. ti GOVORI SLOVENSKO I ® i \ Uradne ure od 9. zj. du 8. zv. fej JERNEJ KNAUS HEnderson 9309 1052 E. 62d Street EDINA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI! Rojaki vložite svoj denar v varno, močno, solidno slovensko banko 15601 WATERLOO RD CLEVELAND, OHIO 6131 ST. CLAIR AVE Ta edina slovenska banka se je dobro izkazala v težkih časih zadnjih par let: imela vrata odprta ves čas in točno izplačevala vsem vlagateljem, kolikor so zahtevali Naj bo torej ta edina slovenska banka vsem v ponos in vsak Slovenec in Hrvat naj vlaga svoje prihranke v Sprejemamo hranilne vloge tudi po pošti. Potom te banke tudi lahko pošljete denar na vse kraje sveta po najnižjih dnevnih cenah. Pišite slovensko, ker vsi uslužbenci so Slovenci. "Prijatelji, velika ura je prišla! Končno smo se zbrali, da pijemo skupaj, končno smo se rešili življenja. Ni nam pristoja-lo, ker nam ga ni prikrojil krojač, pa, pa smo ga prejeli iz tovarne, a podjetniki so morali napraviti na njem lepe dobičke. Sedaj so naši suknjiči dovolj prostorni, da se lahko pretegne-mo, a med našimi rebri je dovolj zraku. Na zdravje, tovariši!" In izpil je čašo sladke, tople krvi ter jo oddal naprej. Z,veseljem je gledal, kako mu vsa družba nazdravlja, kako so vsi vstali, Nemci od Karpatov do Novo-georgijevska, Avstrijci z velikih lvovskih bojišč. Sedaj pa so bili vsi zbrani in vsi edini, velika družba blagoslovljenih mrtvecev. Samo moštvo, prostaki : niti enega častnika med njimi. Ti so bili najbrže spravljeni v kakem drugem oddelku nebes ali pekla. Sami podčastniki in prostaki! In ko so zapeli, je zopet odmevala ona velika pesem, katero je čul pred stoletji, tedaj ko je Griša prvič rezal žicg v sivo-modrikastem snegu one viharne in mrzle noči, ko je bežal preko belega, praznega prostora. Da, saj leži pred njim dvorišče, tako mrliško modro. Dišalo je po mandeljnovem cvetju, Jahan duh razpada, in z velikimi koraki, vse svoje življenje v culi, je hitel Griša kakor čez širno planoto, skozi vse stopnje razpadanja. Veter je trgal njegovo uniformo, kos za kosom, trgal kožo in meso raz njegovih kosti, a v jarek" ob gozdnem robu je prihitel na drsalkah le okostnjak z, veliko culo na hrbtu — Babkinim trebuhom, v katerem je rastel otročiček. Griša si je želel, da'bi ga videl, še predno bodo njegove okončine izgubile vez, še predno bo od njega ostal le kup hrbteničnih členkov in reber in votlih kosti, kakor jih je na stotine videi tedaj, ko je bil na francoski fronti. Tedaj pa je izginil tudi ta spomin na onega Grišo, dokler ni videl, da je v tej culi on sam, čudežno ohranjen v črnini in toplini, ter da čaka, da poči zatvornica, a nato poleti duša v neskončnost, kakor zleti iz odprte roke lastavica, ki si jo je ujel.' V takih sanjah mu je minila noč. DRUGO POGLAVJE "Vojni svet z godbo Od neba so padale nedolžne mirijade prekrasnih kristalov. Zelene verige papirnatega hrastovega listja so se vile po stenah "vojaškega doma" ter obkrožale imena premaganih trdnjav, Lutticha in Maubeuge. Baš po sredini stropa, po vsej dolžini sobane se je raztezal črni dimnik peči. Za dober začetek .slavnosti so zapeli neko pobožno pesem, nakar je spregovoril gospod vojaški pastor Ludecke o Martinu Lutherju, katerega je povzdigoval kot borca za versko veliči-Nemčije. Nato je zadonel no poklic cesarju in še par kitic zmagovalske pesmi: "Heil dir im Siegeskranz." Sobana je bila okinčana tudi z bujnobarvni-mi slikami nemških poveljnikov, a baš za govornikovim hrbtom je stal velik, počrnel križ. V prvih vrstah je sedelo nekaj vojaških uradnikov v častniških oblekah ; med temi se je posebno odlikoval štabni zdravnik dr. Vidsen, ki se je pred nekaj leti rešil svojega pristnega imena Davidson. Ostalo poslušalstvo je tvorilo moštvo, ki je prišlo semkaj predvsem radi sladkega čaja, katerega so imele tekom slavnosti deliti sestre-usmiljen-ke, pa tudi radi tega, ker je bilo v "Vojaškem domu" bolj prijetno, nego po vojašničnih sobah. Kesneje se je nenadoma razvil prijeten valček, katerega je bil pričel na glasovirju podčastnik Manning. Posvetni duh med vojaštvom je takoj splaval na površje. Seveda so plesali samo valčke. Gospa grofica KJeyn-ingen, ki vsekakor ni sedla na slabo mesto, ko je prevzela vodstvo tega Doma, ne bi nikdar dovolila drugega plesa. Slika Wiljema clruzega je milostivo zrla s stene na svoje vojake, katerim je poleg mlatenja sovražnikov vsekakor privoščala tudi nekaj drugega veselja. Mati domovine: cesarica, z debelo ogrlico biserov in z visoko počesanimi lasmi je dobrovoljno in po trpežljivo sledila s svojimi oč mi plešočim. Iz sosednje sobe, ki je bila nekako svetišče in v kateri se je nahajal divan z bogatimi čipkami, se je lahko nemoteno opazovalo "mladino." Gospa gro-finja je s sladkim smehljajem opozorila gospoda pastorja, da se ji zdi, da je precej judovskih udeležencev, seveda šele po obredih, povečalo število udeležen cev občinstva. Kajti tam sta stala gospod sodni svetnik Pos-nansky, s svojimi debelimi naočniki in pa pisar Bertin, ki je najbrže in oči vi d no prišel s svojim šefom. Nadporočnik Win-fried je plesal s sestro Barbo. Nenadoma pa je stopila v ospredje tudi sestra Zofija, ki je vsekakor dosedaj mirno stala med drugimi sestrami - strežnicami ter je, vsaj kolikor se je dozdevalo, s posebno pažnjo in pobož-nostjo popred poslušala božjo besedo gospoda Ludečka ... Sestre so nalivale čaja v čaše. Ker so bile,čaše plehnate, a čaj precej vroč, si je marsikateri opa-ril ustnice. Obleka podčastnika Manninga je z vsakim dnem izgledala bolj podobna častniški. Tako je karajoče pripomnil pastor Ludecke gospe grof in j i, katera pa je Manninga opravičila s tem, češ, da Berlinčanje v svoji priprostosti pač ne morejo pogoditi pravega takta vljudnosti. Ko je valček, utihnil, sta hitela nadporočnik Winfried in sestra Barba najprej k Bertinu, postala nekoliko pri Posnanskem, a nato sta se pričela šaliti z Man-nigom. Kakor je pač navada, je Mervinsk združeval vse značaj ncsti malega vojaškega mesta. Poglavitni predmet razgovorom je bilo zadržanje in ne-hanje bolj uglednih članov družbe. Pastor in grof in j a sta čakala, da ugotovita, dali ju bo adjutant njega ekscelence prezrl, in dali bo sestra Barbara Osann toli vljudna in bo izkazala primerno čast starejši dami. Kako tlobro je grof in j a razumela, kako dobro je znala s svojim jezikom zadeti mlajšo damo. Vendar so vsi prišli v "svetišče," da pozdravijo vzvišeno dvojico, ki je bila pravzaprav tu njih gostitelj. Da, celo prisedli so, da popijejo ž njima čašico čaja. Le Ma nning je trmasto ostal za glasovi r jem, z rokama — kar je bilo proti vsem predpisom — globoko v hlačnih žepih. Nadporočnik Winfried je stopil k Manningu ter mu zašepe-tal: "Manning, izvabite stara krokodila na katerikoli način iz njiju brloga. Za par minut rabimo1 mi tale brlog." Manning je zvito prikimal. Igral je lahko glasovir tako, kakor se mu je poljubilo: muzika-lično, virtuoški, ali pa tako, kakor nabijajo po talcih godalih v raznih zakotnih lokalih. In že se je bil odločil, kaj naj zaigra. Oba krokodila sta ljubila veliko godbo. Njemu pa se je sedaj, ko je videl, da mu je sestra Barba venomer le od strani svojega fanta pokimavala, zahotelo po kaki žalostni Beethovnovi sonati. In začel je udarjati težke akorde, ki bodo vsekakor izvabili iz svetišča oba krokodila. Po dvorani je nenadoma zadonela Beethovnova "Waldsteinsonate." Ker pa nisc nekateri po prvih sedmih akordih utihnili, so jih pričeli drugi, ki so bili povečini oblečeni v sive, • zamazane suknje, miriti. In vse je utihnilo. Le v sosednji sobi je še neumorno klepetala gospa grofinja. Končno pa je tudi njo prevzelo. Vendar pa sq ni mogla ona nikdar zadovoljiti s samim poslušanjem, pač pa si je želela obenem tudi paše za svoje oči. Vstala je z divana ter šla k vratom, da vidi godbenika, da vidi prste, ki so tako izvrstno plesali po tipkah. Njej pa je sledil seveda tudi gospod pastor, ki je v tej ženski občudoval nje veličino. Da pa ne smete sestri Ema in Neti obsedeti, kadar se dvigne gospa grofinja, je bilo sa-moobsebi umevno. In tako ste tudi oni dve sledili tiho grofi -nji _in pastorju, katera sta se prerivala, s prstom na ustih, po škripajočih deskah do godbenika. Tedaj so vstopile v stransko sobo druge osebe. "Jutri boni romal k Brett-schneiderju," je šepetal Posnan-sky. "Eksekucijo mora na vsak način odložiti, da pridobimo s tem časa, za brzojavko." "Kaj pa, ako ne bo hotel na to pristati?" je silil Bertin. "Ekseelenca vam je tega človeka" zaupala," je opominjala sestra Barba svojega prijatelja. "človek v našem položaju pač ne more ničesar storiti," je od-vrnil obotavlja je se Winfried. "Upate si, človeka kar tako na milost in nemilost zapustiti!" je vzkliknila strastveno sestra Barba. "Da sem jaz mož — sramota, nad vas, bi vam skoro dejala !" Nadporočnik Winfried je na-mršil obrvi in dejal ostro: "Končno je proti nam vendarle Schieffenzahnov ukaz." Sestra Barba pa je uprla-oči v njegove: "Kaj nas pa briga ta?" "Mene pa briga, če me pošljejo na zapadno fronto," se je nasmehi j al Winfried. "Ekseelenca bi vas branila," je premišljal Posnansky. "Kaj naj storimo sedaj?" je vprašala sestra Zofija. Sestra Barba se je sklonila preko mize in zašepetala: "Iztrgati moramo moža komman-daturnim zverem vsaj do tedaj, dokler se ne vrne Lychow." "Ter ga skriti," je pristavil Bertin. "To pomeni, da ga moramo ugrabiti," je pojasnjeval Winfried, medtem ko je med prsti stri košček ovčenega peciva, ki je stalo na mizi. "Vsaj pomagati mu moramo, da zbeži," je pridjel Posnansky. Vsi so utihnili. V dvorani je donel veliki rondo, akordi sonate z njih sinkopami. Barba se je z?,strmela tako odločno in trmoglavo v Winfriedove oči, da se je skoro dozdevalo, da gredo od njenih punčic v njegove železne tračnice. In podžgala je mlado glavo do cele vrste praktičnih misli. "V starih utrdbah in tudi strelskih jarkih je dovolj skladišč in delavskih kompanij, ki so vse izven delokroga kommandaturc. Rusa. bi lahko spravili tamkaj tako varno, da ga ne bi firett,-sehneider mogel nikdar doseči, seveda ako nam ne napove odprtega boja ter bi nam. ga skuša! s silo ugrabiti." "Tedaj storimo to," je začeb-ljala sestra Barba. "Saj je Rus še vedno prideljen vašemu uradu ..." Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 Grozdje! Mošt! Sodi! Tudi letos že prešamo in prodajamo mošt iz najfinejšega črnega ali belega ohieskega grozdja, in ta po najnižjih mogočih cenah. Stisni rac grozdje za prav malo odškodnino. Imamo naprodaj garantirane: r.cile cd žganja vse velikosti. Se vljudno priporočamo. TOM KRAŠEVEC 17721 Waterloo Road I i t 5 DOBER PREMOG! 1 ® Točna pmtre-Jba! ® The Hill Coal Co. ® (§) I2Q1 MARQUETTE Kl>. (©> /a Start Clnipermaaovl proitorl /S) ^ HEnderson 67M Si FRANK ARKO. zastopnik ^ HVALEŽNI SMO NJIM! V hvaležno dolžnost je nam oznaniti imenik onih, ki se poslužujejo naših domačih trgovin pri nakupu pohištva. Kadi tega drage volje priobčimo imena teh, ki so kupili od časa dc časa laitcrkoli pohištva, nekateri več drugi manj, kakor so potrebovali. Kakor smo pcnosni mi, tako so lahko ponosni vsi odjemalci, ki se drže domačih trgovin, ker s tem koristijo sebi in svojim, denar ostane med nami. Za sedaj 30 imena priobtena od julija, avgusta in septembra za glavno prodajalno, prihodnjič bomo priobčili za podružnico od treh mesecev, v bedeče za obe prodajalni za vsak mesec. Mr. Frank Krančevič, Mr. Frank Cerne, Mr. August Vovk, Mr. Jernej Kraševic, Mrs. Ko-stanjšek, Mr. F. J. Nose, Mr. R. Švigelj, Mr. A. Orsic, Mr. Josip in Anna Kostelic, Mrs. Ste-klasa, Mr. John Janežič, Mr. Gašpar Mlakar, Mr. J. Paik, Mrs. J. Mally, Mrs. Vera Sofran, Mrs. Blatnik, Mr. Jchn Pečavar, Miss A. Mally, Mrs. Josephine Zernec, Mrs. Simončič, Mr. Kosta Trupinik, Mrs. Agnes Baraga, Mrs. Julija Ivančič, Mrs. Frances Modic, Mr .Šiškovič, Mrs. Prpar, Mrs. Surlič, Mrs. Lužar, Mr. Albert Martič, Mr. Alojzij Mlakar, Mr. Trank Poljšek, Mrs. Jennie Keržič, Mrs. Mary Novak, Mr. George- Jakša, Mr. Frank Masokato, Mrs. Kretic, Mr. Tony Kocjančič, Mr. John Miheli eh, Mr. J. Slapnik, Mrs. Margaret Kandore, Mr. Louis Lqjiijak, Mr. John Nose, Mrs. Jennis Keržič, Mr. Frank Brinšek, Rev. B. J. Poni-kvar, za župnišči; Mrs. Gorenčič, Mrs. Flajšman, Mr. John Kadunc, Mr. Henry Markovič. Mr. Nick Kučič, Mr. Tom Keco, Mrs. Anna Božič, Mr. Frank Vegel, Mr. Adolf Mačerol, Mr. Anton Skuly, Mr. Geo Gestič, Mr. Frank Matulovič, Mr. Ermakora, Mr. N. Kukič, Mr. Charle, Mr. John Leybck, Mrs. Mary Šterk, Mr. Charles Raukar, Mr. J. Helem, Mrs.. Ana Lcnaršič, Mrs. Rose Modic, Mrs. Žnidaršič, Mrs. James Tekavee, Mr. Louis Rebolj, Mr. Frank Podlipec, Mrs. Mary Šibenik, Mr. Geo. Jasko, Mr. Zakrajšek, Mrs. Mary Grmšek, Mr. Frank Glinšuk, Mrs. Agnes Faletič, Mr. Gašper Mlakar, Mr. Frank Škuly, Mrs. J. Hrvat, Mr. Filip Tobak, Miss Margaret Mramor, Mrs. John Modic, Mr. Joseph Bobek, Mr. Anton Draganič, Mrs. Frlin, Mr. Stefan Žagar, Mr. Flajšman, Mr. Anton Martinčič, Mr. Ignacij Šuštar, Mr. Joseph Mihalič, Mr. Charles Hočevar, Mrs. H. McLean, Mrs. Agnes Kresal, Mrs. Victoria Koporc, Mr. V. A. Siter, Mrs. J. Oražen, Mr. John Vrbik, Mr. E. F. Posh. Mr. Martin Golobich, Mr. Paul Nadbat, Mr. Blarč Kolčarič, Mr. George Keringer, Mr. Emery Križmail, Mr. John Lukek, Mrs. Joseph Pcjzder, Mrs. J. Jene, Mr. Koblak, Saint Paul's Church, Mr. Anton Bašca, Mr. Milavec, Mr. Louis Kmc, Mrs. Mary Kordič, Mrs. Ana Embros, Mr. Mike Štefančič, Mr. N. Skenčič, Mr. Jos. Smole, Mr. Louis Barlo, Mr. Mayer, Mr. Math Flajnik, Mrs. Pikš, Mrs. Mary Krpa, Mr. Jos. Kepič, Mr. Frank Laurič, Mr. John Cergolj, Mr. Louis Perme, Mr. Anton Kostanjšek, Mr. Frank Hasan, Mis. Skuily, Mr. Joseph Zorman. Imena drugih narodnosti so izpuščena, ker ne čitajo naših časopisov. Rojakom širom naselbine in zunaj naselbine priporočamo naše prodajalne. Pridite si ogledat blago in cene, prav gotovo da kupite. Blago radi dostavimo tudi v zunanja bližnja mesta. A. Grdina in Sino-di TRGOVINA POHIŠTVA IN POGREBNI ZAVOD 6019 St. Clair Ave. 20150 Lake Shore Blvd. 15301-7 Waterloo Rd. Telefon: HEnderson 2088 0001300200020000010000020102010048020202310100010100