Ameriška Domovi ima
AMCRieflW

AM€RICAN IN SPIRIT 9OR€t0N'EN LAN6UAG€ ONLY
MO. 11
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 17, 1966
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAPEB
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Oommikansfii predsednik Oarcia nlrjggje svoj režim
S podporo OAS in njenega vojaštva mu bo nemara le uspelo ukrotiti nemirne in za politiko vnete oficirje.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — O sedanjem dominikanskem predsedniku je šel glas, da ni ravno vnet za udarne akcije, da se boji pobude in je oprezen Pri vsakem tveganju. Mož pa ni ravno tako pohlevnega značaja, kar je pokazal zadnje tedne. Že ob nastopu je izjavil, da bi mogel razpisati za 1. junij volitve le takrat, ko bo prišel do prepričanja, da bodo mirno potekale. Kot glavno oviro za mir v deželi je spoznal miselnost generalov levičarskih in desničarskih.
Zato je sklenil, da bo vse podjetne vojaške politike poslal v razne diplomatske službe zunaj dežele. Najprvo je poslal znanega generala Wessina-Wessina, pri tem pa je imel precej sitnosti- Ni se pa ustrašil in sklenil pred par tedni, da pošlje na tuje 34 generalov in polkovnikov, 26 desničarskih in 9 levičarskih. Generali so se temu vladnemu sklepu uprli in začeli hoditi v vladno palačo kar v spremstvu oboroženih straž. Po telefonu se s predsednikom sploh niso hoteli razgovarjati. Garcia jim je Pa povedal, da se jih ne boji, ker ima čete OAS na svoji strani.
Generali so začeli oklevati, Prvih 9 jih je že odpotovalo na tuje, drugi jim bodo sledili. Za-rhnii vo jju je, da se bolj upirajo levičarski poveljniki kot desničarski. Zahtevajo, da morajo odpotovati naj prej e njihovi desničarski nasprotniki, potem bodo pa šli tudi sami. Zadnje dni Pa ne vztrajajo več tako trdovratno na svoji zahtevi.
Razlog za popuščanje je preprost in razumljiv. Kdor med ujimi ne bo ubogal, ne bo dobil več plače. Komisija OAS se z odločnim stališčem predsednika Garcie strinja, še bolj seveda so 2 njirn zadovoljni naši diplo-rnatje. Na generale je nekaj ^pdvalo tudi dejstvo, da sta oba »ivša predsednika levičar Bosch |n desničar Balaguer zagovorni-a Politike njihovega naslednika Garcie.
Novi grobovi
Republikanci objavijo danes svojo spomenico
Washington, d.c. — Republikanski člani sedanjega ongresa so hoteli na televiziji °bjaviti svojo spomenico že v Petek zvečer, da dajo čim pre-i)o odgovor Johnsonovi. Pa se je koralo nekaj zgoditi.
Oba glavna republikanca v ougresu, senator Dirksen in °ngresnik Ford bosta šele da-£es zvečer ob 9. uri povedala, aJ misli njihova stranka o sta-"W naše dežele. Njihove izjave uusta prinašali vsaj NBC in GBS, verjetno pa tudi ABC. Iz-Jave bodo trajale pol ure; odda-he bodo v stari dvorani najviš-l°ga sodišča na Kapitelu.
Elizabeth Cigoi
Po težki bolezni je umrla preteklo soboto zjutraj Elizabeth Cigoi, p. d. Keren ca Betta, roj. Papež v fari Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 57 leti. Živela je na 8101 Aetna Rd. Mož Joseph ji je umrl leta 1931, zapustila pa je sinove Edwarda, Josepha in Henry j a (Florida), hčeri Veronico Dittler (Chicago, 111.) in Paulino Telatko, sestro Angelo (v Slov.) 8 vnukov in vnukinj ter 5 pravnukov in pravnukinj. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda jutri, v torek, ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anthony J. Ozimek
Po kratki bolezni je umrl v St. Alexis bolnici v soboto ponoči 49 let stari Anthony J. Ozimek s 7119 Brecksville Rd. v Independence, O., zaposlen pri Ford Motor Go. kot generalni preddelavec, mož Josephine, roj. Miller, oče fr. Norberta Ozimek, O.S.B., Josepha, Philipa, Kathleen Clare in Nancy Marsha, sin Josepha in Mary (roj. Vidmar) Ozimek, brat Edwarda, rev. Josepha, kaplana pri Sv. Kristini, Williama, Norberta, Mary Jordan ek, Josephine S t e p i c Frances Stepic, Dorothy Budim-lic ih Bridget Zupančič. Bil je član Društva Mir št. 10 SDZ in Najsvetješega Imena pri fari sv. Mihaela v Independence. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo ob 3.30 v cerkev sv. Mihaela v Independence, nato na Kalvarijo. Namesto vencev želi družina darove za opatijo sv. Andreja.
Joseph Tomsick
Po šestih letih bolezni je umrl na domu svoje hčere na 27530 Lake Shore Blvd. 76 let stari rojak Joseph Tomsick s 1189 E. 172 St., rojen v Baču v Slov. primorju, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti in kjer zapušča brata Franceta ter sestri Jennie in Antonijo. Pokojni je bil mož Mary, roj. Prelc v vasi Kal v fari Košana, oče Josephine Schneider in Stanleyja ter dvakrat stari oče. Do pred osmimi leti, ko je šel v pokoj, je bil zaposlen pri Weber Brass Co. Bil je član Društva v boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9.15 dopoldne iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 3t. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.

Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 24.
Anton Ludwig
V Euclid Glenville bolnici je umrl 67 let stari Anton Ludwig z 18900 Kildeer Avenue, rojen v Baču v Slov. primorju, od koder je prišel pred 45 leti v Ameriko in kjer je zapustil enega brata. V Cleveland se je preseli! pred 10 leti iz Milwaukee. Žena Valentina, roj. Schircely, mu je umrla pred 11 leti, zapustil je pa hčer Ruth Schillinger, vnukinjo Jo Ann Rosenfeldt, svaka in svakinjo Mr. in Mrs. Peter Schircely (Milwaukee), ter prijatelje Johna Renko in Mr. in Mrs. John Mersnik. Pokojnik j c bil elan Kluba slov. upokojencev na Recher Avenue, Kluba Ljubljana in Društva Sloga št. 7 (Milwaukee). Do pred dvemi leti, ko je šel v pokoj, je bil zaposlen pri Thompson Ramo. Pogreb bo v Milwaukee, Wis., kjer bo pokojni ležal mrtvaškem odru v Abe pogreb, zavodu na 3621 W. Villarda Avenue.
Edward Benedict
Kmalu potem, ko je bil zadet od srčne kapi prepeljan v Richmond General Hospital, je umrl 54 let stari Edward Benedict s 439 E. 152 St. Pokojni je bil v Collinwoodu splošno poznan. V drugi svetovni je bil 4 leta v vojni mornarici pri “SeaBees zadnjih 15 let je bil kontraktor za vodovodno in plinsko napa-Ijavo. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član Utopians Lodge No. 604 SNPJ. Zapustil je brate Alberta Pintarja, Ludwiga Pintarja in Stanleyja Benedicta ter sestro Mario Draeger. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na, Kalvarijo.
Znani proces dr. Shepparda pride pred federalno najvišje sodišče
WASHINGTON, D.C. — Advokat zdravnika dr. Shepparda, ki je bil pred leti obtožen in obsojen, da je v Clevelandu u-moril svojo ženo, je vložil priziv za obnovitev procesa pri najvišjem sodišču.
Federalno sodišče bo kmalu odredilo dan za prvo razpravo. Advokat ne zahteva samo obnovitve procesa, ampak tudi začasno svobodo za svojega klij en -ta. Proces proti dr. Sheppardu se vleče že od 1. 1954.
V Lagosu vladi "Na, WASHINGTON NAMERAVA
KONČATI SEDANJI NAPOR ZA PREMIRJE V VIETNAMU
V soboto se je uprl del vojske v Nigeriji, vendar s'c je posrečilo vladi zvestim č e t a m obvladati položaj. Ironsi, vrhovni poveljnik vojske je včeraj proglasil samega sebe za predsednika.
LAGOS, Nig. — Nigerija ima 55 milijonov prebivaljcbv in je v tem oziru naj večja država vse Afrike. Velika Britanija ji je dala neodvisnost leta 1960 in vse je izgledalo, da 'bo to najbolj stabilna država (črne Afrike. Lani je prišlo' v njej do dveh hudih notranjih kriz in bila je že nevarnost, da se bo drsava razbila. Glavni spor vlada med islamsko večine) v severnem delu republike, kjer imajo islamski veljaki prva in zadnjo besedo. Oni so postavili za predsednika vlade Balevb, ki se je kar dobro izkazal. Črnska plemena v južnem in, zahodnem delu republike so naprednejša n hočejo dobiti večji vpliv na /lado republike.
Ta notranja trenja)so privedla lani do ostrega Ispora med oredsednikom republike Azike-vom in zvezno vlado. Spor je bil rešen s kompromisom. Pri volitvah v oktobru, ki so bile tudi določene s tem kompromisom, je vlada “pomagala” svoji stranki do zmage. To je privedlo do nemirov in hudih izgredov v zahodnem delu republike. Pobitih je bilo v njih blizu 200 ljudi. Ko je zborovala v Lagosu pretekli teden britska Skupnost narodov, so nasprotnik^ vlade- na povedali hude demonstracije in nemire. Vlada je mesto zastra-žila in do izgredov v večjem obsegu ni prišlo. Preteklo soboto pa je prišlo do upora dela armade. Predsedniki krajevnih vlad so bili ubiti, predsednik zvezne vlade Baleva in njegov finančni minister pa ugrabljena in odvedena.
Poveljnik vojske gen. Ironsi je z vladi zvestimi četami upornike pregnal in prevzel sam o-blast v republiki. Sinoči je sam sebe proglasil za predsednika republike in napovedal, da bodo vojaški guvernerji prevzeli tudi oblast v pokrajinah.
Največji prirastek
WASHINGTON, D.C. — Sorazmerno največji prirastek v prebivalstvu so imele Združene države v desetletju 1800-1810. Prebivalstvo se je pomnožilo za 36.4 odstotke.
Vlada Združenih držav prihaja postopoma do prepričanja, da njen sedanji napor za končanje vojne v Vietnamu ne bo rodil uspeha in se pripravlja na nove, odločnejše vojaške operacije. Načrtno zatišje na bojiščih naj bi bilo končano s prihodnjo nedeljo, ko bo konec premirja ob praznovanju vietnamskega novega leta.
WASHINGTON, D.C. — Nekateri še vedno upajo, da se bo morda v zadnjem trenutku pokazala možnost za razgovore o končanju vojne v Vietnamu. Hanoi, Peiping in Moskva javno vse ameriške napore označujejo za pretvezo za razširitev vojne. Na te besede tu ne dajo preveč, ker jih smatrajo za običajno komunistično propagando. Čakajo pa skrbno na vsako znamenje od rdeče strani, ki bi naj pokazalo, da so rdeči dejansko pripravljeni končati svoj napad na Južni Vietnam in tega pustiti v miru. Takega znamenja doslej še niso odkrili in v vladnih krogih so prepričani, da za enkrat ni veliko upanja nanj. Tako naj bi se bili odločili sedanje zatišje na bojiščih končati s premirjem ob praznovanju novega leta 23, ali 24, januarja.
Združene države so izročile predlog za razgovore neposred-p r e d s t a vniku Severnega
no
Vietnama 29. decembra lani v Burmi. Odgovora na ta predlog še vedno ni, kot ga ni na podobne predloge sporočene rdečim po posrednikih. Vojaški opazovalci trdijo, da se tok orožja in vojaštva iz Severnega Vietnama rdečim v Južnem ni prav nič ustavil.
Ob takem položaju je vlada Združenih držav baje odločena boj obnoviti z obsežnimi 0Qe
cijami v Južnem Vietnamu. Viri, ki to poročajo, trdijo, da še ni gotovo, ali bodo istočasno obnovljeni tudi letalski napadi na Severni Vietnam. Nekateri vidni člani Kongresa so namreč javno izjavili, da naj bi letalski napadi na Severni Vietnam izostali še dalje kot znak ameriške dobre volje in pripravljenosti končati vojno.
Oaetterbisrški nadškof bo obiskal 23. marca papeža Pavla VI«
LONDON, Ang. — Duhovni vodja 27 milijonov angleških protestantov, organiziranih v anglikanski Cerkvi, dr. Ramsey, je objavil, da bo 23. marca obiskal papeža Pavla VI. v Rimu. Bo tretji anglikanski nadškof, ki se bo v Rimu srečal s poglavarjem katoliške Cerkve. Njegov prednik dr. Fisher je obiskal pa-
Le ne prehitro zaplavati v optimizem
CLEVELAND, O. — Že par dni po predsednikovi poslanici o stanju unije je prišlo iz Saigona uradno poročilo, da ameriške čete niso bile “v stiku” z rednimi četami Severnega Vietnama že od božičnega premirja. Predsednik Johnson je na svoji tiskovni konferenci drugi dan po branju spomenice na Kapitolu povedal, da so tudi partizani Južnega Vietnama postali manj bojeviti in ne napadajo več tako pogosto in s tako silo kot pred prazniki. Na drugi strani pa razlagavci pred.sednikove spomenice trdijo, da je Johnson namenoma govoril zelo ohlapno in da ni povedal veliko stvari, ki se tičejo vojskovanja v Vietnamu. Hotel si je torej zavarovati proste roke, da svojo politiko lahko prilagodi vsaki spremembi političnega položaja v Vietnamu.
tah nastalo nekaj, kar je bolj podobno omejevanju vojnih o-peracij, tako od strani vlade v Hanoiu kot od strani južnoviet-namske Osvobodilne fronte kot pa pravemu zatišju, Ta sprememba nas ne sme zapeljati v optimizem, da smo namreč že na poti do pogajanj o premirju. Zmanjšanje aktivnosti na vietnamskih frontah ima namreč lahko čisto druge nagibe na komunistični strani.
Ni treba dvomiti, da so komunisti v Hanoiu in v Peipingu brali predsednikovo poslanico z velikim zanimanjem. Saj hočejo v njej odkriti, kaj lahko porabijo za nadaljevanje vietnamske vojne, pa tudi, kako daleč je Johnson že pristal na njihove pogoje o premirju. Ker se v Aziji čas ne ceni previsoko, ne smemo računati, da bodo azijski komunisti hitro končali študiranje
Iz teh podatkov se res da skle- predsednikove spomenice. Pa ne
pati, da je na vietnamskih fron-
samo to.
Komunistična diplomacija ima navado, da zbira po vsem svetu odmeve na važne politične dogodke in Johnsonova poslanica spada gotovo mednje. Odmevi pa ne bodo prišli hitro na dan, pa tudi njihovo zbiranje je zamudno. Zato ne bodo v Peipingu in Hanoiu že v bližnji bodočnosti imeli zbranega vsega gradiva, ki se nanaša na poslanico. Dokler pa gradiva nimajo zbranega in dokler ga temeljito ne preštudirajo, tako dolgo ne bodo tudi načeli vprašanja, ali je treba dati njihovim vojnim operacijam v Vietnamu novo obliko in novo vsebino.
Lahko se torej zgodi, da bomo morali čakati cele tedne, da o-pazimo na dejanjih, ali so komunisti res pripravljeni menjati svojo vojaško in diplomatsko taktiko o vojskovanju v Vietnamu. Do hitrega sklepa ne bodo mogli priti tudi radi tega, ker tudi v njihovih vrstah obstoja-
jo različni pogledi na bodočnost vietnamske državljanske vojne, akoravno tega na zunaj z besedami ne bodo nikoli priznali.
Predsednik Johnson je torej storil prav, da je v svoji poslanici pustil glede Vietnama vsa vrata odprta in da ni odklonil načeloma debate o kateremkoli problemu in o katerikoli komunistični zahtevi. Njegovo stališče mu dalje omogoča, da prenese precejšen del naporov za premirje za kulise. Le tam je mesto za začetek resnih pogajanj s komunisti, tako uči skušnja. Ameriška javnost bo torej pred trdo preskušnjo, ne bo zvedela, kaj se godi za kulisami, padala bo pod vpliv sluhov, ki kaj radi rodijo razočaranja, razburjanja, nepočakanost in godrnjanje. Pretirani optimizem je pa kakor nalašč ustvarjen, da pomaga ustvarjati take službe. Zato je trenutno dvakrat nevaren.
peža Janeza XXIII. že 1. 1960. Od takrat ima anglikanska Cerkev svojega stalnega zastopnika pri Vatikanu. Angleški katoličani so to novico sprejeli z velikim zadoščenjem, ker pomeni nov korak na poti do zbližanja obeh Cerkev.
Ravno, tako je razveseljiva novica, da bo 21. januarja pridigal v znani protestantovski Westminsterski opatiji v Londonu jezuit Corbishley. Take pridige ni bilo v Westminstru -Tf.-TWetja. Poved za pridigo je dal “teden molitve za krščansko edinost”, organiziran po upravi Westminstrske opatije.
------o------
Mao bi rad zrevolucijo-niral Malezijo
HONG KONG. — Vsaka revolucija ima tudi svoje izredne posledice, tudi ponesrečena komunistična revolucija v Indoneziji. Sedaj so na primer v Peipingu sporočili, da se je tja preselilo vodstvo Osvobodilne fronte za Malezijo, ki je bilo do sedaj v Džakarti. Mao bi torej rad zrevolucijoniral tudi to deželo.
V Maleziji so morali celo zadevo že pred nedavnim zavohati. Ko so namreč moskovski komunisti prosili malezijsko vlado, naj dovoli njihovi agenciji TASS, da ima v prestolici Kuala Lumpur svojega zastopnika, je malezijska vlada to prošnjo odbila. Zastopnik agencije je bil že na potu v Kuala Lumpur, pa se je moral ustaviti kar v Singapore, kjer je našel začasno zatočišče.
Italijanski socijalisti končno pod eno streho
RIM, It. — Italijanska socialnodemokratska stranka, ki jo je pred 19 leti ustanovil in ves čas vodil sedanji predsednik italijanske republike Saragat, je na zadnjem kongresu sklenila, da se združi z Nennijevimi socijalisti. Sklep ni bil zanjo preteža-ven, ker so bili Nennijevi in Sa-ragatovi socijalisti do konca zadnje vojne v skupni stranki.
Takrat so se razcepili, ker je Nenni dal preveč na tovarišijo s komunisti, česar pa Saragat ni pod nobenim pogojem hotel o-dobravati. Sedaj je povod za dve stranki odpadel, ker so se Nennijevi socijalisti odpovedali zvezi s komunisti. Združeni socijalisti bodo tako postali tretja najmočnejša stranka v italijanski politiki.
Iz Clevelanda in okolice
Kdo ima kaj starega pohištva—
Goodwill industries na 930 E. 70 St., K E 1-8300, kjer je zaposlenih s popravljanjem starega pohištva in gospodinjskih strojev več telesno pohabljenih oseb, ki drugod ne morejo dobiti posla, prosi vse, ki imajo odveč kako še uporabno pohištvo in gospodinjske predmete, ki bi jih oili pripravljeni darovati v do-oer namen, da pokličejo gornji naslov.
Zadušnica—
V torek, 18. jan., ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Urbančič na 30. dan njene smrti.
Prijava psov—
Urad okrajnega avditorja opozarja lastnike psov, da je zadnji jan za njihovo prijavo 20. januar. Kdor ga dotlej ne bo prijavil, bo moral poleg $2, pristoj-oine plačati še $1.00 kazni.
Odbor za I. I!H>6—
Društvo sv. Kristine št. 219 tCSKJ ima za 1. 1966 sledeči odbor: duh. vodja rev. J. Celesnik, predsednik Anton Tekavec, podpredsednik Frank Drobnič, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby A ve., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ann Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. Zadušnica—
Danes ob 8.30 je v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Evzebija Obolnar-ja ob 12. obletnici smrti.
Seja—
Seja Društva Kraljica miru št. 24 SDZ bo v sredo ob 7.30 zvečer.
Asesnient—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala danes od petih popoldne do 7. zvečer asesment v šoli sv. Vida.
Stanton ne bo kandidat—
Predsednik mestnega sveta J. Stanton je izjavil včeraj, da ne oo pri prihodnjih volivah kandidiral v noben državni urad. ker bi v takem slučaju ne mogei izpolnjevati obveznosti, ki jih ima v mestu Clevelandu.
Pištola ni bila prazna—
Včeraj v zgodnjih jutranjih, urah je lastnik Paul & Ed’s Bara na 6528 Superior Avenue pozval G. Bauerja, 34 let starega gosta v lokalu, naj da pištolo nazaj v torbico svoje žene, ko jo je kazal drugim gostom. Bauer je rekel, da bo dokazal, da je pištola prazna in torej nikomur nevarna. Naperil jo je v glavo in sprožil. Pištola ni bila prazna in Bauer je bil smrtno ranjen prepeljan v Mt. Sinai bolnico, kjer je kmalu nato umrl.
Rusk bi rad drug posel
WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih krožijo vesti, da je državni tajnik Dean Rusk sit svojega posla in bi se rad rešil iz državnega tajništva. Dejal je, da je 4 let vodstva državnega tajništva za vsakega dovolj.
Če bi predsednik Johnson res sprejel odhod Ruska iz vlade, trdijo, da ima največ izgledov za njegovega naslednika sedanji poslanik pri Združenih narodih A. Goldberg.
i
,lM£IR8ŠM DOMOVINA

■ • "iiu -1 L';
_____	.a^SSm
6117"ŠtTUlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
m
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
do Južnega Vietnama, bi njeno priznanje od strani Združenih držav odstranilo zadnjo oviro njenemu splošnemu priznanju. Ko bi bila splošno priznana, bi lahko mirno rekla Združenim državam: Ne maramo vaše pomoči in varstva, umaknite svoje čete z naših tal! Združene države bi s tem izgubile pravni temelj za svoj poseg v Vietnam, Južni Vietnam bi prišel pod komunistično oblast.
Pa vzemimo, da bi rdeča Osvobodilna fronta bila voljna iti v skupno vlado s protikomunisti v Saigonu. Videli smo take poskuse po drugi svetovm vojni v Pragi, v Varšavi, v Budimpešti in v manjši meri v Beogradu! Dejstvo, da so v vseh teh mestih danes rdeči popolni gospodarji, pove vsakemu dovolj.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. ”lTMon., Jan. 17, 1966
mmiITIlIYYTyyTTTYTTYYTy3|

lYYYYYYYYXYYYYYYYII
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
fYitYllYYYYYYYYYfYYYiiYiYYYYYYX

Koroško vprašanje - v očeh tujcev
Članek, ki ga tu priobčujemo danes, nam je poslal Zdravko Jelinčič s prošnjo, da ga objavimo kot “dokument v premišljevanje slovenskemu narodu”. Zdel se nam je tako pomemben, da ga objavljamo na tem mestu.
Pritožba pri Sveti Stolici
Ko so osovinske sile med zadnjo vojno zasedle Jugoslavijo, je dne 15. maja 1941 izšel v Uradnem listu Krške škofije odlok o prepovedi slovenskega pridiganja in petja med bogoslužjem. Te prepovedi ni zahtevala nobena nacistična oblast. “Sprašujemo se, piše časopis (Klic Triglava, op. prev.), kaj je škofiji moglo koristiti, da je v svoj ih odlokih proti Slovencem celo prekašala Gestapo.”
Po vojni smo spet bili priča značilnemu dogodku. Dne 14. aprila 1946, ob obletnici masovnih deportacij koroških Slovencev, je škofija prepovedala Službo božjo za žrtve vojne in koncentracijskih taborišč.
Na področju šolstva je treba omeniti, da je vikar iste škofije, dr. Kadras, po vojni že dvakrat nastopil za omejevanje pravic manjšine. Prvič je to bilo proti odloku zasedbenih oblasti v oktobru 1945:	odloku, ki je uvajal pouk
katekizma v slovenščini. Drugič pa je bilo, ko je protestiral proti ustanovitvi slovenske gimnazije v Celovcu: in tedaj je nastopil ob strani Nemške študentovske zveze za Južno Marko (desno-ekstremistične, op. prev.).
Ob nekem drugem odloku Krške škofije, tudi v zvezi s poukom katekizma, isti časopis zaključuje, da odlok daje misliti, da se verski pouk južnokrške mladine vrši pod policijskim nadzorstvom.
Isti vir tudi javlja, da naj bi dr. Kirschner, uradni duhovnik celovške škofije, izjavil, da mora Cerkev nastopati prej kot državne oblasti v težnji za ponemčevanjem prebivalstva teh krajev, češ da “to je splošna težnja avstrijske državne politike”.
Slovensko glasilo zaključuje s prošnjo Sveti Stolici, naj bi “Rimska cerkvena oblast odredila vizitacijo škofije”.
*
To je pred petimi leti napisal italijanski dopisnik. Italijanska javnost je članek morda prečitala in zagotovo pozabila. Vsak ima pač svoje skrbi in Italijani jih brez dvoma nimajo malo. Zanimivo pa je dejstvo, da je v italijansko časopisje prodrlo le malo slovensko glasilce iz Londona, glasilo ljudi, ki jih doma uradno štejejo za izdajalce domovine.
Pet let je preteklo od tedaj. Vizitacije, vsaj uradne, iz Rima ni bilo, pač pa je bil koncil, ki je uradno priznal pred svetom enakopravnost vseh jezikov, tudi nemškega in slo venskega.
Kako je sedaj na Koroškem? Tako kakor nekoč, verjetno — vse dotlej, dokler si bodo Korošci sami izbirali Nemce in nemčurje za kandidate. Ne Dunaj ne Celovec ne Beograd ne Ljubljana ne Rim in ne ZN ne bodo Korošcem pomagali, če si prej ne bodo sami: če ne bodo prišli do zavesti, da so Nemcem enakopravni — in enakovredni.
Zdravko Jelinčič
Duluth, Minn. — Ko sloven- Ker smo bili s starim letom taki človek z ljubečim slovensko korekoč že pri zaključku in Oton-čutečim srcem sedi ob topli pe- cu, je nam rojak začel praviti, či, pa naj bo to v naši ledeni kako so se nekoč, še pred njego-Minnesoti v zimskih dnevih, ali vim časom v Zelenem Staj er ju Cleveland, O. — Vsako leto pa kje v gorah kamenitega Ko- ženili in kako so svatovali ob se Slovenci po Ameriki radi orada, ali pa naj se greje na takih dogodkih. Vsi smo ga z ■ spominjamo škofa, velikega in-šoncu v večno topli Kaliforniji zanimanjem poslušali. Neža pa dijanskega misijonarja, našega
Washington naj prizna rdeče v Južnem Vietnamu ?
Ko jc bila pretekli teden v Severnem Vietnamu sovjetska delegacija, je njen vodnik A. Šelepin v javnem govoru pozval Združene države, naj se o končanju vojne začno pogovarjati neposredno z Osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Zastopnik te fronte v Alžirju je namigni) zahodnim časnikarjem, da bi Južnovietnamska Osvobodil na fronta morda celo opustila zahtevo po umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama kot pogoj za začetek razgovorov in bi morda ne vztrajala tako odločno na zahtevi po zdru žitvi obeh Vietnamov, kot je bilo predvideno v ženevskem dogovoru leta 1954, ker Osvobodilna fronta tedaj sploh še ni obstojala in njo torej ta dogovor ne veže.
Tudi v naši deželi se večje število časnikarjev, razlagalcev položaja v svetu, pa tudi nekaj članov Kongresa zavzema za neposredne razgovore z Osvobodilno fronto južnega Vietnama, četudi priznavajo, da je vlada Severnega Vicvnama tista, ki dejansko vodi “osvobodilno vojno” v Južnem Vietnamu.
Očitno je, da skušajo rdeči doseči dejansko priznanje Osvobodilne fronte kot odločilnega faktorja v Južnem Vietnamu od stranu Združenih držav. Kakor hitro bi ta to dosegla, si bi lastila vso pravico govoriti v imenu Južnega
svatje in smo se nato še o marsičem lepo po domače pogovorili. Ko sem odhajal nazaj domov z obiska, sem vso pot sam sebi pravil: “Slovenci smo res veseli in dobri ljudje. Ob spominih na običaje doma za morjem in na drugo smo tudi v zdomstvu radi veseli!”
Naj bodo te vrstice za poživitev veselih spominov na veseli predpustni čas in na nekdanja slovenska ženitovanja tam za morjem v prelepem slovenskem svetu!
Drugič o čem drugem. Vsem pa vesele predpustne dneve, mnogo veselja in veselih spominov in vse najbolje, kar vam vsem iskreno želi
'	Andrejček
ClMhSid kOBSCiSiŠ iiied-
iwodmh pesmi v Torontu
Lemont, 111. -nedeljo, 11. in
V soboto in 12. decembra
To je bogat in zelo pester spored Koncerta mednarodnih pesmi.
Prireditev je uspela nad vse pričakovanje. Oba mladinska zbora sta disciplinirana do naj-
1965, sta priredila koncert dva večje natančnosti. Že kako je ta
Škof Friderik Baraga naše veselje
ali Floridi, kakih pet ali še več tisoč milj od kraja, kjer je zagledal luč sveta, ki mu je s svojo svetlobo vtisnila v spomin neizbrisne lepote lepih slovenskih gora, hribov in goric, stopajo v duhu pred njegove oči prelepi spomini. Na videz morda skromni. Po ljubezni pa ve-iki, ki presegajo vse vrhove na svetu, ko jih primerja slovenski človek v zdomstvu z vrhovi lepot in vse drugega po svetu. To so spomini, ki so jih časi trpljenja v časih pred njimi in ob njihovem času in ob drugem zarezali v njihov spomin. To so spomini, ki ostanejo neizbrisni v spominih gotovih rodov in časov.
Slovenci v zdomstvu. Za starejše Slovence v Ameriki malo nov izraz. Po novih slovarjih pravi. Odkar smo odšli iz domovine, smo v “zdomstvu”. Novim izrazom o tem in onem se je treba privaditi.
Prav o tem smo na starega leta dan govorili pri Neži gori v Keewatinu. Kajpada njen sosed Anton je bil zraven. Pa še prav živahen je bil. Ko me je slišal parkrat reč ibesedo “v zdomstvu”, me je vprašal:
“Vejš ti, Andrejček, zadnje čase čujem ta izraz “v zdomstvu”, mislim, da razumem prav, to pomeni isto, kar smo preje v talcih slučajih omenjali “v tujini”, ali pa “na tujem”? Sem v pravem ali nisem?”
Rojak s Hibbinga, ki je tudi nekje iz ribniške doline doma, je na Antonovo vprašanje pristavil: “Kajpada, to je en in isti hudir, ali če rečeš, da greš v tujino ali v zdomstvo. To je vse ena figa, bi rekel Vipavec,” je še podprl rojak s Hibbinga njegov “prav”.
Pojasnil sem obema, kolikor sem mogel in zmogel s svojo skromnostjo. Koliko sem enega ali drugega prepričal, da je potrebno, da jezik vsakega naroda mora naprej in se izboljševati v izrazoslovju itd., tega ne vem. Dvomim, da popolnega u-speha nisem dosegel, kajti rojak je ob zaključku sam pri sebi momljal in slišal sem ga, ko je bolj glasno zamrmral: “Moj oče, ko je šel z rajtami po svetu, ni nikoli rekel “grem v zdomstvo”, impak vedno: “Grem po svajt!
In tu smo se ustavili in krenili s pogovori k drugim zadevam.
Komaj smo končali pogovor o zgorajšnjem, sta prišla našo gostiteljico Nežo obiskat rojaka
je nam polnila čaše z dobro, rojaka Ireneja Friderika Bara-kapljico in bolj ko smo z njo .ge, prav posebno še na dan nje-odmakali naše jezike, bolj je gove smrti 19. januarja.
Spominjam se
nam tekla beseda o vsem tem. Veseli štajerški rojak je tako za vsakimi par stavki, o čemer je govoril in razlagal, posegel po
ko so oče doma pripovedovali, da so videli škofa iz Amerike. Bilo je to leta 1854, ko se je razširila vest,
kupici in iz nje odsrknil polovi-1 da je škof Baraga prišel domov co Noetove kapljice, nato pa|v Trebnje na Dolenjsko in da bo
bolj in bolj ognjevito govoril in razlagal o čemer je govoril. Neža pa mu,je pridno dolivala božjo kapljico, meda da bi mu ne zmanjkalo navdušenja in o-gnja za pripovedovanje, o čemer je že govoril. Naenkrat je nam začel praviti, kako so se pred dolgimi leti ženili na Štajerskem.
Zanimivo je pripovedoval, le žal mi je, da se nisem prav vsega zapomnil, ko je pripovedoval, kako so se hodili ženit na štajerskem, kakb so prihajali snubit in i sikat neveste za ženine. Najbolj se mi je pa dopadla pesem “Nevestino slovo”, katero da je zložil neki pesnik Zagorec, katerega prvega imena se pa tudi on ni spominjal.
Zapel jo je nam in tako se glasi:
Se sonce ozira lepo,
ker jemlje od mene slovo!
se bom orinožila,
samištvo pustila,
stopila bom v zakonski stan.
Dekliči, vam rož’ce pustim, nedolžnost fantičem izročim; nedolžno živeti — najbolje na sveti — najlepši deviški je stan.
Mladen’če, poštene može, in moje prijatelje vse zdaj v dufiu objamem, od vas slovo vzamem in lepo zahvalim se vam.
Preljubi moji stariši vi, zahvalim vas s solznimi očmi: Vse vaše trpljenje in skrbno rejenje — vse naj Bog povrne vam sam
Vi, bratje in sestre moje, ki z menoj zrastli ste,
Pošteno živeti in Bogu služiti — tak nauk za slovo vam dam.
Sosede in sosedje vi! vas prosim, odpustite mi, se lepo ločimo, prijazno živimo, bo tudi sam Bog večni z nami!
K nebesom povzdignem oči, ker pri vas ostati mi ni, slovo moram vzeti, za možem po sveti vsa voljna se z Bogom podam.
Vsi smo ga napeto poslušali,
tam od Buhla, mesteca, kjer
imata tam blizu svojo malo ko je nam pel zgorajšnjo pesem, kmetijo. Mož je doma nekje iz Se Nežin sosed Anton, kakor je zelenega štajerja, žena nekje iz trd po svoji sodraški naravi, je Belokrajine. V Ameriki sta oba med petjem pesmi parkrat milo že dolgo. Mož je že prišel sem pogledal proti Neži, kakor bi ho-pred prvo svetovno vojno, žena tel reči, to je pa lepo, še mojega takoj po vojni. Oba sta pa zelo srca se dotika to. Ob koncu je zanimiva, posebno mož je svoje Pa pristavil Anton: “Ja, če bi bil vrste tipičen š ta j ere.	| jaz slišal to pesem pred petde-
Ko smo šaljive pogovore o setimi leti, bi se šel prav gotovo tem in onem že močno obdelali, ženit na štajersko. Vidim, da ste je nam omenjeni vrli štajerski imeli tam brihtne neveste!”
Vietnama, vlado v Sajgonu pa zavračala kot “ameriško O- ■ rojak začel praviti razne šaljive1 Vsi smo se njegovemu dovtip-rodje”. Ker dober del komunističnega in nevtralnega blo- vesele in zabavne dogodke iz nemu izrazu zasmejali, segli po vino sta ku Osvobodilno fronto že priznava kot edino zakonito via- Življenja štajerskih Slovencev, i kupicah, kakor kaki predpustni 1. 1903.
imel mašo s pridigo v cerkvi v Trebnjem. Katero nedeljo je to bilo, ne vem, spominjam se pa leta, ki so ga oče nam, otrokom povedali. Od nas do Trebnja je dve uri in pol hoda. Moj oče so oili takrat stari 20 let. Zbralo se je nekaj fantov in so šli v Trebnje k sv. maši. Pred cerkvijo je bilo že polno ljudi, ko so fantje orišli tja. Ko so začeli zvonovi zvoniti, so prišli duhovniki v procesiji, med njimi pa škof iz Amerike.
Škof Baraga je imel slovesno sv. mašo. Po evangeliju se je vzpel na prižnico in zbrane prijazno pozdravil. Mislili smo, so pravili moj oče, da nam bodo škof povedali kaj o Ameriki, pa so nam lte priporočali, da naj tako živimo, da se ne bomo bali stopiti pred božjega sodnika, kadar bomo zapustili ta svet. škofov obraz je imel svetniški iz-gled. Vsi smo škofa hvalili, ko smo čakali po sv. maši pred cerkvijo, da pride med nas. Po o-pravilu v cerkvi je res prišel med nas, se lepo pogovarjal z nami in podelil škofovski blagoslov. Nikdar ne bom pozabil njegovega govora in njegove prijaznosti. Nekateri so že takrat rekli, ta bo svetnik. Tako so nam pravili oče, ko sem bil še otrok.
Ko sem se 28. septembra 1906 odpravljal od doma v Ameriko, so mi oče izročili knjigo z imenom “Zlata jabolka”. Rekli so mi: To knjigo vzemi za spomin od mene. Je bila tiskana v Ameriki, spisal pa jo je ameriški slovenski škof Baraga. Kadar boš v Ameriki imel domotožje, se spomni na mene in na svetniškega škofa Barago ter se mu priporoči.
To knjigo še hranim in mi je dragocen spomin na davno u-mrlega očeta. Je že zelo obrabljena, ker je šla mnogokrat skozi roke, saj sem jo tudi mnogim posodil.
Ker bo 19. januarja letos 98 let, odkar je nehalo biti sveto slovensko srce, je prav, da se spomnimo te obletnice in molimo, da bi Sveta stolica našega Friderika Barago skoro proglasila javno za svetnika. Upajmo, da bo za stoletnico njegove smrti proces v Rimu končan in Baraga postavljen na oltar! Bog daj!
Jakob Resnik
Oddelek za ljudsko štetje
WASHINGTON, D.C. — Oddelek za ljudsko štetje pri zvezni vladi je bil ustanovljen leta 1902. Tajništvi za delo irf trgo-bili ustanovljeni šele
mladinska zbora slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu. Oba zbora vodi Rev. Tone Zrnec,
C. M. Točke, ki so zahtevale spremljavo, je izvajala pianistka ga. Božena Naughton. Prvi zbor je bil sestavljen z naprednejšimi učenci, drugi pa z začetniki. Zbor naprednejših je pel tri- in štiriglasno, zbor začetnikov pa dvoglasno. Prvi zbor šteje 45 članov, drugi pa 17. Spored je bil res mednaroden. Pesmi so bile različnih narodnih kultur in iz različnih dob glasbenega ustvarjanja, saj je bila naj starejša sklaba iz 13. stoletja. Mednarodnost je bila poudarjena posebno s tem, da je bila vsaka pesem, odpeta v jeziku onega naroda, iz katerega je skladba izšla. To je ves program silno razgibalo, ker so se pesmi menjavale v slovenskem, angleškem, španskem, latinskem in francoskem jeziku. Največ pesmi je bilo seveda v slovenščini. Za prijetno spremembo je med sporedom nastopila tudi slovenska harmonikarska šola -14 muzikantov in še rajalna skupina slovenske šole Marije Pomagaj. Kot lep slovenski pu-šeljc pa je prišel na oder še muzikalni kvartet starejših godbenikov.
Prireditev je imela tri dele in vse točke je s strokovno jasnostjo in duhovitostjo uvajal inž. Vilko Čekuta.
PRVI DEL: 1. Pozdrav domovini (besedilo Marjana Jakopiča, glasba Radovana Gobca) tri-glasno.
2.	Jaz pa pojdem na Gorenjsko, v priredbi Petra Liparja —• triglasno.
3.	Šaljivka: Franc, tanc, pika-pok (skladatelj Franc Pregelj) triglasno.
4.	Uspavanka: That’s an Irish Lulluby — irska narodna v angleščini — triglasno.
5.	Pust v Prlekiji je pesem pustnega veselja; uglasbil Vilko Ukmar — štiriglasno.
6.	Cancion de Carneval — pesem peruansMh Indijancev o pustu; priredil Carlos Sančes Malaga — štiriglasno v španščini.
DRUGI DEL: 1. Harmonikarji zaigrajo vsi skupaj “El Reli-cario — spominček; zložil za štiri harmonike Španec Hose Padilja.
2.	Trepak: Ruski ples Čajkovskega za šest harmonik.
3.	Sleigh ride:	sankanje, delo
Leroy-a Andersona za štiri različne harmonike.
4.	-Marjetice:	venček sloven-
skih napevov; priredil za tri harmonike Rev. Tone Zrnec.
5.	Pastirček: Avsenikova — kvartet: dve harmoniki, trom-peta in klarinet.
6.	Pasodoble — skladatelja Pascuala Markin: Espana Cani; celotni orkester 14 harmonik.
7.	Rajalna skupina slovenskih plesov.
TRETJI DEL:	1. Slovensko
dekle: Zbor začetnikov, dvoglasno.
2.	Lipa zelenela je; uglasbil Davorin Jenko — zbor začetnikov dvoglasno.
3.	Granada; skomponiral Avguštin Lare. Triglasno. Zbor naprednejših s spremljevanjem klavirja. Peli so v španščini.
4.	Santa Claus is cornin’ to town; skladatelj Fred Coots s spremljevanjem klavirja — triglasno v angleščini.
5.	Zabavljivka; uglasbil Emil Adamič. Triglasno.
6.	Uspavanka — božična; u-glasbil Matija Tomc — triglasno.
7.	Adeste fideles, božična iz 16. stoletja. Triglasno — latinsko.
8.	Les anges dans nos campag-nes — božična iz 13. stoletja. Priredil Rev. Tone Zrnec, C.M. Štiriglasno v francoščini.
mladina prihajala na strokovno prirejeni pevski oder. Po posebnem stopnišču so se razvrstili pred odrsko zaveso. Mnogokje postavijo pevce na oder in odgrnejo zaveso, potem pa tudi ves glas ostane na odru. Pevci morajo biti pred zaveso, ki je spuščena, potem gredo glasovi po dvorani. Pri razvrstitvi pevcev naprednejšega zbora je bilo v razvrstitvi pevcev rahlo nakazano, kateri pojo prvi, drugi, tretji ali četrti glas. Člani zbora so mešani: fantje in dekleta. Tudi to je bilo lepo pomešano, da je bilo prijetno ne samo za uho, temveč tudi za oko. Nobeden pevcev se ni oziral. Vsi so z nasmejanimi obrazi čakali, da pride dirigent. In takrat, ko je prišel, je kar električna iskra švignila vanje in vsi so bili takoj zvezani s centralo, dirigentom. G. Zrnec je intoniral pesem in dvignil roko. Na znak je ves številni zbor pričel, kot bi bil samo eden pevec na odru. To je silno važno pri vsakem pevskem zboru: enotnost. Takoj pri prvih zvokih sta zbor in njegov dirigent osvojila vse občinstvo, ki je prispelo na koncert vkljub hudi in nevarni poledici. Občudovali smo jasno izgovarjavo, potem besedni akcent ali naglas. Petje je slovesno govorjenje in pri govorjenju damo vedno poudarek onemu zlogu, na katerem je beseda naglašena, n. pr. Mi molimo, zdaj pa molimo! Oba zbora slovenske šole v Torontu sta v tem oziru moj-stersko izvežbana.
Potem: tisti zbor je pravilno izvežban in zasluži priznanje, ki zna tiho ali piano peti in ne samo kričati. Petje se mora razviti v glasno petje in prijetne spremembe je treba nakazati tako, kakor zahteva smisel. Tudi to znata oba torontska pevska zbora. Imeli smo zdaj občutek, da žubori pred nami drobni potoček preko malo nagnjene livade, čez nekaj časa pa se nam je zdelo, da bobni mogočni hudournik s planin, hudournik, ki vse zagrabi in nese s seboj, kar mu pride na pot. Petje na koncertu je strogo razlagalo, interpretiralo besedilo pesmi.
Velika prednost in redkost zbora je: vsi so peli brez not. Zato so peli sproščeno, ker niso bili sužnji papirja. Tudi dirigent je imel vse zapisano v glavi: akorde in besedilo. Le kako, da se mu ni glava razpočila. Ko sem mu po koncertu čestital, sem videl, da je imel glavo še celo.
še bolj sem občudoval mlade pevce in pevke! Dirigent je študiral, zna latinsko, bil je v Argentini in se je privadil španščini; ker je misijonar sv. Vincencija in ima misijonska družba svoj sedež v Parizu, vsi člani družbe študirajo in obvladajo francoščino; angleško se je moral dirigent tukaj naučiti, slovensko ga je naučila mama. In vse to svoje znanje jezikov je vtepel v glavo mladih pevcev. Od vsake pesmi dve do tri kitice v petih jezikih! Kako jim to vtepsti v glave, skoraj ne morem razumeti. Predstavljal sem si in razumel:	koliko vaje, po-
pravljanja, koliko truda je moral dirigent in ravnotako zbor vložiti v ta koncert, v to prekrasno pevsko prireditev. Koliko neprekosljive vztrajnosti je koncert zahteval od dirigenta in od mladih pevcev. Pa seveda tudi od staršev, ki so otroke neštetokrat vozili na vaje in od vaj. Te žrtve je treba premisliti in upoštevati, potem nam je taka prireditev še lepša, še dragocenejša. Uspeh pa podžiga in množi korajžo in vztrajnost.
Velika pomoč zboru je bila izvežbana in obzirna pianistka ga. Božena. Dopolnila je, kjer je bi-(Dalje na 3. strani)
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
fSBI
Med
iijimi je zlasti ena: “boryana variabilis”, ki jo je odkril in krstil g. Bory de Saint Vincent. Ali sem smel pustiti tako luk-


n^o v svojem herbariju in se predstaviti v hamburškem muzeju brez boryane variabilis?
Odgovoril sem kralju: “Rad vzprejmem tvoje gostoljubje, toda samo pod enim pogojem.” “Katerim?”
“Vrni mi mojo škatljo.” ‘Dobro, naj bo; toda tudi jaz stavim en pogoj.”
‘Da vidimo!”
“Povedali mi boste, za kaj jo rabite.”
“Cernu neki ne! Vanjo spravljam rastline, katere natrgam.” “In čemu iščete rastline? Ali jih prodajate?”
“Kaj še! Nisem trgovec, ampak učenjak.”
Podal mi je roko in mi rekel vidno vzradoščen:
“Kako me to veseli! Znanje je zelo lepa stvar. Naši predniki so bili učeni; naši vnuki bodo morda še nekdaj. Nam pa je manjkalo časa za to. Ali so učenjaki zelo čislani v vaši domovini?”
“Neizmerno.”
“Ali imajo ugodne službe?” “Večkrat.”
“In so dobro plačani?”
“Še precej.”
“In majhne trakove jim pri-i Penjajo na prša?”
\ ‘Od časa do časa.” j ‘Ali je resnica, da mesta tekmujejo med seboj, kdo jih bo imel?”
“To je res v Nemčiji.”
“In njihova smrt se smatra kot ljudska nesreča?”
“Gotovo.”
“Kar mi poveste, me zelo veseli. Torej se vi ne morete pritoževati nad svojimi someščani?” “Ravno nasprotno. Njihova radodarnost mi je omogočila, da sem prišel na Grško.”
“Vi potujete na njihove stroške?”
“Že šest mesecev.”
“Torej ste zelo učeni?” “Doktor sem.”
“Ali je še kaka večja stopnja v znanosti?”
“Ne.”
“In koliko doktorjev živi v mestu, kjer vi stanujete?”
‘ Ne vem natančno, toda gotovo ni v Hamburgu toliko doktorjev, kot je generalov v Atenah.”
“Oh, oh! Nikakor ne bom uro-Pal vaši deželi tako izrednega moža. Vi se boste vrnili v Hamburg, gospod doktor. Kaj bi rekli pri vas, če bi zvedeli, da ste ujetnik v naših gorah?” “Rekli bi, da je to nesreča.” “Vidite! Mesto Hamburg gotovo ne bo hotelo izgubiti take-Sa moža kot ste vi. Raje bo žrtvovalo petnajst tisoč frankov. Vzemite svojo škatljo, tecite, iščite, herbarizirajte in nadaljujte svoje študije. Zakaj ne Vzamete nazaj tega denarja? ^aš je in preveč spoštujem učenjake, da bi jih izropal. Toda vaša dežela je zadosti bogata, da plača svojo slavo. Srečni ruladi mož! Danes vidite, koliko Pripomore naslov doktorja k Vaši osebni veljavi. Niti pare ne tn zahteval od vas, če bi bili
$21,500 EUCLID, OHIO
$1,200 NAPLAČILA. ZIDANA ttANč HIŠA, OGROMNA 30-čv. pNEVNA IN JEDILNA SOBA, z ^ velikima okn.oma, 3 zelo velike sPalnice, 2 kopalnici. Svetla kuhinja ima veliko vgrajenih emajliranih kredenčnih polic in vgrajeni Vrteči se pladenj. TERASA. Sprednja veranda ima vgrajeni nasadni zaboj. Garaža. Blizu Upson, in Fo-lt;st Park Jr, High šole, v fari sv. ^lijema. — Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca, Frances Li-nieh ali Richard Koporc.
HOLDEN REALTY INC. '*2117 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-1100
jaz."
Kralj ni poslušal ne m ugovorov, ne vzklikov gospe Simons. Končal je sejo in nam s prstom pokazal našo obednico. Gospa Simons je med potjo tja zagotavljala, da bo požrla kosilo, toda ga ne bo nikdar pla-1 čala. Marijana je bila zelo pobita; pa taka je živahnost mladine, da je veselo vzkliknila, ko je zagledala kraj, kj«r je bilo za nas pogrnjeno. Mehka in gosta trava je bila preproga; nekaj vrbovih in lovorjevih grmičev je služilo za šotornino in je skrivalo ostre skale. Jasen, moder obok se je razgrinjal nad našimi glavami; dva jastreba z dolgima vratovoma sta krožila v zraku, in zdelo se je, da sta obešena tam, da razveseljujeta oči. A enem kotu sobe je kot diamant čist potoček skakljal tiho v svoji ozki strugi, se razširjal čez bregove in tekel čez srebrno čiste skale proti izhodu, kjer se je izgubil v prepad. Od te strani se je pogled širil v neizmernost proti Pentelikon-skemu pogorju, veliki beli palači, ki kraljuje nad Atenami, temnim oljčnim gozdovom, prašnati ravnini, sivemu hrbtu Himeta in krasnemu zalivu Sar-doniku, ki je bil tako moder kot kos nebesne krpe. Gotovo ni bila gospa Simons navdahnjena za občudovanje, pa vendar je priznala, da bi bila najemnina za tak razgled v Londonu ali Parizu zelo draga.
Kosilo je bilo očakovsko pri-prosto. Črn kruh, pečen v peči na prostem, je puhtel in preši-njal zrak s svojim močnim vonjem. Kislo mleko se je stresalo v veliki, leseni skledi. Debele olive in zelena paprika so bile zvrhane na slabo obrezanem krožniku. Kosmat meh je kazal svoj široki trebuh poleg pripro-sto izdelane, rdeče, bakrene kupice. Hleb ovčjega sira je ležal na platnu, v katerega je bil stisnjen in čegar odtisi so se že poznali na njem, pet ali šest regratov je nudilo okusno solato, toda brez jesiha in olja. Kralj nam je dal na razpolago svojo srebrnino, ki je sestojala iz žlic, skovanih z nožem, in da je bil luksus še večji, smo imeli za vilice svojih pet prstov. Niso bili toliko strpljivi, da bi, nam postregli z mesom; v nadomestek za to mi je tobak iz Almi-rosa napravljal nebeški užitek.
Kraljev častnik je bil določen, da nam je stregel in nas poslušal. Bil je tisti zoprni Korfijot, mož z zlatim prstanom, ki je znal angleški. Prerezal je kruh s svojim nožem in nam delil s polnimi rokami, proseč nas, naj ne varčujemo. Gospa Simons ga je začela z viška izpraševati, ne da bi medtem le količkaj prenehala jesti. “Gospod,” mu je rekla, “ali misli vaš mojster resno, da mu bomo plačali stotisoč frankov?”
“Prepričan je o tem, gospa.”
“Torej ne pozna angleškega naroda.”
“Prav dobro ga pozna, in jaz tudi, gospa. Na otoku Krfu sem občeval z več Angleži iz boljših slojev: s sodniki!”
“Častitam vam; toda recite vašemu Stavrosu, naj se oboroži s potrpežljivostjo, kajti dolgo bo čakal na franke, ki jih pričakuje.”
“Naročil mi je, naj vam povem, da vas bo čakal do 15. maja, ravno opoldne.”
“In če ne bomo plačali do 15. opoldne.”
“Vam bo, žal, moral odsekati glavo, kot tudi gospodični hčerki.”
Marijana je izpustila kruh, ki ga je nesla k ustom. “Dajte mi nekoliko vina,” je rekla. Tolovaj ji je ponudil polno čašico; toda komaj si je omočila ustnice, je s strahom vzkleknila.
		
	JANUAR QjuMn u 2l3H!5ii6inr,l6	KOLEDAR društvenih prireditev
	16i|17[,18'll9il20;l2Il22 M2SIM27M	
smisel za lepo pesem in za god- i levičarja govorila tudi o voj skobo, pa tudi razumevanje za tru- vanju v Vietnamu.
JANUAR 1966
22. — Baragov dom in Družabni
klub B. doma vabita na koline | in ples v Baragov dom. Igrajo Veseli Slovenci.
29.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi družabni večer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.	—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
8-—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
12. —Slovenska pristava priredi
zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue.
Začetek ob 7.30.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev \ Euclidu b® slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
20. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi predpustno zabavo s plesom in večerjo v cerkveni Sv. Janeza na Deveti cesti. Maškare dobrodošle.
25., 26. in 27. — Slovenski športni klub priredi smučarski izlet pod vodstvom Franka Rihtarja (tel. EX 1-6545).
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
ford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AUGUST
20.	— Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvencijski
KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
22.	— Se začne XXVI; glavna
konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MLADINSKI KONCERT MEDNARODNIH PESMI V TORONTU
(Nadaljevanje z 2. strani)
lo treba, petje je nežno podpirala, ni ga pa dušila. Nekatere tri- in štiriglasne točke pa so pevci peli brez vsake spremljave.
In harmonikarji? Kar pogled nam je jemalo, ko se je 14 har-
monik zasvetilo pred nami, pri ŠDD^na'Waterloo''Rd^prLedi ]vsaki harmoniki pa harmonikar večerjo ob 3. obletnici svojega harmonikarica. To je sloven-
obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
24. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obtoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih.
MAJ
7. — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
29. — Društvo SPB: Spominska
sv. maša za padle žrtve zadnje ,80 nas zadovoljili.
ska harmonikarska šola, ki jo je ustanovil pokojni Kazimir Fojs, po njegovi prerani snpti pa jo vodi mladi g. Matija Lebar, ki je ob tem nastopu harmonikarjem dirigiral. Menda je bil to prvi nastop pod njegovo taktirko. Kako silno je ta nastop harmonikarjev celo prireditev poživil! In na kakšni visoki u-metniški stopnji so ti mladi harmonikarji. Začeli so namreč pravilno in zdaj gredo od uspeha do uspeha. Napredek je mogoč le, ako muzikant ve, kaj dela in kako mora narediti, pa kako popraviti. To mora biti pa zapisano in muzikant mora znati brati. Brati note, takt, godbene znake, pavze, poudarke itd. Mlademu dirigentu Matiji Lebarju je treba samo čestitati in ga bodriti k vztrajnosti.
Naravnost očaral nas pa je muzikalni kvartet: dve harmoniki — Marija Babič in Silvija Ovčjak; trompeta Matija Lebar, klarinet Marjan Kolarič. Zaigrali so Avsenekovega “Pastirčka”, ki je kar užigal. V skladbi je najlepša partija dodeljena klarinetu. Mafjan Kolarič je igral res s precizno natančnostjo in z globokim občutkom. Cela skladba je precej zahtevna in prisrčno ljubka. Vsi štirje so ji bili kos. Popolnoma
de in žrtve. Le tako se bo ohranila verska in narodna zavest med rojaki.
Več kot primerno, kar nujno bi bilo, da bi se mladi umetniki ne trudili samo za Toronto, temveč bi ponesli bakljo navdušenja tudi v druge naselbine -naj bi šli s svojim programom gostovat v bližnji Hamilton, kamor bi pritegnili tudi St. Catharines in Welland. Tudi v Clevelandu bi lahko želi velike u-spehe in bi tudi tam razpihali kres navdušenja, kjer že tako visoko plapola!
Že med poslušanjem koncerta mi je prišla misel, zdaj pri pisanju tega poročila pa se kar ne morem otresti ideje: Torontski slavčki morajo izdati gramofonsko ploščo mladinskih pesmi — se razume, da samo slovenskih. To naj bi bila plošča velikega formata počasne brzi-ne. Da bi bila plošča bolj pestra, naj bi z eno točko nastopili harmonikarji, z eno pa muzikalni kvartet. Plošča naj bi bila posvečena našemu oltarskemu kandidatu Antonu Martinu SLOMŠKU. Slomšek je oče slovenskih šol! In čisti dobiček naj bi bil naklonjen SLOMŠKOVI ZVEZI, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Clevelandu. Če bo kdo to naredil, so to misijonarji sv. Vincencija, da se bodo na ta način oddolžili velikemu Slomšku, ki je misijonarje sv. Vincencija kot lavantinski škof osebno pripeljal k Sv. Jožefu nad Celjem. To se je zgodilo 26. septembra 1852. Naslov plošče naj bi bil: Preljubo veselje. To bi bila na plošči tudi prva nesem, ki je Slomškova. Harmonikarji bi morda lahko zaigrali: En hribček bom kupil. Morda bi bile vse pesmi na plošči Slomškove. Jih je dosti in lepe so. Ploščo bomo spravili v vsako družino, ne samo v Ameriki in Kanadi, temveč tudi v Avstraliji, Argentini, na Koroškem, Primorskem in tudi v domovino bodo šle. Te plošče res željno pričakujemo.,,
Pozdrave mladim pevcem in muzikantom v Torontu in vsem dragim znancem.
Večji od Labirinta
WASHINGTON, D.C. — Stari vek je poznal Labirint, velikansko poslopje na Kreti, iz katerega ni bilo mogoče najti poti. Tukajšnji Pentagon je brez dvoma večji. Pokriva celo kvadratno miljo in njegovi hodniki so dolgi skupno 16 milj in pol.
Molki dobijo delo
RABIMO
prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co, INC. 3180 Berea Rd.-Cleveland 44111
(x)
513,900 MENTOR, O.
$450 NAPLAČILA. VELIKA DNEVNA SOBA, KRASNO O-S vTETLJENI STROP. Spalnice v češnjevi izdelavi. Kopalnica. Svetla kuhinja. Možnost trgovske opredelitve. Peš hoja do državnega parka. NIZKI DAVKI. — Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca, Frances Linich ali Richard Koporc.
HOLDEN REALTY INC. 32417 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-1100
7215 Superior Ave.
Oddamo 5-sobno stanovanje, kopalnica, moderna kuhinja, soba za pranje, z gorkoto $65 mesečno. Nič otrok. Vprašajte v stanovanju št. 2. Kličite AT 1-7135.	(12)
MALI OGLAS?
Hiša naprodaj
V bližini E. 200 St., 4 spalnice, vse na enem, popolnoma prenovljeno znotraj, bakrene cevi, lot 50 x 150, nizki davki. Kličite RE 1-6913 ali RE 1-4264.	(15)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Lakewood
Soba in hrana v zameno za lahko hišno delo. Udobna okolica. Eden odrasli doma. Kličite ' AC 1-3345.
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	(x)
vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Char-don Road.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto. 1966.
26—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Water-
In še rajalna skupina slovenske šole je nastopila. Tudi ta je v pravih in spretnih rokah: vodi je g. Ciril Soršak. Kako živahno se je vse premetavalo, vrtelo in skakalo, pa vse po predpisih skladnosti in po godbenem ritmu.
Jaz sem slučajno one dni prišel v Toronto, da pozdravim v imenu zlatomašnika p. Bernarda Ambrožiča družino njegovega brata Lojzeta in bil sem tudi na potu v Montreal za božični misijon. Dobji sem toliko časa, da sem se lahko koncerta udeležil. Ni mi žal, da sem videl in slišal razvoj slovenske šole v Torontu in kako hudi v srcih mladine in vseh Slovencev
Vsa politika se iremitno vrli okoli Vietnama
CLEVELAND, O. — Koncem tedna smo zvedeli za sledeče značilne novice, ki jih v Hanoiu gotovo ne bodo prezrli:
Amerika namerava poslati v hribovje srednjega dela južnega Vietnama bataljon tankov (72 komadov); so to tanki, ki se lahko gibljejo na vsakem terenu, njihovi kanoni pa lahko streljajo 7 milj daleč. Oboroženi so tudi s strojnimi pivkami.
Armada bo vpoklicala 50,000 več rezervistov, kot je prvotno nameravala.
Federacija bo pa letos podvojila vrednost podpor, namenjenih za potrebe civilnega prebivalstva v Južnem Vietnamu. Organizirala bo tudi obnovo porušenih vietnamskih naselbin na deželi.
Nemški zunanji minister dr. G. Schroeder je pa izjavil v poslanskem klubu vladne krščan-sko-demokratske stranke, da bo Amerika imela koncem 1. 1966 že 400,000 mož v Vietnamu. Minister je zadnjič bil v Spremstvu kanclerja dr. Erharda, ko je ta obiskal predsednika Johnsona. Mora torej že nekaj vedeti.
Alžirski predsednik Boume-dienn, ki trdi, da je vnet prijatelj partizanov v Južnem Vietnamu, je skoraj istočasno sprejel na rgzgovor Johnsonovega zaupnika in diplomata William-sa in zastopnika vietnamske O-svobodilne fronte v Al žir ju Hunyha Van Tama. Tam je trdil, da se je šel Boumediennu samo zahvalit, ker je Alžir proglasil teden solidarnosti z vietnamskimi partizani, pa mu tega ni nihče verjel. Gotovo sta oba
5385 Standard Ave.
Oddamo 4 sobe in kopalnico spodaj, spredaj, furnez, nič kleti. Tudi 4 sobe in kopalnico, furnez, klet, spodaj, zadaj. Kličite EX 1-8769.	(15)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, oddajo na 1384 E. 34 St. (nedaleč od St. Clair Ave.) zgoraj. Kličite IV 1-5298.	(15)
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
$12,700 KIRTLAND, O.
NIZKI DAVKI. LOT 75x150, POLNA KLET, VELIKA DNEVNA SOBA (12x24). Jedilna soba. Velike spalnice. Svetla kuhinja, veliko kre-uenOnih omar. Garaža. Gozdnato. ^ jablani. Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca, Frances Linich ali Richard Koporc.
REALTY INC.
HOLDEN
32417 Vine St.	Willowick, O
WH 4-1100
Frijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
Oglašajte v “Amer Domovini”
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 17. decembra 1965 v Gospodu preminula naša preljuba mama in sestra
Agnes Urbančič
roj. KRAŠOVEC
Pokojna je bila rojena 13. januarja 1886 v vasi Nova vas na Blokah. Tam žaluje za njo več nečakov in drugih sorodnikov. V Ameriko je prišla leta 1914.
Pokopali smo jo dne 20. decembra 1965 na pokopališču Kalvarija. Iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo jo v pogrebnem sprevodu najprej prepeljali v župno cerkev sv. Vida, kjer je Right Rev. Msgr. Louis Baznik daroval zanjo slovesno pogrebno sv. mašo. Nato je pogrebni sprevod odšel na pokopališče, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku, da tam čakajo Vstajenja.
Najiskrenejšo zahvalo naj prejme velečastiti gospod prelat Baznik za daritev sv. maše, za blagoslove in molitve v žeieto-vem pogrebnem zavodu, za molitve ob grobu, zlasti pa za pogoste obiske pri bolnici na domu, kamor ji je vsak prvi petek prinašal Najsvetejše in podelil sv. zakramente.
Prav lepo se zahvaljujemo dobrom možem, ki so nosili k to.
Našo toplo zahvalo izrekamo društvom: Carniola Tv Maccabees št. 493, Oltarno Društvo sv. Vida in Slov. vska -tonska Zveza št. 25, ki so vsa ia«o lepo počastila svoji, ],:etmnulo članico. Posebno smo hvaležni članicam teh društev in drugim, ki so ob krsti molili skupni sv. rožni venec za večno srečoi pokojničine duše.
želetovemu pogrebnemu zavodu na St. Clair Avenue se prav lepo zahvalimo za ljubeznivo in skrbno postrežbo, ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda.
Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za druge dobre namene, za cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit v pogrebni zavod, vsem, ki so bili pri sv. maši in so spremljali pokojno do groba, ter vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje.
Razposlali smo zahvalne kartice. Če bi kdo pomotoma naše pismene zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj oprosti. Sprejmite vsi, posebno pa tisti, ki jih naša pismena zahvala ni dosegla, tole našo skupno javno zahvalo za vse, kar ste v zadnjih dneh naši nami dobrega storili, za vse s čemer ste jo ob slovesu, počastili in kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Hvala naša dobra mama, vso ljubezen sta nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti.
Žalujoči:
hči MARY, sin JOHN,
sestra URŠULA ZRIMŠEK in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 17. januarja 1966
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
1 11 J I
rij
“Nočem te ustavljati, — le pojdi k svoji pridigi! Bom že sam šel k Winklerju.”
V brezmejnem strahu hiti za njo v cerkev. Dominikanec stoji že na prižnici. Živa smrt je; njegova kostena postava, votle, bliskajoče se oči oznanjajo gorje tistim, ki ljubijo meso, še preden je odprl bolestno razvlečena usta, da bi govoril.
Srenja moli. Mrlakar oznani z votlim glasom vsebino pridige: Misericordiae Domini, quia non sum consumptus. Mrlakar, zdaj pa le reci eno besedo za devištvo in proti zakonu, — takoj bom zgrabil svojo ženo s krepkimi rokami in jo ponesel ven, ne meneč se za prekletstvo in izobčenje; svoje žene si ne dam uro-pati od nobenega dominikanca in od nobenega škofa in od papeža samega ne ... Tam sedi v klopi pri spovednici, — lepo. O Marija, Marija!
Mož na prižnici je govoril z votlim glasom: “Sredi življenja srno blizu smrti. Pred tremi meseci je stala ob moji postelji. Ležal sem v svoji celici, pa nisem vedel, ali je dan ali je noč, nisem slišal molitve bratov, ki so priporočali mojo odhajajočo dušo božjemu usmiljenju... Za usmiljenje so vpili zame, in že je dvigala kaznujoča pravičnost, ki me je čakala, meč nadme. Bil sem, Rajmund, menih in sem mislil v svoji slepoti, da sem dober, dokler nisem ležal na mrtvaški postelji in je gorela mrtvaška sveča ob meni. V tisti strašni uri, ki je bila vendar bo-
Jese in Marija
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Maintenance Machinist
$2.40 Per Hr.
Due to recent promotion we have a line opportunity for top calibre man to join leading food company in a permanent and interesting position for 2nd shift (4 p.m. to 12:30 a.m.). This man will make equipment parts and will repair packaging, folding or bottling equipment. Must have experience with lathe and milling machines. Welding brazing experience desirable. This job offers a bright future for the right man as well as excellent starting rate and outstanding benefits.
APPLY OR CALL L. VAN BERGEN “KOOL-AID” PLANT
GENERAL FOODS CORP.
7100 S. Rockwell	WA 5-1200
An Equal Opportunity Employer
(ID
žja ura, so padle name vse moje nemarnosti, vse moje pregrešne sodbe, vsi prestopki hišnega reda, ki jih ne opazi nihče, niti prior, duhovna zavist in duhovni napuh; padli so name s težo stotov, kakor mlinski kamni so me težili. In tisti, ki je kot mlačen menišič pobožno vzdihal v lopi, ki jo ovija kozja brada: Capio dissolvi et esse cum Christo, ta je vpil pred obličjem smrti in sodnika: Gospod, Gospod, usmili se me v svojem usmiljenju, naj ne umrjem, dokler se nisem spokoril!’’
Bog je uslišal molitev. Kako, o tem je govorila prav za prav pridiga. Ko je namreč ležal, ne da bi govoril ali se pregibal in je nekdo med brati že šel po mrliški plašč, se je prikazala kraj postelje v nebeški luči devica tretjerednica s trnovo krono na klavi in mu rekla: “Rajmund, vstani, pojdi na kor in moli magnifikat, kajti zdrav si!” Ko je on vprašal: “Kdo si, služabnica božja?” je odvrnila ona z nepopisno ljubkim glasom: “Ime mi je Katarina s priimkom iz Siene,” nato je izginila med nebeškimi melodijami. On pa je vstal v naj večje začudenje svojih bratov s postelje in šel pred vsemi njimi na kor, prepeval magnifikat in slavil svetnico, ki je napravila tako veliko delo z njim, in je obljubil, da bo poromal v Rim, kjer je ta svetnica pokopana.
Ljudje so pazljivo poslušali njegove besede. Drugače pridiga kot gospod Wolf, a lepo je. — Bradati junak v najbolj zadnji klopi na listni strani postaja manjši in nlanjši. Kako je vendar delal dominikancu krivico! Mislil je, da bo oni pridigal proti zakonu in njegovi ženi zmedel vso glavo, a zdaj ni povedal drugega kot lep, spodbuden čudežen dogodek, ki našega poštenjaka spominja njegovega lastnega ozdravljenja pred šestnajstimi leti.
... Vedno bolj trpko mu je,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS - 3 Bedrm. Brk. Ranch. Priced for sacrifice sale. Ask for Appraisal report. Call Walton Alexander, RA 6-2500.
(11)
MALE HELP
MACHINISTS
First and Second Shift
DE VLIEG JIG MILL OPERATORS HORIZONTAL BORING MILL OPERATORS VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS
Must setup and work from blue prints. Mechanical and electrical assemblers. Fringe benefits. Job security. 10% shift differential.
Apply or write to Mr. J. J. Dulliagen,
Dept. G.N.
Industrial Relations Department
Standard Tool & Manufacturing Comp.
738 Schuyler Avenue	Lyndhurst, New Jersey
An Equal Opportunity Employer
da je prišel poslušat kot vohun. Zato se je dvignil, ko se je imela pridiga končati, tako tiho, kolikor je mogel, se pridrsal spredaj do Marije, ki je sedela kraj spovednice na ženski strani, vsa pobožna in pazljiva, in ji zašepetal: “Hotel sem tudi nekaj slišati, — lepo je bilo — a zdaj grem pogledati k Winklerju; tam te bom čakal.”
Položila je prst na usta, a se smehljala. Ves srečen, da se je nasmehnila, je odšel. Bil je danes neumen. — Nič ne de, bolje tako kakor drugače.
Odšel je prezgodaj. Zamudil je najlepše, propovedi zadnji del, je Rajmund na kratko naslikal življenje te svetnice. Dotlej je govoril dobro. Zdaj pa ga je obšel kar duh. Kakor biseri se usipljejo besede z njegovih suhih ustnic... Iz svetega pisma in očetov, iz svetih in starih poganskih pesnikov zajema naj lepše primere, naj živahnejše podobe in jih zlaga v vence rož, da bi z njimi ovenčal svetničino glavo. Toda najlepše v njegovem govoru, to, kar prevzema vse poslušalce in jim veže oči na njegove ustnice, je njegova mistična ljubezen do svetnice; v vsaki besedi vre na dan; daje njegovemu glasu milobo in oža-rja njegovo postavo, tako da je videti prezgodaj uveli mož kot čil mladenič.
Ni slikal Katarininega življenja; živel ga je. Stopil je za njo v njeno sobo v hiši Benincosa in jo videl brezgibno klečati ob postelji bolečin, komaj desetletno in že Jezusovo nevesto; in videl je mater Lapo, kako je planila v sobo in slišal nje tožbe: “Otrok, otrok moj, ali hočeš sebe in mene umoriti? ...” Poslušal je za zastorom, ko je prišel pozneje nebeški ženin k devici, ves lep in zal, in jo pritisnil na svoje božje, v ljubezni goreče srce in jo ovenčal s trnjem namesto z mirtami... Šel je v ječo Nikolaja Told a, mladega trmoga v Perugii, ki so ga dvanajsti obsodili na smrt, slišal ga divjati in kleti. Glej, tedaj se odpro vrata in Katarina pride .. prijateljica božja, pa tudi prijateljica ubogih grešnikov.
“Nikolaj”, pravi s sladkim glasom.
“Kdo kliče? — Ah, nunica!”
Njen glas in njeni pogledi krotijo besnečega, ki je pobil svoje stražnike. Kako mu je?— Ona se igra z njim kakor otrok z levom. Šali se:
“Kako dolgo že nisi bil pri spovedi?”
“Nikoli se nisem spovedal, dobra Katarina!”
“O, tedaj le hitro, hitro! Poslala ti bom očeta Tomaža.”
Ko se je spovedal, je naslonil
glavo na njeno rame in ona je rekla: “Pogum, preljubi brat! Kmalu bova na svatbi večnega jagnjeta.” On pa jo je imenoval sladkost svoje duše in kraj svo-I je usmrtitve je imenoval svet
j	J
j kraj.
Propovednik je za nekaj tre-notij prestal in pokril svoje oči z rokami, kakor da hoče obdržati podobo, ki jo je pravkar naslikal, v svoji duši. — Vsi poslušalci so viseli na njegovih ustnicah. — Zena tam pri spovednici je nagnila glavo. Roke, ki jih je držala sklenjene pred seboj, so se ji močno tresle, rdečica in bledica jo je spreletavala. Beseda za besedo, ki jo govori božji mož, jo zadeva v srce. Katarina je zvesta nevesta, ti si nezvesta; Katarina je devica z gorečo svetilko, ti si tista, ki je spala in zdaj blodi v temi... Katarina je ubogega grešnika ljubila in tolažila; ti si ga izdala, da mora zdaj umreti in po-
gubiti telo in dušo ...
Duhovnik je nadaljeval z zasenčeno, a zelo ganljivo besedo v svojem poročilu.
“Ko pa je napočil Nikolaju smrtni dan, je šla dobra Katarina k njemu in se ni premaknila od njega, dokler ni padla njegova glava pod mečem. S svojo malo roko mu je še prej napravila križ na čelo... Jezus je poplačal njeno usmiljenje z visoko milostjo ... Še ko je stala na morišču, oškropljena od krvi umorjenega, se je zamaknila in videla dušo ubogega Nikolaja niti v nebesa; še en pozdrav je poslal na zemljo in ta je veljal njegovi rešiteljici Katarini.”
Ko je govoril zadnje besede, je pogledal pater Rajmund začudeno na ženo kraj spovednice. Njeno vedenje se mu je zdelo čudno.
Zdrknil je bila s klopi na kolena. Z rokami se je zgrabila za sence; tiho je ječala.
syri	i“č- v'v:iV'VN,wi.
■	"L!1	. V. v. • •;**>,!	•
V i«. '	‘% ■iy * '*; .
Bog kliče. Bog kliče! Za dušo zdaj gre. Telo si mu upropa-stila, dušo mu moraš rešiti; kakor Katarina moraš storiti... njegovo dušo bo Bog zahteval od tebe na sodni dan.
Apostol na prižnici se poslovi od vseh častitih kristjanov; jutri pojde v božjem imenu dalje proti Sieni. Njegove besede v čast svete Katarine bodo prešle, ne bo pa prešla Katarinina moč in slava . . . Trumoma so drle ženske v zakristijo, da bi mu poljubile roke, se zahvalile za prelepo pridigo in se priporočile njegovi molitvi; komaj se jih more duhovnik ubraniti. Potem gredo na trg in klepečejo: to je svet gospod! To je gospod! Aii ste slišale, zakaj je šel v samostan? ... Neka po imenu Katarina ...
Notri v prazni cerkvi leži pred Najsvetejšim na kolenih Marija, se stresa, joče, vije roke — uboga; Bog kliče, kliče, dušo
if: "/>.
je treba rešiti. In če Bog kliče, ga moraš poslušati; pa je tako težko, tako težko je! ... Ne vem si poti. Kako neki pridem v St. Polten? In v ječo njegovo? Saj me ne bodo pustili k njemu. In kako naj se lotim? Kaj naj rečem človeku, ki sem ga izdala?
(Dalje prihodnjič)
$19,90» W1LLOWICK, O.
$1,000 NAPLAČILA. 4 SPALNICE, možnost 5-te spalnice. V OPAŽENI KABINETNI SOBI JE VGRAJENA PISALNA MIZA, veliko vgrajenih omar in shramb. Velika dnevna soba, od stene do stene beige preproga in zavese. Veliko okno, REKREACIJSKA SOBA, pritiklinska soba, polna klet. Svetla kuhinja. S keramičnimi ploščicami obita kopalnica, rožnate barve. Garaža. Na ograjenem vrtu eno češpljino in eno senčnato drevo. Naoknicc. Vetrna okna in vrata. — Vprašajte za naša dva slovenska prodajalca, Frances Li-nich ali Richard Koporc.
HOLDEN REALTY INC. 32417 Vine St.	Willowick, O.
WH 4-110»

BpWK"
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, PREDOBRI OČE, STARI OČE IN TAST
LOUIS ARKO
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 17. januarja 1963.
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v Bogu rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Počij od hudih, težkih let, preblago atovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
soproga ŠTEFI sin LOUIS, hči STEFANIE, snaha BETTY, zet JOE URBANIC, VNUKINJE IN VNUKI.
Cleveland, O., 17. januarja 1966.
JVaznanilo in JZah-Vala
V globoki žalosti, s potrtim srcem naznanjamo, da je za vedno zatisnila svoje mile oči naša nadvse ljubljena soproga, mama, Stara mama, sestra
4. maja 1897
11. decembra 1965
Pepca Koncban
ROJENA PAVLIČ, 4. maja 1897, v Domžalah, Slovenija. Svoj rojstni kraj je zapustila stara komaj 17 let ter se podala v New York z veseljem, ker ji je bilo zagotovljeno, da bo lahko pela v cerkvi. Bog jo je obdaril z lepim glasom, zato ji je bilo petje najbolj pri srcu ter v največje razvedrilo. Želja ji je bila izpolnjena, ko ie postala članica pevskega in dramatičnega društva “Domovina” ter slovenskega dekliškega tamburaškega kluba “Slovenka”. Igrala je na bisernico in brač. Bila je zelo muzikalična, v zabavo je igrala tudi na klavir.
V New Yorku je živela od leta 1914 do decembra 1950. Od tam nas je usoda zanesla v Chicago, kjer je nadaljevala! s petjem pri cerkvenem pevskem zboru fare sv. Štefana do zadnje moči. Srce ji je začelo pešati in po enomesečnem trpljenju v bolnici in deset dni doma ji jc blago srce nehalo utripati, Bog jo je poklical k Sebi, da bo tam nadaljevala s petjem v čast božjo. Svojo blago dušo je izdihnila dne 11. decembra 1965 na domu, ki je bil za njo palača. Bila je članica Maternega društva fare sv. Štefana, društva sv. Štefan št. 1 K. S. K. Jednote, American Slovenian Radio Club in American Slovenian Social Club. Povsod jc bila priljubljena ter s svojo ljubeznivostjo in prijaznim nasmehom prisvojila vsakogar. Bila je poštenega in veselega značaja, kar je javno pričal njen ljubezniv obraz.
Od doma je bilo njeno izmučeno telo preneseno v Žefra-nov pogrebni zavod in od tam v farno cerkev sv. Štefana k slovesni peti sveti maši RHM zadušnici, katero je daroval g. župnik, pater Tomaž Hoge, OFM, ob asistenci patra For-tunata Zorman (urednik Ave Marije v Lemontu) in patra Jerome Scllak, župnika fare sv. Jurija v So. Chicagi. Obred v cerkvi in molitve na pokopališču nas je v bridki uri globoko tolažil.
Pri sveti maši je pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista in pevca patra Vcndclina Spendov. Vsem se kar najprisrčneje zahvaljujemo za milo petje pri sveti maši in na predvečer pogreba, ko so sc pevci poslovili od pokojne; članice ter ob krsti ginljivo peli žalostinkc. Iz cerkve je bilo truplo pokojne prepeljano na pokopališče Resurrection in izročeno materi-zemlji v večni! počitek.
Želimo se iz dna src zahvaliti vsem duhovnikom, sorodnikom in prijateljem za obiske v njeni bolezni na domu
in v bolnici ter za spodbudne in tolažilne besede, molitve in darovane svete maše za njeno zdravje.
Hvala lepa njeni sestri Kati in bratu Valentinu iz New Yorka za obisk v bolnici, ko se je nahajala v kritičnem stanju; enako hvala sestrama Mrs. Agnes Capuder in Mrs. Mary Kobilca, ki sta prihiteli iz New Yorka na pogreb in pomoč v tem težkem času.
Lepa hvala p. Vendclinu, duhovnemu vodji dr. sv. Štefana za molitev sv. rožnega venca ob krsti in vsem, ki so molili.
Iskrena hvala članicam Maternega društva za molitve in častno spremstvo na zadnji) poti ter članicam dr. sv. Štefana, nosilkam krste. Enaka hvala vsem društvom, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Srčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence in duhovne šopke, s katerimi ste izkazali ljubezen do rajnke. Enako dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ in Amer. Slov. Radio Klubu.
Najlepša hvala vsem, ki so nudili svoje avtomobile za pogreb. Dalje vsem, ki so naročili svete maše in večne molitve ter vsem za izraze sožalja osebno, brzojavno in pisme-,1 no. Isto hvala vsem, ki ste prišli pokojno kropit.
Končno najlepša hvala Žefranovemu pogrebnemu zavodu za točno poslugo in spretno vodstvo pogreba in ureditev vseh potrebščin ter v našem imenu izraženo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah ter nas bodrili v tolažbo. Bog plačaj vsem!
Poslali smo vsem zahvalne kartice, ako kateri ni prejel,, prosimo lepo, da nam oprosti. Mi bomo vas ohranili vedno v lepem spominu.
Tebi, predraga, zlata, nikdar pozabljena soproga, mama in stara mama, naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Snivaj sladko spanje in počivaj v miru, saj
Sveti križ nam govori, da vidimo zopet se nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Soprog: METOD sin: FREDDIE,
snaha: PAULA, roj. LACIJAN
vnuki: FREDDIE, JR.,	i
PATRICE, RICHARD,
ROBERT in DIANE.
V New Yorku zapušča tri sestre in brata; v rojstnem kraju pa sestri in tri brate ter več sorodnikov. Evergreen Park, Illinois, 10. januarja, 1966