PAPIRNICA Tel.: 03/ 898-33-90 V avgustu je še vedno velika izbira šolskih potrebščin. Za obisk se priporočamo! ile len je Sp Do 35 LIST 2001 352(497.4 Šoštanj) 900 1 377.7 coeiss o LIST Glasilo Občine Šoštanj. Prva številka USTA je izšla 73. aprila 1995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 1996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj, člen 2: javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku. Svet KS Šoštanj Živeti v mestu ŠOŠTANJ 1911 - 2001 Čestitke vsem Šoštanjčanom! Tel: 03 5861 328 GSM: 041 624 280 EXPRESS IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE BARVNE VIZITKE; REPRODUKCIJE FOTOGRAFIRANJE NA TERENU FOTOAPARATI, PUMI, ALBUMI, BATERIJE, OKVIRJI, DIGITALNA FOTOGRAFIJA » ANGELI LUE d.o.o., Šoštanj Šoštanj, 28. junij 2001 90 let mesta Ob polnoči je tisočero kresničk razsvetlilo nebo na mestom! DOPUST V PAKETU C as počitnic in dopustov. Čas kislih kumaric. Najbrž je zato tokratni uvodnik zaupan meni. Seveda je pri tem treba upoštevati, da je urednik ___________ odsoten. Pravkar je vrgel svoj kufer v avto, naložil še družino in kosmatega psa in hajd na morje. »Ti kar nekaj fajnega napiš, saj si že bila na dopustu« me vendarle ni pustil čisto brez napotkov, za kaj drugega pa mu je bilo škoda »Švica.« Pa ni tako enostavno. Ne vem kakšne izkušnje imate vi, jaz se ne morem kaj posebej pohvaliti. Seveda moram biti v glavnem vesela, da še sploh lahko grem na dopust. Na morje ali kamor koli že, me ponese pot. Dosti jih je, kar preveč, ki si tega »razkošja« ne privoščijo več. Kajti, prijatelji moji, minili so časi sindikalnih prikolic in poceni dopustov v apartmajih in bungalovih. Takrat nismo niti razmišljali o kakšnih obrokih, ki nam jih bodo odtegovali od plače, jurja ali dva se sploh ni poznalo. Za hoteli niti nismo ihteli, kaj pa nam bodo finese, oddih smo si organizirali po svoje. Saj ne rečem, da nismo pretiravali. Runda ali dve, za celo družbo vsakokrat, ko smo prilezli iz vode, pa še za prijatelja natakarja za šankom, ni bila noben problem in večeri ob polni mizi, se niso zaključili prej, dokler ni bila na njej že prva jutranja kavica in pa travarica za ubijanje črvov zraven. Sladoledarji na plaži so podirali rekorde v Guinessovi knjigi rekordov po količini prodanega sladoleda in ostalih sladkih dobrot, da o hektolitrih piva, ki so ga v svoje sodčke spravljali očetje ne govorimo. Dopust je bil ena sama veselica, roštiljalo se je zdaj pri eni prikolici in spet pri drugi in potepuški psi v campih so se čudili odvrženim kostem, ki so jih prekrivale debele obloge pečenega mesa. Smejali smo se Nemcem za sosednjo mizo, ki so žulili liter kisle vode cel popoldan in tja v večer, medtem ko so se na naših mizah že ne vem kolikokrat zamenjali kozarci. Kaj šele, da bi mislili na službo in na to, da si kateri sulec med tem ogreva naš stolček, dajte ga no lomit. Brezskrbnost je bila na višku. In ko smo se bolj utrujeni, kot spočiti vračali v službe nas v glavnem ni bolela glava če bo septembra dovolj denarja za šolske potrebščine in za koln. Takšne so moje izkušnje in najbrž še katerega zemljana. Zadeve pa so se z leti spremenile. Morje (ali hribi) niso več za vsakega. Dopust je privilegij. Tisti, ki si ga lahko brezskrbno privoščijo, letujejo nekje izven dometa naših želja. V hotelih s petimi zvezdicami, na zasebnih plažah, na jadrnicah in jahtah. Želje povprečnega Slovenca so postale paketne. Ne verjamete! Vzemite za primer dopust na morju in se ozrite okrog sebe, ali pa najprej nase. Če niste od tiste sreče s sindikalno varianto, ponavadi letujete preko turističnih agencij. To pomeni, da vzamete v roke počitniški katalog ali dva, ga preučujete do zadnje pike in vmesnih vejic, primerjate, sprašujete in gnjavite turistične predstavnike, ter iščete ugodne ponudbe. Odločite se za letovanje s popustom za tega ali onega otroka, z dodatnim ležiščem, brez doplačila in soncem, ki bo menda zastonj. Ko padete v to, ste pristali na dopust v paketu. Z vsebino in embalažo vred. Čim raztrgate paket, ste zunaj in potem ste ga nasrkali. Vse, kar vam slučajno poželi vaša dopustniška duša je treba dodatno plačati. Ker ni v paketu. Ker ni v ceni. Zato si tega ne privoščite in raje ponižno poslušate ukaze raznih hotelskih animatorjev, ki urejajo vaš paketni dopust in vam oni povedo kako je vaš dopust enkraten in kako se imate fajn. In ko ti tako operejo možgane, se imaš navsezadnje res v redu. Vendar pa na plaži ni več veselo in natakar vam ni prijatelj. Runde so predvidene, na eno dopoldan in eno popoldan in sladoled je itak škodljiv za otroke. Tudi možje niso več tako žejni in žene so si ravno na dopustu omislile shujševalno. Preračunavate kune, ali karkoli že, bolj kot takrat ko ste sestavljali davčno napoved in na koncu ugotovite, da tudi sonce ni zastonj. Zaračunali so vam ga v paketu. P.S. Tale uvodnik naj bi zvenel kot humoreska. Najbrž ne. Najbrž zato ne, ker je moj dopust že mimo in me skrbijo šolske potrebščine in če bo denarja za koln. Milojka Komprej Stran 6 Intervju z Jožetom Pribožičem, šoštanjskim župnikom in dekanom Šaleške doline. Stran 8-9 ŠOŠTANJ ; 1911 ŠOŠTANJ : 1941 osvobojeno mesto PRAZ NOST 90-letnica ŠOŠTANJ 2001 svobodno mesto KNJIŽNICA KULT CENTRA asa občina AVGUST 20(11 OBČINA ŠOŠTANJ UPRAVA Področje za gospodarstvo, okolje in prostor Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, tel.: (03) 89-84-300 ZAKLJUČNO POROČILO JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV SOCIALNIH IN NEPROFITNIH STANOVANJ V LETU 2001 V mesecu aprilu je bil v časopisu List občine Šoštanj objavljen javni razpis za dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis, ki je trajal od 01. aprila 2001 pa do 30. aprila 2001, so se lahko prijavili vsi občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Šoštanj in so na tem naslovu dejansko prebivali najmanj dve leti pred objavo razpisa in hkrati izpolnjevali tudi ostale, z razpisom določene pogoje. V razpisnem roku je za dodelitev socialnega oz. neprofitnega stanovanja v najem zaprosilo skupno 47 prosilcev. Pri pregledu in proučitvi prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da je za dodelitev oz. zamenjavo socialnih stanovanj upravičenih 24 prosilcev, za dodelitev oz. zamenjavo neprofitnih stanovanj pa 17 prosilcev. Hkrati je bilo ugotovljeno, da 6 prosilcev ne izpolnjuje razpisnih pogojev zaradi česar je bilo potrebno njihove vloge zavreči. V mesecu maju 2001 so bili tudi opravljeni ogledi stanovanjskih razmer prosilcev. Ugotovljene stanovanjske razmere okoliščin so pomembne za uvrstitev udeležencev razpisa na prednostni red dodelitve socialnih in neprofitnih stanovanj v najem. Komisiji, ki sta opravili ogled razmer, sta upoštevali merila in točkovnike za dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj v najem oz. morebitno zamenjavo, določeno v veljavnem Pravilniku za dodelitev socialnih stanovanj v najem (Uradni list občine Šoštanj št.: 4/98) in Pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem ( Uradni list občine Šoštanj št.: 5/98). Vrstni red je razviden iz naslednjih prednostnih seznamov. PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM: RANG Priimek in ime prosilca Naslov št.točk 01, ČUJEŽ Rudi Koroška cesta 4, Šoštanj 530 02. DESTOVNIK Lidija Primorska cesta 1, Šoštanj 480 03. DEL0PST Nataša Florjan 252, Šoštanj 470 04. RADIV0JEVIĆ Ljubica Kajuhova cesta 12, Šoštanj 460 05. FERENC Suzana Aškerčeva 24, Šoštanj 430 06. ES Metka Florjan 175, Šoštanj 410 07. BOLHA Jelka Kajuhova cesta 13, Šoštanj 380 08. KRAŠOVEC Danica Koroška cesta 1 a, Šoštanj 370 09. URBANC Sonja Storno 40b, Šoštanj 350 10. HRIBERŠEK Katarina Florjan 29, Šoštanj 330 11. RADULOVIČ Ranko Trg bratov Mravljak 6, Šoštanj 330 12. PEJOVNIK Ana Kajuhova cesta 7, Šoštanj 310 13. HUKIĆ Ajša Trg bratov Mravljak 6, Šoštanj 300 14. LASL0 Antal Primorska cesta 3, Šoštanj 270 15. ILIČ Momčilo Cankarjeva cesta 6. Šoštanj 260 16. MURAT0VIĆ Ifet Cankarjeva cesta 4, Šoštanj 220 17. PAŠČAN0VIĆ Ramiz Cankarjeva cesta 4, Šoštanj 200 18. RAHMAN0VIĆ Senad Cesta talcev 15, Šoštanj 140 19. ČUČEK Barbara Cesta talcev 15, Šoštanj 100 PREDNOSTNA LISTA ZA ZAMENJAVO SOCIALNIH STANOVANJ: RANG Priimek in ime prosilca Naslov št.točk 01. PRIMIK Bernarda Cesta heroja Gašperja 2, Šoštanj 460 02. KUG0NIČ Marija Koroška cesta 3, Šoštanj 240 03. KOMPAN Ivan Tekavčeva 8, Šoštanj 220 04. CENTRIH Danica Kajuhova cesta 13, Šoštanj 220 05. LAMPRET Ivanka Kajuhova cesta 3, Šoštanj 160 PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM: RANG Priimek in ime prosilca Naslov št.točk 01. PERŠE Ivan Gaberke 314, Šoštanj 400 02. RADULOVIČ Dragan Trg svobode 3, Šoštanj 300 03. LEDINEK Zvonko Kajuhova cesta 5, Šoštanj 290 04. MUMAN0VIČ Zumreta Cankarjeva cesta 1, Šoštanj 290 05. LEDINEK Uroš Kajuhova cesta 5, Šoštanj 280 06. GJERKEŠ Tone Tekavčeva 5, Šoštanj 270 07. LORENČIČ Simon Topolšica 59, Topolšica 270 08. LAH Natalija Ravne 174, Šoštanj 270 09. 0VČJAK Jožica Topolšica 127, Šoštanj 260 10. BRK0VIĆ Devad Koroška cesta 21, Šoštanj 240 11. KORADEJ Marko Ravne 11 a, Šoštanj 240 12. GL0BAČNIK Stanislava Aškerčeva 5b, Šoštanj 220 13. G0LIČNIK Zdenka Storno 55, Šoštanj 220 PREDNOSTNA LISTA ZA ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ : RANG Priimek in ime prosilca Naslov št.točk 01. PLAZL Tea Aškerčeva 5c, Šoštanj 370 02. GLOBAČNIK Tatjana Prešernov trg 11, Šoštanj 295 03. PIREČNIK Jožefa Prešernov trg 11, Šoštanj 280 04. OVNIK Gvido Aškerčeva 5d, Šoštanj 240 Krajevne skupnosti občine Šoštanj KS LOKOVICA V Lokovici je bilo 23.6. zanimivo srečanje vojnih veteranov, tistih udeležencev vojne za Slovenijo, ki so bili pred 10 leti na Pavličevem sedlu pripravljeni, da sežejo po orožju in branijo meje naše domovine. Do srečanja v Lokovici je prišlo, ker je okrog dvajset veteranov prav iz tega kraja, organizatorjem pa se je posrečilo, da je druženje potekalo v kar najbolj veselem vzdušju. KS TOPOLŠICA V maju je bil pohod vseh treh Turističnih društev v Topolšici od lipe do lipe. Udeležilo se ga je 99 pohodnikov. Pot jih je vodila iz Topolšice preko Loma na najvišjo točko do Ravsa, oziroma Ovčjaka, kjer je bila tudi otvoritev piramide. Pohodniki so se pred vrnitvijo domov poveselili in sprostili ob družabnem srečanju. V Topolšico nazaj so se vrnili po drugi poti. * * * Poldova kapela v Lajšah je iz lanskega na letošnje leto znova dobila podobo, kakršno si zasluži, kot eden izmed biserov sakralne dediščine. Pred 103 leti jo je postavila Marjeta Radman, znana tudi po tem, da je pomagala obnoviti tudi cerkev v Zavodnjah. Seveda je bila kapela z leti potrebna obnove, zato se je današnji gospodar na Poldovi domačiji Ivan Klančnik, skupaj z ženo Karolino odločil, da kapelico obnovi. Brez dodatne pomoči ni šlo, tako denarne, kot strokovne, zato so pomagali tudi: TD Lajše, TD Topolšica, občina Šoštanj, sosedje, sorodnik in prijatelji, pri restavratorskih delih pa je svojo strokovnost dokazala Elizabeta Kosmač. 1. julija jo je šoštanjski župnik in dekan Šaleške dekanije Jože Pribožič, v prisotnosti velikega števila zbranih, ponovno posvetil. Spoštovani naročniki! Obveščamo vas, da smo prestavili interni kanal CATV Šoštanj in sicer na kanal C 22. S 1 . julijem 2001 se povišajo cene vzdrževanja CATV za 6,3 %. Povišanje cen je bilo potrebno zaradi povišanja cen za uveljavitve plačevanja kolektivnih avtorskih pravic v skladu s točko II/7 tarifnega dela Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Uradni list RS št. 29/98), povišanja cen zakupa pravic prenašanja programov Eurosport, MTV, Cartoon Network, Discovery, Animal Planet, TNT in povišanja stroškov energije, materialnih in drugih stroškov. KRS ŠOŠTANJ Adi jo Preloge Na “portahf' Velenje.com teče od 6.7. letos "internetna debata" o predlogu, da se Preloge priključijo nazaj k občini Šoštanj. Car takšnega kramljanja je anonimnost piscev, ki pogosto brez dlake na jeziku, včasih žaljivo, polemizirajo med sabo. K tej temi pa se je priglasilo tudi nekaj "javnih delavceV, zato smo se odločili, da manjši del razprave predstavimo tudi v našem časopisu. Za pojasnih povejmo, da se udeleženci podpisujejo različno, nekateri pa s pravimi imeni, kar je tudi lepo razvidno. V oklepaju za imenom sta navedena datum in ura, kdaj je bil prispevek vnesen. Prispevke namerno nismo lektorirali, saj je draž teh razprav pogosto tudi računalniški “novorek“, ki nastaja v takšnih razgovorih preko interneta. Začeto se je dne 6 julija takole: Adijo Preloge (Neznan, 6. 7.2001 8:43) Kbpušar se je odloči. Preloge bodo (sedež Rudnika) vzeli Velenju in jih dali v Šoštanj. V "holdingu energetike RS" bosta združena TEŠ+Rudnik (njun sedež bo v Velenju). Volk (LDS) bo sit in koza (ZLSD) cela. tomaZ: (6.7.2001 9:00) Ja, in? G_ (6.72001 10:14) Ja seveda!!! Smešno, navidezno resnično; Miha XX (6.7.2001 10:17) Naj si jih vtaknejo nekam, sicer pa Kopušar jih bo vzel, Kaj pa naš Srečko, ko ste ga tolk opevali, kako dober je, zdej se pa nč ne bori za to. Fb moje se spet neki tala pod mizo. Ančka (6.7.2001 12:53) A misliš, da bo DZ sprejel to, glede na to, da imamo Velenjčani kar dva poslanca, ki pa upam, da nista za to. Želim si, da bi se zbudilai n zbunla, dragi Kontič in Kavtičnik. Šoštanjčan (7.73001 7:06) DZ bo sprejel tak predlog spremembe občinskih mej. Ančka kako pa ste Velenjčani prišli do tega področja se pa ne spomniš. Kaj ti pomagata vaša dva poslanca, ko pa govori zgodovina v prid Šoštanju. Skrajni čas je da se Šoštanju vsaj delno povrne krivica, ki mu je bila v povojni zgodovini napravljena. Še kaj več bi lahko zahtevala Soš-tanjska občina od Velenjske, F5 to še vse pride. Neznan (7.7.2001 17:45) ja res je sem velenčan sam moram priznat da je šoštan pa ne na račun velenja ali kakih posameznikov v preteklosti doživel maisikatero krivico ampak kaj češ tk je blo sam zdj ko je pa denarja premalo na eni in drugi strani oziroma gp dobi velenje 170 milijonov letno pa seveda šotanj ne more biti tiho no ja če pa pogledamo z urbanističnega vidika pa je šotanj obremenjen še z termoelektramo....tk da naj jim bo Tiger (8.7.200122:10) Pravzaprav naj Šoštanj dobi Preloge in vse kar k temu sodi (rudnik...). Čez nekaj let pa se boste vsi Šoštanjčani tolkli po glavi ko ne bote mogli pufov plačat, pa ne boste mel dnarja za povračilo škod itd.. Pa ne pozabte da je večina knapov iz Velenja. Sorry! ! ! Bojan Kontič (9.7.2001 16:19) Pozorno spremljam želje kolega Kopušarja, ki si prizadeva odcepiti pomemben del naše občine. Postopek ni sprožen prvič, je pa res, da je nesmiseln. Preloge niso naselje in nimajo prebivalcev tako, da bo nemogoče izvesti predpisani referendum. Vsem poznavalcem zgodovine pa predlagam, da vzamejo v roke krajevne leksikone od leta 1937 dalje. Aragom (10.7.2001 18:47) Oooh please, Preloge v Šoštanj??!!!! Možno je samo v neki pravljici... kako že gre?? Nekoč so bile Preloge in so bile pod Soštanjom, danes 10. julija pa vse do neskončne prihodnosti bodo Preloge pod Velenjem!!! Dandanes pa vsaka vas hoče biti občina! Ex vetenjčan-ne iz Stockholma (11.7.20010:34) Mi imamo tita,vi g pa nimate ! ! ! Marinšek (11.73001 10:03) Odgovor neznanemu (Šoštanjčanu): Prvič: Preloge so že pred letom 1974 sodile v katastrsko občino Velenje. Priključitev Prelog je bila logična posledica razvoja mesta Velenje in zaokrožitve K.O. Velenje. Tudi če do nje takrat ne bi prišlo, zakonodaja glede ustanavljanja občin ne predvideva sekanja katastrskih občin. O NASELJU Preloge pa dejansko ne moremo govoriti, ker prebivalcev tam ni. Zakaj je temu tako, se je danes nesmiselno prepirati, kakor je nesmiselno obtoževanje nekoga za to, ker stoji Ljubljanski grad, pa Termoelektrana Šoštanj in zakaj se vozimo z avtomobili. Drugič: Obtoževati Velenjčane vsepoprek, da so krivi za izpodkopavanje Škal, Prelog... je žalitev. Tudi za tiste Šoštanjčane in prebivalce današnje občne Šoštanj, ki so bili in so še v službi na Premogovniku. Tudi sam se iz današnje perspektive ne strinjam z megalomanskimi načrti, ki so jih imeli glede izkopavanja premoga na področju Šaleške doline. Danes gre za to, da se škoda zminimalizira in da se čimprej revitalizira in ekološko osveži prostor. Tretjič: Povsem razumem Kopušarja, da je vložil ta predlog v Državni zbor. Je župan, ki svoji občni želi najboljše. Posebej, ker mu je bivša garnitura v občinskem proračunu zapustila dolgove, ki jih brez dodatnih virov (eden potencialnih od teh je nadomestilo stavbnega zemljišča Premogovnika Velenje) ne bo mogel hitro sanirati. Mnogi, ki so ta dolg povzročli, so danes akterji zgodbe okrog Prelog in ustanovitve občne Topolšica. Četrtič: Veseli me, da ima občna Šoštanj sposobnega župana. Bojim pa se, da če bo preveč poslušal "neznane Šoštanjčane", da se bosta ves njegov trud in zagnanost zožila samo na objokovanje krute zgodovinske usode in pogledovanje k sosedom, kaj imajo pa oni danes v loncu. Lep pozdrav. Blumenstein (11.7.2001 12:44) Vseh nas deset prebivalcev Prelog, hočmo met svojo občno. Zgodovina in pravica sta na naši strani.Sklicali bomo ulični referendum in po predstavitvi argumentov, smo lahko prepričani v 110 % ZA občno ( p.s. 10 % je enajsti prebivalec, ki bo zadel srečko na gasilski veselid, glavna nagrada bo njegov novi naslov v Prelogah ). Šoštanjčan (1373001 7:40) Prišli smo do tiste točke, kjer se lahko sedaj ugotovi, da je priključitev Prelog nazaj k občni Šoštanj povsem realna možnost. Velenjske politike moti sedaj dejstvo, da so vse to politične odločitve, ker je trenutno razmerje političnih sil takšno, da se bo priključitev res zgodila. Kot takrat bo tudi sedaj logična posledica razvoja Šoštanja priključitev Prelog. Da želi občna Šoštanj to priključitev zaradi zadolženosti naše občne sploh ni res. Če bi bilo to tako potem občna Velenje veliko bolj potrebuje Preloge. Za zadolženost velenjske občne so pa krivi politiki ZLSD. Zato povsem razumem gospoda Kontiča, da bo napravil vse, da bi Preloge ostale še naprej Velenju. Predlagam županu občine Velenje, da začne iskati nov vir finandranja, kajti kmalu bo ostal brez 165 mio SIT Neznan (12.73001 8:40) Pri glasovanju v DZ bo poleg glasov ZL še DeSUS, to je skupaj 15 glasov. Ni in SDS bosta zanesljivo za Preloge k Šoštanju, poslanca narodnosti bosta glasovala - enako kot misli LDS, SNS - enako, SMS - enako. Rezultat 15 glasov za ohranitev Mestne občine Velenje, 75 glasov za aneksijo Prelog h Šoštanju. Ja 165 mio SIT je res lepa afra. Bojan Kontič (137.2001 8:57) ■ Ja sanjati ni greh. Moram priznati, da je neznanec dober poznavalec razmer med poslanskimi skupinami v DZ RS, a ne v tem mandatu. Jani (12.73001 11:17) Šel sem malo gledat razpoložljive tekste na to temo v zadnjih dneh in moram reči, da se nagibam k mnenju, da Preloge ne sodijo k Šoštanju. Sploh pa ne tisti del, za katerega pri tem konkretnem predlogu gre. Argument, da bi se potem prej saniralo okolje proti Šoštanju, pa je sploh za lase privlečen. Na tej lokadji stojijo samo poslovne stavbe in tu zaenkrat ni kaj sanirati. O tem, kam in kako se bo vlagalo sredstva rudarskih škod pa itak samostojno odloča Premogovnik, predvsem pa na osnovi strokovne ocene umirjanja zemljišč. Moje mnenje. Marjan Vrtačnik - CIGLER (13.7.2001 17:43) Spoštovani sosedje Velenjčani, težko se je privaditi na nove zakone v novi demokratični državi. Diktatura, ki je vladala vsa ta leta na območju Prelog in Družmirja je naredila veliko gorja. Mnogim ljudem je skrajšala kakšno urico življenja. Obiskal sem preko 150 še živečih ljudi iz Prelog in Družmirja. Vsi so mi povedali, da se imajo še danes za Šoštanjčane. Pripovedovali so mi, da so obiskovali šolo v Šoštanj, v cerkev so hodili v Šoštanj, poročali smo se v Šoštanju in vse dokumente smo urejali v Šoštanju, z Velenjem nismo imeli popolnoma ničesar. Preložani in Družmirčani, ki stanujejo v Velenju ne povedo, da so Velenjčani, ampak so še vedno Šoštanjčani. Z sovzami v očeh so mi pripovedovali, kako je bilo, ko so se morali seliti in zapustiti svoje sosede in prijatelje. Kazali so mi dokumente , ki niso bili kot kupoprodajna pogodba, ampak razlastitveni list Časa so nekateri imeli le nekaj dni za odselitev, zato so se strinjali z vsako rešitvijo, da bi njihova družina ne utrpela še večjih traum. Družmirski gasilci so obvladovali celotno Družmirje in Preloge. Koledarje so nosili do Glinšekovega klanca , to se pravi tam kjer stoji danes tako imenovano naselje (kintakunte), na drugi strani pa do gostilne Polanc pri Esotech. Mnogi Velenjski veljaki so stanovali v teh krajih in se danes zaradi svojih stolčkov odpovedujejo svojemu dostojanstvu. Skrajšali ste mnogim življenje, pustite, da svojo življensko pot končajo kot Šoštanjčani. Neznan (15.73001 13:08) Moje razmišljanje pove, da bi se velenjska politika in vodstvo rudnika moralo zamenjati , da bi lahko živeli v sožitju. Po 10 letih samostojne države bi pa vendar morali komunisti odstopiti. Smrt fašizmu, svoboda narodu - Šoštanja in Velenja. Jožef Kavtičnik (17.7.2001 16:36) Od 7.7.,do 15.7.,sem bil odsoten,zato se nisem mogel vključiti v zanimivo, pa tudi 'Vročo"razpravo. Zahvaljujem se za skrb gv\ne ter g.Neznanega, da naj me določeni spomnijo na obstoječi problem Prelog. Z vsem spoštovanjem sprejemam različna mnenja in kritične poglede ljudi, na moje delo.Že 22 let opravljam javno službo in se zavedam,da nikoli ni bilo in tudi ne bo to kar sem in bom počel VSEM všeč Sedaj pa nekaj besed o problematiki "PRELOG". Ra vložitvi zahtevka o priključitvi Družmirja in Prelog K občini Šoštanj, sem osebno dvignil v DZ RS vso vloženo dokumentacijo in jo prinesel v Velenje.Z g. Martinškom sva se dogovorila, da bomo dokument dali vstrokovno proučitev pri MO Velenje in na osnovi te analize odločili nadaljnje ukrepe.Problematika ni tako enostavna, saj je vprašanje zemlje in lastnine^ato bo reševanje zahtevalo veliko mero strpnosti in tudi strokovnih argumentov.Vsem se zahvaljujem za skrb pa vaše cenjeno mnenje in pripombe z željo, da bi obdržali kulturni in spoštljiv odnos tudi do dmgače mislečih.Lep pozdrav v Šaleško dolino, z odličnim spoštovanjem Jožef. Šoštanjčan (18.7.20018:21) Spoštovani gospod Jožef, vsi vemo, da politiki, ko se borijo za položaje veliko obljubljajo in lažejo, kar je najhuje pa se te laži potem razvlečejo skozi celo leto in vsa leta. Tudi v vašem odgovoru se to vidi. Bolje je priznati, da ste bili seznanjeni z namenom g. Kopušarja vendar tako ali tako tega dejanja niste mogli preprečiti, čeprav sta v isti stranki mora vsak skrbeti za svoj "grunt". Neznan (18.73001 12:43) Bojan in Jožef! Vprašal bi vaju, če sta mogoče opozorila na debato tudi vajinega kolega Kbpušarja, ker bi bilo res zelo zanimivo tu prebrati še njegove argumente. Bojan glede referenduma se pa ni potrebno prav nič sprenevedati ??? Kakšen referendum na nenaseljenem območju ???? Kvečjem bo vse skupaj le politična odločitev, je pa seveda samo vprašanje kdo bo pač tu močnejši...Medtem pa lahko povemo vsak svoje mnenje!! Lep pozdrav iz Šaleške doline!! PS: Naj že nekdo predlaga skupno občino Velenje-Soštanj pa imejmo vsakih 5 let župana iz drugega mesta pa bo (al pa na pol leta kot EU) Bojan Kontič (18.7.2001 13:32) Že večkrat sem javno izrazil svoje mnenje glede možnosti razpisa referenduma. Ni sporazuma! Ni prebivalcev in ni referenduma! Torej... Kopušar (18.7.2001 13:43) Razorno spremljam Vaše debate glede Prelog. Moje stališče je jasno zapisano v pobudi, zato ga ne ponavljam. Argumente za in proti skrbno beležim, da bom vedel na pravem mestu pravilno reagirati. Lep pozdrav vsem sodelujočim v razpravi. ANONIMNI ALKOHOLIKI Uspešna oblika pomoči pri zasvojenosti z alkoholom petek: ZZDV Ipavčeva 18 od 18.15 - 20.00 ure kontaktna oseba Jože 577 14 59 in Mitja 584 53 01 Slovenske Konjice četrtek: ZD od 18.00 - 19.30 in 19.30 - 21.30 kontaktna oseba Marjan 577 44 95 Velenje ponedeljek: Dom za varstvo odraslih, Kidričeva 1 c od 18.15 - 20.00 ure kontaktna oseba Hemo 586 52 68 Žalec sreda: bivši notariat Levstikova 15 od 19.00 - 21.00 kontaktna oseba Cveto 570 20 03 LAHKO PA POKLIČETE 01 433 82 25 ali PIŠETE: AA p.p. 3512 1001 Ljubljana Ker za alkoholika ni dovolj, da preneha piti in da ne seže po prvem kozarcu, se v skupnosti AA predvsem: -srečuje z drugimi sebi enakimi -nauči spoznavati alkoholizem kot bolezen -nadomesti obup z upanjem -postavi temelje za izboljšanje odnosov v družini in družbi -gradi samopodobo in zaupanje vase Najdete jih: Celje torek: Dom upokojencev, Jurčičeva 6 od 19.00 -21.00 ure četrtek: ZD Celje-predavalnica Gregorčičeva 5 od 18.00 - 20.00 ure POSLOVNI RAČUN TRANSAKCIJSKI RAČUN S prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa v banki, nudimo še: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu - opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko Želimo vam veliko uspehov pri poslovanju 0 banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ŠOŠTANJ ŠOŠTANJ 1911 . . . . . . mesto 1941 . osvobojeno mesto PRAZMO(§NOST ŠOŠTANJ 2001 . . svobodno mesto NA VHS KASETI Septembra bo na voljo VHS kaseta, pripravljena po predstavi, ki je bila v kulturnem domu Šoštanj dne 28. VI. 2001. Vsebuje film-razglednico “SVOBODNI ŠOŠTANJ” Predvidena cena bo 3.200 SIT. V prednaročilu je cena 2.500 SIT. Prednaročila sprejema uredništvo LiSTa. SREČANJE KRVODAJALCEV j j Kar petsto darovalcev krvi se je srečalo v soboto, 2. junija na rekreacijskem prostoru v Ravnah pri Šoštanju, na tradicionalno, vsakoletno športno in družabno prireditev. Organizatorja Območno združenje Rdečega Križa Velenje ter Krajevni odbor RK Ravne pri Šoštanju (ki sodi med marljivejše organizacije sploh), je srečanje pripravil v sodelovanju s svojimi aktivisti ter delavci strokovne službe OO RK Velenje, nanj pa povabil vse darovalce, s področja občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Vzdušje je bilo prisrčno, prijazno in zabavno, saj takšni so tudi ti ljudje, prostovoljni darovalci krvi. Ob tej priložnosti ter ob letu prostovoljstva svetovne organizacije OZN, je spregovoril predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved in se zahvalil darovalcem za humano poslanstvo. Ob tem naj dodam, tudi kot avtor zapisa, da tako visoke morale, humane pripadnosti bistvu delovanja Rdečega križa ter tolikšnega odrekanja, kot ga nudijo člani RK s področja navedenih občin, tudi po besedah predsednika slovenske organizacije RK dr.Vladimirja Toplerja pred nedavnim, zlepa ne najdeš, ne v naši deželi, ne v svetu. Zato je zahvala darovalcem in aktivistom RK ter še posebej tistim posameznikom, ki v krajevnih organizacijah sprejemajo na svoja pleča občutna socialna in organizacijska bremena, najmanj, kar lahko storimo tudi javno. Občina Šoštanj je lahko ponosna na svoje aktiviste, predstavnike Rdečega križa ter na vse tiste, ki kljub vse bolj skomercial-izirani družbi, še vedno dajejo del sebe za preživetje drugih. Srečanje v Ravnah pri Šoštanju pa je še nekaj posebnega. Ekipa, zbrana okrog Jožeta Janičiča ima veliko srce, pridne roke in vse posameznike imajo radi tudi vsi drugi. Prav zato se jih vsako leto zbere več sto in s tem zagotavljajo sodelovanje vnaprej. Ob tej priložnosti pa je pomembno, "da se zahvalim v imenu vodstva RK Velenje" je dejal Jože Medved , "tudi vsem podjetnikom, nesebičnim menažerjem, ditrektorjem in drugim poslovodnim ljudem, ki omogočajo svojim delavcem, da lahko darujejo kri v času delovnega dne. Gre za naše ljudi, za naš obstoj in številna posamezna življenja. Zato - hvala jim!". Jože Miklavc Kaj pa pravijo krvodajalci sami? Na letošnjem srečanju v Ravnah jih je bilo veliko prvič. Kot, da so nekateri malo sramežljivi, ali pa skromni, saj ob dajanju krvi v večini ne mislijo na lastne koristi. A se kljub temu poraja vprašanje: kako dolgo bo humanost še vrlina, in kako dolgo bo imelo krvodajalstvo še pravo ceno? Upamo, da vedno. Vinko Tajnik iz Raven, Je darovalec krvi že od 73. leta in je daroval kri že 21-krat. Krvodajalstvo mu Vinko Tajnik pomeni humanost, katero je potrebno še naprej vzdrževati, tudi sicer je aktiven v odboru RK Ravne, kjer se aktivno udeležuje skupnih akcij. Janez Meh iz Raven; Krvodajalec je postal v času služenja vojaškega roka zaradi skupnih ciljev. Nato je postal reden krvodajalec in daje kri tudi dvakrat letno za bolnico Celje več kot Janez Meh 30x, krvodajalec pa je tudi v rudniku. Krvodajalstvo je v družini, vendar ne podpira plačevanja krvi ali pa dajanje krvi za vsako ceno in za korist. Tudi sam je že enkrat potreboval kri. Dragica Praprotnik; Kri je dala že 38x. Gospa Praprotnik svojo misel, da kri rešuje življenje goji tudi v Dragica Praprotnik družini, kjer trije sinovi in mož vsi dajejo kri. Pri humanih akcijah priložnostno pomaga pomoči potrebnim. Matevž Klavž iz Raven; Matevž je star 72 let, za krvodajalstvo se je odločil malo kasneje, ker je imel, kot prizna, malo treme. Ko pa se je enkrat odločil, gre na akcijo vsako leto. Matevž Klavž Krvodajalstvo se mu zdi način življenja in razmišljanja in mu je spremenilo življenje. Jože Jančič iz Raven, je krvodajalec, ki bo v kratkem dal kri že sedemdesetič. Kot predsednik odbora RK * Ravne je zelo ponosen na tamkajšnji odbor, saj so ljudje zelo pridni in pripravljeni sodelovati. Zato se je tudi srečanje krvodajalcev v Ravnah tako prijelo. Tamkajšnji odbor ga je v sodelovanju z Območno organizacijo RK Velenje organiziral že petič in upajo, da bo tako tudi vnaprej. Anton Petelinšek iz Velenja, je krvodajalec od 71 leta, kri pa je daroval že kar 93. Krvodajalstvo je že kar v družini, ker je bila tudi njegova mama Anton Petelinšek aktivna krvodajalka. Vzpodbudilo pa ga je tudi vzdušje, ki vlada med krvodajalci. Zaposlen je v Premogovniku, na srečanju pa je bil letos prvič. Janko Pogladič iz Velenja, je daroval kri že med služenjem vojaškega roka, ko je bil ranjen njegov prijatelj. Kasneje se sicer ni redno udeleževal akcij, ker pa je veliko na cesti, saj poučuje pri Janko Pogladič avto šoli Antlej, se dobro zaveda pomembnosti krvodajalstva. Sam še ni rabil krvi in tudi ne razmišlja o tem, da bi jo dajal zato, ker jo bo tudi sam potreboval. V Ravnah je prvič in mu je zelo všeč, saj je druženje z isto mislečimi ljudmi izkušnja več. ANGELI BLUES Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d. o. o. INVALIDSKA PODIETIA Invalidska podjetja so podjetja, v katerih naj se po teoretičnih osnovah zaposlujejo skupine najhuje prizadetih invalidov. Njihovo programsko osnovo usposabljanja in zaposlovanja pa izvajajo s proizvodnjo izdelkov ali opravljanjem storitev na tržišču ob konstantnih ekonomskih olajšavah, ki jim seveda omogočajo, da kljub zmanjšani storilnosti invalidov in višjim stroškom iz različnih vzrokov, vendarle izkazujejo pozitivne rezultate poslovanja. Na ta način vzdržujejo določene civilizacijske nivoje za invalide in imajo vsekakor pozitiven ekonomski vpliv na državo. Izhajamo iz dejstva, da invalidsko podjetje omogoča težje prizadetim invalidom socialno vključenost, zaradi česar se v teh podjetjih zaposlujejo le tisti invalidi, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji, kot drugi invalidi. Upoštevajoč načelo normalizacije in integracije, v invalidskih podjetjih ne smejo biti zaposleni samo invalidi, ampak tudi neinvalidni delavci, ki pa jih je lahko največ 60%. V Sloveniji je status invalidskih podjetij v zakonodaji ustrezno urejen. Pridobi ga lahko družba z omejeno odgovornostjo, delniška ali komanditna družba ob pogoju, da med celim poslovnim letom usposablja in zaposluje najmanj 40% invalidov, predhodno soglasje pa izda Vlada Republike Slovenije. Vsebinske in ekonomske vidike za invalidska podjetja specialno uravnava Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Država z ekonomskimi olajšavami in namenskimi finančnimi sredstvi lajša poslovanje invalidskih podjetij, vse te olajšave pa so vezane na družbeno funkcijo invalidskih podjetij. Sredstva so strogo namenska in morajo biti uporabljena za prilagoditve delovnih mest invalidom, za tehnološke izboljšave delovnih mest za invalide, odpravljanju ovir za invalide... Pri statistični primerjavi slovenskih kazalcev s stanjem v državah Evropske unije je opazno večje število invalidskih podjetij v Sloveniji, vendar je pri nas večje število manjših podjetij, poleg tega pa na to stanje očitno vpliva tudi kvotni sistem, ki se v evropskih državah uporablja, pri nas pa še ne. V Sloveniji je v invalidskih podjetjih zaposlenih približno 15% vseh zaposlenih invalidov Med invalidskimi podjetji prevladujejo podjetja z 11 do 50 zaposlenimi, med njimi pa prevladujejo delovni invalidi. Približno 90% vseh invalidskih podjetij je nastalo v 90-tih letih, od tega 60% kot posledica reorganizacije večjih gospodarskih sistemov. Zasnove gospodarske dejavnosti so zelo raznolike, največ jih je s področja predelovalne dejavnosti. Trenutno v naši državi posluje 149 invalidskih podjetij (stanje december 2000). Med nestrokovno javnostjo v Sloveniji prevladuje mnenje, da invalidska podjetja dobro »živijo« na podlagi bonitet države, resnica pa je taka, da skoraj polovica teh podjetij posluje z izgubo, da so le redka uspešna, to pa predvsem tista, bi so zrasla na realnih tržnih programih, ki se povsem tržno obnašajo, so našla ustrezne tržne niše in so se kljub posebnostim v poslovanju prilagodila tržnim zahtevam. Večino ekonomskih olajšav lahko ta podjetja namreč realizirajo šele takrat, ko so svoje izdelke ali storitve že prodale na trgu. Le manjši del ekonomskih olajšav namreč direktno izvira iz različnih javnih finančnih virov. Jože Jančič (anketa in fotografije): Milojka Komprej Janez Pušnik Pismo s poslanskega sedeža št. k O OKREPLJEN VRH SOCIALDEMOKRACIJE Jožef Kavtičnik a vsem spoštovanjem do bralcev Usta ter do I glavnega urednika, se ponovno oglašam s prispevkom. Da bodo prvi tedni in meseci dela v DZ naporni, mi je bilo jasno. Prepričan sem bil, da se bo to po štirih, petih mesecih uredilo. Glede na to, kako se stvari odvijajo sedaj, sem se v tem razmišljanju motil. Za seje Državnega zbora še vedno dobivamo zahtevne in preobsežne vsebine dnevnega reda, s preko 50 - timi točkami. Tako zajeten dnevni red je nemogoče predelati na redni seji, zato se točke prenašajo na izredne seje, ki sledijo rednim. Pred zasedanjem Državnega zbora moramo vsebine obravnavati na matičnih odborih, kjer se v večini primerov izpostavi problematika, možne rešitve ter dopolnila k zakonom. Na odborih poslanci v manjših skupinah bolj intenzivno ter podrobno obravnavamo predlagano tematiko. Te seje se velikokrat zavlečejo v pozne večerne ure. Sem član treh odborov Državnega zbora, zato bom nekaj vrstic namenil problematikam, ki smo jih na odborih obravnavali. Izpostavil bom tiste vsebine, ki so bile zame pomembnejše. 7. Na odboru za finance in monetarno politiko smo obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije, ki smo ga nato umaknili iz obravnave. V nadaljevanju bom navedel zakone, ki smo jim na odboru posvetili večjo pozornost: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, Zakon o privatizaciji bank, Zakon o revidiranju in Zakon o DDV. Pred kratkim smo obravnavali predlog zakona o spremembi stopnje DDV iz 7 9% na 8% za posebne namene, ki ni dobil podpore odbora. Od omenjenih sta najbolj burni razpravi sprožila predlog Zakona o DDV, ter Zakon o privatizaciji bank. 2. Na odboru za šolstvo, kulturo, znanost, šport in mladino smo obravnavali številne predloge zakonov: - predlog sprememb in dopolnila Zakona o osnovni šoli, - predlog sprememb in dopolnila Zakona o gimnaziji, - predlog sprememb in dopolnila Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Te tri spremembe zakonov smo obravnavali po hitrem postopku. Na odboru nobeden od predlaganih sprememb zakonov ni bil deležen večje pozornosti poslancev. Spremembe, ki jih je predlagala vlada, so bile za poslance sprejemljive. Na seji v Državnem zboru, pa so posamezni poslan- ci želeli spremembe nekaterih členov zakona, zato so vložili amandmaje. To je na seji DZ sprožilo nekoliko daljšo razpravo. Največ pripomb je bil deležen predlog in dopolnila Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predvsem so bile pripombe na postopek imenovanja ravnatelja, ter na organizacijo in financiranje prevoza otrok v šolo. Veliko polemik je sprožil predlog Zakona o knjižničarstvu. Največ v členih, ki se nanašajo na imenovanje direktorja, ter člene, ki se nanašajo na financiranje osrednjih knjižnic. 3. Na Odboru za zunanjo politiko smo se seznanili s postopki ter prizadevanji ministra in Vlade na pogajanjih za ureditev razmer med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Omenjeno problematiko smo obravnavali na zaprtih sejah. To je izredno zahtevna tema, saj gre za odločitve, ki so strateškega pomena za obe državi. Pred odločitvijo o sprejemu maloobmejnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Državnem zboru, nas je predsednik Vlade, dr. Janez Drnovšek seznanil z odločitvijo slovenske in hrvaške vlade, da sta potrdili besedili Sporazuma o meji ter Sporazuma o Jedrski elektrarni Krško. V nadaljevanju smo poslanke in poslanci z veliko večino potrdili ratifikacijo maloobmejnega sporazuma. Pred nami je še ratifikacija dveh pomembnih sporazumov: - Sporazum o JEK, - Sporazum o meji med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, ki ju bomo v Državnem zboru obravnavali na naslednjih sejah. V sled dobrega sodelovanja z vodstvom Šolskega Centra Velenje, sem na njihovo željo uredil, da je v mesecu juniju na delovno srečanje v Velenje prišla šolska ministrica z državnima sekretarjema. Delovno srečanje smo razdelili na tri dele: I. razgovor ravnateljev osnovnih šol, direktorice Ljudske univerze in vodstva Mestne občine Velenje s predstavniki Ministrstva; II. predstavitev organizacije Šolskega Centra Velenje: III. možnosti prestavitve delavnic Šolskega centra Velenje na novo lokacijo in sodelovanje Šolskega Centra Velenje s Premogovnikom. Ministrica, dr. Lucija Čok je po končanem obisku izjavila, da je z delovnim srečanjem v Velenju zadovoljna, da podpira prizadevanja vodstva Šolskega Centra Velenje pri ustanovitvi Medpodjetniškega izobraževalnega Centra in jim bo pri tem tudi pomagala. Tudi v tem prispevku sem navedel le delček dogodkov, pri katerih sem tudi sam sodeloval. Želim vam lepe počitniške dni ter prijeten dopust. KAJ JE IN BO ORGANIZIRAL OBČINSKI ODBOR ZLSD V TEH POLETNIH MESECIH Kljub počitniškemu utripu, ki ga je že čutiti, je bil OO ZLSD v juniju in juliju še aktiven. 26.6. je bil v Vili Široko v Šoštanju poslanski večer. Bojan Kontič, poslanec iz vrst ZLSD Šoštanj, ga je na pobudo OO ZLSD Šoštanj, pripravil v Šoštanju. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Gost, ki ga je prav tako predlagal OO ZLSD Šoštanj, je bil minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Da je bil izbor gosta pravilen, je dokazal do zadnjega kotička zaseden prostor v Vili Široko. Tudi vprašanja, ki so jih prisotni zastavili ministru, so bila aktualna in so se dotikala trenutnih perečih tem. Prisotni smo slišali tudi nekaj zanimivosti na temi: obisk Bush - Putin in begunci v Sloveniji. Poslušalci so se dotaknili s svojimi vprašanji tudi teme “Generalni direktor slovenske policije Pogorevc”, ki razburja del slovenske javnosti. D. Bohinc je opisal svoje razloge za vstop v vlado in sprejem zelo zahtevnega ministrskega resorja, z gostiteljem sta se dotaknila ministrove politične preteklosti, dr. Bohinc pa je poslušalcem zaupal tudi nekaj zanimivosti iz ozadja obiska Bush in Putina, seveda v okviru tega, kar kot minister lahko pove širši javnosti. V juniju smo izvedli med našimi člani in simpatizerji tudi anketo, s katero smo želeli izvedeti njihove želje in potrebe, ki naj bi jih stranka realizirala. Iz ankete je bilo razvidno, da si člani želijo razgovorov z vodilnimi ljudmi ZLSD Šoštanj enkrat mesečno, kjer bi jim lahko neposredno posredovali svoje pobude, mnenja, ter probleme. Zato bomo v mesecu septembru pričeli z delovanjem take pisarne. Predvidoma bomo v mesecu septembru organizirali tudi izlet v Ljubljano - obisk DZ in sprejem pri predsedniku Državnega zbora Boruta Pahorju. V ZLSD se že tudi pripravljamo na lovsko razstavo, ki jo bomo z Lovsko družino Smrekovec pripravili v sklopu prireditev v počastitev 8. oktobra - krajevnega praznika KS Šoštanj. Še prej pa bomo tudi v mesecu septembru organizirali pri Ribiški koči v Šoštanju piknik in če ne prej, se zagotovo vidimo takrat. tajnik OO ZLSD Cvetka Dražnik Ladinek V mesecu juniju so Socialdemokrati občinskega odbora Šoštanj izvedli kar nekaj aktivnosti. Sklicali so dve konferenci, prvo kot pripravo na kongres, kije bil v Celju in sta se ga udeležila dva delegata Soštanjskega odbora. Drugo pa z namenom, da povečajo število članov izvršilnega odbora, kar jim je omogočil nov statut sprejet na kongresu. Po novem tako šteje izvršilni odbor kar trinajst članov. To je po besedah predsedni- ka stranke dobra poteza, kajti prihaja čas intenzivnejšega dela ob prehodu v evropsko skupnost, in pa ob bližajočih se volitvah in tu bo imel nov odbor precej dela. Malo bolj kritično pa so člani odbora spregovorili o lokalni politiki, ki je po mnenju mnogih premalo razvojno naravnana in se trenutno ukvarja le z reševanjem lastne birokracije. Svetniška skupina Socialdemokratov, sicer poizkuša vplivati na odločitve sveta občine, vendar je kot stranka v opoziciji večinoma preglasovana. To pa ni dobro za razvoj občine v prostoru, kjer že razviti kapital sosednje Velenjske občine, prevzema vse ključne funkcije gospodarjenja, obrobje pa je tako obsojeno na stagnacijo. Skratka, prevladovalo je mnenje, da je sedanja koalicija premalo naredila za izboljšanje pogojev življenja in gospodarjenja, tako na nivoju prostorskega urejanja, kot tudi na področju aktov, ki bi pritegnili k nam kapital od drugod. Kot drugo aktivnost pa so Šoštanjski Socialdemokrati v dvorani kulturnega doma organizirali tudi okroglo mizo s poslancema državnega zbora g. Pukšičem in g. Jerovškom, oba iz vrst SDS. Razprava se je odvijala v smeri trenutne ocene politične in pa predvsem socialne in gospodarske situacije po desetih letih osvoboditve Slovenije. Po besedah g. Pukšiča je socialni položaj večine državljanov zelo slab, saj je vlada s svojo politiko dopustila krajo družbenega premoženja in s tem omogočila neizmerno bogatenje ožjega, elitnega kroga ljudi. Zaradi tega je izginil tako imenovani srednji sloj, najnižji sloj prebivalstva, pa že životari na robu revščine. G. Jerovšek je govoril o problematiki privatizacij bank v Sloveniji in pasteh, ki prežijo ob tem. Razjasnil je tudi precej malverzacij, ki so se dogajale pod vednostjo vladnih instrumentov, pa le ti niso poizkušali vplivati na njihovo preprečitev. Vprašanja prisotnih so iz sedežev kar deževala. Od protesta, da morajo trgovci delati še za praznik dela, do lokalnih zadev, kot so poprava občinske meje občine Šoštanj, problemov ki se sprožajo ob procesih globalizacije... Iz vseh pogovorov pa se je skratka dalo razbrati, da Šoštanjski socialdemokrati resno pristopajo k delu in okrepljeni kot so sedaj, načrtujejo veliko potez, ki bodo pripomogle k izboljšanju položaja na politični, predvsem pa na lokalni ravni. /O SDS Šoštanj Matjaž Cesar Prometni kotiček St. 7 Počasi a vztrajno se bližamo središču mesta Šoštanj. Pred nami je četrta kritična točka na obravnavani državni cesti. Križišče pri gostinskem lokalu Ippon je povsem normalno križišče še iz časov pred več kot 30 leti, ko je v Sloveniji po naših cestah vozilo okoli 50 000 vozil. Takrat se je skozi mesto Šoštanj dnevno morda peljalo 30 do 60 vozil, med katerimi je v tistih časih bilo več konjskih vpreg kot kamionov. Moderna cesta po tej trasi, mimo bazena, je bila speljana že v tistih časih. Pred nekaj leti je tudi stranska priklopna cesta dobila asfaltno prevleko. Ni kaj, napredek je viden. Pa preidimo k problemu. V sedanjem času se v Sloveniji po cestah vozi 1. milijon vozil. Moja ocena je, da se po omenjenem vozišču dnevno v obeh smereh pelje okoli 8 do 10 tisoč vozil. Dokler je bilo na mestu sedanjega lokala Ippon še staro železniško skladišče je bil promet dokaj neoviran, saj je bilo na stransko cesto vezanih bolj malo uporabnikov. Sedaj, ko stranska cesta služi kot dovoz do skladišča Era trgovine, stranskega železniškega tira in do parkirišča pred gostinskim lokalom, so prometne situacije zaradi prisotnosti velikega števila udeležencev zelo nevarne in jih lahko imenujemo že kar prometne zagate. Križišče iz nobene smeri ni označeno z opozorilnim prometnim znakom, ki bi voznike opozarjal na nevarnost. Poleg tega je križišče nepregledno, ker je locirano na začetku dolgega ovinka. Nima pasu za zavijanje v levo iz smeri Šoštanja proti Velenju in kadar iz nasprotne smeri zavijemo z glavne ceste desno na stransko, nimamo dovolj manevrirnega prostora zaradi vozil, ki so pravilno ustavljena na označenih parkirnih prostorih pred gostinskim lokalom Ippon. Torej moramo svoje vozilo sredi križišča ustaviti, peljati nekaj metrov vzvratno in šele v drugem poizkusu lahko zapeljemo dalje. Poleg osebnih vozil se na stranski cesti pojavljajo tudi vozniki z najdaljšimi tovornimi vozili (vlačilci), ki jih parkirajo na ravnem delu stranske ceste ob železniški progi. Manevriranje s temi dolgimi kamioni na srečo zaradi malih dimenzij križišča ni omogočeno drugače kot, da se zapeljejo iz stranske ceste v smeri proti otoku pri avtobusni postaji, tam vozilo zasučejo in se odpeljejo nazaj proti Velenju. Obratni vrstni red vožnje uberejo takrat, kadar želijo zapeljati na stransko cesto. Kar mnogo ostrih zaviranj je bilo potrebnih do sedaj, ker nekateri pač pozabimo na omejitev hitrosti, ko se peljemo iz centra mesta proti gasilnemu domu, pa nas tisti, ki zavija proti Ipponu kar malce preseneti, ko mora čakati nasproti vozeče vozilo. Veliko voznikov, ko se s stranske ceste vključujejo na glavno, enostavno prevozi prometni znak STOP Ko vozijo v križišče, pogledajo samo v smer iz katere je posneta tudi naša fotografija in brez ustavljanja zapeljejo proti centru mesta. Še pomislijo ne na neobveščenega prehitevajočega voznika, ki morda prihaja po levem voznem pasu. Enega od problemov v nočnem času prispeva tudi nepopolna javna razsvetljava, ki se v smeri proti Šoštanju konča pred omenjenim križiščem in se ponovno prične šele po 50. metrih. Torej je križišče v tako imenovani črni luknji in s tem izredno nevarno za kolesarje, kadar le-ti v smeri proti Velenju, zavijajo iz glavne na omenjeno stransko cesto in svetlobna telesa na njihovih kolesih pri malih hitrostih ali takrat, ko se morajo ustaviti, malo ali pa sploh ne svetijo. Problematiko tega križišča je po mojem laičnem mnenju možno rešiti samo na en način. Sredino križišča je potrebno pomakniti za približno 15 do 20 metrov od središča Šoštanja na mrtvo točko ovinka, od koder je potem preglednost v obe smeri enaka. Poleg tega se zveča obračalni krog, kadar zavijamo desno z glavne ceste v smeri Velenje -Šoštanj. Tudi dolgim tovornjakom je takrat omogočeno normalno manevriranje v obeh smereh. Tukaj je možna združitev dveh križišč v enega. To sta križišči pri gasilnem domu in današnje obravnavano nevarno križišče. V naslednji številki Lista se bomo odpravili do pete kritične točke na naši poti. To pa je glavna avtobusna postaja v mestu Šoštanj. Foto: Zdravko Kočevar Intervju z dekanom dekanije Šaleška dolina, g. Jožetom Pribožičem L Občinska nagrada je bila priznanje vsem, ki pomagajo v ečina ljudi vas pozna pod nazivom "šoš-tanjski župnik", mnogi pa bi radi vedeli, kje so vaše korenine? Moja rojstva fara je Brestanica. Nekdanji Rajhenburg, ki je bil do druge svetovne vojne znan po trapistovskem samostanu, kjer so bivali menihi - trapisti. Znana je bila njihova čokolada Imperial, likerji, znani sir trapist. Imeli so precej vinogradov. Leta 1947 pa so bili pregnani in njihova lastnina se je nacionalizirala pod znanim geslom: zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Kako velika je bila vaša družina? Nas je bilo sedem otrok. Jaz sem najstarejši. Družina je kmečkega porekla, iz vasi Gorica pri Brestanici. Rojen sem bil leta 1947. Kaj vas je potegnilo v duhovniški poklic? Ni bila samo ena stvar takšna, da bi zanjo lahko rekel: to me je potegnilo med duhovnike. Naša družina je bila verna in tudi drugače tesno povezani z delovanjem cerkve. V podružni cerkvi v domači vasi so bili moji domači vseskozi cerkveni ključarji, kar so še. V naši hiši se radi ustavljajo duhovniki. Imel sem tudi dva strica duhovnika in dve teti redovnici. Še vedno drži reklo, da zgledi vlečejo. Mene je po osnovni šoli v domačem kraju zaneslo v Maribor v državno gimnazijo, ki sem jo obiskoval iz Slomškovega dijaškega semenišča. Iz tega se vidi, da ste se za ta poklic odločili takoj po osnovni šoli, kar se mi zdi kar zgodaj? Odločitev še ni vse. To je bil le nek nov začetek. Danes lahko rečem hvala Bogu, da smo imeli v Slomškovem dijaškem semenišču vzgojitelje, ki so znali duhovni poklic gojiti. Kdaj ste peli novo mašo? Leta 1972, drugega julija, v Brestanici. Kolikor se spominjam, so se tudi v našem koncu pričele slavnostne nove maše nekje v 70-tih letih prejšnjega stoletja. Da. Prvi dve novi maši sta bili v Šoštanjuj leta 1970, in sicer sta bila takrat novomašnika Jože Turinek in Martin Tajnik. Rad bi opozoril, da duhovni poklic počasi raste. Najprej štiri leta gimnazije, pa študij teologije, to je mimogrede deset let, pa še služenje vojaškega roka je treba prišteti. Nove maše, ki so bile od leta 1970, do leta 1976 po Sloveniji kar masovne, so peli duhovniki iz tiste generacije, ki smo se odločali za poklic v času, ko je prejšnja oblast najbolj "mlatila" po cerkvi. Znano je, da je bilo od leta 1947 do 1956 skoraj polovico duhovnikov zaprtih. Tako se je tudi v tem času udejanjil pregovor, da je "kri mučencev seme novih kristjanov." Moj kolega iz Amerike, profesor svetega pisma se rad pošali, da je Cerkev tako kot zrezek: bolj ga tolčeš, večji in slajši je! Po novi maši sem bil tri mesece na "počitniškem delu" v romarski cerkvi na Svetih gorah pri Bistrici ob Sotli. Potem sem bil leto dni v Kamnici pri Mariboru, sedem let v Konjicah, nato pa sem leta 1980 nastopil tukaj službo župnika. Kakšno delo vas je pričakalo v Šoštanju? Ko si nastavljen za župnika si pač nastavljen za dušno pastirstvo. Tridesetega junija 1974 je bila v prejšnji farni cerkvi zadnja maša, potem je sicer še bila ena nova maša zunaj. Po tistem pa so pričeli odstranjevati oltarje in stropno fresko iz stare cerkve. Dokončno so cerkev rušili in porušili 3. in 4. marca 1975 . Zato je bilo tukaj vsekakor potrebno urediti vse, kar omogoča dušno pastirstvo. Nova cerkev ni bila gotova. Gradbeno je bila cerkev sicer dograjena, vendar brez vsake opreme in pred mojim prihodom je bila v njej že štiri leta vsako nedeljo sveta maša. To se pravi, da se je prejšnje župnijsko središče prestavilo na novo lokacijo leta 1976 in v takšno stanje sem prišel. Poleg bogoslužja, kot vašega osnovnega poslanstva, se je zaradi čisto posvetnega dela na cerkvi pričel o vas širiti glas, kot o zelo sposobnem “gradbeniku". Delo je samo pokazalo, kaj je še treba dograditi. Kljub temu pa smo potem tukaj takoj vpeljali redno vsakodnevno mašo. Od takrat naprej so tukaj tudi poroke in krsti, kar se je do takrat opravljalo v šoštanjski mestni cerkvi. Na novi cerkvi pa se je intenzivno delalo vse do leta 1990. Na "šmihelsko" nedeljo, 30. septembra 1990 je bila cerkev posvečena. Temeljni kamen je bil blagoslovljen že leta 1973 in tako lahko štejemo, da se je ta cerkev gradila 17. let. Kako ste zadovoljni z arhitekturno rešitvijo nove cerke. Hm, počasi se privadiš. Saj veste, cerkev od zunaj ne izgleda da je to ravno cerkev. Znotraj je pa nastal prav prijeten prostor tudi zato, ker je zastavljen centralno. Vendar, če ne bi bilo notri vsega kar je, na primer lepega baročnega oltarja iz stare cerkve, pa prestavljene freske, ter novih orgel in novih slik, prostor ne bi zaživel tako, kot je. Kdo je avtor vitražev? Tako vitraži, kot nove slike, so delo slikarja Jožeta Zela iz Maribora. Domnevam pa, da je tudi ta gradnja in dograditev cerkve slonela na finančnih sredstvih in udarniškem delu vernikov? Ja, vse, zato ker je bilo tisto, kar je dal rudnik takrat za odškodnino za staro cerkev v gotovini, ob nakazilu zaradi inflacije polovico manj vredno, tretjino ostalega pa je šlo v glavnem za projekte in dovoljenja ter dograditev prve gradbene faze. Vse ostalo pa je bilo na ramenih župljanov, od njihovih darov v denarju, lesu in seveda v prostovoljnem delu. Kljub temu, da ste tukaj delali intenzivno, pa so druge cerkve na tem koncu doline prav tako skrbno obnovljene. Kot krono naj omenim prenovo cerkvenega kompleksa pri Svetem križu. Gotovo, ker drugače bi ljudje malo po strani gledali, če bi skrbeli samo za farno cerkev, podružnice pa zanemarjali. Če so bili farani pripravljeni delati na farni cerkvi, potem so bili pripravljeni delati tudi v svojih podružnicah in vsaka obnovljena cerkev je pač znamenje, da jo ljudje potrebujejo. Saj so v glavnem delali tisti, ki v cerkev hodijo. Tako je tudi vsaka obnovljena cerkev dokaz vere ljudi, ki tukaj živijo. Upokojeni dunajski kardinal König, je nekoč rekel, da je obnavljanje svetišča veliko pastoralno delo. Treba je priznati, da vaše delo, o katerem pravkar govoriva, ni ostalo neopaženo v laičnih krogih. To dokazuje nagrada občine Šoštanj, ki je utemeljena na tem delu. No, gotovo, saj gre pri obnavljanju cerkva za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Ampak tudi takrat je bilo glede nagrade nekaj polemik, pa to najbrž ni tako pomembno. Zanima me, kaj vam ta nagrada pomeni? Že takrat, ko sem tisto nagrado prejel, sem rekel, da je to priznanje vsem ljudem, ki so delali na tem, kar je bilo napisano v obrazložitvi. Nam država do sedaj ni nič prispevala pri ohranjanju kulturne dediščine. Sedaj sicer imamo odobreno nekaj za sanacijo fresk v zvoniku mestne cerkve v Šoštanju, kjer gre za eno najstarejših ohranjenih slikarij v dolini iz zadnje polovice 13. in začetka 14. stoletja. Pa tudi pri tem delu bomo sami sodelovali. *** Ste dekan - kaj to pomeni? Kako je sestavljena dekanija? Naša dekanija obsega vse fare na področju Šaleške doline in ima tudi takšno ime: Dekanija Šaleška dolina. To so tri fare v Velenju, naše tri tukaj, Vinska gora, Šentilj in Ponikva. Torej je to devet župnij v treh občinah. Ureditev cerkve je takšna, da je krajevna cerkev škofija. Škof, ki odgovarja za pastoralo v svoji škofiji, sam ne more biti vsepovsod navzoč. Škofija je razdeljena na veliko župnij in da bi bila lažja povezava z župnijskimi središči, so na določenih področjih župnije med seboj povezanejn tvorijo pastoralno enoto, ki se imenuje dekanija. Že samo ime pove; (beseda deka je iz grščine in pomeni deset), da naj bi dekanija obsegala približno deset župnij. Tako je naša škofija razdeljena na 28 dekanij. Dekan je eden izmed župnikov v dekaniji, v bistvu je nekakšen koordinator in povezuje duhovnike med seboj. Skrbi za to, da se duhovniki redno mesečno sestajajo. Dekanija je torej nekakšen most, preko katerega ima škof vpogled v delo v celi škofiji. Mandatna doba dekana je pet let in dekana volijo vsi duhovniki v dekaniji, škof pa potem dekana imenuje. Tako se lahko sedež dekanije seli, glede na to, kateremu župniku je zaupana ta naloga. Lahko pa je eden imenovan v več mandatih. Za dekana je lahko imenovan vsak duhovnik v dekaniji, ki ima za sabo več kot deset let pastoralnega dela in ne sme biti star več kot 65 let. Kakšna je pa vloga cerkvenih svetov? Pravo ime je župnijski pastoralni svet in že samo ime izdaja naravo njegovega dela. Imamo pa tudi župnijski gospodarski svet, v katerem so v glavnem ključarji. Beseda svet pa naj bi poudarjala svetovanje. Torej gre za svetovalna telesa, s katerimi se župnik posvetuje tako v pastoralnih, kot gospodarskih zadevah. Pri nas je takšna navada, da ima vsaka krajevna skupnost oziroma vas po dva člana pastoralnega sveta in ta dva se izvolita izmed štirih kandidatov. Šoštanj, ki je večji pa je razdeljen na levi in desni breg. Poleg tega imamo še nekaj imenovanih članov tega sveta. Imam občutek, da je vaša uprava malo bolje urejena, kot državna lokalna samouprava? Ja, prav je da je uveljavljen nekakšen red, sicer je pa cerkev stara dva tisoč let, naša država pa le deset let. daljša življenjska doba pomeni več življenjskega izkustva. Zadnje čase je ustvarjeno v javnosti veliko zanimanje za lastništvo, ki ga poseduje cerkev. Ljudje imajo navado reči, da gre za "cerkveno zemljo"? Kdo je pravzaprav formalni lastnik teh zemljišč? Lastnik je župnija in sicer v našem primeru, ko gre za združeno župnijo Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode, ima to lastnino vsaka za sebe. Vsaka ima namreč svojo matično številko in tudi svojo davčno številko. Treba je povedati da v župnijah Bele Vode in Zavodnje niso imeli toliko zemlje, da bi po vojni izvajali kakšne nacionalizacije, ker so to bile mlajše župnije in so dobile le toliko zemlje, da so se lahko preživljale. Gre za približno 10 ha zemje na župnijo. Šoštanjska župnija pa je imela nekaj čez 40 ha zemlje in njej so vzeli 32 ha. Gozdove nad Penkom na območju Lokovice smo dobili vrnjene. Kar se tiče polj, jih je dosti pod vodo, zato ti postopki še niso končani. Dobili smo vrnjeno le okoli 2 ha v okolici jezera. Ko ste omenili jezero, je morda zanimivo, da je v postopku nastajanja ureditveni načrt Družmirje, s katerim bi uredili to območje. Kolikor mi je znano, je pretežni del vaše zemlje tam kjer so sedaj vrtovi in ravnina od ribiške koče pa proti vzhodu, do obale jezera? Da, tisto je že naše. Nekaj zemlje pa smo zamenjali z rudnikom, ki je bil lastnik manjšega zemljišča v bližini sedanje župnijske cerkve, da smo lahko uredili parkirišče. Za okoli 15 ha pa denacionalizacijski postopek še teče. Od tega je nekaj najbrž pod vodo? Verjetno večina. Kako je pa z namenskostjo te zemlje? Če gre za obdelovalne površine, jih pač damo v najem. Pri vsem delu, ki ga imamo, se ni mogoče ukvarjati še s kmetijstvom. Časi se spreminjajo in mi z njimi. Obstaja ideja, da bi na mestu nekdanje farne cerkve v Družmirju postavili nekakšno obeležje. Bi to podprli? To bi bilo zelo lepo. Škoda je, da niso takrat, ko so cerkev rušili, pustili vsaj temelje in bi danes lahko imeli ves "tloris" v naravi. Mi z načrti stare cerkve seveda še vedno razpolagamo in bi jih po potrebi tudi ponudili za pomoč pri realizaciji Foto: Arhiv Ust takšnega obeležja. To bi bilo zelo zanimivo za pogledati in to ne samo za vernike. V tem primeru bomo tisto zemljo takoj odstopili, ker z njo pravzaprav nimamo kaj početi. Zdaj se sicer ne mudi, če pa bo potrebno enkrat plačevati velike davke na nepremičnine, bo to za nas breme, saj nimamo namena iskati vrtičkarjev in od njih terjati nekakšno najemnino. Te dni je zelo odmevna upravna odločba o vrniti nekaterih gozdov na Pokljuki cerkvi Katoliški cerkvi. Ali menite da gre res za iskreno skrb, da bi cerkev slabo gospodarila z gozdovi, ali pa gre za skrb t.i. politične levice, da bi cerkev tudi na ta način krepila svoj (politični) vpliv? Zdi se, da glavni problem na Pokljuki niso gozdovi, ampak vikendi, ki se skrivajo v njih. Dejstvo je namreč, da ne more imeti cerkev preko gozda vpliv na državo. Dogaja se lahko ravno obratno! Ce je država vrnila gozd in če je država tista, ki živi od davkov, mora biti zainteresirana da od lastnikov pobere davke. Sama sebi država ne plačuje davkov! Ali ni vse lastninjenje osnovano na tej bazi? Trditev, da Cerkev ne zna gospodariti, je po mojem bolj iz trte zvita. Pa mislite, da kampanje proti denacionalizaciji gozdov ne vodi iz ozadja tako imenovani "gozdarski lobi j'? Nekdo mora končno delati v gozdu in izpolnjevati, če nič drugega, vsaj odrejen naloge, ki jih naloži gozdarska stroka. Saj škofija nima svojih ljudi, da bi gozdarili. Meni se le zdi, da je nasprotovanje vračanja gozdov čisto materialistično. Saj veste, če si je kdo kaj prisvojil ali ukradel, tistega ne more z veseljem vrniti. Vedno se najde kakšen izgovor. Država bo obdavčila tudi gozdove. In če cerkev ne bo mogla plačevati davkov, bo pač morala svoje gozdove prodati! Ce se postavim v vlogo davkoplačevalca, ki ima z gozdom samo toliko, da v njem nabira borovnice in gobe, je potem najbrž ugodneje, da se gozdovi vračajo v naravi, kot pa da bi se iz proračuna plačevala odškodnina, država pa bi še naprej sama gospodarila z gozdovi! No, cerkvi ni mogoče očitati, da bi slabo gospodarila s svojo lastnino. Prej bo obratno. Propadala so posestva, ki so bila podržavljena. Že prej sva omenila Rajhenburg in znamenite trapiste ter njihovo delo. Ko je to prevzela prejšnja država, je v nekaj letih vse propadlo, čeprav je bilo do takrat najboljše urejeno! Trapisti so imeli že ob koncu devetnajstega stoletja svojo elektrarno! Obnovljene cerkve so tudi danes dokaz, kako Cerkev gospodari. Veliki odpori so tudi pri vračanju gozdov v Zgornji Savinjski dolini, a se zdi, da gre le za nekaj posameznikov. Ja, navadno gre za takšne, ki bi bili pripravljeni to takoj lastniniti ... Po tranzicijsko? Ja, ja. Zato z urejanjem lastništva nastaja za takšne posameznike problem, ker postanejo zadeve transparente in se ve kaj je od koga in kdo lahko kje kaj dela. Ko sva ravno pri teh "dnevnopolitičnih" temah, me zanima v čem je pravzaprav problem meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Vatikanom. Nenazadnje je Sveti sedež prvi priznal samostojno Slovenijo, sedaj pa slišimo očitke, da skuša vsiliti svoj pravni red? S tem sporazumom Slovenija na noben način ni ogrožena, ker je tudi ta sporazum povsem pastoralnega pomena. Druge vere tega nimajo, ker niso organizirane tako kot Katoliška cerkev. Recimo pravoslavne cerkve so organizirane znotraj držav in v tem primeru lahko prej pride do vpliva cerkve na državo, kot pa v našem primeru, ko je cerkev urejena na mednarodnih temeljih. Pri nas gre za piramidalno ureditev in mi imamo svojega papeža v Rimu. Drugi tega nimajo. Že sama beseda "katoliška" tudi izvira iz grščine in pomeni svetovno, zato je pač zadeva takšna, da ne more neka cerkev sama urejati neke pastoralne zadeve, ker škofe nastavlja papež, torej Rim. Zato se zdi normalno, da so ti odnosi urejeni z nekim sporazumom. Kaj pride v tisto pogodbo, se pač določa, ker gre za več stopenj. Ne gre pa zdaj za to, da bo lastnina neke narodne cerkve postala tuja. Zemlja je last župnije in jaz na primer ne morem prodati cerkvene zemlje v Belih Vodah, brez soglasja ključarjev in brez soglasja škofa. Sveti oče oziroma Rim nima s tem nič. Še ena “vroča" tema: referendumi. Vas moti, da se o temah, kot je "svetost življenja", sploh pogovarjamo v političnem kontekstu? Najbrž je bilo zgrešeno to, kar je bilo dano na odločanje in sicer umetno oplojevanje zdravih žensk. To pa nima nič skupnega z zdravljenjem neplodnosti. To so vprašanja etike in medicinske stroke in vprašanje je, ali je medicini lahko dovoljeno početi vse kar zna in kar bi lahko počela. Menim, da ta referendum državi nikakor ni bil v ponos, sodim pa, da če bi bil rezultat drugačen kot je bil, bi bila to že prava sramota za državo. Ena od značilnosti dekanije Šaleške doline je dejstvo, da je tukaj naseljenih precej ljudi, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom iz drugih kulturnih in verskih okolij. Ali imate kakšne stike z drugimi verskimi skupnostmi, ki so tukaj navzoče. Kaj posebnega ne, saj ni nobenih medsebojnih napetosti. Zato tudi ni kakšne posebne potrebe po sodelovanju. Sožitje je najlepši dokaz, da ni kriz in potem tudi ni nobenih potreb po gradnji ne vem kakšnih mostov. Jaz se srečujem s temi ljudi tudi v bolnišnici Topolšica in še nisem naletel na nekatoličana, ki se ne bi hotel pogovarjati z menoj. Prav prijetna so ta srečanja. Sožitje je najlepši ekumenizem. Kakšna je usoda cerkve sv Barbare v Velenju. Kar se tiče Sv. Barbare, je treba povedati, da ima ta župnija sedaj novo ime in sicer je to župnija Blaženega Antona Martina Slomška. Če se je vsaka cerkev pri nas prenovila s korajžo in voljo ljudi, tistih ki hodijo v cerkev, potem bi se lahko tudi v Velenju nova cerkev zgradila tako. Po tej plati ni nobenih dvomov. Tisto kar danes zavira gradnjo, je pač dejstvo, da ni državnega dovoljenja za gradnjo na tisti parceli, ki se nekaterim zdi preblizu centra Velenja. Prepričan sem, da ne smemo iskati druge lokacije, ker sta v Velenju že dve cerkvi na bregu. Če nič drugega, je to problem za invalide. Mestni živelj je nekaj drugega kot podeželje. Poleg tega danes tudi na podeželju ne gradimo več cerkva na vrhu hribov. To je minilo. Žemlja, tam kjer že leta stoji leseni križ, je cerkvena in sedaj čakamo da bo občina Velenje spremenila urbanistični plan. cerkev meri čas v stoletjih. Zna tudi čakati. Iz vašega odgovora lahko razberem, da število vernikov ne upada? Upada že, ampak upada zato, ker upada število rojstev. Če imamo več pogrebov, kot krstov, potem to pač ni vzpodbudno znamenje. Pa ne samo za cerkev, ampak za ves narod! Gospod Pribožič, poznam nekaj ljudi, ki vam zavidajo vašega jeklenega konjička. Imate radi hitre avtomobile? Hja, saj so omejitve vsepovsod. Nimam navade plačevati zaradi hitrosti, to se pravi, da se držim omejitev... Jaz se vam zahvaljujem za razgovor. Tudi jaz vam in vam želim, da bi z "Listom" občane še dolgo povezovali. Peter Rezman AVGUST 2001 ______ O LET NESEBIČNEGA DELA PGD TOPOLŠICA udje_______________ PREZRAČEVANJE HLEVOV "Nisem vam prinesla darila ob vašem slavju, rada pa bi vam povedala, da sem na vaše delo zelo ponosna. Skupaj s svojimi učenci sem vas opazovala vse leto, kako ste se kot pridne mravlje zbirali v gasilskem domu in pomagali pri njegovi obnovi. Vesela sem, da imajo moji učenci v vas tako lep zgled!" S temi besedami je topolske gasilce pozdravila predstavnica podružnične šole ga. Jana Kovič na slavnostni seji, ki je bila konec meseca junija v gasilskem domu Topolšica. Povod za to sejo je bil visok jubilej, 70. letnica delovanja društva. Seje so se udeležili številni gostje, med drugimi tudi šoš-tanjski župan in poslanec v državnem zboru Milan Kopušar, direktor bolnišnice Topolšica dr. Poles , direktorica Term Topolšica ga. Lidija Fijavž, predsednik KS Skorno Florjan dr. Valter Pirtovšek, ^ , ...... _________ Parade se /e udeležilo preko 300gasilcev. predsednik KS Topolšica, Viki Drev, predsednik KS Zavodnje g. Tone Potočnik in številni predstavniki gasilskih društev iz GZ Velenje, pa tudi s Koroškega in Gorenjskega. Posebej pa je bil navdušenega sprejema in ploskanja deležen gospod Martin Menih, edini še živeči ustanovni član društva, ki se je seje udeležil kljub častitljivim letom. la. Ob tej priliki se je obrnil tudi na župana g. Kopušarja v upanju, da bo pomagal pri izpolnitvi dolgoletne želje topolških gasilcev, po novem gasilskem domu. Predsednik je bil v svojem govoru bolj kratek, saj so vsi dogodki lepo zapisani v KRONIKI, ki jo je društvo ob jubileju izdalo. Avtor kronike je Marjan Pocajt, v njej pa so objavljeni tudi prispevki oz. pozdravi nekaterih gasilcev in ostalih, za delovanje društva pomembnih ljudi. Po govoru predsednika so bili k besedi povabljeni gostje. Prvi se je oglasil župan in poslanec g. Milan Kopušar. Pozdravil je vse navzoče in čestital slavljencem. Nato so se zvrstile čestitke, predstavniki gasilskih društev pa so prinesli tudi darila, kot je že tradicija v takih primerih. Posebne pozornosti pa je bil deležen član pobratenega Zdravko Kočevar društva Podkoren, ki je podaril gasilsko čelado. Slavnostno sejo je vodila znana voditeljica Suzana Kok, ki je najprej napovedala nastop ™ zapogum. mlade in obetavne pevke iz Gaberk, Aleksandre Cavnik. Po glasbenem uvodu je besedo povzel predsednik PGD Topolšica Herman Pergovnik in na kratko orisal zgodovino društva. Društvo je bilo ustanovljeno proti koncu leta 1931 s pomočjo šoštanjskih gasilcev. Zaradi za takratne razmere dokajšnje oddaljenosti od Šoštanja, zaradi obsežnega Državnega zdravilišča in številnih kmetij, je bila to modra odločitev. Z leti so naredili gasilski dom, ki ga uporabljajo še danes, pridobili pa so tudi motorno brizgalno in ostalo gasilsko tehniko. Kot je dejal predsednik, je društvo doživljalo svoje padce in tudi viške, vedno pa je bilo v njem dovolj zagnanih ljudi, ki jih je družila želja pomagati sočloveku v stiski. PGD Topolšica pokriva zelo obširen in razgiban teren v treh KS in sicer Florjan, Zavodnje in Šentvid, kjer je problem preskrba z gasilno vodo, pa tudi težaven dostop za gasilska vozi- Gasilska zveza Velenje že več let prireja Dan gasilca v društvu, ki tisto leto slavi jubilej. Tako je bilo tudi tokrat. Predstavnika GZ Tone Berložnik in Franc Glažer sta podelila številna priznanja Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Velenje. Posebej pa je treba omeniti priznanje Gasilske zveze Slovenije za pogum, ki ga je prejel g. Leon Stropnik, PGD Šoš- tanj. Zdravko Kočevar predsednik Herman Pergovnik in poveljnik PGD Topolšica Andrej Hriberšek sta podelila priložnostne plakete in priznanja vsem gasilskim društvom, pa tudi svojim zaslužnim in delovnim članom. Posebej pa so se seveda spomnili gospoda Martina Meniha in mu podarili krasen kip sv. Florjana. Seveda pa s koncem seje, po kateri je bila tudi zakuska, v Topolšici slavja še ni bilo konec. Drugi dan, to je v soboto so priredili veliko parado, ki se je je udeležilo okrog 300 gasilcev in 30 gasilskih vozil iz gasilskih društev GZ Velenje, pa tudi iz drugih zvez. Vrhunec slavja je bil razvitje prapora. Zvečer pa je bila tudi veselica, na kateri je bilo poskrbljeno za vse zabave željne. Vsem čestitkam in lepim željam ob praznovanju se pridružujemo seveda tudi mi in želimo še obilo uspešnega dela! Marija Lebar TEKMOVANJE STARIH ROČNIH IN MOTORNIH BRIZGALN Da mirno brez skrbi bi spali, so možje glavati Šoštanj ski se zbrali, se posvetovali, modrovali in sklenili, da gasilsko društvo bodo ustanovili (kronika ob 80. letnici, M. Volk) To se je zgodilo 1. junija, leta 1879. Tega dne, je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Šaleški dolini. Danes od tega pomembnega dogodka mineva 122 let in prav je, da se včasih povrnemo v tiste dni. Zato smo se tudi letos odločili, da bomo 19. avgusta ob 14.00 uri pred gasilskim domom organizirali tekmovanje starih ročnih in motornih briz- galn. Letos bo to že osemnajstič. Ob tej priložnosti bi radi na ogled tekmovanja povabili tudi Vas, ki prebirate te vrstice in Vam pobliže predstavili staro, vendar še delujočo gasilsko opremo ter tehniko gašenja, ki so jo v mladosti uporabljali naši veterani. V sklopu tekmovanja bo prikazana vaja z lestvami in še kaj se bo našlo. Poskrbljeno bo tudi za zabavni program. Nasvidenje torej 19. avgusta ob 14.00 uri pred gasilnim domom v Šoštanju. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Za PGD Šoštanj - mesto Anita Berložnik Vsako poletje pride daljše obdobje z visokimi temperaturami zraka, ki jih pogosto spremlja še visoka relativna zračna vlaga. To obdobje težko prenašamo tako ljudje kot tudi živali, ki jih redimo. Ljudem se zmanjša delovna storilnost, živalim se zmanjša proizvodnja. V hlevu, kjer imamo živali privezane ali v prosti reji se poleti temperatura hitro dvigne preko 25 o Celzija. Pri tej temperaturi se proizvodnja že lahko zniža za 15 do 30 %. Običajno visoko temperaturo spremlja povišana relativna zračna vlaga, kar še bolj neugodno vpliva na počutje živali. Začnejo se intenzivneje znojiti in sliniti, pospešeno dihati, pojedo manj krme in popijejo veliko vode, poveča se število somatskih celic, poslabša se zdravstveno stanje živali. Kdaj se tako imenovani vročinski stres pojavi, je v veliki meri odvisno od proizvodnje. Krave molznice z visoko mlečnostjo so bolj občutljive na povišanje temperature kot krave molznice z nižjo mlečnostjo, krave dojilje ali goveji pitanci. Kar pa ne pomeni, da tem živalim ni potrebno zagotoviti čimbolj optimalnih pogojev reje. Posledica vročinskega stresa je znižana mlečnost po kravi, zmanjšan % beljakovin, laktoze in suhe snovi brez maščob v mleku. Zmanjša se tudi intenzivnost in trajanje pojatve, zato je potrebno odkrivanju pojatev v poletnem času posvetiti več pozornosti. Ugotovljeno je, da so najbolj občutljive na povišano temperaturo zraka krave črno bele pasme, sledijo jim krave jersey pasme, najmanj pa so občutljive krave rjave pasme ( odvisno od mlečnosti ). Občutljivost na vročino je odvisna tudi od starosti živali. Prvesnice so manj občutljive kot starejše živali. Tudi živali, ki se pasejo, trpijo zaradi vročine. Zato je dobro, da jim omogočimo tudi na paši dostop do sence. S poskusi so dokazali, da tako živali več pojedo in imajo višjo mlečnost. Dober vpliv je imela razpoložljiva senca tudi na presušene krave. Večja je bila teža rojenih telet in v standardni laktaciji 305 dni so dale za 13,6 % več mleka. Osnovni ukrep za preprečitev neprijetnosti, ki jih prinaša poletna vročina, je ureditev prezračevanja v hlevu. Svež zrak dobre kakovosti, ki ga potrebujemo za hlajenje tekom poletja in za vzdrževanje dobrega zraka pozimi, lahko zagotovimo s pomočjo mehanskih prezračevalnih naprav ( ventila- torjev ) ali po naravni poti ( prečno zračenje poleti, vzgonsko zračenje pozimi). Prednost imajo naravni načini zračenja, ker delujejo zanesljivo, ceneje in brez ropota. Vgradnja ventilatorja je primerna le tedaj, ko bi pravilna izvedba naravnega prezračevanja povzročila prevelike gradbene stroške. Veliko je primerov na kmetijah, ko so odprtine za prezračevalne jaške v stropu že pripravljene, manjka le še izvedba prezračevalnega jaška. Najmanjša višina prezračevalnega jaška je 4 m. Pri tej višini jaška je potreben presek jaška od 0,05 do 0,06 m2/ GVŽ. Če želimo izračunati, kako veliko odprtino jaška potrebujemo, to vrednost pomnožimo z številom GVŽ ( 500 kg žive teže ), ki jih imamo vhlevljene v hlevu. Višji je jašek, manjši presek potrebujemo. Izdelamo lahko enega večjega ali več manjših jaškov, ki morajo segati 1 m nad sleme. Če jih namestimo v bližini žleba ali v območju močneje nagnjene strehe, naj segajo vsaj 2 m nad nivo strehe, da zrak ne zastaja v jaških. Nahajati se morajo na isti strani strehe ( zaradi enakega vpliva vetra ), sicer pa razmestitev jaškov ne vpliva bistveno na gibanje zraka v hlevu. Optimalna je sredinska razvrstitev. Stene jaškov morajo biti toplotno izolirane. Navadno zadošča 3 do 4 cm debela izolacija. Navadno na jašek namestimo pokrov, ki mora biti zaradi zagotovitve normalnega kroženja zraka z tankimi navpičnimi oporniki v primerni razdalji nameščen na jašek. Minimalno razdaljo določimo tako, da ploščino jaška delimo z njegovim obsegom ( npr. pri ploščini jaška 1 m2 in obsegu 4 m moramo pokrov pritrditi na razdalji 25 cm ). Priporočena je dvakratna razdalja ( v tem primeru 50 cm ). Jašek je potrebno opremiti z dušilno loputo, ki jaška nikoli ne sme popolnoma zapreti (zagotovi le manjši prerez jaška ). Potrebna površina oken za ustrezno prezračevanje je 0,4 do 0,5 m2/ GVŽ. Če ureditev pravilnega naravnega prezračevanja zahteva previsoke gradbene stroške, je rešitev vgradnja ventilatorja. Tudi tovrstno prezračevanje je potrebno skrbno načrtovati, da dosežemo željeni učinek. Ker je proizvodnja živali odvisna tudi od njihovega počutja oziroma pogojev reje, problema prezračevanja hleva ne smemo zanemariti, temveč mu moramo posvetiti vso pozornost ( tako pri novogradnjah kot pri starejših izvedbah hlevov ). Pripravila: Lidija Diklič, kmet. inž. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pa prida policaj, pa ka ji' Z ostrim predmetom porisana vozila Dne 7 7.7.07 ob 06.30 uri je na PP Velenje poklical občan iz Topolšice in naznanil, da mu je preko noči neznanec z ostrim predmetom porisal dva vozila, katera je imel parkirana pred upravo bolnišnice Topolšica. Policisti so opravili ogled poškodovanih vozil in še zbirajo obvestila o neznanem storilcu. Prometna nezgoda z materialno škodo Dne 7.7.0L ob 09.10 uri je na PP poklicala voznica osebnega vozila Tanja L. iz Velenja in naznanila, da je s svojim vozilom v Skornem zapeljala s ceste. Policisti so na kraju ugotovili, da je bil vzrok za prometno nesrečo neprimerna hitrost, zaradi česar se bo voznica zagovarjala pri Sodniku za prekrške. Prometna nezgoda z udeležbo motorista Dne 4.7.01 v dopoldanskem času smo bili obveščeni, da je na Koroški cesti pri OŠ KDK prišlo do prometne nezgode z udeležbo motorista in osebnega vozila. Policisti so na kraju ugotovili, da je prometno nezgodo zaradi nepravilnega prehitevanja po desni strani povzročil voznik kolesa z motorjem Tomaž G. iz Šoštanja, ki je pri tem trčil v vozilo, ki ga je prav tako vozil občan iz Šoštanja Bogdan D. Vozniku kolesa z motorjem je bil izdan plačilni nalog s položnico. Tatvina okrasnih pokrovov z vozila V noči na 2.7.01 je neznani storilec prišel do vozila last Bojane P. iz Šoštanja, katerega je imel parkiranega na parkirnem prostoru v Topolšici in ji z koles odtujil vse štiri okrasne pokrove. Neznanec je v okensko steklo vrgel kamen Občanka Marjeta R. iz Kajuhove ceste v Šoštanju je dne 3.7.01 ob 22.45 uri poklicala na PP Velenje in naznanila, da ji je pravkar neznanec vrgel kamen v okensko steklo njenega stanovanja in ga razbil. Policisti so opravili ogled, napisano pa bo poročilo na ODT Velenje. Predstava v domu kulture NASTOPAJO: TEMA, BESEDE, PODOBE, ZVOKI, GLASOVI, GIBI, SVETLOBA ZAVEDANJE Človek, ki živi v spominih, je obremenjen in ne najde prave notranje življenjske sile, da bi deloval v sedanjosti. Zato odvrže okove, ki ga vežejo na preteklost in prihodnost, ter doživi ponovno rojstvo. Postane nedolžen otrok, zavedajoč se sedanjosti ter biva osvobojen, popolnoma svež. Nov. PRAZNOVANJE Življenje je trenutek za praznovanje, ki ni nikoli odvisno od zunanjih okoliščin. Ni nam treba čakati na poseben praznik ali formalen dogodek, niti na sončen ali brezoblačen dan. Pravo praznovanje zraste iz radosti, ki jo naprej doživimo globoko v sebi in se nato prelije v prekipevajočo pesem in ples. OKLEPANJE PRETEKLOSTI V mislih lahko človek potuje v preteklost, ki je minila, ali prihodnost, ki nikoli ne pride. Lahko si zamišlja nastanek vesolja ali naš planet čez 1 000 let. Oboje so sanje,- časovna iluzija. Vsi dogodki ostajajo samo v naših mislih. Novorojenec se ne obremenjuje z mislimi, kajti živi s srcem praznično v sedanjosti. PREBOJ Novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Ce kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno politično ali versko ideologijo, kajti oboje vodi v konflikt. Ni površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno. VSI SMO SVET Človeštvo je kakor mavrica ljudi, ki plešejo okrog zemeljske krogle, držeč se za roke v radosti in hvaležnosti za dar življenja. Vsak človek ima delček svojega bogastva, ki ga prenaša v celoto. To je krog brez strahu pred občutji manjvrednosti ali večvrednosti. Življenje nam je bilo dano, da ustvarjamo, da se radostimo in praznujemo. Kadar jočemo in tožimo smo sami. Ko praznujemo, se nam pridruži ves svet. V našem mestu svetlobe se zavedamo prazničnosti. To je trenutek brez strahu pred prihodnostjo in brez bremen preteklosti, saj smo trdno odločeni živeti svetlo in v prazniku, ki ni več del časa. Praznik ne malikuje in nikogar ne prepričuje v nič. Samo daje nam svoj nektar, da ga srkamo vsi, ki vstopimo v brezmejni krog celote, v katerem so besede, podobe, zvoki, glasovi, gibi in svetloba. To so semena! In vsako od njih išče v brezčasju srce, iz katerega bo vzklilo in spremenilo vklenjenega, v svobodnega človeka. Ta novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Če kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno ■ . politično ali versko ideologijo, kajti oboje vodi v konflikt. Ni površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno. _____________________________________-■ ___________________ SPOROČILO PRAZNIKA V najstarejši šoštanjski listini kneza Friderika iz leta 1 436 je zapisano, da so imeli Šoštanjčani pravico do tedenskega sejma vsak četrtek. Tudi danes je četrtek. Tudi danes je sejem. Sejem radosti in prazničnosti. Praznik se lahko zgodi samo v sedanjem trenutku. Nikoli se ne dogaja v preteklosti, ali v prihodnosti. Zato naj bo vsak trenutek praznik, trenutek, ko praznujemo življenje samo. Mnogo stvari se je zgodilo v preteklosti, mnoge se še bodo v prihodnosti. Vendar; preteklost je minila in vse kar je minilo, je mrtvo. Živi samo v naših spominih. Novo prihodnje pa še ni rojeno, ni zaživelo. Vse, kar nam ostaja na razpolago, je sedanjost, ta trenutek, zato ga je potrebno izživeti v popolnosti, v kreativnosti, v pesmi in plesu. Svobodno! Naj ne bo današnji dan samo praznik 90- letnice proglasitve Šoštanja za mesto, naj sporočilo praznika izzveni v celoto vsega kar je, naših sosedov, soobčanov, celotne doline, domovine, ter naj preko vseh navideznih meja seže v srce vsakogar, ki biva. Šoštanjčani se danes zavedamo trenutka, ko praznujemo. Naj bo ta trenutek brezmejnik, brez bremen preteklosti in strahu prihodnosti, saj smo trdno odločeni živeti praznično in svetlo prihodnost. Šoštanjčani imamo svoje majhno mesto, mesto svetlobe, kot smo ga poimenovali. Svetloba pa temo razsvetljuje. Zaupamo novim generacijam, novim in svežim, neobremenjenim ljudem, ki živijo polno ta trenutek. Le takšni ljudje so sposobni uresničiti sanje, videti vedno novo in svežo sedanjost, ki je edina prava podlaga za novo, nastajajočo prihodnost. vt*>ro Tbc