St 472.
V Ljubljani, četrtek dne 22. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10četrtletno K 5*—, mesečno K I'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.
V-i ’’ 'SRj
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Ufedniitvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Teleion številka 303.	:
Zahvala!
Someščani, volile!! Narodno-
napredni stvari ste izvojevali sijajno zmago. Oplašile Vas niso grožnje in pretnje; niti niste bili pristopni mamečim obljubam, niti Vas ni mogla preprečiti naivna, časovno zaostala poslanica vrhovnega pastirja ljubljanske škofije. Pogumno in neustrašeno ste nastopili v velikem številu, da izkažete svoje neomejeno zaupanje svoji stranki.
Zdravi Vaš razum in zavednost Vaša, zvestoba do stranke in Vaša uda n ost idejam, kojih nositeljica je narodno-napredna stranka — to so odlične lastnosti Vaše, ki jih ne moremo dovolj visoko ceniti.
Zato hvala Vam; zahvaljujem Vas ne toliko v imenu svojem, kakor imenom vzvišene ti i s 1 i, ki jih zastopa narodno-napredna stranka. Zahvaljujem zlasti še vse slovensko napredno časopisje, zahvaljujem naše okrajne organizacije, ki so ob tej izvolitvi iznova dokazale svojo visoko usposobljenost in in ki imajo v prvi vrsti na svoji vesti velike poraze, ki jih je ob letošnjih volilnih borbah doživljal klerikalizem v beli Ljubljani.
Priznanje pa moram izrekati tudi naši socijalistični organizaciji, ki je spontano, brez kake prošnje ali obljube z naše strani sklenila udeležiti se ožje volitve v to svrho, da nastopi vzajemno z nami proti klerikalnem kandidatu.
Zato imamo povod r a d o v a t i se letošnjih uspehov, zlasti pa še včerajšnje zmage. Toda to veselje bodi nam le v moralno podporo, bodi nam pogon za nadaljne resno, premišljeno in urejenode-lo, delo na kulturnem, gospodarskem in — v ožjem pomenu besede — političnem polju.
Rast in procvit naroda slovenskega v vseh njegovih slojih bodi naša svrha, ki jo brez dvoma dosežemo, ako vestno in re-elno vršimo in izpolnjujemo p r o -gramatična določila narodno-napredne stranke. V tem znamenju pojdimo na delo, v tem znamenju iščimo nadaljnih svojih zmagi
V	Ljubljani, dne 21. junija 1911.
Dr. Vladimir Ravnihar.
Po bitki.
»Križi bodo postali meči in Bog bo blagoslovil naše orodje," tako je govoril pred volitvami krščanski socijalec minister weisktrchner. In res, križi so postali meči, toda Bog orožja ni blagoslovil, kajti oni, kt so križe v meče izpreme-nili in so šli na boj v mislih, da Ibo Bog blagoslovil njih orožje so bili pobiti. Le skrajno desno krilo se je rešilo.
Cela vojna se je vršila tako: Kr-
ščansko socijalna armada, ki je križe v meče izpremenila in je kakor križarska vojska odšla na boj zoper brezverce in svobodomislece, si je bila precej v svesti svoje zmage. Posebno njen srednji del, ki je imel v rokah glavno mesto države, sev je čutil varnega. Levo krilo na Češkem in na Moravi je bilo bolj slabotno, toda upati se je dalo, da če ne zmagajo, vsaj zadrže husite in razne druge nevernike, da ne bodo mogli priti drugim na pomoč. Desno krilo na jugu pod vrhovnim poveljstvom dr. Šušteršiča je imelo še najboljše stališče. Papež je dal vojski svoj blagoslov in škof Anron Bonaventura je pisal pastirska pisma.
Nasprotna armada si ni bila popolnoma v svesti zmage. Govorilo se je, da se bo število socijalistov zmanjšalo, ker so Nemci pripravili svoje meščanske nacijonalne vrste. Najboljše je stvar stala na Češkem, kjer so stale napredne stranke pod skupnim vodstvom dr. Kramara. Na jugu je bila pozicija manj ugodna.
Tako se je po veliki noči začela vojna in je 13. junija prišlo do glavne bitke.
Krščansko socijalni križarji so bili v lastni trdnjavi premagani, njih vodje so padli in tako je srednji del vojske trpel občutno škodo. Tudi na severu so bili klerikalci tepeni, le na jugu so zmagali.
Zmaga pa še ni bila odločena. Situacija je bila podobna vojni 1. 1809. med Avstrijo in Napoleonom. 10. junij je bil Aspern. Toda Aspernu je sledil Wagram. Po negotovi zmagi 13. junija so se zbrale 20. t: m. čete zopet na boj in so dokončale zmago.
Zmaga je popolna. Sredina je razbita, Weiskirchner, ki je govoril o križih in mečih je propadel v dveh volitvah, križarsko-klerikalna armada se umika, na Češkem je klerikalna vojska doživela popoln poraz, ostalo je samo desno krilo in vprašanje je, kam bo dr. Šušteršič peljal svoje klerikalne voje. Težko bo voziti z vozom, Če je sredina razbita in na eni strani kolo popolnoma potrto. Vkljub temu da je slovenska klerikalna vojska priborila dvoje mandatov, ni s tem nič pomagano, ker je poraz drugod prevelik, da bi ga slovenski klerikalci mogli popraviti. Tako torej ni nič pomagalo, niti križi, niti blagoslov, niti pastirska pisma. Križarji so srečno pobiti in Avstrija si lahko oddahne.
Danes je po bitki. Le tu in tam grmi še kak top. Po Slovenskem straši klerikalna vojska. Edino Trst in Ljubljana sta se rešila. Križarji sicer pravijo, da ju bodo oblegali in če ne pojde drugače, izstradali, toda osamljeni in zapuščeni se bodo brez po-Irebne pomoči klatili po naši zemlji, dokler se ne zgodi z njimi kakor se je zgodilo s križarji drugod.
Čudne stvari se gode ob vojnih časih. Mesta padajo iz rok v roke in ž njimi meščanstvo — in vsi se morajo pokoriti zmagovalcu. Tako pravijo se je zgodilo na Dunaju v teh bojnih časih. Ljudje, ki so bili zjutraj še na-
vdušeni krščanski socijalci, so se popoldne — ko se je krščansko socijalna vojska pobita umikala z bojišča odrekali takega naziva in so pretili s pestmi onim, ki so jih imenovali s tem imenom.
Klerikalci pravijo, da s krščanskimi socijalci že zdavnaj niso bili zadovoljni. Bili so premalo klerikalni in preveč narodni. Res, slišali smo, da je nadškof Nagi svoj čas prepovedal krščanskosocialnim akademikom, da ne smejo biti v svojih društvih svobodomiselni in naši klerikalci so se parkrat jezili, da krščanski sočialci niso nič boljši kakor nemški nacijonalci. Krščanski socijalci si niso znali pomagati in so pozabili na krščanstvo in ria socijalnost samo da so imeli mandate in da so biti na vodilnih mestih. Šele ko so prišle volitve, je prišel zopet križ na vrsto. Ko so jim Nemci očitali, da niso dovolj narodni, so nastopili proti Čehom na Dunaju in ko so videli, da so premagani, so izdali plakate s slovansko trikoloro. Tako je postalo gnilo v križarski vojski in ko je bil sovražnik pred durmi, so pristaši trumoma prestopali na drugo stran.
Dunajčan je bil čuden človek. O politiki je malo premišljal, Razumelo se je samo po sebi, da je krščanski socijalec. Zakaj, tega sam ni vedel. Zato je bil Dunaj tako močna krščansko socijalna trdnjava. Toda število je bilo na videz, kakor prepričanje.
Nekaj podobnega je pri nas. Danes se drže klerikalci napredno šele tedaj, če se dviga napredna misel med ljudstvom. Zaduše z vsem nasiljem vsak pojav, ki kaže na osvobojenje. Toda v njih vrstah je kakor med dunajskimi krščanskimi socijalci, in nekoč se bo pri nas zgodilo, kakor se je zgodilo tam. Takrat propade to skrajno krilo križarske vojske in slovenska zemlja se bo oddahnila.
Obrekovalcem.
(Dopis iz meščanskih krogov.)
V	članku pod gorenjim naslovom je »Slovenec" z dne 20. t. m. nagro-madil toliko laži proti naprednim listom sploh posebej pa še proti »Učiteljskem tovarišu", da člankar, sloviti Jeglič, vodja II. mestne šole, naravnost izziva odgovor vseh prizadetih naprednih listov.
Da izve širša javnost tudi izven naše dežele, kako izgleda na Kranjskem tista vrhovna šolska oblast, ki daje potuho klerikalnim učiteljem za njih brezmejne surovosti, ki jih uganjajo s slovensko mladino v šoli, navajamo danes nekatere slučaje iz katoliške pedagogike priznanega ljubljenca c. kr. šolskih oblasti.
Glavni temelj Jegličevega vzgoje-slovja je brezmejno sovraštvo, ki ga teoretično in praktično izvaja napram otrokom naprednih meščanskih rodbin. Učencu Lukeschu iz 8. razreda je ukazal v mrzlem letnem času klečati na golih kamnitih tleh na mostovžu kar celo uro ter ga nalašč izpostavil posmehu mimoidoči.k Kaj je deček
naredil? Nič drugega, le električno žarnico je malo omajal. Neka rado-voljka iz Jegličevega razreda pripoveduje še lepše stvari o Jegliču. Pravi, da Jeglič otroke naprednih staršev kaznuje s tem, da jim tlači u m a-zanocunjovusta in da tudi sicer postopa naravnost divjaško napram šolski mladini. Te slučaje pojasnimo posamič; za danes se dotaknemo še slučaja učitelja Cepudra in nekaterih najdebelejših „Slovenčevih" laži.
Res je, da je Cepuder dobival plačo izvzemši meseca aprila 1910. Toda res je pa tudi, da če bi se bile Jegličeve spletkarije posrečile, bi bil Cepuder brez kruha. Da pa Cepuder ni še večja pomanjkanjega trpel, kot ga je, to je bila zasluga njegovih naprednih tovarišev, ki so razkrinkali Jegliča in se zavzeli za Cepudra. Cepuder pa od tistega trenotka ni mogel videti Jegliča, ko mu je ukazal, da ne sme občevati z naprednimi tovariši. Jeglič se je pri tem skliceval na nadzornika Maierja, češ, da je Maier to naravnost sam prepovedal. To pa je bila laž. Kajti nadzornik Maier ima preveč takta, da bi se bil upal svoje funkcije tako daleč zlorabiti. Jeglič je tedaj sam zlorabil nadzornikovo ime v svrho svojih nečednih manevrov. Cepudru pa se je Jeglič zagnusil posebno takrat, ko je Jeglič v pisarni, torej uradno, Cepudra silil k pristopu v Slomškarijo. Cepuder, ko je prišel iz pisarne, je takoj povedal, da mu je Jeglič obljubil postranski zaslužek, ako postane Slomškar; zahteval pa je od Cepudra izjavo takoj drugi dan. Cepuder kot značaj je tudi takoj izjavil, da bo Jegliču v obraz povedal, da on ni na prodaj, kot so razni drugi uskoški kruhoborci. Napredni učitelji pa so Cepudru svetovali, naj tega ne stori, ampak se naredi tako, kot bi bil na vse to pozabil.
.Slovenec" si drzne pisati o zgagarju. Kdo pa je večji zgagar med učitelji, kot Jeglič? Naj se spomni, kako je svojčas v »Slovenski Narod" vtihotapil nesramen in neosnovan napad na tedanjega voditelja Gabrška, drugi dan pa je šel on sam s krinko ogorčenja k Gabršku izražat mu obžalovanje na napadu, ki ga je on sam priobčil. Taka je katoliška morala Slomškarja Jegliča!
Zakaj Jeglič nič ne omenja nekih zvezkov, na podlagi katerih je bil Cepuder denunciran? Ker je Jegliču do-tični denuncijant dobro poznan, se nam čudno zdi, da v »Slovencu* nič ne omenja te lepe zadeve. Kaj bi mi govorili o nji?
Naravnost nesramna je laž, da je Jeglič posvaril učitelja naj ne klasificira učencev v izpričevalo drugače, kot v katalogu. On je le vpričo svojega otroka zavpil nad učiteljem, zakaj je spisal odhodno izpričevalo vajencu, dasi je Jeglič sam dal za to potrebno tiskovino, in tudi pri konferenci ni ugovarjal proti temu. To je resnica! Zlobna denuncijacija pa je, če trdi vodja, da dotični učitelj izpričevala ni pravilno prepisal iz kataloga.
Jeglič piše v svojem »krepkem
tonu". Ta »krepki ton" je med nao' braženimi ljudmi nemogoč; poznajo ga k večjem tolovajski poglavarji, od vodje mestne šole pa sme učiteljstvo kaj boljšega pričakovati.
Nesramna je dalje Jegličeva trditev, da je dotični učitelj božjasten. Ker je to trditev Jeglič javno izprožil, zato tudi javno vprašamo: ali je bil o tem zaslišan pristojni zdravnik dr. Demšar in ali je dal o tem svoje izvedeniško mnenje ? Naj g. dr. Demšar zdaj javno pove, če je on res tako izjavo podal. Tu se ne gre za malenkost, marveč gre se za eksistenco	dotičnega uči-
telja, pa tudi za vprašanje pouka mladine pri učitelju, ki naj bi bil božjasten.
Laž je, če Jeglič trdi, da je preiskava dognala, da je Jeglič pravilno postopal. Zakaj pa	je dobil Jeglič
ukor radi njegovega postopanja napram učiteljstvu? Res je*sicer, da se pristojne oblasti, ki se boje upliva klerikalcev, trudijo, celo	pedagogi tega
vzor vodje zakriti, ampak res je pa tudi da Jegličevo delovanje ne bo ostalo prikrito zato bo skrbelo vse pošteno čuteče učiteljstvo.
Glede anarhistov	pa se	c. kr.
mestni šolski svet tem	potom	poziva,
da takoj uvede preiskavo ter dožene, kdor izmed učiteljev	na II.	mestni
šoli goji anarhistične ideje. Jeglič naj jih imenoma pove in	dokaže	kar v
»Slovencu" trdi; za denuncijanta in lažnika ni mesta med učitelji.
Glede sestankov v Jegličevi vodstveni pisarni je toliko gotovo, da se tam večkrat pozno v noč zbirajo razni Slomškarji in njih vredne Slomškarice. Kar se tiče Jegličeve trditve, da ob volitvi v mestni šolski svet on ni agitiral, naj mestni šolski svet pozove vse učitelje zapored, pa bo prišel oni pravi na dan ; če bo to Jegliču prav ali ne, to je njegova stvar. On si je v »Slovencu" juho skuhal, popiti jo bo moral, tudi če bo zanj prevroča.
Meščani, ki pošiljamo svoje otroke v šolo, hočemo vedeti, komu jih zaupamo in kaj se vse godi pod vodstvom slovitega Jegliča.
Iz slovenskih krajev.
Iz Ribnice. Z ozirom na razne klerikalne sleparije in nasilslva, katera so uganjali klerikalci po deželi ob zadnjih dežavnozborskih volitvah, sem zvedel zelo zanimive stvari na svojem potovanju. Na Dolenjskem je fara Sv. Gregor, kjer pašuje župnik po imenu Krumpestar, ki je imel v nedeljo pred volitvami naslednjo pridigo: »Otroci prosite svoje očete, naj volijo Jakliča. Pokleknite predenj, gotovo Vas bode uslišal. Žene vplivajte po noči in po dnevi na svoje može, da bodo volili našega kandidata; ako bi pa bila vsaka prošnja zastonj pa kljubuj-t e možu." Nadalje je prepovedal vsakemu, kdor bo volil Puceljna, pristop v cerkev in k spovedi. Odrekal jim je tudi cerkveni pokop. Čudno ni toraj, da so zmagali, če so s takim orodjem delali za svojega kandidata. Toda župnik naj si zapomni, da bo tudi za
LISTEK.
MUCHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Bcnctek.
Ali
Stotine vojakov so jele iskati po gostem hrastju . , vse iskanje je bilo	zaman: Rolanda ni bilo nikjer.
Srd Ivana de	Medičis je bil strašen.	Izbruhal	je vse	kletve
in psovke, ki jih je znal.
Toda ker je bil metodičen človek, ker je pil nad pravo jnero in ker je čutil, da se mu trepalnice zapirajo od zaspanosti, položil svojo osveto na kasnejši čas, vrgel se na svojo vojaško Posteljo in zaspal globoko spanje.
Kakor je ukazal še tisti večer, so ga zbudili drugo jutro zarana.
Nemudoma je zajahal konja ter se v spremstvu par Častnikov in ene stotnije konjenikov odpravil proti Governolu, čigar 2»dovi so se dvigali kake pol milje daleč	od taborišča.
Njegovo prvo	vprašanje je bilo, ali	so našli	ubeglega	Rolanda, in	ko so mu odgovorili, da	ni po njem ne duha ni	sluha,
je	stresel	glavo in zamrmral:
M — Roland Kandiano mi je grozil in	me smrtno razžalil.
Našel ga bom. In kadar ga najdem, bo trpel isto kazen, kakor J° je trpel njegov oče.
Nato je zdirjal proti obzidju.
, Ivan de Medičis je bil sklenil, da	naskoči Governolsko
trdnjavo, jutri ali po jutrišnjem. Dogodek sinočnje noči pa je Pospešil njegov sklep. Odločil se je, da maršira še danes nad Governolo.
Razgovor, ki ga je imel z Rolandom,	mu je odprl zares
ra vo	Poskarijevi	predlogi	so ga navdušili. In hotel je
k dožu berf^k ^°:	'5°	zavze*ju ^dnjave odposlanca
Iva ^poslanec je imel predvsem povedati Fosltariju, da Medičis v načelu sprejme	njegov zavezniški načrt,	in	mu
naciti	dan za sestanek v svrho	natančnejšega dogovora.
Vrhu tega ga je imel posvariti, da naj se čuva Rolanda in ga, ako ga dobi v pest, izroči živega Velikemu Vragu.
Ko so bili ti razni projekti v njegovem duhu gotovi, je mislil Ivan de Medičis le še na to, kako bi zagotovil svojemu naskoku uspeh.
V	to svrho je hotel še enkrat premotriti zunanjost trdnjave in najti njeno šibko točko, da bi mogel komandirati ves svoj napor samo na ta kraj.
To je bila taktika, ki se mu je dotlej vedno posrečila: zagnal je vse svoje bojne sile na eno samo točko, napravil je v zidu vjzel ali pristavil lestve in vdrl v trdnjavo.
Četrturen galop ga je privedel k trdnjavi, v bližino mu-šketnega streljaja.
Ukazal je svoji četi, naj se ustavi ter jahal z dvema izmed svojih častnikov sam naprej, hoteč jima dati natančnih navodil.
Jahal je korakoma ter proučeval položaj s tisto skrbjo, ki je bila eden izmed glavnih vzrokov njegovih prejšnjih bojnih uspehov.
Vojaki, ki so stražili na obzidju, so z očmi zasledovali manever Ivana de Medičis. Pozdravili so ga s par streli iz arkebuz; Veliki Vrag se je umaknil iz dosega krogel in mirno nadaljeval svojo pot.
Naposled se je ustavil na zapadni strani trdnjave.
Tam je bilo obzidje v očividno slabem stanju; par strelov z bombardo, pa je morala nastati vrzel.
Oblegani, iznenadeni po naglem prihodu Medičisove armade, niso imeli časa popraviti to stran in so se zadovoljili s tem, da so s hlodi zagradili luknje svojega obzidja, bolj zato, da bi poizkusili zakriti njegovo zanemarjenost, kakor v nadi, da ga okrepe.
Vrhu vsega je bil tudi jarek, ki se je spuščal povsod drugod navpično v globino, na tej strani le malo strm. Nedvomno so se bili prebivalci navadili, hoditi na tem kraju v jarek, tako da so pomalem nastale steze v strmini in se je rušila prst ter zasipala jarek.
Ko je Veliki Vrag zapazil vse to, se je stresel od veselja.
—	Governolo je naš, je dejal.
Jedva pa je izgovoril te besede, že sta počila po vrsti dva strela.
Častnika, ki sta spremljala Ivana de Medičis, sta padla s konj, eden ubit na mestu, drugi pa težko ranjen na rami.
Konj Velikega Vraga se je vzpel pokoncu.
Toda njegov jezdec ga je zadržal na mestu.
Ivan de Medičis je bil fizično hraber do Skrajne meje; njegova drznost je slovela v pregovoru. Namesto da bi pustil prestrašenemu konju, ki je hotel bežati, njegovo voljo, je nategnil uzdo in se ozrl.
Iz robidovja pred obzidjem se je dvignila človeška postava; bil je očividno tisti, ki je pravkar ustrelil obadva oficirja.
Ivan de Medičis je strmenjem zapazil, da je ta Človek sam in da nikakor ne beži, nego še celo očividno vabi njegovo pozornost nase.
Mož pa je zakričal:
— Ivan de Medičis! Imam še eno pištolo nabito, in bodalo imam. Ti imaš svoji dve pištoli in meč. Ponujam ti boj.
— Roland Kandiano! je zarohnel Veliki Vrag. Sam moj peklenski patron mi te pošilja.
Istočasno je izdrl svoji pištoli iz njenih tokov, vzel uzdo med zobe in se tako oborožen zakadil proti Rolandu.
Deset korakov pred njim je izstrelil obedve cevi obenem.
Počil je tretji strel.
Ivan de Medičis se je zvalil raz konja. Roland je izpustil kadečo se pištolo, ki jo je držal v roki, ter pristopil k ranjencu.
Oči Velikega Vraga so bile zaprte.
Bil je bled; njegovo lice je pokrivala tista posebna ble-dota, s katero bližnja smrt odeva obraze, obračajoča se proti večnemu uničenju.
Ležal je na hrbtu, roke razprostrte.
Roland ga je gledal nekaj trenotkov; njegove ustnice so se skrivile v temnem smehljaju.
— Ni še mrtev, je menil sam pri sebi, toda par urah bo končano.
Nato se je sklonil k njemu.
Zdajci je Ivan de Medičis odprl oči.
— Ali lahko kaj storim za vas? je vprašal Roland.
— Hodi k satanu!
 ................................ (Dalje.)
klerikalce prišel dan plačila. Prišel bo kmalu čas, ko bo tudi kmei pričel samostojno misliti.
Iz Hrenovlce. Podlost fanatizira-nega klerikalca hrenovške občine. Zmaga klerikalca dr. Žitnika je tako razveselila vse njegove privržence hrenovške okolice, da je enemu izmed njih še onih par gramov možganov, ki so že itak prenapolnjene sovraštva In hudobnosti do naprednjakov, spravila popolnoma iz njih vsakdanjega položaja, Z zmago klerikalnega poslanca zmagala je tudi podlost »Domoljubovega' dopisuna nad vsako drugo njegovo klerikalno vrlino in v tej podlosti spravil se je nad moža in fantiče iz »neodrešene polentarske Italije' ter njegovo hišo. Njegovo srce je zažele-
lo	po liberalni žrtvi in maščevanje je sladko. Ali maščevanje na način pret-nje ščuvanja proti tej hiši, to je kaz-njivo, česar bi se morala sramovati vsaka moralna propalica, kamoli ne individij, ki je veren član katoliške cerkve, katere glasilo je: »Kar nečeš, da drugi Tebi store, ne stori tudi Ti drugim tega.' Slabo vest pa ima ta dopisun, zavedajoč se svoje absurdnosti, ker se boji povedati, da li je poslušajoči ali pa morda učeči član katoliške cerkve ? Res zasluži ime vzor zahrbtneža in zavijača in da se obračuna ž njim. In ta duševna reva pravi nadalje, da ni še dolgo, ko je imel ta mož v neodrešeni polentarski Italiji domovinsko pravico, torej da je bil še pred kratkim tujec v državi. Slabo si meril ti dopisunče in še slabše zadel, ker ta mož, ki ti je trn v peti in na katerega si se Ti spravil je rojen Avstrijec in je imel domovinsko pravico v Avstriji, še predno je pomilovanja vredni dopisunček platno prodajal. Svetujem mu malo več zgodovine, ali pa naj se obrne na g. župnika kojega je pred več leti podučilo c. kr. okiajno glavarstvo v Postojni v domovinstvu in pravicah. Ljudstvo dobro pozna tega moža iz papeževe dežele ter ga tudi jako spoštuje in to zadostuje. Kar pa ta dopisunče, ki ni niti vreden, da bi temu možu čevlje zavezal, blebeče, to je le ona krščansko klerikalna ljubezen do naprednjakov, katere bi najraje iz same ljubeznivosti in prijaznosti takoj pokončali, kar lepo dokazuje hrenoviški dopis v »Domoljubu' od 15, t, m. Ker se bomo pečali, da razkrinkamo sadove klerikalne organizacije in izobrazbe naj se zahvalijo vsi prizadeti tistim, ki so nam zanetili in skalili ljubi mir, a po . kalnem jim ne bomo pustili ribariti temveč prišli bomo z barvo na dan!
Iz Novega mesta. Ako gledamo in primerjamo številke oddanih glasov za Jarca z onimi naprednjakov, si moramo misliti, da smo mi Dolenjci res sami klerikalci. Ako na številke pogledamo pravim, a v resnici ni tako, kakor se nam poroča iz okolice. Dobro je, da tudi širša javnost izve, kako se je manipuliralo z glasovnicami, agitacije še ne omenjamo ne, ker vsak ve, kako so se trudili Tonetovi hlapci. Poleg očeta Štemburja je še nekaj drugih mož, ki sede na prestolu županstva, ki smo jih imeli za čislane može, pa so sedaj pokazali, kaj more storiti klerikalna strast. Med vsemi občinami se je odlikovala menda Prečina, nji na Čelu seveda župan sam. Komisija je bila sestavljena iz takih tičev, da niti volilni komisar (kateremu vsa čast dasi ne vem kakšnega političnega prepričanja da je) ni mogel videti lumparij, katere so se uganjale. Očividec pripoveduje, da so se ljudem glasovnice pri komisiji jemale ter zamenjavale. Gospod kaplan so imeli tudi dosti posla. Dan pred volitvami se je mož trudil in hodil po vaseh ter podpisaval glasovnice za Jarca, že pozno v noč jo je šele pri-
mahal domov ves upehan, utrujen od dela za blagor svete cerkve — na volišču. Na dan volitve je g. župnik naročil frančiškana, da je ob 10. uri med volitvami mašo bral ker g. kaplan niso imeli časa, so morali biti prisotni pri volitvi ter ljudem s silo vpisavati Jarca. G. župnik so bili pri komisiji ter pridno spravljali njim zo-perne glasovnice v malho ter jih nadomestili z Jarčevimi, medtem se je pa od truda kaplanček kar penil, seveda jih je tudi nekaj moral preslišati od strani naprednih volilcev, pa za bisago se vse prestane. Kakor se nam od neke strani poroča, pridejo vsi ti možje pred preiskavo, med njimi tudi menda župan, kar mu gotovo ne bode v čast. O tem poročamo pozneje. Tolko v pojasnilo javnosti, da bodete vedeli, da Jarčevi glasovi na Dolenjskem niso bili vsi pošteni temveč jih je veliko nakradenih iz žepa. Naš narod ni tako slab, kakor je soditi, temveč so oni veliko slabši, kateri bi mu imeli koristiti. Za danes bodi temu dovolj.
DNEVNE VESTI.
»Slovenec" In ožje volitve. »Slovenec' je izdal včeraj posebno izdajo, da je naznanil, kako sramotno so na celi črti propadli prijatelji slovenskih klerikalcev, dunajski krščanski socijalci in moravski klerikalci. Težko mu je pač bilo pisati o strahovitem porazu avstrijskega klerikalizma, ali zapisati je moral, kajti dejstva se ne dajo utajiti. »Slovenec' je pričakoval, da bo lahko izdal zmagoslavni list, pa je moral napraviti naznanilo o politični smrti svojih zaveznikov. Zato je ves iz sebe in seveda po stari navadi spet psuje na vse strani. Predvsem ga seveda jezi volitev v Ljubljani, ker je ta volitev pokazala, da Ljubljane klerikalci nikdar ne bodo dobili v svoje roke; Ljubljana je vnovič sijajno pokazala, da je po veliki večini napredna in da taka hoče ostati tudi v prihodnje. Na tem ne bo čisto nič izpremenilo .Slovenčevo' ropotanje. — Kar se pa izida ožjih volitev na Dunaju tiče, je ta izid »Slovenca' tako zelo poparil, da niti ne ve, kaj piše! Res ne vemo, kako bi nazvali .Slovenčevo' pisanje, da je krščanske socijalce na Dunaju vrgla njihovi krivičnost proti Slovanom. Res je, da dunajski Slovani, predvsem Čehi, niso mogli glasovati za krščanske socijalce. Ali to ni bilo odločilno. Vzrok strahovitega poraza krščanskih socijalcev na Dunaju je krščanskosocijalna korupcija in krščanskosocialni terorizem; naši klerikalci, ki delajo pri nas korupcijo in terorizem, kakor so delali krščanski socijalci na Dunaju, lahko iz dunajskega zgleda vidijo, kam pelje pot. Žalostna je tolažba »Slovenca', da si bodo dunajski krščanski socijalci opomogli. To se ne bo nikdar zgodilo, ampak bo stranka začela rapidno propadati tudi na kmetih. Letošnje volitve so bile zgodovinskega pomena: one so začetek konca avstrijskega klerikalizma.
Strahovito klavrn je včerajšnji večerni »Slovenec'. Ni čuda! Saj daje izid na Dunaju slovenskim klerikalcem misliti. Dosedanjega klerikalnega sistema v Avstriji je konec in slovenski klerikalci, ki jih bo samo 21, bodo med 516 poslanci kaj malo pomenili, ker ne bodo imeli nikjer zaslombe. In pa ministrski stolček, na katerega bi se dr. Šušteršič tako rad vsedel, je splaval po vodi. Od tod klavrnostl
Kako nameravajo gospodariti klerikalci v ljubljanskem občinskem svetu. Prijatelj našega lista nam piše; Pred nedavnim časom pogovarjal sem se z nekim klerikalcem, kateri je prav
dobro poučen o bodočem delovanju v ljubljanskem občinskem svetu. Ko sem mu zatrjeval, da ima vendar napredna stranka večino, obrazložil mi je in dokazal, da je nima in sicer sledeče: Kar se tiče gospodarskih vprašanj, pride vsak tak predlog v odsek, pri katerem bodo po številu svetovalcev zastopani naprednjaki s 6 glasovi, klerikalci s 3, Nemci z 2 in demokrati z enim glasom. Predlog je od napredne strani: Proti temu predlogu vlože ugovor klerikalci, vsled česar pride predlog pred občinski svet; tu pa nimajo pravice glasovanja (on tako trdi, jaz pa nisem dovolj poučen) naprednjaki ki so v odseku bili ,za“ in klerikalci, ki so v odseku bili »zoper'. Odpade toraj pri glasovanju 6 naprednih glasov in 3 klerikalni, vsled česar pride napredna stranka v manjšino 2 glasov in predlog, ki je bil vložen od napredne strani bode 17:19 odbit. (Opozicija ima tedaj večino). Zoper predlog vložili bodo naprednjaki ugovor, deželna vlada ga bo pa »samo-obsebi umevno' zavrnila To je nekaj. Ravno isti možakar pa mi je tudi (razodel sledeče: Predno bode rešen re-kurz zoper sedanje občinske Volitve, sklican bode deželni zbor. Pri tem zasedanju spremenili pa bodo teritorij tako, da se priklopijo mestni občini Glince in Vič in ker se bode rekurzu gotovo ugodilo, bodo nove občinske volitve vsled priklopijenja teh 2 vasi popolnoma drugače izpadle in prvo besedo dobe klerikalci.
Šukljetov volilni humbug. Šuklje je pri nastopu kot deželni glavar zabičal uradnikom deželnega odbora, da se imajo vzdržati ob volitvah vsake agitacije. 20. in 13. junija pa smo videli komandirane uradnike-klerikalce pri volilnih komisijah, po ulicah in agitacijskih lokalih, dočim so morali uradniki naprednega mišljenja garati zanje v uradu! Videli smo nekega Bernika, Fortiča, Lindtnerja, Kristana, Vilenparta in druge take tiče, ki so se nekdaj kar pridušali čez farje. To vam je lep šef, ta pl. Šuklje!
Nemška škodoželjnost. Kranjska hranilnica je lansko pomlad odpovedala mestni občini učne prostore za obrtno šolo v svoji (nekdaj Virantovi) hiši na Sv. Jakoba trgu, ter jih dala adaptirati za Huth Hansov dekliški dekliški zavod in učiteljišče »Schul-kuratorija'. Ta dva ultra-nemška zavoda bosta imela tam baje brezplačno zavetišče, umetno - obrtna strokovna šola pa si je seveda morala že jeseni iskati prostore v privatni hiši. Slovencem vse le za drag denar, nemškim šolam vse zastonj!
Neumen račun. Naši klerikalci se tolažijo z nado, da bo njih pritožba pri upravnem sodišču ugodno in pozno rešena, ter bodo potem razpisane nove občinske volitve, pri katerih upajo dobiti dva mandata več, in bi bili z Nemci potem absolutni gospodarji. Pa ne bo nič iz te moke!
Deželni uradniki imajo novo službeno pragraatiko. Priznati se mora, da je povsem modema in v resnici sedanjim razmeram prikrojena. V tem oziru pa imajo — kakor se čujejo pritožbe — najzanikmejšo in najne-modernejšo v celi Avstriji — mestni uradniki ljubljanski. Ne obsega namreč nobenih pravic, nego same dolžnosti. — Novi občinski svet mora to čisto navadno zmes vreči v ogenj in poskrbeti uradništvu za novo pra-gmatiko.
.Slovenčevo" geograflčno znanje je strahovito. Napaka se tu pa tam lahko primeri vsakemu listu, ali kar je »Slovenec' napisal včeraj v posebni izdaji v brzojavkah, presega že vse meje — posebno kar se tiče čeških krajevnih imen. Vseh kozlov ne bomo naštevali, ker jih je
preveč, samo par bolj mastnih. Tako »Slovenec' ne ve, da se Godingu češko pravi Hodonin, Pilgramu Pel-hrimov, Benesavi Benešov, Bodenbachu Liberec, Mahrisch Tribau (pravilno Trilbau) Moravska Tfebova itd. itd. Dosledno piše »Slovenec' tudi Preštic, Horaždovic in celo Hartmanitz mesto Preštice, Horaždovice, Hartmanice itd. Če že pri »Slovencu' ne poznajo pravilnih slovanskih krajevnih imen, naj vzamejo vsaj v roke krajevni reper-torij, kjer jih bodo našli. Ne vem, kaj bi Slovenci rekli, če bi kak slovanski list pisal Veldes, Rudolfswert, Stein-briick, Marburg itd. mesto pravilnih slovenskih imen! Po pravici bi bili ogorčeni!
Gaiiške volitve. Ogerska ima svojo Hrvaško, Avstrija ima Galicijo. Kadar so volitve na Hrvaškem, gredo tja celi polki vojaštva in orožništva, da vzdrže mir. Po jasni pameti sojeno, ni treba pri volitvah nikake oborožene sile, kajti ako se vrše volitve pravilno in pošteno, se nihče ne pre-teplje, ako pa se vrše nepravilno in nepošteno, torej tako, da se del ljudstva razburi, pa so volitve protipostav-ne in neveljavne. Takih volitev bi vlada sploh ne smela dopustiti. Mi se zgražamo navadno kadar slišimo o volitvah na Ogrskem in Hrvaškem, kjer se pod zaščito znane mažarske vlade vrše nepravilnosti pri volitvah in če ljudstvo protestira, se nastopa proti njemu z orožjem in bajoneti. Ravno take stvari se gode vselej ob volitvah tudi v Galiciji. Včeraj smo prinesli poročilo o groznih dogodkih v Dro-hobiczu, kjer je bilo 30 ljudi mrtvih in več ranjenihr — Po vsej Galiciji so se pojavljale demonstracije, ki so znak, da se volitve ne vrše postavno. In to nam ne prinaša nikake slave pred svetom.
Konec ljubezni na državnem kolodvoru. Iz Sp. Šiške se nam poroča: Včeraj pop. pred odhodom kamniškega vlaka se je doigral na drž. kolodvoru skrajno mučen prizor. Neki Heinrich Kvedo blizo 30 1. star je imel razmerje z neko deklico iz Kamnika. Iz neznanih razlogov pa ga je ona odslovila. Ljubimec je iz zgolj maščevalnosti svojo ljubimko pri neki gospej v Ljubljani h kateri bi morala priti v službo, tako očrnil, da jo gospa ni sprejela v služo. Dekletu ni drugega preostalo, napotila se je domov. Kratko pred odhodom vlaka pa pride njen kavalirski ljubimec na kolodvor ter dekletu prigovarja, naj gre z njim. Njej pa se je fant tako zagnusil, da ga je kratko odslovila. In sedaj poslušajte kaj je naredil ta kavalir? Tam vpričo ljudi, ki so čakali na vlak je dekletu rekel, da ji je on črevlje kupil, zato ker noče iti z njim, jih mora na mestu sezuti ter mu jih vrniti nazaj. Dekle sprva ni mogla verjeti taki surovosti, a kavalir Heinrih Kvedo je obstal pri tem, da mora vpričo ljudi črevlje sezuti. Dekletu ni drugega preostalo, res je tam vpričo ljudi sezula črevlje ter mu jih izročila. Kavalir je črevlje pobasal v žep a ni veliko manjkalo, da ga niso na mestu pretepli, tako ogorčeni so bili vsi, ki so ta prizor gledali. Dekle se je res bosonoga odpeljala v Kamnik domov. Dekleta torej pozor pred tem kavalirjem!
Razkritja velikih sleparij v Spi Šlskl. Na uredništvo podružnice »Jutra' v Sp. Šiški je došlo včeraj iz Vodmata nastopno poročilo: O škandalih, ki jih zdaj »Jutro' razkriva, smo mi že davno slutili, seveda le v toliko, v kolikor smo jih izvedeli tukaj. Ko smo čitali prvo daljše poročilo v »Jutru*, smo kar ostrmeli, da je sedaj tudi hišna gospodinja ga. Kat Juvan nastopila proti Ani Kranjc. Ostrmeli smo, ker smo vedeli, da sta
si bile obe ženi preje veliki prijate ljici in ker smo slutili, da ga. Juvan le radi prijateljstva ne izda, kar je morda vedela o Ani Kranjc. Če ne drugo, je moral biti hišni gospodinji znan tale slučaj: Žena nekega uslužbenca je šla nekoč za dva dni domov na Ig. Ana Kranjc ni poznala domačih razmer te žene doma na Igu. Pač pa jih je poznala njena gospodinja gospa Juvan. Ana Kranjc gre h kuharici vpo-kojenega župnika dr. Mauringu se tej predstavi kot sestra one žene ter kuharico, ki je ono ženo dobro poznala, naprosi za 15 K, češ, da je njena sestra težko bolna na pljučah, da je v velikem pomanjkanju ter pošlje njo, sestro, h kuharici, kot njeni prijateljici, da naj ji za božjo voljo pomaga. Dr. Mauringovi kuharici se je ta »sestra' malo sumljiva zdela, ker je vedela, da je prava sestra njene prijateljice iz Iga že pred par leti odšla v Ameriko. Zato ji je tudi rekla: Vi pa niste sestra od Marije R.... Dozdevna sestra pa ji odgovori: Če ne verjamete tukaj imam pismo od očeta, ki ga ni sam pisal, marveč Gabčevka. Kuharica je pismu verjela ter dala 10 K Ona pa je zahtevala 15 K. Ko jo je kuharica vprašala za ime, se je izdala kot Francka Potokar iz Novega Vodmata št. 117. Ker je kuharica trdila, da nima več denarja, je »sestra' odšla. Popoldan pa je zopet prišla, to pot v spremstvu otrok hišne gospodinje Katarine Juvan. Ker tudi to pot ni dobila od kuharice ostalih 5 K, je šla k župniku dr/, Mauringu. Ta prečita pismo in ker je tudi on verjel tej slepariji, je dal res 5 K. Bil je pa tako previden, da se je na pismu podpisal z dostavkom, da je tistih 5 K svoji kuharici posodil. Ko je Ana Kranjc ta denar dobila, je v družbi hišne gospodinje vse zapravila, kupila je svinjine, šnopsa, vina, kruha, preostalo ji je le še 74 vinarjev. (Dalje poročamo jutri.)
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški je v sinočnji seji sklenilo, da svojo prvotno na francoskih okopih nameravano veselico premesti nekoliko bližje, tudi pred vsakim vremenom na varni kraj; in to je edino B e 11 e v u e, ali gostilna na lepem razgledu. Veselica se vrši pri vsakem vremenu v nedeljo dne 2. julija. Društvo snuje z ozirom za to premestitev poseben privlačen vspored. G. Zajec kot imejitelj te od Ljubljančanov toliko priljubljene gostilne na res krasnem razgledu, je obljubil, v povzdigo, veselice po svoji najboljši moči prispevati.
Telovadni odsek „Sokola“ na Vačah priredi v četrtek t j. 29. L m. na vrtu g. Šerkota veliko ljudsko veselico s sledečim vsporedom: Javna telovadba, srečolov, ples in prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za telovadno orodje se dobitki in preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Na zdar!
Radi deževnega vremena preložena vrtna veselica šentpeterskih podružnic Ciril-Metodovih, ki bo združena s proslavo 25 letnega jubileja moške podružnice se vrši v sredo, dne 28. junija t. 1. s pričetkom ob polu 8. uri zvečer na vrtu hotela Tratnik, »Pri zlati kaplji', na Sv. Petra cesti.
—	Ako bi bilo ta dan zopet neugodno vreme, prenese se veselica na s o b o t o, dne 1. julija t. 1. K obilnemu po-setu vabita najuljudneje oba združena odbora.
I.	ljubljansko uradniško gospodarsko društvo vabi na XXIII. re občni zbor, ki bo v vrtnem salonu restavracije »Pri levu', Marije Terezije cesta št 16, dne 28. junija 1911 zvečer ob pol 8. uri. V slučaju nesklep-čnosti bo nov občni zbor ob pol 9.
MALI LISTEK. Odkrita skrivnost.
(Iz češkega časopisa .Narodni Obzor.)
Ni še dolgo od tega — nekoč na jesen 1. 1910 — je izdal iz cerkve izstopivši bivši duhovnik in doktor bogoslovja Fran Loskot spis »Brez-Ženstvo duhovnikov in njegova zgodovina' (Volni Myšlenka, s pošto 20 vin.) V uvodu pripoveduje Loskot roman. Mlad mož plemenitega lica mu ga je pripovedoval takole: »Izza časa moje prve mladosti mi je ostalo v glavi par izrednih spominov. katere sem razumel šele pozneje, popolnoma šele pred nedavnim.
Spominjam se, da sem kot majhen deček z materjo obiskal nekoli-kokrat hišo, kjer je poleti stanoval cerkven dostojanstvenik. Bil sem ves navdušen od krasote sobe, v kateri naju je prelat sprejemal. (Prelat je bil z nama zelo prijazen; mene je obsipal s pozornostmi. Ko sem nekoč prenehal pregledovati igrače ter se ozrl okrog sebe, sem zapazil, kako se prelat nekam čudno obnaša napram moji materi — tako se mi je zdelo kot otroku. In začel sem prelata tolči z roko; on pa me je vzel na roke, me gladil in tolažil, — drugič smo bili
zopet na vrtu v uti, kjer se je dogodilo nekaj podobnega, tedaj sem se spustil na prelata z lončkom, iz katerega sem ravnokar izpil kavo.
Čez nekaj časa smo se preselili iz malega mesteca daleč, na drugo stran Češkega, v krasno Pojeserje. In tu sem bil nekoč z materjo v gozdu in oni cerkveni dostojanstvenik je bil tudi tam. Videl sem, kako mati z njim razburjeno govori'; prelat ji je dal nekakšne papirje, toda mati jih je raztrgala ter vrgla proč. Pri tem si je jokaje pulila lase z glave. Prelat je one papirje zopet pobiral. Od tedaj ga nisem več videl.
Kmalu nato je moja mati umrla.
Ostal sem sam z očetom in dvema bratoma. Tudi ta dva sta umrla. Pa se še spominjam, kako mi je oče nekoč držal glavo pod vodo v ribniku ; toda zaslišali so se nekakšni glasovi, in jaz sem bil rešen. To je bilo zame dolgo skrivnost. Sedaj pač razumem blazno bolečino očetovo, ki ga je gnala do teh dejanj. Tudi se je obesil prijatelj mojega očeta in njegova smrt je bila v zvezi s smrtjo mojih bratov.
Pretekla so leta . . .
Pred nekaj časa sem potreboval krstni list. — Stari župnik me povpraša po imenu, katero sem mu povedal.
Stresel se je, pobledel, (za nekaj časa je bil kot hrom. Nato stopi k pisalni mizi, poišče nekaj v predalu in mi prinese pismo — moje matere. Moral bi mi ga bil dati že davno.
Prosil me je jokaje, naj mu oprostim.
Bral sem materino pismo |z neizmerno ganjenostjo. Sporočala mi je, kar mi je tudi župnik potrdil, da je bil moj oče oni cerkveni dostojanstvenik. Ker pa ni mogel spolniti, kar ji je obljuboval in ni mogla preživeti razočaranja, se je zastrupila. Toda predno je umrla, je napisala teh par vrstic,
V	mrtvaškem listu stoji zapisano, da je umrla vsled otrpnenja pljuč. Tudi to mahinacijo mi je župnik pojasnil.
Oče je vedel za razmerje matere in cerkvenega dostojanstvenika ter je zato spremenil bivališče. Toda tudi na Pojeserje je prelat hodil. Ubogi človek, ta moj oče — rednik.
Letos pred svojo smrtjo mi je oče vse povedal, tudi kako sta umrla moja brala in kdo mu je pri tem pomagal,
Sedaj so vsi udeleženci tragedije, o katerih sem pravil, mrtvi; že davno je umrl oni cerkveni dostojanstvenik
—	moj oče, pred nedavnim župnik, ki je posredoval njegove stike z mojo materjo in letos nazadnje oni nesrečnež, katerega je pripravil ob življen-sko srečo prelat, kateremu se je pri-
ljubilo zelo lepo lice moje matere. Glede lepote ji baje ni bilo na daleč okrog nobene podobne.
Po njegovi smrti mi ni treba več molčati.
Mladi mož je dokončal, se zjokal in odšel.'
* *
♦
Dr. Loskot, bivši katoliški duhovnik, se je zamislil. Poznal je namreč onega cerkvenega dostojanstvenika in spoznal sedaj njegovega sina. Zamislil se je torej nad cerkveno prepovedjo, ki zabranjuje duhovnikom ženitev, namočil pero in napisal Jspisek proti tej nenravnosti. Zastonj.
Res, da je celibat proti naravi, če se ga kdo drži; in vse, kar je proti naravi, je greh, res je tudi, da je pa celibat še večji greh, če se ga ne drži, ker postaja vir zločinov, na kakršnih zgodovina ni revna. Toda boj proti celibatu je boj proti sistemu in zato brezuspešen; če bi iz te sestavne zgradbe padla ena opeka, bi se začela rušiti cela zgradba. A ne le po cerkvenih naukih, ampak celo po mnenju treznih zgodovinarjev, kakršen je lord Macanlay (protestant) bo ta zgradba stala do konca svet. Vsi vemo zakaj. Prvi naš buditelj za časa prebuditve, veleduh Dobrovsky, je izdal spis proti duhovniškemu celibatu in dr. Loskot ni zadnji.
Začetkom tega leta je bila pa od-grnjena skrivnost v romanu, ki ga je čitatelj zgoraj bral. Dne 1. prosinca 1911 je dobilo okrajno glavarstvo v Mladi Boleslavi sledečo vlogo:
Jaz Peter F. P. H a šl ar, delavec v Debri, javljam, da izstopam iz rimsko katoliške cerkve ter ostajam brez veroizpovedanja. Rojen sem 29. rožnika 1876 v Hrastju pri Hrudimu. Spadam v občino Bradice (okraj Mnihovo Gradišče). Moja mati se je imenovala po rodbini Celestina Havlova, pravi moj oče Jožef J. H a is, škof. Mati se je omožila z Vaclavom «j*' šlarom, ker je pa imela razmerje z J
žefom J. Haisom, je mož od ^®;efU odšel in mati se je podala k J°kaj J. Haisu, ki jo je vzdrževal. Cez časa sem bil rojen jaz, in « v oče je bil Jožef J. Hais, tedJJ *c kr. Kraljevem Gradcu. Upam. ‘j nazIia-okrajno glavarstvo vzame moj^ g . nilo na znanje in mi ug?dl D . tja§. štovanjem Peter Frančišek v P lar v Debfi, 1. jan. 1911-“	yse
Kdo bi mogel slutiti, kaj ^ pretrpele osebe, ki nastopJ uajSU, romann? Pripuščamo o -	pred-
da ga je vsaj vest pekla. Toda pre stavimo si vse *vo peklo v H.5I* ^
LTle« "miU is 5k‘oiovi ceside"«; Ona se je zastrupila in on bi bAt» fovega otroka najraje utopil. Kdo
zvečer v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen 'ne glede na število prisotnih zadružnikov.
Pevsko društvo „Slavec" priredi svojemu ustanovnemu članu č. g. Ivanu Vrhovniku, župniku trnovskemu na predvečer njegovega imendana v petek, dne 23. t. m. ob 9. uri zvečer podoknico pred trnovskim župniščem. Po podoknici je prijateljski sestanek v Dražilo vi gostilni na Rimski cesti 11.
Velika vrtna veselica slov. trg. društva „Merkur‘ se vrši na lepo in zelo okusno okrašenem vrtu „Narod-nega doma" dne 9. julija po sledečem vsporedu: 1. Petje pevskega zbora slov. trg. društva „Merkur“ ; 2. Godba sodeluje popolna slavna slovenska filharmonija; 3. Ples v areni; 4. Srečo-lov; 5. Paviljoni za jestvine, pivo, vino, kavarno, slaščičarno itd. — Kakor je videti, nam vže izbran vspored jasno dokazuje, da se je veselični odbor z vso vstrajnostjo potrudil, sestaviti vabljiv raznovrsten program. Kar mu je bilo le v moči storiti, to je storil, da bo zabava na tej veselici kar najboljša, z eno besedo izborna. Nekaj posebnega bodo prekrasni dobitki za srečolov, ki bodo razstavljeni v posebnem paviljonu. Čuje se tudi vže zdaj veliko zanimanje za to veselico in upati je, da izpade ta naša prireditev lepo, kakor vse prejšnje prireditve našega društva. Posebno pa povdarjamo kar gotovo vsakega pre-srčno razveseli, da tudi pri tej prireditvi sodelujejo naše vrle, požrtvovalne narodne dame. Njih občeznana požrtvovalnost nam vže naprej zagotavlja velik, časten vspeh. Toliko le za danes, kmalu Vam povemo še več lepega, ter Vas gotovo presenečimo.
Akad. društvo slov. agronomov .*Kras“ na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor z sredo, dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Schnitzer, -XVIII. Geutzgasse 62 s sledečim vzpo-redom: 1. Citanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. sprejem novih članov in razdelitev trakov, 4. slučajnosti.
Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima v četrtek 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni „Zum Posthorn11, HI., Posthorngasse 6. svoj II. redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli !
Idrijski diletantje, uprizore dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani »Sokolskega doma“ v Žireh, igrokaz „Na starem gradu" s petjem v 5 dajanjih. Spisal g. Josip Gruden iz Idrije. Režijo vodi g. Valo Bratiqa član slov. gledališča v Trstu. Po predstavi je ples in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen Sokolskemu domu v Žireh, uljudno vabijo za polnoštevilno udeležbo prireditelji.
Konkurenčni boj. Iz Doba pri Domžalah smo dobili: Tu sta. sp slučajno naletela zastoprtiica dveh želez ninskih tvrdk, ki sta oba po svdje hvalila blago svojih gospodarjev. Šlo je namreč,za kosilne stroje. Ker prerekanja ni hotelo biti konca, se je sklenilo vpričo nebrojnih poslušalcev, preizkusiti kosilnici obeh tvrdk in glej, zmagovala j € pristna a m e -rikanska .kosilnica z ime-
li	ojm .De er i n g", dofilm je konkurenčna podlegla in klavrno zapustila bojno polje. Z veseljem moramo »ledaj konstatirati, da so kosilnice „Deering\ kar se tiče delo-zmožnosti, najboljše in stojijo danes na vrhuncu vseh drugih sličnih ponaredb. — Pripomniti je še treba, da se dobivajo te izvrstne, neprekosljive kosilnice z imenom BDeering“ edino le pri obče-znani trgovini z železnino in poljedelskimi stroji Fr. Stupica v Ljubljani, -Marije Terezije cesta št. 1.
Opazovalec.
Oni neznanec, ki je na torek dne
2.	maja 1911 od pol 3. do pol 6. ure
kakšni črni zločini se skrivajo za opombo o smrti obeh bratov | Preostaja je sedaj edina priča črne kronike, Peter, delavec v DebH, in ta je zapustil cerkveno družbo, ki mu je tako Postlala na zemlji. On, ki je kot de-letal v škofiji, palači svojega je sedaj ubogi delavec. Ostala
i..1?.. Je 'e tema v duši in kletev v
j.. Tako poraja cerkev svoje sovraž-Dr« a ?na J* ‘^e v naPredku in Dr*81”!*1 nauk'h* Da, so na svetu kawat-n* n?uk'» Pa ne takšni, proti Kfšnim pridigujejo duhovniki, tem-
HiŠier kakržne nosi v Prsih Peter
'in, 0lI?k Povratnih naukov je tudi katero Kupka. V življenjepisu, clef Mgau^e pravil Jl Jl Macharju — žo lQnfer*evo Proza iz let 1904 rt,,. ‘ V,5 — priznava Kupka, da ie
g! Sn°H 0trok- Ko ie bil deček, so u „• J *ju<l|e s tem tudi zmerjali. Bil
stanj, ,ln£ ® 12 Strahovskega samo-
kot i-/nK Z8’’ Samo da je Kupka »lic br®že.nec in slikar svoje mne-
kot HaSVlo.nal leme>j‘tejše izraziti, bata sn ^	* duhovniškega celi -
“ 80 Priče - proti cerkvi.
popoldne pil v gostilni pri Črnem medvedu (gostilna g. Gašperja Bol-teta) v Ljubljani Rimska cesta št 17 četrt litra vina, za katerega je pustil odhajajoč na mizi 24 h, bil je nehote priča sicer morda zanj brezpomembnega sicer pa zelo važnega dogodka. Prosim uljudno tega neznanca, da se v svrho pojasnil in pogovora zglasi v moji pisarni. Ta neznanec je bil srednje postave, star okrog 26—28 let z brkami kostanjeve barve in sicer pa obrit. Nosil je zelen plišast klobuk in temno podolgem črtasto obleko ter napravil utis boljšega delavca. Ako bi morda kdo izmed slavnega občinstva zamogel dati o tem neznancu kaka nadaljna pojasnila, ga istotako uljudno prosim, da to sporoči v moji pisarni. Za važna in zanesljiva pojasnila določena je od interesenta tudi precejšnja nagrada, — Dr. Emil Stare, Ljubljana, Sodna ulica 3.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Oddelek Slovenske filharmonije
koncertira danes pri večernih predstavah od 7. ure naprej v Elektro-radiografu »Ideal*. Ob ugodnem vremenu od 9. ure naprej na vrtu hotela »Malič*1.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Posledice sedanjih državnozborskih volitev.
Dunaj, 21. junija. Posledice volilnega rezultata se že kažejo. Danes je demisijoniral trgovinski minister dr. Wei8kirchner, ki je propadel na Dunaju v obeh okrajih. Bienerth je demi-sijo sprejel in jo tudi jutri predloži cesarju v potrditev. Trgovinski portfelj se ne bo takoj oddal, ampak bo začasno prevzel vodstvo sekcijski šef dr. Mataja, ki je bil tudi za časa Biener-thovegi uradniškega ministrstva trgovinski minister. Tudi stališče notranjega ministra grofa Wickenburga je silno omajano in sicer radi krvavih volilnih dogodkov v Drohobiču v Galiciji. Krivda na nesreči zadene namreč edino njega, ker ni hotel sprejeti opoiicijonalne deputaeije, ki ga je hotela informirati o vseh poljskih sleparijah. Odstopil bo tudi železniški ■minister prof. Glombinski, ker je bila njegova stranka v Galiciji popolnoma poražena. V krščanskosocialnih krogih vlada proti Bienerthu in grofu Wichen-burgu velikansko ogorčenje, češ da sta samo ona dva kriva poraza krščanskih socijalcev na Dunaju. Splošno se sodi, da se bo pričel v Avstriji popolnoma nov kurz, ker so bile vse konservativne stranke pri volitvah docela poražene. Te vesti potrjuje tudi iz avstrijskega zunanjega m nistrstva dobro informirana »Vossi-sche Zeitung*, ki trdi, da bo napočila v Avstriji popolnoma nova doba in da bodo o njeni usodi odločevale pedaj napredne stranke.
Dosedanji volilni rezultat.
Dunaj, 21.jnnija. Dosedaj je oddanih 443 mandatov; nadaljne volitve se vrše edino še v Galiciji in Dalmaciji. Konstelacija je sledeča : Nemški »Nationalverband* 104, socijalni demokrati 80 (brez galiških), napredni Cehi 74, krščanski socijalci in nemški konservativci 76, Jugoslovani 36, Italijani 16, češki klerikalci 7, Rumuni5, dunajski svobodomiselci 5, Vsenemci
4	mandate, dva divjaka in en žid.
Državni zbor.
Dunaj, 21. junija. Državni zbor bo sklican 11. julija. Kakor se poroča ga ne bosta otvorila niti cesar niti prestolonaslednik, ampak kak nadvojvoda. Prestolonaslednik je namreč vsled poraza klerikalnih strank popolnoma konsterniran.
Dogodki v Drohobiču.
Dunaj, 21. junija. V Drohobiču zvračajo vso krivdo na krvavih dogodkih na notranjega ministra grofa Wickenburga, ki ni hotel sprejeti opo-zicijonalne deputaeije, katera je hotela protestirati proti sleparijam od strani Poljakov in tudi ni hotel odpraviti nezakonitosti. Vojaške oblasti v Lvovu odklanjajo vsako odgovornost, ker stoje na stališču, da so odvisne od političnih oblasti. Kakor se uradno poroča, je dosedaj ustreljenih in za ranami umrlih skupno 22, težko ranjenih pa 53. Natančnih podatkov pa ni mogoče dobiti, ker pokopujejo vsakega mrtveca popolnoma na tihem.
Ožja volitev v Galiciji.
Krakov, 21. junija. Pri današnji ožji volirvi v IX. političnem okraju (Krakov) je zmagal socijalni demokrat dr. Marek proti Vsepoljaku Dobrzin-skemu.
Vesti.
* Koliko potrošijo |na dan vojske evropskih velesil. Kako silne množine živeža potiošijo na dan vojske evropskih velevlasti, to si more komaj predočiti oni, ki se s temi stvarmi ne ukvarja. Vojske Avstro-Ogrske, Nemčije, Italije, Francije, Angleške in Rusije štejejo v mirnem času ned 3 milijone vojakov, ki potrošijo na dan 45,000 q kruha, 30[000 q mesa, 15 000 q konserv, 6000 q riža, 1800 q sladkorja, 1800 q slanine, 1440 q kave in 1200 q soli. Poleg tega potrošijo na dan 7500 hi vina. Poleg Italije daje namreč tudi Francoska soojim vojakom vino. Niso pa Su navedene silne množine krompirja in zelenjave, ker manjkajo točni podatki. No, že ti podatki kažejo, kako silni so stroški moderne vojne, ko so že tako viso stroški vojske v mirnem času, Izračunano je, da bi vojna, v ka-tori bi sodelovalo vseh šest evropskih velesil, stal te države vsak dan nad
180.000.000 K.
* Diazovl milijoni. V zadnjih 14 dneh je poslal predsednik Diaz približno deset milijonov dolarjev v New York. Banka Lazard, ki ima mednarodne zveze, je bila prevzela odpo-šiljatev denarja. To kaže, da Diaz resno misli na svoj odstop. Predsedniki južnoamerikanskih republik se navadno na ta način pripravljajo na odstop, ako njim vsled revolucije v deželi postanejo tla prevroča. Castro, predsednik Venezuele, je na isti način spravil denar v inozemstvo v varstvo. Denar, ki ga je banka Lazard poslala v Assay Office v New Yorku, je popolnoma nov in še ni bil v cirkulaciji.
V	Assay bodo ves denar raztopili. To se zgodi zaradi tega, da ga mehikan-ska vlada ne bode mogla identificirati kot mehikanski denar in morda zahtevati povrnitev.
* Dva nova slovanska lista. Na
Kralj. Vinogradih pri Pragi je začel izhajati ruski mesečnik »Ruski Obzor* pod uredništvom Vjačeslava Menda, v Peterburgu pa časopis ,Slavianstvo“, organ novoslavistov. Oba časopisa se bota pečala z vprašanji slovanske vzajemnosti.
* Nesrečen skok v vodo. Sedemnajstletni študent trgovske šole v Pešti, Josip Ssipcsala je na prošnjo dobil od policije dovoljenje, da sme skočiti z Elizabetnega mosta, ki je visok okoli 30 metrov, v Donavo. Svojo produkcijo je napravil v soboto, ampak tako nesrečno, da se je ubil.
* Prve vilice in žlice. V starem veku Rimljani in Grki niso rabili ne vilic, ne žlic; jedila so jemali s krožnikov z roko. Vilice so se rabile prvikrat pred 900 leti. Takrat se je imela poročiti neka princezinja z beneškim knezom. Za svojo poročno pojedino je dala napraviti srebrne vilice in zlato žlico.
S	tem je vpeljala novo modo, ki se je kmalu udomačila v bogatejših rodbinah.
* Domnevani zakladi na morskem dnu so imeli vedno veliko privlačno moč. Svoj čas se je sestavila celo delniška družba za dviganje zakladov francoskih vojnih ladij, ki so se potopile v abonkirskem zalivu; toda dividend ni izplačala nobenih V obanskem zalivu je potopljena španska ladja, ki so jo tudi izkušali potegniti z zakladi vred iz morja. Tudi na nizozemskem obrežju izkušajo potegniti iz morja zaklade potopljenih lesenih fregat.
* V parlamentu — brez hlač.
Madridski poslanec Colantes je zadnjič v španskem parlamentu govoril o novih davkih. Med govorom se mu je odpel hlačni jermen in hlače so mu zlezle dol. On pa se zato ni brigal in je govoril dalje. Ko je končal, je bilo burno odobravanje in njegov predlog je bil sprejet.
Lastnik m glavni urednik Mllta Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran L»h.
Tiska ..Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 »In. — Za one, ki iščejo službe, 4 »in. — Najmanjši znesek 60 Tin. — Pismenim vprašanjem je priloiiU znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserentl v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob S. uri «T«ier.
Zan*>i)JlYej4 ragnaftalca sprejme takoj L. Schwcntner, knjlgotržec, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.	195/3—1
Lep« pohtltTo se takoj prodo. Poizve se pri brivcu Rimska cesta	19.	355/1—1
Polen fernnikn, pet mesecev stara, angleške pasme sc proda. Naslov pove Prva anončna pisarna.	356/1—1
Kren nn Drenikovem »rhu gori v petek zvečer dne 23. t. m. ob pol 9. uri. V slučaju neugodnega vremena gori v soboto. Cenjeno občinstvo sc vljudno vabi.	204/1—1
Gospodična, tujka, išče mcblovano sobo s posebnim vhodom, neodvisno, prosta uporaba sobe brez nadziranja pogoj. Ponudbe pod .Tudi izven mesta* na Prvo anončno pisarno v Ljubljani.	57/3—1
KORESPONDENCA.
Gospod B. Hval* ! Tako mi je pa nemogoče. — Pozdravlja M.	203/1 — 1
Kuč
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih ,Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuj najboljše sredstvo 5 kg fr&nko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Danes in vsak dan
v park-hotelu
Tivoli
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob '/2 4. popoldne in ob V28. zvečer.
= Vstop prost. —
IJaMjMo miništo pspoiar. tetro. Vabilo
na
XIII. redni občnizbor
ki bo v vrtnem salonu restavracije pri „LEVU“, Marije Terezije cesta št. 16, dne 28. junija 1911 zvečer ob pol 8. uri.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Gospodarstveno poročilo za leto 1910.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta in njegov predlog o absolutoriju za leto 1910.
4. Eventualna prememba pravil.
5. Nadomestne volitve.
6. Eventualni predlogi.
V slučaju nesklepčnosti bo nov občni zbor ob pol 9. zvečer v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčeu ne glede na število prisotnih zadružnikov.
Društveno načelništvo.
Dober igralec
na harmonike Želi službe v kaki gostilni v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Igralec* na upravništvo »Jutra*.
Radi preselitve se proda dobro idoča
kantina
ob Gruberjevem prekopu. Poizve se na Ambroževem trgu št. 7 v gostilni.
Pridnega in poštenega
učenca
sprejme takoj v trgovino mešane stroke in deželnimi pridelki Friderik Skušek, Metlika, Dolenjsko.
Nova vila
v Zgor. Šiški, na jako lepem razgledu
se odda v najem
eni ali več strankam, eventuelno se tudi proda po jako ugodni ceni. —
Anton Remec, Sp. Šiška
Brivska ulica 264.
B
lil
se sprejme v neko tukajšnjo kavarno.
Več se poizve v upravništvu »Jutra".
POZOR
JPOZOR!
Pod Stolom
V Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem se oddajo lepa
stanovanja
s celo opremo, ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen, samo 8 minut oddaljen od kolodvora, z lepimi izprehodi ter velikim vrtom. Gg. tujcem jako priporočljivo. Natančnejša pojasnila daje: Viktor Baloh, trgovec, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Najboljše odgovori „ Slo vencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
KeprekoHljlvl amerlkaniski
kosilni stroji „Deering“
najboljše mlatilnice, čistilniki za žito, stiskalnice za grozdje in sadje, črpalke za vodo, vino in gnojnico, ter vsa druga železnina se dobi pri tvrdki
FR. STUPICA v Ljubljani
===== Marije Terezije cesta štev. 1. =====
,Jutro‘ se prodega vTrstu
po 0 vinarjev
■v neuslečLojUi.	-
Beclier ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Stanič, Ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSniSni trg, Hrast. Poštni trg,
Može, □lica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunaclier, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Masaimiliana, Roilčel), ulica S. Maroo,
Cecllimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulioa del Rivo, BllblliČ, nlioa Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSnični trg. Bell uši, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulill, ulica InduBtria, Železnik, St. Ivan, lug. ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, Ulica Belvedere.
Cogtsac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
Diplomirani krojač
Anton Presker
LjubUana7SvTPetra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Liubliana, Šelenburgova ul.
Popolni foiogf. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 cm K 1-90, 9X12 cm K 3-30, 570, 9-70 itd; (poštnina posebej). Eksaktni krasotni aparati in dvojni anastigmati nedosežno
poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Za slaščičarno
se išče zanesljiv
hlapec
ki je — če le mogoče — že služil V' slaščičarni.
_-r
Ponudbe na upravništvo Jutra.
•	!••••»•!	i
moderna
Seifert-biljarda. Novo urejena
lim ..talriT'
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča
• spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
moderna Seifert-biljarda.
•	<«.»«.«»	0
					
					
rnoje
pripravni lokali na ugodnem kraju z velikim prostorom za vrt se oddajo. Naslov pove .Prva ........................................       anončna	pisarna*.	   *........................
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice
veliko znižane. 21
Angleško!
U	IV
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni
„JUTR0“ sef prodaja v Ljubljani
ItmOvinarj
Južni kolodvor, na peronu.
Naročajte in kupujte JUTRO *
Izvod samo po 6 vinarjev.
Tečem in kupim
samo
prave
Palma-kavčukove
podpetnike.
Najbolj varno naložen denar!
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1&10 nad 564 milijonov K. &
ca
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.'
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica §ut>ic, Miklošičeva eesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničlitk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica.
Kuštrin,|Breg.;
Tenente, :Gradašk» ulica.
Velkavrh.fSvTjakoba friTHf Sitar, Florjanska ulica.
Blaznik, Stari trg.
Nagodfc Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta Treo, Sv. Petra cesta.
Kušar, Sv. Petra cesta.
Podboj, Sv. Petra cesta.
Elsner, Kopitarjeva ulica f
.■r	■-»*-****•< •- »***■
Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar. Zelena jama J Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta.
Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta Likar, Glincc.
Sterkovič, Dunajska cesta
Sl
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, ▼ lastili hfii, Prešernova niiea štev. 3.
sprejema vloge vsak dan m jih obrestuje po 4V4 */# brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsahrgi pol leta b kapitak. Sp*e-jema vložne knjiiice dragih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se labko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denatja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem m z vso davčno močjo, tegoba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. de žeto vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane Kčne domače hr—Halh», v podpiranje slovenskih trgovcev ia obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po S* in prod popiačevafljn dolgi po najmanj 7« */•. Dolžnik pa move »*aj (Mg poplačati tedi popmj, ako hoče. Posoja se tadi na mašat in vredMatee papaje.
■ B H ■ ■ D ■ ■ B ■ ■ ES ■
BBBBB
mm
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Leustna-o založzoištrro.
Zbv£vLz2Ur©iaj©.
Teleforuelc* št«-rr. 118.	—————
3iT&3rs3.od.em.e5ž:e čx3re. Xjitcgrxa.±5j®“
rPoitaa.« lursaillii-lc« itev. 76.307.
Sprejema zavarovanj* človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Vea čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495'719 —.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in knpitnlije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.  ......... -...................... Vsa	pnjatmlla	daje:	■■■—	■	■	'	'	"""
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici st. 12.
 	  1’innrnH	no v lunini bančni hiši.
Zavaruje poslopja in premičnine Pri> požarnim Škodam po najnižjih cc"* , Zavaruje proti tatvini, razbitju og>c in okenskih plošč.	,e
Škode cenjujc takoj In ‘,||iltU,“’l,iu|e. Uživa najboljši 9loves, koder P°
Dovoljuje Iz čistega dobi^* koristne podporo v narodne In obCn namene.
Bel glavnica; K 8,000.000.
Sas. foad nad tš K 610.000
Istri tarj »vk ulica. Hite v. *8.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajeva in Gortc.1.
-------------- ruaiu/iiiiue	v	----
Sprejema tioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge P°
o