Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni nrednlžtva ia oprave: 40-01, 40-03, 404«, 40 04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. rafnn: Ljubljana st. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Stanovska misel
Naša izvajanja na tem mestu pred dnevi, ko smo govorili o krizi socializma tudi kot nauka (»Socializem in meščanstvo«, »Slov.«, 27. jan.), pri socialistih seveda niso naletela na odobravanje, kakor je razvidno iz »Delavske politike«, toda značilno je, da niso stvarno niti poizkušali iz-bodbiti katerokoli našo trditev. Med socialisti so gotovo tudi ljudje, ki resno razmišljajo o krizi sedanjega gospodarskega sistema, zato more nadaljnji poni ene k v že zadnjič nakazani smeri za razbistritev gledanja na ta pereča vprašanja lo koristiti.
Mislimo, da so si tako socialisti, kakor liberalci in tudi mi edini v tem, da povratek v svobodno kapitalistično gospodarstvo na podlagi izkušenj, ki jih je človeštvo napravilo v zadnjih 150 letih — ni več mogoč. Želja po državni intervenciji v gospodarskih vprašanjih se je izpolnila. Toda ne le, da se je bogato izpolnila, celo preveč imamo te toliko zaželjene dobrote! Državni poseg v gospodarsko dogajanje postaja vedno oblastnejši, vedno samovoljne,jši in vedno bolj je brezobziren, tako da s polnimi jadri plovemo v gospodarsko diktaturo države. V totalitarnostj države iščeta rešitev gospodarskega problema i marksizem i fašizem. Liberalizem, ozir. meščanstvo pa si je samo vzelo iz rok legitimacijo, da bi moglo še zastopati idejo svobodnega gospodarstva, ker se je s snovanjem trustov in kartelov itak že prej samo odpovedalo svobodnemu gospodarskemu tekmovanju. Stanje v gospodarstvu je dandanes torej tako. da ni nevarnosti, da bi ee povrnili k nasprotju »država« in »privatno gospodarstvo«, ker vidimo, da je vsemogočna država tista, ki na škodo gospodarstva vedno bolj vase použiva vse gospodarsko življenje. Da lo ni idealno in da sploh ni zdravo gospodarsko 6 ta nje, more vsakdo uvideti. Zato bi tudi nihče ne mogel nič imeti proti temu. da se med poedincem in državo izoblikujejo javnopravna, pa ne državna družabna telesa, ki bi naj bila nekak posrednik med poedincem in državo ter obenem nositelj organskega družabnega življenja in njegovega gospodarstva. Te vmesne tvorbe med državo in poedincem so poklicni stanovi, ki naj bi dobili javno pravni značaj, da tako raz-bremene državo pr: njenih nalogah ter jo usmerijo v delokrog, ki res izključno le njej pripada.
Rekli smo, da i fašizem i marksizem dandanes iščeta rešitev perečega gospodarskega problema v državni totalitarnostj. Sedanja sovjetska Rusija je po obliki vladavine neprimerno bližja Nemčiji kakor Franciji ali Angliji. Toda ti sistemi čutijo največ gospodarskih težav zaradi tega, ker gospodarstva ne rešujejo pod socialnimi, pač pa političnimi Vidiki v obliki državno socialističnega subvencionizma, ki ni le morda potrebna prehodna oblika, ampak se je iztnaličil v gospodarsko političen sistem. Gospodarstvo bi bilo neprimerno trdnejše zgrajeno, ko bi se opiralo na že podane socialne organizme, to je na poklicne zveze in stanove. Tem bi bilo seveda treba podeliti javno pravne funkcije in spočetka bi jim morala država tudi finančno pomagati. Ta ideja — namreč stanovsko družabnega reda — sloni na spoznanju, da sta gospodarsko in socialno vprašanje neločljivo združena (liberalizem je to zanikal) in da gospodarstvo ne sme služiti le osebnim namenom in ciljem poedinca, ampak da mora biti služba v prilog skupnosti. Dejstvo, da je absolutno svobodno kapitalistično gospodarstvo na to čisto pozabilo, je dalo glavni vzgon socializmu. Toda socializem je napravil zgodovinsko napako, da je šel hudiča izganjati z Belcebubom, ko se je dal pognati v nasprotno gospodarsko in socialno skrajnost. Poalisolutenje zasebnega gospodarstva v liberalizmu je poklicalo v življenje po-absolutenje državnega gospodarstva v socializmu, ker je liberalno gospodarstvo izbrisalo vse naravne vmesne člene med poedincem in državo.
Stanovi, o katerih govorimo, so zopet takšni potrebni naravni vmesni členi. To ne morejo biti samo neke vrste strokovne organizacije delodajalcev in delojemalcev, ki se na čisto privatni podlagi bore za boljše delovne pogodbe. Te zveze imajo včasih na desettisoče članov, pa nimajo javno pravnega značaja, medtem ko ga ima najmanjša občina. Tu gotovo ni vse v redu. Tem naravno podanim družabnim organizmom gre več pravic in seveda tudi več dolžnosti, ker le tako bo mogoče preprečiti popolno etatizacijo gospodarskega in družabnega življenja.
Toda, kaj bo pri tem z demokracijo? To vprašanje nam prihaja z leve in desne, in sicer največ na podlagi prakse totalitarnih fašističnih držav, ki trdijo o sebi, da so uvedle stanovski družabni red. — Več kot enkrat smo že na tem mestu in tudi drugod prav v smislu »Quadragesimo anno« pojasnjevali, da prava stanovska misel ni antidenio-kratična in da z diktatorskimi sistemi niti ni združljiva. Stanovski družabni red ravno varuje demokracijo, ker ustvarja življenjski prostor med prisilnim gospodarstvom zasebnih skupin in prisilnim gospodarstvom vsemogočne države. Na tem vmesnem prostoru zaniore dobiti družba zopet svojo samolastno, samostojno življenje in svojo čast. Stanovska misel poteka ravno iz hotenja, dodeliti zopet državi kakor gospodarstvu njima lasten delokrog in na ta način kolikor mogoče preprečiti nevarnost državnega socializma, ki skriva v sebi stremljenje po diktatorskih oblikah vladavine.
Stanovi naj bi bili organi družbe in narodnega gospodarstva, v katerih bi uživale spoštovanje pravice poedincev in bi tudi njih družabne dolžnosti našle svoj naraven izraz in nadzorstvo. Čim bi stanovske zveze pričele izvajati gotove javnopravne funkcije, postanejo korporacije in dobe gotovo samoupravo, ki bi se dala najbolje primerjati z občinsko samoupravo v resnični demokratični državi. Te samouprave nimajo le pravic, ampak tudi odgovornost. Čim bolje bi so upravljali stanovi, tem manj bi bilo potrebno državi posegati vmes z raznimi pravnimi in eta-tističnimi odredbami. Bistvo resničnega stanovsko družabnega reda jo torej demokracija s posebnim poudarkom na gospodarsko socialnem področju.
Zmotno se torej poudarja, da nam lebdi pred očmi zgled avstrijske stanovske države, kadar govorimo o stanovski ideji, stanovski red ni toliko politične kakor gospodarsko socialne kategorije in nikakor ne more služiti kot plašč za politično diktaturo. Ponesrečen poizkus V Avstriji je temu Zgovoren dokaz.
Veličasten pogreb Pija XI.
Nad milijon vernikov se je poklonilo mrtvemu poglavarju vesoljne katoliške Cerkve
Vatikan, 14. febr. b. V tekn današnjega dopoldneva so se ogromne množice poslovile od sv. očeta v baziliki sv. Petra. Navzlic velikemu navalu je vladal popolen red in verniki so lahko počasi šli mimo mrtvaškega odra ter vzeli slovo od pokojnega papeža Pija XI. Ko je ljudstvo pobožno odhajalo iz cerkve, so sc vrata zaprla in pričele so se pogrebne svečanosti za zaprtimi vrati. Pred mrtvaškim odrom so molili prelati, duhovščina in ljudstvo pa je prineslo v teku dopoldneva številne vence. Ob 10 so odslužili tri svečane zadušnice za pokojnim papežem, katerih se jc udeležilo veliko število kardinalov, seminaristov in najodličnejšega občinstva.
V teku popoldneva se je na trgu pred baziliko sv. Petra zbrala ogromna množica, ki je hotela vsaj slišati prenos pogrebnih svečanosti iz cerkve.
V cerkev so imeli dostop samo maloštevilne ugledne osebnosti na čelu z diplomatskim zborom, ki je akreditiran pri Sveti slolici. Na pogrebne svečanosti, ki so bile zelo svečano opravljene, je prišel ob 15.30 kardinalski kolegij.
Opoldne so bile vrata bazilike sv. Petra zaprta. Popoldne so smeli v cerkev samo še kardinali, člani diplomatskega zbora, duhovščina in visoki vatikanski odličniki s člani papeške garde, ki so sodelovali pri pogrebu.
Ob 16.30 so se začele zadnje pogrebne slovesnosti, na kar so bili zemški ostanki pokojnega papeža Pija XI. položeni v krsto in svečano prenešeni v podzemne prostore bazilike sv. Petra in tamkaj položeni k večnemu počitku z leve strani grobnice papeža Pija X.
Pergament, v katerem je bilo opisano delo in življenje pokojnika, je bil izpi-
san v latinščini. Na tem pergamentu so navedeni vsi važnejši dogodki za časa vladanja papeža Pija XI., njegovi napori za napredek in naloge katoliške Cerkve v svetu, ureditev odnosov med Vatikanom in raznimi državami, kot tudi sklenitev lateranske pogodbe, s katero so se uredili
odnosi med Vatikanom in državo. Na koncu pargamenta je molitev za mir. To zgodovinsko listino je sestavil in napisal dominikanec msgr. B a či &
Milijon vernikov v sprevodu, ki je trajal dva dni
Rim, 14. febr. AA. Reuter: Okoli milijon oseb se je do včeraj poklonilo pred mrtvaškim odrom sv. očeta papeža Pija XI. Sprevod, ki je trajal skoro dva dni, ni niti najmanj razbil dolgih vrst, ki so čakale, da se poklonijo pred odrom sv. očeta.
Papež Pij XI. na smrtni posteji
Jugoslavija na dan pogreba
V Ljubljani, Belgradu in Zagrebu so bile slovesne zadušnice ob udeležbi oblasti, ustanov in ljudstva
V Ljubljani
Gregorij R o ž m a n s številno asistenco. Poleg uradnih zastopnikov pa je bila cerkev polna vernega občinstva, ki je z globoko po.božnostjo spremljalo obrede za pokojnim papežem Pijem XI.
0 Zagrebu
Ljubljana, 14. februarja.
Danes dopoldne ob 10 je bila v tukajšnji stolnici slovesna sv. maša — zadušnica za blago-pokojnega sv. očeta Pija XI. Pred glavnim oltarjem je bil postavljen velik katafalk z znaki papeške oblasti in velikim, v črno zavitim križem na vrhu. Vse prve klopi ob straneh so bile zavite v črnino, prav tako tudi prve klopi pod prižnico.
Slovesno sv. mašo zadušnico je opravil sam prevzvišenj g. knezoškof dr. Gregorij Rozman, ob asistenci generalnega vikarja č. g. Nadraha, kanonikov dr. K 1 i n a r j a , Šiške, dr. Že r j a -v a in dr. Zupana. Sv. opravilen je na koru spremljal stolni cerkveni zbor pod vodstvom stolnega dekana kanonika g. dr. Franca Ki m ovc a, za orglami pa je bil msgr. g. Stanko Premrl. Zbor je izvajal Kochov »Requiem«, Premrlovo »Sequentioi« jn koral »Reši na6l«
Na častnih mestih v ospredju sta prvi mesti zasedla ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen in poveljnik 4. armadne oblasti armadni general g. Pantelija Jurišič, ki je bil danes slučajno uradno v Ljubljani ter se je zato udeležil službe božje v tukajšnji stolnici v spremstvu načelnika svojega generalnega štaba brigadnega generala Antona Lokar) a in poveljnika dravske divjzijske oblasti divizijskega generala Lukiča. Takoj za njimi 60 zavzeli svoja mesta številni častniki ljubljanske posadke s poveljnikom orož-ništva polkovnikom g. B a r 1 et o m na čelu.
Na evangeljski strani pa so v prvih vrstah zavzeli mesta najprej pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen, češkoslovaški generalni konzul g. inž. Mino v ski, italijan. generalni koncul g. Gue-rini-Maraldi, francoski konzul g. R e m e -r a n d , nemški konzul g. Bernard in poljski častni konzul univ. prof. dr. Fr. Štele.
Ljubljansko univerzo so zastopali g. rektor dr. Rado Kušej z dekani in procesorji vseučilišča: gg. dr. Polcem, dr. S 1 a v i če m , dr. Snojem, dr. F a b i j a n o m , dr. G o s a r j e m jn docentom g. dr. J a n ž e k o v i č e m.
V ostalih klopeh so sedeli načelniki banske uprave dravske banovine: gg. dr. R a t e j, dr. Hubad, dr. Orel, dr. Sušnik, inž. Podpornik, Kosi inž. Skaberne, inž. Rueh in dr. Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice.
Naše so.dnc oblasti so zastopali predsednik
Današnji politični razvoj v Evropi pospešuje diktatorske tendence, bodisi v fašističnem, l>o-disi v socialističnem smislu. Ako se ne posreči dobiti socialne rešitve sedanjemu gospodarskemu stanju, bo razvoj neizbežno končal v eni ali drugi naznačeni skrajnosti. Najprimernejšo rešitev za polno vrednost človekove osebnosti in s tem tudi za demokracijo vidimo zaenkrat le v stanovski ideji. K tei veliki ideji pravkar umrlega papeža ee bo moralo človeštvo vrniti, ako noče zapasti v absolutizem in diktaturo vsemogočih, totalitarnih držav. v	Dtin
apelacijskega sodišča g. dr. Vladimir G o li a s podpresednikom g. dr. M a s t n a k o m in državnim tožilcem g. dr. L a v r e n č a k o m.
V klopeh pod prižnico so zavzeli skoraj vsa mesta člani banskega sveta, ki ravno sedaj zaseda v Ljubljani, poleg njih pa smo še opazili upravnika ljubljanske policije dr. Hacina, okr. glavarja za okraj Ljubljana-okolica g. Franja Maršiča, bivšega ministra g. inž. S e r n e c a , zastopstvo Prosvetne zveze z univ. prof. dr. Lukmanom na čelu.
Na listni strani za častniškim zborom pa so zavzeli svoja mesta mestni župan g. dr. J. A d 1 e -š i č s podžupanom g. dr. R a v n i h a r j e m in številnimi občinskimi svetniki in višjimi mestnimi uradniki. Železniško ravnateljstvo je zastopal pomočnik ravnatelja g. H o j s z načelnikom ravnateljstva g. Joštom, finančno ravnateljstvo so zastopali ravnatelj g. S e d 1 a r in višji svetnik Mozetič, finančno prokuraturo pa dr. Vidmar, poštno ravnateljstvo pa ravnatelj dr. Va-gaja, višji svetnik Anton Su h a č, zastopnik pošte Ljubljana I upravnik g. Šalehar in zastopnik pošte Ljubljane II upravnik g. V e b e r.
K sv. maši je prišlo tudi zastopstvo Prosvetne zveze z zastavo, zastops.tvo ZFO z zastavo šentpetrskega Fantovskega odseka na čelu, zastopstvo Rokodelskega društva z zastavo jn zastopstvo Prosv, društva Ljubljana z zastavo.
Po sv. maši je bil slovesen »Requiem« pred kataialkom, ki ga je odmolil prevzv, knezoškof dr.
Zagreb, 14. febr. AA. Danes ob 10 sc je vršila slavnostna zadušnica za pokojnim papežem Pijem XI. Svečani rekvijem je služil zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac ob veliki asistenci du-hovništva. Na desni strani oltarja je stal kot najvišji zastopnik oblasti podban Stanoje Mihaldžič. Velika zagrebška katedrala je bila polna pobožnega ljudstva in zastopnikov oblasti. Mestno občino je zastopal župan dr. Pejičič s podžupanom Kaufmanom in mnogimi mestnimi svetovalci. Na čelu geneTalitete je bil poveljnik divizije in mestnega poveljstva divizijski general Jovan Antič. Pravoslavno duhovščino je vodil metro,polit Dosi-tej z velikim spremstvom. Navzočni so bili tudi vsi člani konzularnega zbora zagrebškega s starosto italijanskim generalnim konzulom Godijem na čelu. Slavnostnemu rekvijemu so prisostvovali tudi gg.: Reberski, Mayer, Torbar in dr. Pernar. V vsem mestu vise na vseh državnih poslopjih črne zastave, prav tako tudi skoraj na vseh zasebnih hišah.
Kardinal Pacelli se zahvaljuje dr. Korošcu
Belgrad, 14. februarja. AA. Predsednik senata dr. Korošec je dobil na sožalnico, ki jo je poslal ob smrti sv. očeta, tale odgovor:
Vatikan. — Dr. Antonu Korošcu, predsedniku senata, Belgrad. — Izvolile sprejeti, gospod predsednik, mojo zahvalo za sožalje, ki ste mi ga sporočili oli veliki žalosti Cerkve. Prosim vas, sporočite mojo zahvalo gj*. senatorjem kraljevine Jugoslavije, ki so se pridružili vašim plemenitim čustvom. Kardinal Pacelli.
Dr. SlancEii pripoveduje
Pij XI. je želel doživeti se nedeljo vso noč pred smrtjo je delal pri pisalni mizi
Vatikansko mesto, 14. febr. TG. Papež Pij XI. ee je zavedal, da sc bliža smrt. Dan pred smrtjo se je o svoji bolezni razgova rjal s svojim osebnim zdravnikom prof. Cesa Blanchijem iz Milana, ki je papeževo bolezen dobro poznal. Pij XI. ie zdravniku pri tem razgovoru dejal,
da ga snmo za eno stvar prosi, namreč da bi mu življenje podaljšali vsaj do prihodnje nedelje, to jo do 12. februarja
Papež Pij XI. je namreč vroče želel, da bi sc udeležil proslave 10 letnice lateranske pogodbe in 17 letnice svojega vladanja. Profesor Blanchi pravi, da je papež bolehal na poapnenju žil, ki je hudo ogrožalo delovanje srca. Ko mu je Blanchi 1. 1936. to obrazložil, je pokojni papež dejal:
Vso to ni nič, ampak tc neumne noge me nočejo več nositi!
Papež je trpel hude bolečine. Sicer se je premagoval in bolezen zatiral, toda včasih so bile bolečine tako hude, da sc je iz njega izvil vzdihljaj.
Ko je v novembru lanskega leta nevarno zbolel, je Blanchi opazil, da se je bolezen razširila tudi na drob in da je bila smrt samo šc vprašanje časa. Papežu so to povedali, toda on se za to ni zmenil nič, marveč je le še več delal, ko da bi s smrtjo tekmoval. Pretekli teden pa je zdravnik opazil, da gre s papežem h kraju. Papež ga jc pro-
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, ponekod jasno, ponoči mraz, sev. vetrovi.
Zagrebška vrem. napopfd: Jasno in hladneje.
Zemunska vremen, napoved: Precejšna ohladitev in postopna zjasnitev v severni polovici. Na jugu bo prevladovala oblačuost z dežjem. V gorskih predelih sneg.
Sila neredne sloge
llrvalski Dnernik* je v trojem uvodniku od II. I. m. nictl d rut/i m Zapisal tudi lele razne besede: llmtli bi dunes ne bili toliko u pošte rani in bi se o njih ne pisalo toliko, ko bi se vam ve bilo posrečilo ohraniti ne-okrnjene svoje sile in ko bi zadnjih deset let ve bili nastopali lako enotno, kakor noben drugi narod. X razbijanjem naših narodnih vrst je bilo že mnogo poskusov, ki pa so bili vsi brez uspeha
Kur je tukaj izrekel lisi dr. Mačka o Hrvatih, prav isto velja za Slovence. S svojim malim številom bomo kliub vsej iilavoili ostali pod kolesi zgodovinskih dogodkov, če ne bomo edini. Ilrala Hogu imamo svojega modrega roditelja. In mu zaupamo in ki smo mu hi s roje zaupanje vnovič potrdili dne 11. decembra. Ko bi bil naš slovenski narod tako složen in edin pred IS leli, ko se je delala ne frčiva centralistična ustava, bi bilo danes pri nas in v držari marsikaj drugače in boljše. 'Idila tedaj so ljud'e poznejše JNlS in njihovi prijatelji naše vrste razbili, iz česar je sledila nesreča. Ko se danes gg. Pucelj in dr. Kramer znova bližala slovenskemu narodu, naš narod ve. da bi ./.V.S v zgodovinskih trenutkih znora ruda razcepila slovenske vrste. Ne verjamemo pa, dn bi se našel kdo, ki bi tej JNS verjel, da bo ona orala naše polje. Muha je namreč videla volu, ki je oral. Sedla mu jc na rog in se pobahula: Mi orjemo.'« — Tako približno orju JNS tudi sedaj.
Ravnopravrcost dveJi državnih idej
Glasilo HSS »Hrvatski Dnevnik« piše med drugim: '.'Sporazum s hrvatskim narodom je mogoče doseči le na podlagi ravnopravnosti. Poleg srbske narodne individualnosti je tudi hrvatska narodna individualnost, poleg srbske državne misli je tudi hrvatska državna misel. Ti dve je treba pomirili, da nobena ne bo naperjena zoper drugo, marveč da bosta obe služili drugemu višjemu cilju, prav tako ravnopravnosti in svobodi hrvatskega kakor tudi srbskega naroda. Obe ideji sta vsakemu narodu enako dragi in sestavni del pre-teklosti in sedanjosti. Spraviti obe v sklad in vsaki priznati njeno vredni -t, je zahteva časa in izhod iz sedanjega položaja.«
Vedri se..(
Trgovački glasnik«, ki izhaja v Zagrebu, piše med drugim: Kot gospodarski list naglašamo samo to, da nas kot Hrvate in kot gospodarske ljudi nenavadno veseli, ker je končno prišlo na vrh spoznanje, da sporazuma s Hrvati ni mogoče več zavlačevati. Nepopuslljivost nikdar ne rodi dobrih -.ulov. In n.■ ljudstvo dobro pravi, da je boljša kralka. čeprav suha sprava, kakor pa dolga, če-pr."vn debela pravda. Vidimo, da je pri današnjih vodilnih politikih v Belgradu nastopila dobra volja, da čini prej m čim bolje reši ne le hrvatsko vprašanje, temveč tudi vsa druga vprašanja, ki se tičejo splošne ureditve naše države. Verujemo, da bo in-;-,.piHljivo«! popustila tudi na tej strani Save. da se bodo kmalu vsi politiki, ki so dobre volje, n;:'li na i-li trli, ki naj dovede do stvarne (.'iialiiipravno-ti in po njej do popolne zadovoljim,-li vseli S:!x>\. Hrvatov in Slovencev. Za 6edaj moremo zapisati le: »Vedri se...«
Bragšša Cvetkovič in njegovo delo
.Južna Srbija . glasilo JU Z v Skoplju, piše:
Vsa južna Srbija je ugodno sprejela glas, da je za piv l.-ednika ministrskega sveta in notranjega mini-lru imenovali g. Dragiša Cvetkovič. Ime g. (.'veikoviča je znano jio širili državi, zlasti pa tukaj na jii'.' i, kjer smo njegovo politično delavnost najbolje občutili z nekaterimi presledki zadnji dve desotlelji. Vedno z ljudstvom za ljudstvo, g. Cvetkovič imenitno pozna razne ljudske potrebe in ljudsko dušo. S svojimi socialnimi uredbami in pe-lavami je g. Cvetkovič posla 1 znan v vrstah delavcev ter drugih naprednih ljudi. G. Cvetkovič je eden izmed ustanoviteljev JRZ, njen steber in ideolog, ki ga Ijml-tvo lahko razume ter gre za njim. O vprašanju sporazuma s Hrvati je g. Cvetkov v- imel svojo izdelano mnenje. Njegovi napori so šli vsi za tem, da bi se to vprašanje rešilo. Nazadnje se mu je posrečilo, da je prevzel v svoje roke krmilo državne ladje, ki jo vodi v mirno in naravno pristanišče. Ni ga nobenega Jugoslovana, ki se ne bo razveselil sporazuma med nami in Hrvati. Iz ieja bi naše politično življenje bilo vedno nemirno in ovirana vsaka prizadevanja v zunanji politiki.«
0 hrvatski »Kezavisnosfi«
Zadnjič smo na podlogi poročil zagrebških listov poročali, da je oblast prepovedala 1 i Rt »Ne-zavisnost . ki izhaja v Zagrebu. Ta list pa je v številki od 10. t. m. prinesel novico: »Zidovi proti »Nezavisnosti . Židovsko-rnarksistični »Jutarnji list« prinaša 1 ž. da je prepovedano izhajanje »Nezavisnosti . Res, našemu listu ]e vzeta predcenzura, ni pa prepovedano njegovo izhajanje...« Da bolje spoznamo duh tega ii-ta, naj navedemo še nekaj iz n jezovih vrst Pod naslovom ; Ujoševanje hrvatsko*! pitan ia u Beogradu-, piše, kako je dr. Šutej o ! - ■ 1 v p.-lgrii.t. kjer je imel konference z voditelji zdraž ne opozicije, katere našteva. Nato pa z debelimi črkami natfeje tale imena: dr. Albert Kramer, dr. Grga Audjelinovič, .lovo Banjanin, Bogcrtjutt jeftič ter pristavlja: »Kakor se vidi, krasno društvo, ki je doslej s temnicami in bati-namt reševalo hrvatsko vpraSanje« Na zadnji strani prina-a list Hitlerjev govor od 80. prosinca t. 1. List jo po vsem tem v ostrem nasprotju s politiko HSS ter zagovarja hrvatski nacionalizem v smislu frankovstva.
Memei v Bosni
Po zagrebških »Novostih« posnemamo tele informacije o nemški organizaciji v Bosni: V Sarajevu je bil ustanovni občni zbor pododbora nemškega Kiilturbiinda. Ustanovno zborovanje je sklical inž. g. Johanii Scliank. Vpisalo se je okoli 711 članov. Izvoljen je bil odbor na čelu z gosp. Danijelom Ciraki. Sklenjeno je bilo, naj se novi Odbor loti ustanavljanja nove knjižnice. Mladina nemškega •Kiilturbiinda« bo vsako nedeljo prirejala sestanke, kjer bo gojila nemške pesmi in igre.
cfcHcan v petek
Belgrad. 11 februarja. AA. Predsednik senata dr Koroš c je sklical sejo senata na dan 16. februarja ob šestih popoldne.
(Nadaljevanje s 1. strani)
sil, naf mu ohrani življenje vsaj do nedelje. Toda
vsa znanost je bila preslaba proti uničujoči sili bolezni. Ko so to papežu sporočili, je dejal,
da sedaj pa ne smo izgubiti nobene minute več. Večji del noči od petka na soboto jo papež presedel pri svoji pisalni mizi in delal, delal, delal. I)r. nianclii pravi, da je bil ta napor vzrok, da papež ni dočakal nedeljo.
Oba slovenska škofa sta naročila vernikom, da naj pričenši s 24. februarjem goreče molijo za pravo izvolitev novega poglavarja Cerkve. To pomeni, da se bodo voiitve novega papeža morda pričele že pred 28. februarjem, dan, ki so ga imenovali kot najdaljši rok, ko bo kardinalski zbor pristopil k volitvam naslednika pokojnega Pija XI. V naslednjem bomo napisali nekaj zanimivih podrobnosti o teh volitvah, ki se imenujejo »konklave«.
Konklave se bo začel takoj, ko pridejo vsi kardinali v Rim. Tako se glasi sklep sv. kardinalskega zbora.
Konklave je podoben zaprtemu samostanu. Obiski so dovoljeni samo izjemno in iz najvišjih razlogov, toda še takrat smejo z obiskovalci govoriti samo v prisotnosti prič. Pisma, brzojavke, časopisi, poštni zabojčki, vse je pod najstrožjim nadzorstvom. Postrežno osebje v konklavu ne more videti obrazov tistih, ki prinašajo potrebščine v konklave. Vatikanski orožniki poslušajo, kaj imajo razni dobavitelji, ki prihajajo v konklave, povedati in kakšna naročila sprejemajo od nevidnih naročnikov.
Tri celice za vsakega kardinala
Konklave je razdeljen v celice, ki se morajo za vsako papeževo volitev znova zgraditi v notranjosti vatikanske palače. Celice zgrade v velikih vatikanskih dvoranah. Vsak kardinal dobi po tri celice, ena je za kardinala samega, ena za duhovnika-spremljevalca, ena za slugo. Vhod pa je v vse tri celice skupen, tako da so vse pod onim ključem. Starejši kardinali, ki težko hodijo, dobijo celice na istem hodniku, kjer je Sikstinska kapela, kjer so volitve. Ostali kardinali pa morajo tudi v višja nadstropja. Na ta način — če upoštevamo, da je sedaj 62 živečih kardinalov — bo zaprtih v konklave že 186 oseb. Poleg njih pa zaprejo v konklave še kakšnih 300 drugih oseb, to so kuharji, brivci, pometači, nadzorniki, nosači, sluge, nadalje zdravniki, lekarnarji, bolniško osebje, nadalje duhovniki, ki nadzorujejo volitve, orožniki itd.
500 oseb zaprtih v konklave
V konklavu je zaprtih torej okrog 500 oseb. Nastane vprašanje, če je komu mogoče, da bi stopil v stik z vnanjim svetom. Na vse so mislili. To je tako rekoč izključeno. Vsa okna so do gotove višine zazidana, tako da od zunaj ni mogoče
Obupni
Dr. Albert Kramer se bavi, odkar ni več minister, s politično šundliteraturo in je zopet razposlal po slovenskem svetu letak o sedanjem položaju, v katerem po znanem primeru iz Ezopove basni obdeluje dr. Stojadinoviča kot padlega leva, kakor da bi bil dr. Kramer tisti junak, ki je takega orjaka podrl... To je gotovo zelo nehvaležno, saj če bi ne bilo dr. Stojadinovičeve vlade, ki po trditvi dr. Kramarja pomeni »najbolj črno dobo v naši zgodovini«, bi dr. Kramer zaradi svojih nelegalnih letakov gotovo moral že davno dajati odgovor pred zakonom, ako ga ne bi poslali v konfinacijo, kakor je delala dr. Zivkovi-čeva diktatura z opozicionalnimi voditelji. Tudi se dr. Kramerju ne spodobi govoriti o »partizanskem terorju t JKZ režima, ko pa ne glede na neresničnost te trditve ves svet ve, da nihče ni Jugoslavije tako kompromitiral ko jugofašistična partizanska diktatura JNS, pod katero so Hrvate in Slovence zapirali v masah, prepovedali vsako manifestacijo slovenske in hrvatske misli in nedolžne ljudi samo zaradi njihovega narodnega prepričanja in čustvovanja do krvi preganjali kot veleizdajalce, dočim se je smela pod Stojadinovičem opozicija ]x>li-lično udejstvovati, kakor se ji je poljubilo in vlado napadati tudi z najbolj hujskaškimi pamfleti, ter je bil in je lahko vsak zaveden Hrvat ali Slovenec, ne da bi ga zato vtaknili v za|>or, kakor I>od jugonacističiio strahovlado.
Toda mi se ne bomo e politiki JNS pričkali o tem, kaj je politično fair pti ne, kakor se tudi nočemo ukvarjati z vprašanjem, ali se strinja jx>-ložaj, ki ga je dr. Kramer večkrat zavzemal na odgovornem vodivnem mestu v državi, z njegovim pisanjem v zadnjem letaku, da nam »prelj nova gospodarska kriza« in da so »državne blagajne prazne«, kar je mogoče proli vsej očividnosti trditi brez najmanjšega pozitivnega podatka le. če se človek zanaša na svojo sonatorsko imuniteto in mu ni mar mogočih negativnih učinkov takih v množico vrženih užinalnih bomb. Pribiti hočemo danes samo neskončno smešnost poze. v katero se postavlja vodja slovenskega dela JNS. ki dopo/eduje »naprednim vrstam«, da so si »klerikalci« prisvojili program n j e g o v e g a volivnega proglasa, da je namreč hrvatsko vprašanje najnujnejša državna zadeva, ki se mora čimprej rešiti, in sicer tako radikalno, kakor baie hoče dr. Maček, ki se jx> zatrdilu dr. Kramerja s sedanjo vlado noče razgovarjati in pogajati, kakor se ni hotel z dr. Stojndinovičevo. Torej tisti gosipod dr. Kramer. čigar »Jutro« je pod Stojadinovičevim režimom »klerikalce« v njegovi vladi dan za dnem ovajalo, da rii«o za unltarislično državo, da sloje s Hrvati na istem slališču. da so namreč samosvoj narod, pa da zato ne spadajo v njegovo vlado, ker so ■^io bistvu« protidržavni, namreč antiunitaristi — tisti dr Kramer se zdaj v svojem letaku postavlja kot najradikalnejSi pristaš in zagovornik hrvatskega narodnega programa, se zarekuie. da se ne bo pogajal z nobeno vlado, tudi s Cvetkovičem ne, dokler ne bo izpolnjena poslednja pika Radi-čevega programa I
Kardinal Schuster, milanski nadškof, ja bil pri papežu ob njegovi smrtnj uri. Neki komornik je mcdil molitve za umirajoče. Papež je molil za njim. Komornik je priSel do prošnje: Naj moja duša počiva v miru z vami! — in se ni upal molitve izreči. Umirajoči papež mu je pomagal, in je sam povzel to prošnjo:
Da, naj počiva v miru, t miru, da naj le počiva v miru t Vami! Potem papež ni spregovoril nobene besede več.
videti nič, kar se v palači dogaja, prav tako pa tudi ni mogoče od znotraj občevati z vnanjim svetom.
Maršal konklava
Ves konklave je pod vodstvom maršala k o n k I a v a. Ta častna služIla se podeduje v družini knezov Chigi. Maršal konklava ima vso odgovornost za red v konklavu, za prehrano tolikega osebja. Ob strani mu stoji večjo število častnikov. Obiski so prepovedani. Pošta je pod njegovim nadzorstvom in on vse cenzurira, preden odda naslovljencu. Njegovi častniki pregledujejo tudi živež, ki prihaja od zunaj, da bi kdo ne vtihotapil česa, kar bi ziialo vplivati na svobodno odločitev kardinalov.
Med konklavom kardinali ne služijo sv. maše, ampak sprejemajo skupno sv. obhajilo pri skupni maši, ki jo služi eden od nižjih duhovnikov.
V Sikstinski kapeli
Kamerlengo, to je tisti kardinal, ki je predsednik sv. kardinalskega zbora do izvolitve novega papeža (sedanji kamerlengo je državni tajnik kardinal Pacelli) vsak dan skliče kardinale v Sik-stinsko kapelo, kjer so volitve. Volitve so po štirikrat dnevno, dvakrat dopoldne, dvakrat popoldne. Seveda, če je potrebno. Sikstinska kapela je v ta namen čisto spremenjena. Na obeh straneh sta ob zidu vrsti sedežev za kardinale. Nad vsakim sedežem je baldahin. Baldahin je vijoličaste barve, če je bil dolični kardinal imenovan od pokojnega papeža, pri ostalih pa je iz rdeče svile. Pred vsakim sedežem je mala mizica, kjer so položene sledeče stvari: sveča, vžigalice, pečatni vosek in priprava za pisanje.
Najprej si kardinali izberejo odbor. Najmlajši kardinal dobi v roke vrečico s krogljicami, ki imajo vsaka svojo številko. Prve tri kroglice določijo tajnike, ki vodijo volitve, druge tri volivne nadzornike, nadaljnje tri pa »bolničarje«, ki gredo v sobe kardinalov, če so slučajno zboleli in niso mogli na sejo.
Ceremonijar nato razdeli med kardinale volivne listke. Za vsakega po enega. Volivni listek je podolgovate oblike, tako da se lahko v dolžini trikrat prepogne. Na vrhu zapiše kardinal svoje ime, v sredo ime kardinala, za katerega je glasoval, spodaj pa svojo številko in svoje geslo, ki ga pozna samo on. Zatem listek zapečati. Nato gredo vsi po vrstnem redu, volivci, nadzorniki in bolničarji k mizi, ki stoji pod sliko »Poslednje sodbe« in tamkaj položijo listke v žaro. Žara je v tem primeru kelih. Listke iz enega keliha pre-lijejo v drugega in s tem pokažejo, da nobeden ni ostal na dnu posode. Potem začnejo listke odpirati.
poizkusi
Sikstinska kapela
Vsak kardinal ima pred seboj listek, kjer zaznamuje glasove. Za izvolitev papeža je potrebna dve-tretjinska večina oddanih glasov.
Črna d'm:
Papeža še ni Beli dim:
„Imamo papeža!"
Kam z glasovnicami? Kardinal, ki vodi voli-tve, jih natakne na posebno iglo, ki jo potem ceremonijar vrže na nalašč v ta namen pripravljeno peč v kotu Sikstinske kapele. Da bi pa vnanji svet vedel, kaj se dogaja v konklavu, je dogovorjeno in predpisano sledeče: Ako volitev ni dala nobenega izida, potem zažgejo z volivni mi listki vred tudi šop mokre slame. Skozi dimnik uhaja črn dim, kar jp znamenje, da papež še ni izvoljen. Kadar pa je bil papež izvoljen, dodajo listkom še neko snov, ki napravi dim belkast in prozoren. Tako vnanji svet zve za dogajanja v Sikstinski kapeli.	. *
Ko je bil novi papež izvoljen, se mu približa! kardinal-kainerlengo in ga v latinskem jezika vpraša: »Ali sprejmeš Tvojo izvolitev za papeža?« Nagovorjeni sme odgovoriti samo s: »Sprejmem« ali »odklanjSm«.' Ako izvoljeni odgovori, da sprejme, potem padejo vsi baldahini nad sedeži kardinalov, le baldahin nad sedežem izvoljenega papeža ostane edini razprt. Ceremonijarji peljejo novo izvoljenega papeža v zakristijo Sikstinske kapele, kjer so pripravljeni trije beli talarji, eden velik, drugi srednjevelik, tretji manjši. Papeža oblečejo, mu dajo belo naglavnico in rdečo štolo. Potem ga odpeljejo na balkon cerkve sv. Petra, kjer se pokaže ljudstvu. Tamkaj sporoče narodu, da je papež izvoljen, novi poglavar Cerkve pa podeli svoj prvi papeški blagoslov »m e s t u in vsemu svetu«. S tem so volitveni obredi končani, nakar sledi ustoličenje in kronanje.
Toda dr. Kramer, ki je tak nedosežen umetnik v političnih salto-mortalih, je vendar le tako previden, da se v tem svojem letaku prav tako kakor v svojih uvodnikih v »Jutru« po zadnjih volitvah z vprav rabinsko stilistiko izogiba, da bi se izrecno istovetil z radikalnim hrvatskim programom. Njemu je samo za vtis njegovih junaških besed v prilog antiunitarističnini Hrvatom, ker to, misli, mora vsem imponirati, da bi se pa kaj obvezal, to mu še na misel ne pride. Nič ne pove, ali je za hrvatsko narodno samobitnost in samovlado v okviru eku-pne države, kakor je dr. Maček, in misli, da se je te neprijetne dolžnosti odkrižal, če je iznašel novo formulo našega državnega problema. imenujoč Jugoslovane »narod v6eh imen« — njemu je le zato, da bi s pomočjo dr. Mačka in njegovega programa prišel v vlado! V tem grmu tiči zajec, zaradi katerega je dr. Kramer spisal svojo okrožnico, ki je, kakor se nam vse zdi, bolj namenjena gotovim merodajnim krogom, nego peščici naprednjakov, ki itak vedo, da bi njihov vodja zopet rad postal minister, zato da bi z besedami njegovega letaka lahko pošteno pomagal usodi, da se »maščuje nad vsemi sotrud-niki in služabniki dr. Stojadinovičevega režima«. In v tem smislu prerokuje dr. Kramer, kakor da bi on držal vse politične niti Jugoslavije v rokah, da Cvetkovič ne bo storil ničesar drugega, kakor da se bo sprejel proračun, polom pa mora priti druga vlada, v kateri bosta Kramer in Pucelj. ki bosta dala državi »modern volivni red. ki bo dal možnost, da pride politično prepričanje ljudstva do resničnega izraza«. Ostalo bo potem šlo kakor po olju, mislita voditelja tiste stranke, ki je državi dala unitaristično - centralistično ustavo, obznano, izjemni kavčukasti zakon zoper protidržavne elemente in reakcionarni tiskovni, društveni in volivni zakon, kakor tudi Orjuno in organizirani teror.
Toda mt smo prepričani, da se prikrite grožnje z bodočim maščevanjem nihče ne bo ustrašil pn da ee bosta tako hrvatska in srbska opozicija, ki ima z JNS dolgoletne dragocene izkušnje, kakor narodna radikalna stranka skrbno ogibale dati le košček oblasti v roke sku|iini. ki je dvajset let preprečevala sporazum v državi samo zato, da bi smela sama brez opozicije z absolutno močjo državo upravljati v svojo partizansko korist, se je pa v zadnjem trenutku z dovoljenjem priklopila na vlak hrvatskega narodnega programa, ne da bi ga bila še do danes spreiela. Saj vsak ve. da je unitnrizem nernz-družno usidran v dr. Kramar jevem srcu, ki zdaj tako navdušeno objema Hrvate kot del »naroda vseh imen!« Toda. naj bo narod treh nli sto imnn, JNS nima v njem več prostora, saj je v dvajsetih letih toliko politično napredoval in se izniodril. da ne bo posadil na prestol tistih, ki so uvedli v naši državi režim nasilja, so dekre-tirali protiustavno stanje ter ljudstvo oropali demokratičnih svoboščin. Dr. Kramer in Pucelj pa nai le dalje pišeta svoje letake — drugega važnejšega političnega posla itak nimata in najbrž nikoli ne bosta imela, '
Kardinali prihajajo
Zamudo ima bostonski kardinal OConnel
Vatikansko mesto, 14. febr. TG. V vatikanskih krogih se zelo, zanimajo, kedaj bodo vsi kardinali prispeli v Rim, da bi se »ogel začeti konklave. Španska kardinala Goma y Thomas in Se-gura sta odpotovala že v nedeljo in jih vsak čas pričakujejo. Tretji španski kardinal Berraguer, nadškof taragonski pa je že v Rimu. Brazilski kardinal Lome da Silveira je odpotoval v nedelja in bo vožnja trajala 10 dni, tako, da ga pričakujejo v Rimu vsaj okrog 24. februarja. Čikaški nadškof kardinal Mundelein je odpotoval dne 10. februarja ter se je v New Yorku pridružil filadelfiškemu kardinalu Doughertyju. V Neapulj bo/sta ameriška kardinala prispela dne 18. februarja. Bostonski kardinal 0'Connel, ki je star 70 let, je bil na oddihu na Bahamskih otokih. Odletel je v letalu v; Miami, da bi še pravočasno prišel v New York, da se z drugima ameriškima kardinaloma vred odpelje na ladji »Rex« v Rim. Toda ni 6e mu posrečilo in je 6cdaj malo verjetno, da bi mogel priti v Rim pred koncem februarja, ako se mu ne posreči, da ujame »Aquitanio«, ki bi ga pripeljala v Evropo že 24. februarja.
Angleški admiral Osborn v Jugoslaviji
Belgrad, 14. febr. m. Z večerni:.i vlakom Je prispel iz Zagreba v Belgrad admiral angleške mornarice Osborn, ki potuje pn evropskih središčih ter povsod predava o angleški narodni obrambi. V Belgrad prihaja kot stari prijatelj našega naroda. Kot nosilca našega visokega odlikovanja Belega orla z meči so ga na postaji pozdravili številni člani združenja nosilcev Belega orla z meči, članstvo združenja prostovoljcev ter zastopniki raznih drugih narodno obrambnih organizacij. Pri sprejemu je bilo navzoče osebje angleškega poslaništva. Vice-udmiral Osborn ostane v Belgradu štiri dni. Jutri bo gost na plesu naših letalcev. V četrtek bo imel na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje o industriji in problemih narodne obrambe v Veliki Britaniji. V potek mu prireja angleško-jugoslovanski klub čajanko, zvečer pa banket v prostorih hotela »Srpski kralj«. V soboto bo vice-admiral angleške mornarice g. Osborn gost na čajanki združenja nosilcev Belega orla z meči, zvečer se bo pa udeležil plesa inozemskih časnikarjev v Belgradu. G. Osborn je bil med svetovno vojno dalj časa častnik na solunskem bojišču, pozneje pa je poveljeval tudi rečnemu brodovju pred Belgradom ter je imel tesne stike z jugoslovanskim odborom. V vseh krogih velja za ve-, likega prijatelja našega naruda,
»Konklave« —
Kako volijo novega papeža
60.000 rdečih miličnikov prosi, da bi jih poslali v Francovo Španijo
Francija bo v kratkem priznala Francovo vlado
Henday, 14. febr. dl. Vedno večje je število I miličnikov in civilnih beguncev, ki bi hoteli nazaj 1 v Španijo. Izjavljajo, da so bili prisiljeni bežati čez Pireneje in da niso nikdar bili na strani marksistov. Do sedaj se je prijavilo že nad 60.000 miličnikov, ki bi hoteli nazaj v Španijo. Za preskrbo tolikih tisočev pa trenutno v Iriinu, kamor se stekajo vračajoči miličniki, ni sredstev na razpolago. Zaradi tega so narodne oblasti odločile, da bodo dnevno spustile čez mejo le 6000 mož.
Razmere namreč v koncentracijskih taboriščih niso posebno sijajne. Francija ni pričakovala tolikega števila beguncev, pa tudi koncentracijska taborišča so bila le nezadostno opremljena. Barak je le malo, tako da mora večina beguncev prenočevati na prostem. Med begunci zaradi tega ni posebno dobrega razpoloženja in vsak si želi pomagati kamorkoli.
Negrin v Madridu
Polagoma zopet oživlja bojišče med Valencijo in Madridom. Posebno se čuti pritisk Francovega letalstva, ki takorekoč dan in noč nadzira gibanje čet v rdečem zaledju in liombardira važna prometna križišča, zlasti Madrid in Valencijo. Rdeča vlada z Negrinom na čelu se je iz Valencije preselila v Madrid, kjer je imela prvo sejo. O seji je Negrin izdal poročilo, da se bo rdeča Španija borila do zadnjega. To naj bi bila enodušna volja njenih voditeljev. General Miaja je medtem popolnoma reorganiziral svojo armado. 96 poveljnikov je odstavil, kakor tudi večino političnih komisarjev. Na njih mesto so stopili izraziti člani komunistične stranke.
Anglija in Francija bosta priznali Franca
G. B e r ar d , ki je prvi navezal stike v imenu francoske vlade s Francovo Španijo, a se je pozneje zopet vrnil v Pariz, je zopet odpotoval v Burgos in sicer tokrat, da se uradno pogaja s F r an-com glede priznanja narodne
Španije in njene vlade. Ker sta Francija in Anglija lesno združeni, l>o lo priznanje istočasno i od strani Anglije i Francije. Pričakujejo tozadevne uradne izjave francoskega in angleškega zunanjega ministra ie v teku današnjega ali jutrišnjega dne.
Kam z begunci
Pariz, 14. febr. AA. Število beguncev, ki je v teku zadnjih treh tednov |>rekoračilo francosko mojo znaša 350 do 400 tisoč. Od tega je že okoli 140.(XK) bilo poslanih v razne francoske pokrajine, 40.000 pa je bilo vrnjenih v nacionalno Španijo. Okoli 170.000 beguncev se nahaja v koncentracijskih taboriščih v oblasti Vzhodnih Pirenejev. V teku zadnjih dveh dni je prekoračilo mejo 30 do 40 tisoč beguncev.
Pariz, 14. febr. c. Razširili so se glasovi, da je Azana, predsednik rdeče španske republike, odstopil.
Logfčna posledica
V francoskem časopisju, kolikor se peča Z nadpolitičnimi vprašanji, je zdaj na vrsti vprašanje šole, ki je v Franciji po zaslugi ma-sonskih vlad pred vojno brezbožna in je po veliki večini v rokah boljševiškega ali boljševizma več ali manj naklonjenega učiteljstva. Vprašanje je, ali ni ta šola popolnoma v ne-skladu z nujno potrebno duhovno obnovo in nravstveno preusmeritvijo Francije, in velik del tiska je odločno mnenja, da je. Najbolj resni duševni delavci Francije se strinjajo v tem, da je ta šola po največjem delu kriva naglega propadanja francoske mase.
Ob tej priliki bi bilo zanimivo napraviti nekak prerez šolskega pouka in vzgoje v zadnjih stoletjih v časovni zaporednosti. Imamo prvič katoliško ali, recimo naravnost, krščansko šolo. Tu se otrok nauči, da je otrok božji, da je za vse svoje dejanje in nehanje odgovoren pred nravstveno postavo, ki jo je Bog dal. Le-ta mu veli, da je po svoji duhovni pri-rodi in iz svojega človeškega dostojanstva ter večnega namena nravstveno povezan s svojim bližnjim pa z vsakim človekom preko vseh razlik. Zato je človeškemu sožitju na zemlji potreben predvsem mir, ki sloni na redu in pravici ter na svobodi, katero varuje pred samovoljo instinktov ozir na obči blagor. Vse to je trdno usidrano samo v božji popolnosti, v njegovi volji in neskončni modrosti ter v bitju, čigar odsev je človeška oseba, ki v zrcalu vesti vidi svoj izvor, svojo vrednost in svoj večni smisel in smoter.
To šolo so v večini držav odpravili ali pa vsaj usmerjenost vsega pouka v tem duhu »ločili ter nadomestili z »laično moralo«. Nekatere osnovne misli krščanskega nravstva so ontale, toda izpodmaknili so mu njegovo večno, to je božjo in absolutno veljavno pod-lego. Merilo nravstvenosti je postal slabotni, minljivi in v sebi nepopolni človek oziroma človeštvo. Posledice take vzgoje belega naraščaja so danes v strahotnem obsegu na vseh področjih življenja vidne: naj se ozremo na levo, v boljševiško državo, ali naj gledamo razvoj golega nacionalizma — povsod nagel odmik človeške družbe iz humanistične kulture v kraljestvo animaličnih nagonov.
Imamo pred seboj cel kup učnih knjig iz neke dežele. V učnem in vzgojnem načrtu je rečeno, da je glavni praktični smoter pouka in oblikovanja otroka vojaška priprava. V berilu večina odstavkov govori o bojnih enotah, o taktiki in o osnovnih načelih strategije. V računici je večina nalog iz vojaške stroke. Na primer: »Eskadra 46 bombnih letal meče na sovražno mesto zažigalne bombe. Vsako letalo nosi 500 bomb po 1500 gramov. Izračunaj skupno težo bombne obremenitve. Koliko požarov se bo zanetilo, če doseže svoj cilj H vseh bomb, požar pa povzroči samo 20 odstotkov le-teh?«.., V fizičnem in kemičnem učbeniku pa beremo 140 poizkusov, kako se izdelujejo strupeni plini, zažigalne bombet fos-iogenski plini, iperit itd.
Ne gre seveda za te vede kot take, marveč za duha, ki ga v mladih dušah vzgajajo. Sicer pa se naravnost učijo vojaške čednosti, ki so potrebne za uničevanje nasprotnika, ki nosi isto človeško lice in božjo podobo v svoji duši.
Zdaj pa primerjajmo s tem »zastarelo« šolo katoliške cerkve, tako imenovani »svo-bodomisleci« pa naj se vprašajo, ali ni morda bistvena in nujna zveza med njihovim tipom brezverske šole in med duhom ter moralo gori opisanega šolstva, ki človeka podaja in vzgaja, kakršen je kot goli — animal, to je žival...
Glavno mesto Španije: Madrid
GLAVNA KOL.BlIURA DRŽAVNE RAZRfDlMt LOTLRBJt
A.REIN IIM DRUG
GajevaS ZAGREB lllcti 15
obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili izžrebani 14. februarja 1939 v V. razredu 37. kola naslednji dobitki:
200.000 din 100.000 din 60.000 din 50.000 din 40.000 din 35.000 din 30.000 din 20.000 din 15.000 din 12.000 din
št. 20.229 št. 30.004 št. 94.549 št. 42.144, št. 68.201 št. 82.037 št. 11.620, št. 85.126 št. 27.732, št. 1.603, 88.586
10.000 din št. 13 040, 35.841, 68.467,
8.000 din št. 3.428, 25.139, 58.687, 93.998,
6.000 din št 12.707, 36.741, 72.916, 93.950,
46.561
39.866, 58.069, 97.292
40.162, 75.371 13.234, 24.923, 44.947,
5.000 din
3.000 din
št 19.415, 48.794, 70.912, 83.734, št. 1.689, 27.349, 42.696, 71.470, 76.653, 85.495,
15.579,
52.510,
78.156,
11.189,
31.208,
70.010,
99.295
13.229,
47.921,
73.294,
95.261
20.325,
58 712,
71.261,
88.196,
4.383, 28.132, 44.461, 71.678, 78.062, 88.306,
20.319,	29.248,
54.249,	57.874,
84.428,	90.823
18.226,	23.293,
33.420,	44.534,
73.388,	84.160,
16 200, 25.689, 50.626, 70.047, 80.456, 83.682,
24.828,	25.519,
62.658,	63.691, 73.437,	74.859,
89.659,	93.537
14.133, 38.269, 50.361, 73.851, 82.697, 91.963
8 579, 31 598, 45317, 71.684, 78.524, 91.200,
80.844
35098 61.822
23.881 55.318 88.363
28.402 72.571 83.905
23.413 67.978 83.500
21.523 38.598 71.427 76.460 85.386
Nadalje je bilo izžrebanih še 2.300 dobitkov po tisoč dinarjev.
Naslednje žrebanje bo 15. februarja
papež konkordatov
3.
4.
Pokojni papež Pij XI. je v 17 letih svoje vladarske dobe sklenil 18 konkordatov z raznimi inozemskimi državami. Sledi lista teh konkordatov:
1.	Konkordat s Srbijo, sklenjen že pod Pijem X. dne 24. junija 1914, toda uveljavljen šele v novembru 1924 pod Pijem XI.
2.	Konkordat z Letonsko, sklenjen 30. majnika 1922, uveljavljen pa 3. novembra 1922. Konkordat z Bavarsko, podpisan 29. marca 1924, uveljavljen 24. januarja 1925. Konkordat s Poljsko, podpisan 10. februarja 1925, uveljavljen pa dne 2. avgusta 1925.
5.	Konkordat s Francijo, veljaven za Sirijo, podpisan v Parizu dne 4. decembra 1926.
6.	Konkordat z Litvo, podpisan dne 27. septembra 1927, uveljavljen dne 10. decembra 1929.
7.	Sporazum (modus vivendi), sklenjen s Češkoslovaško dne 17 decembra 1927, uveljavljen pa šele dne 2. februarja 1928. Sporazum s Portugalsko za Vzhodno Indijo, podpisan dne 15. aprila 1928, uveljavljen dne 3. majnika istega leta.
9. Pogodba, konkordat in denarni sporazum z Italijo, podpisani v Lateranu dne 11. februarja 1929, uveljavljeni pa naslednjega 7. junija. Sporazum s P o r t u g a 1 s k o glede škofije Meliapur, podpisan dne 11. aprila 1929, uveljavljen dne 29. junija istega leta. Konkordat z Romunijo, podpisan dne 10. majnika 1927, uveljavljen pa šele dne 7. julija 1929.
12. Konkordat s Prusijo, podpisan v Berlinu dne 14. junija 1929, uveljavljen dne 13. avgusta 1929.
8.
10.
11.
13.	Sporazum z Italijo glede Katoliške akcije, podpisan dne 2. septembra 1931.
14.	Sporazum z Romunijo glede pravic katoličanov v Erdelju, sklenjen 30. majnika 1932.
15.	Konkordat z Badenom, sklenjen dne 12. oktobra 1932, podpisan dne 7. septembra in uveljavljen dne 12. decembra istega leta. Konkordat z Avstrijo, podpisan dne 5. junija 1933, uveljavljen pa dne 1 majnika 1934. Konkordat z Nemčijo, podpisan dne 20. julija 1933, uveljavljen pa 10. septembra naslednjega leta.
Konkordat 7 Jugoslavijo, podpisan dne 25. julija 1935, a še ne uveljavljen.
16. 17.
18.
Lebrun obišče angleškega kralja dne 21. marca
London, 14. februarja. AA. Reuler: Predsednik franroske republike Lehrun in njegova soproga bosta prispela v London na obisk h kralju Juriju na postajo Vidoria v torek 21. marca popoldne. V zvezi s Chamberlainovo izjavo, da bosla Lebrun in^ njegova soproga sprejeta v westminstrski palači 23. marca, naglaša,jo, da je vest o tem obisku izzvala največje zadovoljnost med angleškim i" francoskim narodom.
Kriza vlade v Belgiji
Bruselj, 14 februarja. AA. Havas: Kralj je poklical na konsultiranje bivšega katoliškega konservativnega ministra Pierlota, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade.
Poljski zunanji minister Beck je lahko obolel in bo nekaj dni oslal doma.
skopanem: Frače
Zakopane, 14. febr. Pri današnjih tekmah v alpski kombinaciji so bili doseženi naslednji rezultati:
1.	Rudolf Rominger (Švica).
2.	Jennevvein (Nemčija).
3.	Walch (Nemčija).
4.	Rudi Crantz (Nemčija).
5.	Hellmuth La-ntschner (Nemčija).
6.	Christofer Borgb (Norveška).
7. Ciril P raček (Jugoslavija).
8.	Louis Agnel (Francija).
9.	Alberto Martelini (Italija).
10.	Ilans Svanson (Švedska).
11.	Joliann Viirnberg (Norveška).
12.	Roberto Lasedelii (Italija)
13.	Karel Molitor (Švica).
14.	Andrej Viler (Norveška).
15.	Jan Sehindler (Poljska).
Maršal konklava knez Cliigi
Relgrajske novice
Belgrad. 14. febr m. Trgovinski minister je odobril spremembo § 4. pravilnika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednosti, in sicer v tem smislu, da je zadostno, da ima samo ena izmed pravdajočih se strank kvalifikacijo v smislu točke 1. § 4. omenjenega pravilnika.
Belgrad, 14. febr. m V Belgrad je pod predsedstvom jiolkovnika g. Andrejka dospela d c p u-tacija legije koroških borcev, ki bo na merodajnih mestih posredovala zaradi uveljavljanja prostovoljskih pravic članov ter organizacije. Med drugimi je bila deputacija sprejeta pri obeh slovenskih ministrih, ki sta ji obljubila vso podilo ro.
Belgrad. 14. febr. tn Semkaj je dopolovala 38-čianska deputacija človekoljubnih ustanov, organiziranih na stanovski podlagi. Deputacija je imela namen posredovati pri trgovinskem ministru in na ostalih nierodajnih mestih, da se pravilnik ministrstva za trgovino in industrijo o nadzoru narl navedenimi ustanovami spremeni v praven zaščite ter ustanov. Deputacijo je vodil višji državni tožilec dr Kra-vina iz Ljubljane Posamezne človekoljubne organizacije iz Slovenije so zastopali naslednji gospodje: dr. Anton Sonc, dr. Hacin, Metod Kunielj,
Kitajci napadajo v Honanu
250 tisoč Kitajcev nasproti 49 tisoč Japoncem
Honkong. 14. febr. b. »Dnited Press* poroča, da so Kitajči izvršili velik napad v pokrajini Ho-nan proti Japoncem, ki so sc tamkaj utrdili. Na tej fronti jc vladalo že daljo časa zatišje, odkar so Japonci po padcu Hankovn pričeli prodirati na iueozapnd. Kitajska ofenziva so ie pričela v ponedeljek zjutraj s hudimi letalskimi napadi nn vojaško najvažnejše sovražnikove položaje. Tem napadom je takoj sledil nuskok kitajske pehoto.
Japonce je ofenziva zelo izncnadila in so morali izprazniti svojo postojanko. Kitajci razpolagajo z močnimi motoriziranimi oddelki ter z najmodernejšim orožjem. Kitajci trd%i. da je na fronti od jezera Pojang do jezera Tunting koncentriranih 250.000 Kitajcev nasproti 40.000 Japoncem. Japonci so zapustili na bojišču velike množine vojnega materiala ter se počasi umikajo v druge utrjene postojanke. Borbe so še vodijo.
Ivan Kocjančič. Drngo Koren, Stanko Pristovšek, Viktor Krevelj, Blaž Korošec. Ivan Pernov.šek, Ivan Vurcinger. Rudolf Štajnbiher, Evstahij Jošt. Anion Kregar. Vilko Vajksl. Leopold Cej, Viktor Markovič. Zastopniki slovenskih človekoljubnih ustanov so bili sprejeti pri obeh slovenskih ministrih, pri katerih so naleteli na popolno razumevanje in podporo. Nalo so bili sprejeti pii socialnem, končno pa pri trgovinskem ministru. Ta je deputaciji dal besedo, da bo sklical anketo zainteresiranih ustanov zaradi spremembe pravilnika v željenem smislu. Trgovinski minister je tudi poudaril, da je neobhodno potrebno humanitarne ustanove brezpogojno zaščiti in urediti vsa sporna vprašanja z njimi sporazumno.
Osebne novice
Belgrad, 14 febr. m. S kraljevim ukazom so postavljeni: za sodnika na okrožnem sodišču v Ljubljani Anion Sponi, starešina okrajnega sodi šča v Črnomlju, z Vranskega na okrožno sodišče v Celje Slavko Papei, za starešino okrajnega so dišča 4/1 v Črnomelj Josip Čeme iz Škofje l.oke. Gojko K i Irk za sodr.ika okrajnega sodišča 7. skup na Vransko iz Logatca, po prošnji na okrožno sodišče v Škof jo Loko Stanislav llrihar iz Konjic, na okrajno sodišče v Ljubljano Karel Plehreis iz Kranjske gore, na okrajno sodišče v Kranjsko goro Milivoj Ilešit iz Logatca, na drž. tožilstvo v Ljubljano za namestnika drž. tožilca dr. Ilinko Lučov-mk, doslej v Splitu, po prošnji za sodnika okrajnega sodišča 7 skup. v Logatec Kazimir Modic, pristav 8. skup. na okrožnem sodišču v Celiu. po prošnji je upokojen dr. France 2ilier. predsednik okrožnega sodišča 3/1 v Murski Soboti.
Prestavljena sla učitelja Rudolf in VInsta Bilenc z Unca v Ptuj.
Vladne krize v Pesti ni
Budimpešta, 14. februarja AA. DNB: MTI za vrača poročilo, da sc ga širili neki listi in neke tuje časopisne agencije češ da misli Imredvjeva vlada odstopiti, če že ni. Imredv je že nekaj dni bolan in leži. Že ta okoliščina sama postavlja na Inž vse vesti, da bi bil regent sprejel predsednika vlade in da se v madžarskem političnem življenju pripravljajo kakšne spremembe.
Skrb banovine za naše kmetijstvo
Nadaljevanje razprav X. zasedanja banskega sveta Ekspozeji o delu kmetijskega oddelka
Borze
LJubljana, 14. febr.
Kakor smo že včeraj poročali, je na večerni seji banskega šVeta dne 13. t. m. podal najprej poročilo kmetijskega pddelka načelnik g. ing. Anton Podgornik.
Iz njegovega poročila posnemamo, da sta k izboljšanju položaju slovenskega kmeta lani najbolj doprinesla dva faktorja: izboljšan jo v naši kreditni organizaciji in dobra letina. Po dolgih letih mrtvila jo prišlo naše kreditno zadružništvo v ugodnejši položaj, ker je dala Poštna hranilnica kreditnim zadrugam v Sloveniji za 123 milij. din posojil na terjatve in drž. obveznice. Poleg tega je dala naša banovina še Zadružni zvezi 63 milij. din posojila in s temi vsotami je zelo narasla likvidnost naših kreditnih zadrug in računati je, da bo v kratkem likvidnost naših kreditnih zadrug popolnoma vz|>gstavl.jena. Blagodejni učinki tega dejstva se bodo poznali kaj kmalu.
Tudi lanska letina je bila i po količini kakor tudi po kakovosti pridelka dobra. Tudi ceno so bile razmeroma ugodne.
Samo proračunske postavke za pospeševanje kmetijstva so bile razmeroma nizke, pa je zaradi tega bilo nemogoče mislili na podpiranje in izboljšanje kmetijstva pri posameznikih. Celotno pospeševanje kmetijstva mora biti usmerjeno tako, da bo imelo od vsake postavke korist čim večje število kmetovalcev. ■ Kmetijski odsek se pri tem stremljenju vedno bolj opira na sodelovanje kmečkih stanovskih in stanovskostrokovnih organizacij. Da bi bilo delo bolj enotno in načrtno, je bila prirejena velika kmetijska anketa lani v Ljubljani, o kateri smo že obširno poročali. Skupno deluje v prospeh kmetijstva okoli 180 javnih nameščencev v Sloveniji.
Kmetijski pouk
Delo na kmetijski izobrazbi je vedno bolj obsežno in so vedno liolj razčlenjuje. Ne zadostujejo za to delo samo kmetijske šole, ampak je treba izobrazbo dati tudi vsem onim, ki ne morejo v kmetijske šob-. Zaradi tega je banska uprava prirejala strokovna predavanja in tečaje, dajala pouk na kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, v potovalnih krnelijsko-gospodinjskih tečajih ter v strokovnih kmetijskih šolah. S sodelovanjem Kmečke zveze so bili pozimi organizirani enodnevni tečaji, ki so bili dobro obiskani in so pokazali dobre uspehe. Vsako nedeljo so bila kmetijska predavanja i>o radiju itd.
Med kmetijskimi ustanovami in zavodi je omeniti, da znaša število ban. kmetijskih šol sedaj že 5. Drž. kmetijska poskusna in kontrolna postaja so 1k) še lelos vselila v svojo lastno zgradbo (jeseni). Drž. konjarna na Ponovičah je izpopolnjena z dokupom posestva na Pragerskem. To posestvo je kupila naša banovina, država pa se je obvezala, da povrne kupnino v znesku 1,170.000 din najkas-iu-.it* v .tr«h. lnUh. iMiiidtitr«lvOiza kmetijstvo, j«, dalo že na razpolago znesek 200.000 din za nakup, plemenskih kobil za to posestvo in je tako po .dolgem časif dobila Slovenija popolno konjarrrb. Mlekarski zavod v Škofji Loki nima niti lastnih prostorov nili primerne mlekarne. Zalo je izdal kmetijski ininisler odlok, da se ta zavod preseli v Kranj, kjer bo dobil lastno zgradim na zemljišču, ki ga je kupila banovina.
Tudi hanovinska posestva so v splošnem lani znatno napredovala in upanje je, da bodo mogla izpolnjevati svoje naloge v polni meri.
Pri poljedelstvu in travništvu je poglavitna naloga skrbeti za dobro semensko blago, za kar se trudi Osrednja komisija za semenogojslvo pri banski upravi. Lani je banovina razdelila med kmetovalce 35.757 kg pšenice, 8.105 kg rži, 700 kg ječmena in 250.450 lig krompirja za seme. Nadalje jc širila banovina zanimanje za sejalne stroje, kulti-vatorje in trierje, bavila se je s sistematičnim zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev, podpirala skupno nabavo umetnih gnojil, nadaljevala akcijo za kisanje krme v enšilažnih jamah, oz. Urinskih silosih. Ker je cement predrag, sc zasebna akcija za ureditev gnojišč in gnojničnih jam ne more dobro razviti.
Živinoreja
Pri govedoreji je banovina skrbela, za dobre plemen jako, največ pozornosti pa je |>osvetila živinorejskim organizacijam. Pri svinjereji je bilo glavno delo osredotočeno predvsem na nabavo dobrih plemenskih mrjascev in deloma tudi svinj. Da odpomore pomanjkanju dobrih žrebcev, je banovina kupila najboljše glave in tudi najboljše kobile, da se od njih vzredijo dobri žrebci. V perutninarstvu dela banovina na razširjenje samo domače štajerske kokoši po vsej banovini. Banovina je nadalje sodelovala pri ustanovitvi osrednje organizacije rejcev malih živali.
Za čebelarstvo je bilo lansko leto ugodno. Izdatna je bila paša na jelki in smreki, ajdova paša pa je zaradi neugodnega vremena odpovedala. Uspešno pa se da čebelariti le, če se prevažajo čebele na pašo, kar pospešuje banovina.
Glede ribištva je omenili, da je treba prijaviti vse ribiške pravice. Prijavilo se je 304 pravic.
V vinarstvu je banska uprava pospeševala predvsem obnovo vinogradov in zadružno prodajo vina.
Obsežno je bilo delo za sadjarstvo in vrtnarstvo zlasti pri sadjarskih prireditvah, pouku, tečajih in razstavah, pri obrambi sadnega drevja, urejanju nasadov, pri organizaciji zadružnega vnovčevanja, sadnih skladišč, pri gojitvi oreha in žlahtnega kostanja ter pri kmečkem vrtnarstvu.
Vrše se pripravo za postavitev velikega sadnega skladišča za 200-300 vagonov, hladilnih pri-prav in naprav za uporabo sadja v Mariboru. Tudi so snuje pri blagovni centralni zadrugi v Mariboru poseben odsek za vnovfevanjo sadju.
Poročilo omenja tudi še delo okrajnih kmetijskih odborov, katerih proračuni znašajo okoli 1.5 milijona din. Toda ti odbori Irpc na pomanjkanju sredstev in so tozadevno že izdani ukrepi. V teku leta bodo okrajni kmetijski odbori sodelovali v glavnem le pri pospeševanju živinoreje.
Končno je g. načelnik podal na osnovi dosedanjih izkušenj še program kmeti jsko-pospeševal-nega dela v proračunskem letu 1939-1940.
Veterinarstvo
Poročilo veterinarskega odseka je podal načelnik g. dr. Leo Ilribar. Iz njegovega poročila posnemamo, da so se leta 1938-1939 zelo močno pojavile živalske kuge. Zlasti sla se pojavili slinavka in parkljevka. Banska uprava je sioriia vse, da prepreči širjenje te kuge. Ker je bila kuga 113 krat vnesena in 113 krat lokalizirana, je dokaz,
da se ta nevarna kuga da uspešno zatirati in za-treti. Potrebno je le sodelovanje vseh inleresiranih faktorjev. Število vseh obolelih goved še ni točno znano, bo pa okrog 3000, Izgube pa 1—2%, škoda znaša torej približno 1.5 milij. din, je torej še majhna, če upoštevamo, da znaša skupna vrednost naših goved nad 150 milij. din. Število obolelih svinj je v primeri s številom govedi precej neznatno. Druga nevarna kužna bolezen je svinjska kuga, ki je bila do 1. januarja 1939 uradno ugotovljena pri 1400 živalih. Proti njej se da najbolje boriti s cepljenjem. So pa nekatere kuge, ki tudi povzročajo znatno škodo, vendar jih živinorejci niso dolžni prijaviti.
Število cepljenih prašičev je bilo lani znatno: okoli 150.000 Cepivo za zaščitno cepljenje je bilo nabavljeno iz banovinskih sredstev.
Da se bodo mesogledniki-laiki čimbolj izvež-bali v pregledu mesa, bodo letos večmesečni tečaji za mesoglednike-laike. Poročilo obravnava nadalje še vse druge probleme tega odseka, kot n. pr. promet po železnicah, sejme in sejmišča, živinske polno liste, veterinarsko prakso, predavanja in propagando itd.
Gozdarstvo
Za gozdarski odsek je podal ekspoze načelnik g. inž. »Šivic. Posnemamo, da zadnja leta mini-slrslvo za gozdove in rudnike ni izpopolnjevalo izpraznjenih drž. podgozdarskih mest in je bila banovina primorana z lastnim proračunom nastaviti gozdarje v treh okrajih. Slično velja tudi glede nižje gozdarske šole.
Banovina je oskrbovala lani 15 gozdnih drevesnic, iz katerih je bilo oddanih lani 3.8 milij. kosov sadik. S pomočjo preostalega banovinskega kredita bo na spomlad oddanih siromašnim prosilcem še več stotisoč sadik brezplačno ali po znižani tarifni ceni. Banovina je skrbela tudi za pospeševanje pogozdovanj, zlasti na Krasu, za slednje je izdala 159.000 din in je bilo zasajenih 70.42 ha.
Za gozdarstvo je omeniti še, da so bili lani gozdovi močno izkoriščani, ker so bile cene lesa razmeroma ugodne. Banska uprava je ovirala prekomerno sečnjo. MnogO škode so v gozdnem gospodarstvu povzročile povodnji v nekaterih gozdnatih in planinskih krajih.
Urejanje hudournikov
Za gozdnotohnični odsek za urejanje hudournikov je poročal g. inž. Štrancer. Iz njegovega
poročila posnemamo, da je bilo za hudourniška dela na razpolago v proračunskem letu 1938-1939 3.3 milij. din, večina tega denarja, t. j. 88%, je bila porabljena za nadaljevanje že začetih hudourniških del, za nova dela pa se je porabilo okoli 12%. Skupno je bilo do sedaj izvedenih v naši banovini hudourniških del za 26 milij. din: 5 milij. din, t. j. 490.000 avstr. kron v predvojni dobi, za 21 inilij. din pa v povojni dobi. Ta vsota daje upanje, da bodo največja hudourniška dela v prihodnjih 20—30 letih končana, da se ustvarijo boljši pogoji za napredek hribovskega kmeta in predpogoji za regulacijo naših rek in melioracije močvirnih dolin. Vendar bi bilo potrebno kredite povišati na letnih 4—5 milij. din. Skupna naša potrebščina znaša namreč okoli 130 milij. din. Od te vsote odpade na hudournike v dolini Save in njenih pritokov na Gorenjskem približno 45 milij. dinarjev, na hudournike v ljubljanski kotlini (Gra-daščiea, Iška, Želimljišca,- Podlipščica itd.) 24 milijonov, na dolenjske hudournike 15, na Savinjsko dolino 11, na ostale štajerske kraje pa ca. 34 milij. dinarjev.
Pri izvajanju programa za 1939—1940 bo banovina predvsem nadaljevala začeta dela, točen načrt pa bo mogoče sestaviti šele tedaj, ko bodo znani vsi razpoložljivi zneski, ker ne prihaja ves denar za urejanje hudournikov iz banovinskega proračuna. Nadalje bo hudourniški odsek posvečal večjo pozornost pogozdovanju razorauega sveta, goličav, usadov, plazov in melišč v območju hudournikov. Lani je bilo v ta namen porabljenih 100.000 din, letos bo pa 150.000 din.
Komisija za agrarne operacije
Poročilo komisije za agrarne operacije je podal insp. g. Pokorn. Komisija je nadaljevala svoje delo za komasacijo poljedelskih zemljišč, za nadrobne delitve skupnih zemljišč ter na ureditvi skupnih zemljišč in melioracije. Iz programa dela za 1939—1940 je posneti, da se bodo začeta komasacijska dela nadaljevala, začela pa tudi nova. V nadrobno delitev se bodo sprejemala predvsem mala, razkosana zemljišča, ki nimajo nobenega pomena za skupno gospodarjenje in menjalni travniki, ki so samo vir prepirov in katerih menjalni način uživanja ni gospodarski. Ker agrarne skupnosti same ne morejo za svoje obsežne gozdove predložiti po zakonu o gozdovih gozdnogospodarske osnove, bo to delo prevzela komisija za agrarne operacije. Melioracije imajo pa namen izboljšati skupno gospodarstvo na pašnikih. Začeta melioracijska dela se bodo nadaljevala, zgrajene pa bodo tudi številne nove melioracijske naprave.
I
Film mistike in
grozote Pretresljiva zgodba lepe Rusinje.
Kino Malica
telefon 21-24 V glavni vlogi Inkišinov. panes ob 16, 18, 21
Trogedifa Sangafa
1
I KONFLIKT
Vclezanlmlv piiHtolovnt film, KI drži gledalca v napetosti do zadnjega prizora-
Camilla Hom. Paul Klinger in Kart Nartetl 1'remiera!
Dano* ob 16., 10. in 21. url.	KINO UNION telef. 22-21
I
Razprava o kmetijstvu
K splošni razpravi se je prvi oglasil k besedi banski svetnik g. dr. Jpsip L e s k o v a r iz Maribora.
Skrb za kmetijstvo in njegov prospeh mora biti največja skib, 6aj je 60% našega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu. Če torej banska uprava tako lepo skrbi za naš kntetski stan, je njeno prizadevanje zelo hvale vredno.
Praktični uspehi tega prizadevanja pa nis$ taki, kakor bi jih tn trud zaslužil. Če malo podrobneje proučimo položaj našega kmeta, vidimo, da kmetijstvo uspeva samo tam, kjer je zvezano še s kakšno drugo pridobitno stroko. Večina naših kmetij ima samo 5 ha zemlje. To pa ne zadošča, da bi se na tej zemlji lahko vzdrževala kmečka družina. Prav tako je tudi stiska zajela kmečkega delavca, ki še daleč ne zasluži toliko, kakor tovarniški delavec ali delavec v mestu. Zato beži s kmetov v mesito vse, kar le more najti zaposlitev v industriji, ki se ponekod še dobro razvijaj-Kaj bo pa tedaj, če bo val krize zopet zajel vse industrije in bomo imeli spet polno brezposelnih?
Kako pa naj pomagamo? Odpraviti bi morali predvsem te razlike. Prav nujna pa je pomoč, prezadolženim občinam in banska uprava bi naj nakazovala siromašnim občinam čim več podporel-Prav hitro pa je treba tudi odpraviti razliko pri( različnem vrednotenju gozdne in orne zemlje.
Z javnimi deli se naj pomaga kmetijstvu, in sicer prvič s takimi javnimi deli, ki neposredno dvigajo kmetijstvo, in drugič s takimi javnimi
deli, ki prinašajo zaslužek in koristi tudi v oddaljenejše kraje. V prvo skupino spadajo dela pri regulacijah potokov in rek. V tej zvezi je prav poučen zgled Pesniške doline. Ta dolina je bila včasih polna najlepših pašnikov, sedaj pa je tam možno kositi &amo najslabšo travo. Ta javna dela naj bodo tijJia, da bo kmet videl, da njegovo delo rodi sadove. Taka javna dela moramo zato pospešiti, da bo kmet ostal na svoji zemlji. Prav nujna pa je pomoč krajem ob naši severni meji, kjer tujci še zmeraj preveč samolastuo izrabljajo našega človeka.
Drugo zlo, ki tare našega kmeta, je tudi davčno breme. Odpraviti je treba kruto razliko med obdavčenjem naše zemlje na primer na Štajerskem in v Banatu. Če pridemo kdaj do svojih samouprav — in upajmo, da bo to prav kmalu — potem moramo gledati na to, da se zemljiški davek popolnoma prepusti banov, samoupravam.
Tehtna izvajanja g. dr. Leskovarja so sprejeli vsi navzoči z velikim odobravanjem
Nato je dobil besedo g. dekan Bitnar (Črnomelj), ki je pri raznih postavkah stavil več praktičnih opomb. Opozoril je zlasti na dejstvo, da je beg kmetov posebno opaziti v Beli Krajini. Ljudje bežijo v mesta, ker mislijo, da si bodo tam za starostna leta v raznih službah pridobili pravico c|o pokojnine, Zato je pač zelo potrebno, da se uvede starostno zavarovanje za naše kmete.
Za njim se je oglasil k besedi " Nande Novak iz Kamnika.
KINO SLOGA
Telefon 27-30
SNEGULCICA
Danes ob
16., 19. in 21. uri
Slinavka in parkljevka v Sloveniji ponehujeta
Najnovejši izkaz živalskih kužnih bolezni nam kaže. da je slinavka in parkljevka zopet prenehala v naslednjih okrajih: Brežice, Črnomelj, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Maribor desni breg.
Slinavka in parkljevka obstojata le šo v okraju Ljutomer: v občini Ljutomer in v okraju Maribor levi breg: v Kamilici, obč. Kamilica in v Do-lirenju, obč. Pesnica.
Zaposlenost v januarju 1939
Iz statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da se je zaradi sezijskih razlogov število zaposlenega delavstva zmanjšalo od decembra 1938 na januar 1939 od 97.459 na 89.657. torej za 7802 delavca Od decembra 1937 na januar 1938 je znašal padec samo 5348 oseb: od 93.590 na 88.242. Vendar je treba omeniti, da je v primeri z januarjem lanskega leta še vedno izkazan prirastek 141 o delavcev. ioda ia prirastek je znatno manjši kol v prejšnjih mesecih. Decembra 1938 jc v primeri z decembrom 1937 bilo število zavarovancev za
3860 višje. Iz tega lahko sklepamo na znatnejše popuščanje konjunkture. Zanimivo je, da je letni prirastek pri ženskah znatno večji kot pri moških. Tako je število ženskih zavarovancev naraslo od decembra 1937 na december 1938 za 1203, od januarja 1938 na januar 1939 za 1332, pri moških delavcih pa je znašal prirastek decembra 1938 v primeri z decembrom 1937 2660, januarja 1939 v primeri z januarjem 1938 pa samo še 83.
Stalež in odstotek bolnikov sta znatno narasla. Povprečni dnevni stalež je bil v januarju 1939 3002 bolnika ali 3.35%, kar pomeni v primeri z lanskim januarjem povečanje za 0.27%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približnemu taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je sicer od decembra na januar pod vplivom sezije nekoliko nazadovala: od 25.02 din na 24 92 din. vendar je še za 1.18 din višja kot januarja lani Skupna dnevna zavarovana mezda znaša 2,234.383 60 din, kar pomeni v primeri z lanskim jrnuarjem povečanje za 139 tisoč 242 din 80 par.
*
Vrnitev naše delegacije i: Pariza. Velik del naših delegatov za trgovinska podajanja s Francijo se je le dni vrnil nazaj v Belgrad. Načelnika delegacije, pomočnika ministra zunanjih zadev g. Milivoja Piljo, pa pričakujejo ta teden.
Dne 14. februarja 1939.
Svetovne efektne borze
Pariz: Tendenca bolj vzdržana kot vteraj;
London: Razvoj pravilen;
Amsterdam: Tendenca težka;
N e w y o r k : Lahno popuščanje tečaja v zadnjem delu sestanka.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
mmmm^^mmmam^mmmmmmm^mammmmmmtmmmmmm
V	zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—'239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90, v terminih danes na zagrebški borzi sploh ni bilo notacij.
Grški boni so beležili v Zagrebu 34.465 do 35.465, v Belgradu 36 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,566.654 dinarjev, v Belgradu 3,380.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,290.000 din.
Ljubljana — Tečaji s pri mora.
Amsterdam 100 h. gold..... 2346.00—2384.00
Berlin 100 mark...... 1761.12—1778.88
Bruselj 100 belg...... 738.25— 750.25
Curih 100 frankov...... 995.00-1005.00
London 1 funt....... 205.12— 208.32
Newyork 100 dolarjev .... 4359.25—4419.25
Pariz 100 frankov......115.67— 117.97
Praga 100 kron....... 150.65— 152.15
Trst 100 lir........ 230.55— 233.65
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.6825, London 20.6725, Newyork 441.125, Bruselj 74.35, Milan 23.20, Amsterdam 236.40, Berlin 177.—, Stockholm 106.55, Oslo 103.875, Kopenhagen 92.30, Praga 15.14, Varšava 83.37, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60. Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.115, Buenos Aires 101.625.
Vrednostni papirji
Vojna škoda i
V	Ljubljani 471—472.50 v Zagrebu 470—472
v Belgradu 471—472
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100—100.75, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 471—472.50, begluške obveznice 90.50 do 91.50, dalm. agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7750 do 7800, Trboveljska 186—191.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 61—61.50, vojna škoda promptna 470—472 (470), begluške obveznice 89.50 do 90, dalm. agrarji 89.25—90, 4% sev. agrarji 60.50 denar, 8% Blerovo posojilo 100—102, 7% Blerovo posojilo 93.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. 7% stab. posojilo 98 do SStf^r-nbelfifcre^Ntn-odna banka 7800 denar, Priv. agrarna banka 224 —228, Trboveljska 185—190, Gutmaim« ■86ff-45f ..Tar-insladkorja Bečkerek 550 blago, Osj. sladk. tov. 78—85, Osješka livarna 170 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 60.75—61, vojna škoda promptna 471—472 (471.50, 470.50), za konec marca (470), begluške obveznice 90—90.25 (90.25), dalm. agrarji 89.75—90 (90), 4% sev. agrarji 60 denar (60.25), 8% Blerovo posojilo 100 denar (100.50), 7% Blerovo posojilo 94.25—94.75 (94.50), — Delnice: Priv. agrarna banka 231—232.50 (231.25).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bač. parit. Indjija Vršac 94—96, bač. part. Indjija sušena 107—109, bač. parit. Vršac sušena 105—107. Tend. mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšcnica: bač., bač. okol. Novi Sad, bač. okol. Sombor, srem., slav. kasa duplikat, juž. ban., gornja ban., bač. ladja kanal 152—154, gornja bač. 153—155, bač. ladja Begej 153—155, bač. Tisa šlep 154—156, bač. ban. ladja Dunav 153 do 155. Oves: bač., srem., slav. 165—167. Koruza: bač. prompt. 95—97. Vse ostalo neizprem. Tend. neizprem. Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živini in kmetijskim pridelkom v Dolenjem Logatcu dne 9. februarja: Voli' I. 5.50, II. 5, III. 4.50; telice I. 5.50, II. 5, III. 4.50; krave I. 4, II. 3, III. 2.50; teleta I. 8, II. 7; prašiči Spe-harji 8, pršutarji 2 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 10—12, II. 8—10; svinjina 14, slanina 17—18, svinjska mast 19; čisti med 16; surove kože goveje 8, telečje 10, svinjske 7 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 180, oves 175, koruza 135, fižol 250, krompir 75, suhe češplje 700 do 900, moka pšenična 325, koruzna 200 din za 100 kg. ^^^^^^^^^^
Konferenca gospodarskih zbornic. Že lansko leto je. izdelal carinski oddelek ministrstva financ jiredlog novega carinskega zakona, ki je bil predložen gospodarskim zbornicam v izjavo. Pričakovati je, da se sestane dne 21. t. m. konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi, in sicer v Belgradu, ki bo pretresale predlog carinskega zakona in o njem povedala svoje mnenje.
Prva mestna hranilnica na osnovi nove uredbe o občinskih hranilnicah. Iz Belgrada poročajo, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo pravila Mestne hranilnice v Nišu To je prva hranilnica, ki bo osnovana na osnovi lanske uredbe o občinskih hranilnicah. Niška občina je odredila za osnovno glavnico 1 milijon, kar bo plačala v petih letnih obrokih po 200.000 din S tem se je začelo delovanje občinskih hranilnic na področju bivše kraljevine Srbije, če izvzamemo občinsko hranilnico v Belgradu.
Dve novi delniški druibi. V Belgradu sta bili vpisani v trgovinski rogister delniški družbi »Balkan ugalj< z glavnico 0.5 milij. din, člani uprave Zivojin Nešič, Radomir M. Neškovič in dr. Nikola Pavelič. nadalje Tekstilna industrija Žlvojin Vu-kojičič in sinovi, glavnica 2 milij. din. člani uprave: Bud. Z. Vukojič'6. Dragomir Vukojičič, Jov. Filipovič, Bogoljub M Petrovič in Ljubomir J. čuljkovič.
Triletni načrt za Slovaško. Iz izjave slovaškega prometnega ministra dr. Durčanskega Je posneti, da namerava slovaška vlada izvesti velik triletni načrt za javna dela, in sicer porabiti eno milijardo za železnice, eno miljardo pa za ceste. Nadalje namrava Slovaška investirati večje vsote v kanale in elektrarne ter zgraditi veliko radijsko oddajno postajo v zapadni SlovaškL
Gospodarstvo naj bo zaradi ljudstva
...	Ljubljana, 14. februarja.
Te dni je v okviru »Socialno-ekonomskega instituta« predaval v Delavski zbornici glavni tajnik g. Filip Uratnik o temi »Letni prirastek prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji in njega porazdelitev na poedine poklice«. Prostorna dvorana žal ni bila polno zasedena, vendar se je k predavanju zbralo prav lepo število poslušalcev iz različnih stanov in slojev. Predavatelja je pozdravil predsednik instituta univ. prof. dr. Andrej Gosar.
Izvajanja g. Uratnika so bila zelo zanimiva, in zaslužijo, da se nekoliko delj pomudimo pri njih. Predavatelj je med drugim izvajal:
Med gospodarstvom in gibanjem prebivalstva obstoja neka vzročna zveza. Po vojni 6mo na primer občutili
pomanjkanje stanovanj
Tedaj smo ugotovili, da prebivalstvo ni tako naglo narastlo, da ga je ponekod celo manj, pa je vendar zmanjkalo stanovanj. Mislili smo tedaj na različne vzroke, kakor na to, da je stanovanjska zaščita omogočila cenejša stanovanja in da se nihče ni hotel umakniti iz udobnih stanovanj, vsak pa jih je iskal. Ugotovili pa sma glavni vzrok: namreč silen porast odraslega prebivalstva v primeri s padcem števila otrok. Ta porast ie v resnici povzročil stanovanjsko »krizo. Ko smo stanovanjsko kriza kolikor toliko odpravili, je postala aktualna svetovna kriza in kriza zaposlitve. Vse to je vzbudilo zanimanje za vprašanje, kako se število prebivalstva prav za prav giblje.
Z diagrami ki so bili predvajani na skiopti-konu, je predavatelj nato pokazal, da je
svetovna vojska zmedla sestavo prebivalstva
tako v Jugoslaviji, kakor v Sloveniji. Pravilna sestava prebivalstva mora biti podobna piramidi: največ mora biti prebivalstva starega do 5 let, nato pa postopoma manj. Statistika za 1. 1921. za Slovenija ne kaže te slike. Tedaj je bilo otrok, starih do 5 let, manj kakor starih do 10 let in še manj, kakor starih od 10 do 15 let. L. 1921. je bil sploh rod od 10 do 15 let relativno najmočnejši v Sloveniji. Da je bilo tako mala otrok, starih do 5 let, to je posledica svetovne vojne, ki je zakrivila nižje število rojstev Posledice svetovne vojne segajo v naše čase. L. 1931., torej deset let pozneje, je bil sicer rod da 5 let že normalno močan, zato pa je bil šibek rod od 15 do 20 let — tisti, ki se je rodil med vojno in po vojni. Ta rod je zadnja leta dozorel za sklepanje zakonskih zvez. Predavatelj sicer prizna upravičenost trditve, da nazadovanje rojstev v zadnjih letih temelji v nazadovanju rojstvene morale, vendar pa opozarja na drugi tehtni vzrok: sedaj je sorazmerno manj mladih ljudi, zrelih za ženitev, kakor v prejšnjih normalnih letih. Dalje je predavatelj pokazal tudi na tretji vzrok: na gospodarsko in sacialno krizo. S statistikami iz Anglije, Amerike Ln Avstralije, torej držav, kjer je statistika točno urejena, je navajal, da število rojstev tn porok raste' tn pada s krivuljo, kako se veča ali pada ljudsko blagostanje. Vse te krivulje se med seboj ujemajo.
Sleherno leto doseže v Jugoslaviji 270.000 ljudi 15. leto, v Sloveniji 21.000. Tri petine teh, torej v Jugoslaviji okoli 160,000, v Sloveniji nad 12.000 mladih ljudi, služi za obnovo umirajočih in izrabljenih rodov, dve petini — v Jugoslaviji okoli 110.000, v Sloveniji okoli 9000, pa za naraščanje Nad 60 let doseže v Jugoslaviji okoli 60.000 ljudi, računati pa moramo, da jih med 15 in 60 leti pomrje okoli 100.000 od vsakoletnega naraščaja, potrebnega za obnovo, tako da prve tri petine krijejo izpadek starejših. Prebivalstvo Jugoslavije se pomnoži v petih letih za število prebivalstva Slovenije; prebivalstvo Slovenije pa se pomnoži šele v desetih letih za število prebivalstva velike Ljubljane. Jugoslavija v razdobju 1921 do 1931 ne izkazuje izgube prebivalstva zaradi izseljevanja. Izseljevanje in priseljevanje 6ta v tem desetletju enaka. Slovenija pa je izgubila vsako leto zaradi izseljevanja 3800 oseb, tako da je naraščalo prebivalstvo vsako leto le za 8000 oseb.
Od 21.000 mladih ljudi
ki dosežejo v Sloveniji vsako leto 15. leto, je potrebnih za obnovo kmečkih gospodarstev 9000, za obnovo nepoljedelskih poklicev je potrebnih 4000, ostane torej 8000 mladih ljudi, s katerimi ne vemo kam, torej se to število ujema z letnim absolutnim naraščanjem prebivalstva v Sloveniji. Ako se poroči v Sloveniji 75% vseh oseb, bi se moralo v Sloveniji letno poro.čiti 3000 parov ali 6000 oseb. Važno je vedeti, da gre v Jugoslaviji v gospodinjstvo, bodisi, da se poroče, bodisi, da si poiščejo gospodinjske poklice, letno 50.000 .žena, v Slo-
veniji 3000. Pravega delovnega trga te žene torej ne obremenjujejo. Od 12.000 vsakoletnega mladega naraščaja, ki v kmečkem gospodarstvu ni potreben, se posveti kvalificiranim poklicem (uradniškim in obrtniškim) 3800 moških in 1400 žensk. Ostane nam torej še okoli 4000 odvišnega naraščaja, ki išče zaposlenja in to pomenja takozvani »beg z dežele v mesta«.
V Sloveniji ni mogoče ustvarjati novih kmetij
ki bi zaposljevale odvišek prebivalstva. Zemlje nimamo več v rezervi, razen nekaj malega, kjer se še daja skrčiti gozdovi. Novih kmetij nismo že dobrih 100 let več ustanavljali. Preostane nam samo eno: čim bolj intenzivna izraba zemlje, boljše obdelovanje njih in travnikov, tako kakor se v tem oziru trudijo drugi narodi, da bi zemlja preredila sama več ljudi. Ostane še obrt in industrija. Industrija pa seveda potrebuje nekoga, ki njene izdelke kupuje. 80% kmetskega, poljedelskega prebivalstva in njegove produkcije je potrebno, da preživi 20% industrijskega nameščen-stva in delavstva ter drugih poklicev in da kupi njegove produkte Industrija in nepoljedelski poklici beležijo v Sloveniji vsako leto okoli 2000 oseb več zaposlitve Moramo pa upoštevati, da samo OUZD beleži letno 1770 prirastka, pa je vmes vštetih 300 služkinj, ki ne producirajo ničesar, okoli 100 brivcev in frizerk, kar je pač posledica mode, in okoli 100 nameščencev v gostilničarskih in sličnih podjetjih Edina industrija, ki res narašča, je tekstilna industrija, ki sprejme letno 1000 delavcev, toda po večini žensk, kar zopet pomenja oviro za sklepanje novih zakonskih zvez. V zadnjih 12 letih je ta industrija sprejela 12.000 delavcev in delavk. Je pa tudi edina industrija, ki narašča in ki ustvarja dobrine, čeprav mezde tekstilne industrije ne dosegajo vrednosti produktov.
Velik odvišek inteligence
Res je, da se pri nas uradniški stan ne rege-nerira sam ter da potrebuje za naraščaj nekoga iz drugih stanov, zlasti iz poljedelskega. Toda ta tok je tako močan, da presega naše zmožnosti glede zaposlitve. Koristno bi bilo mlade nezaposlene inteligente zaposliti predvsem s študijem
z organizacijo kako pospešiti in dvigniti našo poljedelsko produkcijo Inteligenca naj bo zaposlena tudi pri organizaciji naše emigracjje Proučevati moramo vprašanje populacije, saj 6e to vprašanje tiče ljudstva, to je živega organizma, zaradi katerega se producira.
Študirati je treba tudi kako spraviti naše gospodarstvo v pravilne smernice in organizirati načrtno gospodarstvo.
Doba gospodarskega liberalizma je v popolnem zatonu
in načrtno gospodarstvo jo bo nadomestilo. Načrtno gospodarstvo je slonelo na načelu povpraševanja in ponudbe, to načelo pa ni nezmotljivo, kakor trdija pristaši gospodarskega liberalizma. Zakaj slehernemu je jasno, da če je v Sloveniji povpraševanje po gotovi količini avtomobilov, ki niso 'neobhodno potrebni, ali po gotovi količini žita, ki je nujno potrebno za prehrano ljudstva, bo
pristaš načrtnega gospodarstva nedvomno prej skrbel za žito, ki je namenjeno revnim, a plačila manj zmožnim, pristaš liberalizma pa bi kupil prej avtomobile, ki so namenjeni premožnim. Načelo povpraševanja in ponudbe se ne krije z dejanskimi potrebami m produkcijskimi zmožnostmi, temveč le s plačilnimi in prodajnimi možnostmi.
Kar se tiče živil in surovin je Jugoslavija v ugodnem položaju, ker ima obojega dovolj in njena produkcija še raste ter ima znatne presežke. Tudi Slovenija ima za silo dovolj hrane, katere proizvodnja pa bi se dala s smotrenim delom še povečati. V naši državi na pr. produkcija pšenice hitreje raste kakor število prebivalstva
Predavatelj je končno obravnaval tudi zahteve liberalizma in industrijskih držav, ki zahtevajo od malih držav, tudi od naše, da odpro svoje meje za svetovno trgovino. To načelo je nemogoče izvesti, ker morajo te države s pospeševanjem svoje industrije nuditi domačemu delavstvu kruh doma Države, ki zahtevajo uvedbo svobodne svetovne trgovine, so se prve zaprle za uvoz delovnih moči. Prost izvoz blaga in deviz ter drugih plačilnih sredstev tako dolgo ne bo mogoč, dokler ne bo mogoč tudi prost izvoz in uvoz delovnih moči. Tudi v tem vprašanju je liberalizem odpovedal.
Načelo _ načrtnega, smotrnega gospodarstva je, da morajo imeti vsi ljudje najprej prehrano, obleko, stanovanje, potem pride šele na vrsto drugo, kakor zabava Iuksuz itd Načrtno gospodarstvo mora biti korektiv liberalizma, ki je zakrivil zadnjo 6trašno gospodarsko krizo Socialni ekonomski institut naj zbira vse elemente, ki so potrebni pri ustvarjanju našega novega načrtnega gospodarstva v blagor ljudstva in skupnosti. Delati moramo za tem, da bo gospodarstvo vodeno zaradi ljudi in ne zaradi raznih gesel, ki so se preživela.
KREPOST IN ZDRAVJE ČLOVEKA
izvira od svobodnega življenja v prirodi v zvezi s svežim zrakom in okolico sončne svetlobe.
Nikjer niso sončni žarki tako aktivni, kakor ob morski obali, kjer je zrak vedno čist in kjer ultravioletni žarki neposredno obsevajo ogromno množino neznatnih rastlinskih in živalskih organizmov, v katerih se tvorijo nato velike količine A in D vitaminov. Majhni organizmi so hrana večjim živalim in tako prihaja velika množina vitaminov v jetra polenovke, iz katerih se pridobiva ribje olje. Razumne matere dajejo zato pozimi svojim otrokom vsak dan po eno žličko norveškega zdravilnega ribjega olja, da jih obvarujejo pred prehladom, bronhitisem, pljučnico, slabokrvnostjo, skrofulozo in tuberkulozo. Ribje olje varuje obenem pred tako imenovano angleško boleznijo (rahi-tido) in napakami v zgradbi okostja, čeljusti in zob.
NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE je znano zaradi svoje kakovosti.
Človek z masko
V „kulturnih" državah zahodne Evrope se proti-plinske maske že prodajajo v drogeriiah
Voditelj največjega angleškega laboratorija za kemično industrijo mr. F. A Treeth je navodila, kako se je treba ob plinskem napadu obnašati, izrazil z besedami: »V primeru plinskega napada zapri okna, ugasni luč, zavali se v kad s toplo vodo, prižgi pipo in se smej iz vsega srca. Na ta način se ti ni treba ničesar bati, razen če bi bomba predrla strope!« Zal pa drugi strokovnjaki vprašanja ne odpravijo s tako lahkoto. Neki ame rikanski strokovnjak je izračunal, da bi 14.000 s fozgenom napolnjenih bomb moglo v New-Yorku uničiti vsako življenje Earl Halsbury, nadzornik angleške proizvodnje streliv pa je izjavil, da bi bilo na London treba vreči 42 ton bomb z iperi-tom, pa bi se mogel zadušiti.
• Nekateri vojaški strokovnjaki sicer zagotav ljajo, da do uporabe strupenih plinov nad civilnim prebivalstvom nikoli ne bo prišlo, pa kljub temp vse države svoje prebivalstvo mrzlično pripravljajo na uspešno obrambo. Ko se je prvič v svetovni vojni pojavil na fronti plin pri Ypernu. še ni bilo nobenega izdatnega obrambnega sred-
35_40% = 40-45% = 45-50% = fflTm
50-55% = irmrn 55—60% = 60-55%= E23 65—70% = 70-75% = 75—$0% = nad 80% =
Prebivalstvo '.; ije v odstotkih
J. G.:
Severni vtisi
Dunaj, v februarju 1039.
Kakšen bo nanes Dunaj? Smo ga poznali kot metropolo cesarstva, in kot glavno mesto bedne republike. Ko sem ga videl zadnjič, tri tedne po priključitvi Nemčiji, so bile velikanske spremembe še vse preveč v teku, da bi človek dobil jasno sliko. Vse staro je bilo izbrisano, često na neroden in surov način, novo pa še ni bilo ustaljeno in urejeno.
Prvi vtis sedaj še v vlaku: manj tujcev po-tuje v Nemčijo. Notranji promet je v Velikem Ra.jhu močno narastel, mednarodni vlaki proti Nemčiji pa niso lako zasedeni, kljub silni propagandi in izrednim ugodnostim.
Drugi vtis, ko zvečer stopim iz kolodvora: snega je prav dosti po velemestnih cestah, kot da imajo težave s čiščenjem. To pa je dober znak: pomanjkuje brezdelnih rok. Pred nekoliko leti so na Dunaju tisoči željno čakali, da zapade sneg in za socialistično občino je bilo kidanje enega ena od vrst socialnega skrbstva: zdaj pa so kupi snega, starega že nekaj dni, zgovorni dokazi, da nezaposlenih ni več.
Zjutraj ee radovedno odpravim po mestu. Neverjetno vrvenje povsod. Trgovine so polne kupcev, mnoge še od božiča močno razprodane. Ali je bilo tako mnogo ku[>čije ali tako maio blaga? Tujcev je malo. Nešteto židovskih trgovin po Kfirnt-
nerici, Mariahilferici in drugod je že ariziranih, to se pravi, večinoma za malenkostno cenilno vrednost razlaščenih in predanih »delovni 6kup-nosii< arijsikega uslužbenstva (le-te imajo pod firmo, ki je navadno še slara, napisano »arijski obrate), ali pa so ostale židovske: teh je najmanj in morajo imeti napis »Židovska trgovina ta in ta* v nemškem in zraven v židovskem besedilu.
Zanimivo je poslovanje nekaterih znanih veletrgovin, prej židovskih, katere zdaj vodi dotična skupnost arijskih uslužbencev: pravega vodstva ni, vsi so utrujeni, imajo dobro voljo, a premalo trgovske in vodilne skušnje, in ves obrat ima nekaj improviziranega, začasnega. Prideš v staroznaio bivšo židovsko tekstilno trgovino: prodajalke se trudijo, ampak ne vedo, kje je kaj, in dokler še iščejo po predalih in se posvetujejo, pride s ceste nova prodajalka: »Stranka me pošilja na službo«, pravi in se takoj uvršča med ostala dekleta. Ona je iz Bog ve katere stroke, morda je še davi prodajala bonbone, a zdaj so jo enostavno odredili v panogo, kjer primanjkuje prodajalk. Podobno opažaš povsod, tudi pri uradnikih, zdravnikih, odvetnikih. Posebno odvetniki imajo dela čez glavo, saj je bil ta poklic na Dunaju židovski monopol in ona peščica arijcev ima neznansko konjunkturo, ampak nikar ne mislite, da jim povečano delo tudi enako nese' zaslužiio slabo, ker je večidel truda brezplačen.
Navdušenje in požrtvovalnost, s katero malone vsi |k> nalogu stranke opravljajo svoje obilno, odgovorno in večkrat slabo nagraiei.o delo, naravnost spominja na prva leta boljševizma Ta prispodoba mi tudi sicer neprestano pride na misel, ker je, ne morem si kaj, absolutno točna. Ta manlja »grajenja države«: »Gradimo sovjetsko državo« tam, »Gradimo nacistično državo!« tu. Seveda sta oba pokreta korenito različna, ampak ie toliko, kolikor je Rus različen od Nemca: boljševizem ie ne-
dosleden in od temelja nemaren, nacizem pa dosledno racionalen in delaven.
V Avstriji je silna draginja. Pravijo da je v starem Rajliu nekoliko bolje in da je pač v »Oštmarki« oblačilni in jedilni standard višji, sta novanjski in »pitni« pa nižji Vendar se je tukaj tudi hrana in obleka občutno podražila Ne gre ti zlepa v glavo, odkod se jemljejo ogromna tekoča sredstva za tako izrazito konjunkturo trgovskega prometa: to šele razumeš, ko premišljaš in se zaveš, da integralni režimi razmeroma lahko pričarajo konjunkturo prometa dobrin na mesece in leta: dalje pa za enkrat še ne segajo naše skušnje in sleherna prognoza za delj časa ie nujno pori vplivom predsodkov
Osupne te, ko vidiš obseg porabe luksuznih predmetov, recimo dragih vin in igrač. To dvoje je bilo množicam v Avstriji do »anšlusa« skoraj že neznano Po božiču so bila dunajska skladišča šampanjca in igrač nnravnos! izpraznjena Ali je to »beg ljudstva v uživanje« ali res naraščajoče blagostanje? Profesorji se o tem prepirajo.
Vojaštva ni videti mnogo. V tem kakor v številnih drugih pogledih seni opazil izredno fineso nemškega vodstva. Njihova propaganda in celokupna režija in inscenacija vseh vidnih pojavov danes ovrže vse. kar smo biti vaieni misliti o »nemški okornosti«, »pruskem škornju« in temu podobno. Resnično, imelo jc velik vpliv, da so mnogi odličniki nacistične revolucije južni Nemci ali Avstrijci, katerih gibčnost in okus se koristno uveljavljala Režim se skrbno izogiblje vsemu, kar bi moglo žaliti avstrijske pokrajinske navade in občutke. Naglaša se ob vsaki priliki »dragocena samobitnost Avstrijcev«: v radiu in drugod se igra še več valčkov kot prejšnja leta; hvalijo in poveličujejo toliko podrobnosti iz značaja, zgodovine in življenjskega stiia avstrijskega Nemca, da medtem lahko kar neopazno odstranijo nekatera nag-
stva. Zbegani so stali vojaki po strelskih jarkih in kvečjemu mogli pred meglo, ki je lezla proti njim, bežati Nemci so se prvi znašli in so najprej uporabljali v kemične tekočine namočeno vato. ki so si jo ob plinskem napadu natlačili v usta Jeseni I. 1915 je že izšla prva preprosta maska, ki je imela že vse bistvene dele še danes najmodernejših mask. L 1916 so maske imeli že tudi Angleži. Toda maske od začetka niso še lako preprečevale smrti, ker vojaštvo še ni bilo vajeno ravnati z njimi. Med ameriškimi četami je ob plinskih napadih 80% vojakov umrlo zato, ker si niso znali dovolj hitro in prav masko pritrditi. Pozneje je ta odstotek padel na 35%, kasneje na 2.5% in 1918 so bile maske že tako izpopolnjene in moštvo tako izurjeno, da ludi plinski napad ni povzročil tako groznega razdejanja.
Danes je že cela vrsta mask od najudobnejših do najpreprostejših. Različne pa so tudi po tem. ali so namenjenp civilnemu ali vojaškemu pre bivalstvu. Angleške civilne maske vzdrže pri zelo zgoščenem plinu 15 minut, sicer pa tudi do 6 ur.
Nekatere države smatrajo za najvažnejšo nalogo, v mirni dobi civilno prebivalstvo opremiti s protiplinskimi maskami in ga izučiti, kako se rabijo. Angleška vlada jo poleg vojaških mask naročila 30 milijonov mask za civilno prebivalstvo, ki jih bodo tovarne dobavile po 250.000 kosov na teden. Rna maska bo v prosti prodaji stala dva šilinga in bodo angleške maske najcenejše na svetu. Pričakujejo da bodo še letos spomladi vse angleške ženske in otroci imele vsaka svojo masko. V Nemčiji je »državna zveza za zračno obrambo«, ki je izdala geslo: »Reši samega sebe!« Doslej je zveza razpečala 7,500 000 mask po 15 mark za kos in zgradila 500.000 zaščilnih kleli z vsemi modernimi napravami. Italijanska »Narodna zveza za zračno obrambo« ima milijon članov in je od 1. 1935 razpečala 100 000 mask po 50 do 75 lir za kos. Poleg tega je šef vlade Mussolini dal med delavstvo nekaterih važnih industrij razdelili en milijon mask. Pred kratkim pa je bilo naročenih pet milijonov novih kosov za prebivalstvo velikih mest V Franciji je doslej okrog osem milijonov mask. med katerimi pa jih je le nekaj tisočev med zasebniki. Pač pa ima vsak uradnik pri vodnih, plinskih, prevoznih, električnih ali podobnih važnih napravah svojo najmodernejšo masko. Maske se prodajajo v vsaki drogeriji, in sicer stane navadna »ljudska maska- 80 frankov, »luksuzna izdaja« 165 frankov in še bolj razkošen vzorec s svilenimi vložki 240 frankov Priprave za obrambo so torej na vseh straneh zelo velike, Bog daj, da ne bi bilo nikogar, ki bi napadal.
njenja, to ali ono prejšnjo usmerjenost, te in te spomine, ki ee ne strinjajo z nacionalističnim svetovnim nazorom.
Osnovna navzetnost in godrnjava poslušnost povprečnega Avstrijca to nalogo zelo olajša. Propaganda je skoraj vselej znala srečno izkoriščali sedemnajstletne skušnje fašizma in sedemletne iz starega Rajha. Ponekod manjkata prirojeni italijanski okus in politična nadarjenost, a to morda le tujec čuti.
Dunaj je imel dosti truda 7. novim prometnim redom »vozi desno!« Na vseh tramvajskih progah n. pr so se morala vsa postajališča preložiti.
Vsi lokali so polni Beračev ni na spregled Vsi želodci so bržčas boli prazni, ampak razcapanega človeka res nisem našel. Ali to pomenja stvarno spremembo ali |p strož;o polici o? Vase zaprtih obrazov opažaš dosti, brezbrižnih pa prav malo. preseneča le pa skrajna disciplina, obča usmerjenost v isti pravec. rekel bi nov verski z.anos.
Vsa gledišča igrajo, vse koncertne dvorane so napolnjene: umetnost je vsa demokratizirana, ni več vrhunski užitek izbrancev, ampak sestavni dol v sporedu odpočivanja delavnih množic. Vsem članom narodnega občestva nacizem skrhno odmerja deleže napora in odgovornosti, pa tudi veselja Kakovost oper in gledišč je sicer nekoliko padla a za enkrat je napredek že v tem. da tudi v tej panogi zdai tisoči služijo svoj kruh Umetniška višina se utegne vrniti, kaiti v blagostanju so vedno cvetele umetnosti, in tukaj je pač vlogo redkili mecenov prejšnjih ča«»ov prevzel sam narod osemdeset milijonov
--— Kasno zvečer stopam po Herrengasse.
okoli stare univerze, po Alzerici. Koliko slovenskih dijaških korakov je nekdaj K žurno odmevalo. Danes je, kot da jih nikdar bilo ni...
Q\o£uie novice
Koledar
Sreda, 15. sebruarja: Favstin, mučenec; Jordan, »poznavalec.
Četrtek, 16. februarja: Julijana, mučenica,
Onczin, škof, mučencc.
Novi grobovi
"t* Gospa Antonija Legan roj. Čehun, soproga državnega uslužbenca v pokoju v Ljubljani, je za vedno zatisnila svoje oči. Poigreb bo danes ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Žitnikova ul. 20 na župno pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ Gospa Angelca Čič roj. Berčii v Ljubljani ie v 26. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pokopali jo bodo v četrtek ob 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočemu soprogu in sorodnikom naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	Poročila sta se v nedeljo na Brezjah gdč. Malči Brezni kar, upraviteljira pošte v St. Pavlu pri Preboldu, in g. Janko Erdely, inž. tovarne Mautner. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova in sreče!
—	Poročila sla se v Sebenjski cerkvi pri Gorjah g. Anton Zupan, pos. iz Zasipa, in gdč. Minca Jan, hčerka člana hanskega sveta in jk>-sestnika g. Jana Jakoba iz Podhoma. Bilo srečno!
—	Odvetnik Ludvik Florjančič iz Ljubljane se je preselil s svojo pisarno v Litijo.
a
®
f
CD
I
ST
uredMvo za illčenje pri »tubi prebavi.	S
2 kom. Din 1"50, 12 kom. Din 8'—, «0 kom. Din 27—.
—	Zaupnica dr. Korošcu in slovenskim poslancem. V nedeljo, dne 12. febr. je bila širša seja okrajne JU/, za radovljiški okraj, katere so se udeležili tudi zaupniki iz mnogih občin. Sestanka se je udeležilo nad 60 mož in fantov. — Poslanec dr Šmajd je poročal o političnem položaju, zlasti o poteku zadnjih političnih dogodkov v prestolnici. Zbor je soglasno in z velikim odobravanjem sklenil, da se pošlje brzojavna in pismena zaupnica našemu voditelju dr. Korošcu, pismena zaupnica slovenskim poslancem, navzočemu poslancu Šmajdu se je pa izrekla zaupnica na zborovanju samem.
—	Za upravnika mesta Belgrada je bil imenovan dosedanji podban zetske banovine Živojin Simonovič.
—	Romunski državljani, rojeni leta 101 S, ki stalno bivajo v dravski banovini, se pozivajo, da s« zaradi rok rotacije javijo od 20. februarja do n. marca 1030 pri kr. romunskem veleposlaništvu v Belgradu in prinesejo s seboj: uverenje o državljanstvu ali potni list, krstni ali rojstni list in šolsko spričevalo.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-•losef« erenčice.
—	Kongres Jadranske straže v Zagrebu. Preteklo nedeljo in |>onodeljek je bil v Zagrebu letni kongres Jadranske straže. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik inzvršil-nega odbora dr Ivo Tartaglia, med podpredsedniki je ilr. Otmar Pirkmajer, med člani izvršilnega odbora pa so dr. Zeljko Jeglič iz Ljubljane in Janko Pire ter dr. Franjo Lipold iz Maribora.
—	Pri objavi osmrtnice Neža Vovk se nam je vrinila neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti Neža Vovko.
—	Gasilski sklad. Mnoge gasilske organizacije bo pač zanimalo, kako je z gasilskim skladom, ki ga upravlja banska uprava v Ljubljani. Po poročilu upravnega oddelka banslkemu svetu
j
Ti uboga zemljepisna znanost Ljubljančanov! V Ljubljani se mudi plesalska skupina, ki je baje z juinoindijskih otokov. Ljubljančani nimamo pravice očilati Francozom in Angletem, ie manj pa Holandcem, da ne vedo, kje so prav za prav njihove kolonije. Gospodarji gumijevih, sladkornih in kokosovih nasadim v Parizu, Londonu in Amsterdamu lo dobro vedo! Vendar pa nas je nekaj v Ljubljani, ki smo morali kimati snoči in nocoj uglednim gospodom in finim dumam, kako so nam pripovedovale: rila, ti Havajski otoki, to so nekaj kolo-lo-sa-sa-lnegaNa plakatih smo brali, da so le »mlade« punce z otokov Java, Sumatra. Celebes in še z nekega majhnega oločiča Hali. Pisec leh vrstic, je dobil temeljit cvek, ko je le otoke navedel pred petnajstimi Ieli za Havajske otoke. V a je hitro popravil pri naslednji konferenci, ko se je spomnil, da Sumatra, Java, Celebes in Borneo in zraven ludi otok Bali spadajo v Sundsko otočje. Toda težko je bilo lo dopovedati ljubljanskim damam, naj bodo narodne ali mednarodne, da lo niso nobene havajske, temveč javnnske plesalke.
Ljubljančani smo lahkoverni in sprejmemo vse po desetih, petnajstih letih, kar je bilo včasih moderno. Lepa Olero je blestela v Parizu okoli 1. 1SH0, v Ljubljano je prišla kol svetovno znana plesalka 1. 1928. Ples z otoku llali je bil moderen l. 11)26—1027 in če ne verjamete, poglejte nemške revije iz leh let. Tudi naša Alma Karlinova iz Celja — piše sicer v nemškem jeziku — je baje videla le izvrstne plese. Toda po dvanajstih do petnajstih letih jirihaja redno moda v Ljubljano! In Ljubljančani smo zelo navdušeni ter napolnimo naše gledališče, če nas pridejo obiskat tako ugledne osebnosti, kakor so prebivalci holandskih kolonij z juinega morja s svojimi ostarelimi plesi, ki so bili točno pred petnajstimi Ieli v Berlinu v modi. v Parizu pa pred dvajsetimi Ieli. Ljubljančanom je treba k okusu čestitali: domač pereč, domač igralec, domača plesalka, lo ni nič vredno. To, kar milostno prepustita pariška in berlinska moda skromnemu provincialnemu mes/u. čevrav središču kulture nekega naroda, namreč Ljubljani, lo velja in temu je treba ploskati! Za domače umetnike je škoda denarja in je škoda časa. za ie davno oguljene plese z Paliia. za to pa visoka vstopnina v Narodno gledališče nikdar «s premajhna!
obstoja pri banovini gasilski sklad, v katerega plačujejo vse zavarovalne družbe 4.5% od zavarovalnih premij zoper požar, pobranih na ozemlju dravske banovine. Iz tega sklada je bilo lani nakazano v smislu gasilskega zakona in sicer: gasilski zvezi v Belgradu 125.978.Č50 din, gasilski zajednici v Ljubljani 251.957Č.25 din, posameznim gasilskim župam v Sloveniji 125.978.50 din in gasilskim četam (950 po številu) 755.872.07 din; torej je bilo za naše gasilstvo iz tega sklada lani nakazano 1,259.786.32 din.
—	Banovinska skupščina Jugoslovanske Unije zn zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, bo v nedeljo, dne 26. februarja, v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob pol 10. Z banovinsko skupščino 1k> združena tudi revija 20 letnega razvoja mladinske zaščite v Sloveniji. Tozadevni pregled bo podan v obliki referatov, obenem pa bo razviden tudi iz grafičnih ponazoritev, ki hodo razstavljene v dvorani.
—	Izpremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Arturju Ga-luf, rojenemu v Mariboru in pristojnemu v občino Loče, okraj Slav. Konjice, v Galič.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 11. t. m. je objavljena »Odločba o uradnem priznanju razstave velesej-mov v Ljubljani«, dalje »Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, družbe za življensko zavarovanje na Dunaju, »Pojasnilo o carinjenju jeklenih udarnih letev za mehanične mlatilnice«, »Pojasnilo o carinjenju stearina«, »Seznam predmetov, ki se morejo uvažati iz neklirinških držav samo z odobritvijo Narodne banke«, »Telefonski promet z Nemčijo« in »Pojasnilo o državnih taksah za uporabno dovolitev po gradbenem zakonu in stavbenih redih«.
—	Slamoreznica je odtrgala desno roko v zapestju 15 letnemu Spesu Vilibaldu, sinu Žagarja špeaa, ki je zaposlen pri posestniku in lesnem trgovcu p. d. Cmolku v Marenbergu. Fant je pomagal pri rezanju krme. Valjčni roglji slamoreznice pa so zgrabili roko in mu ja odtrgali v zapestju.
—	Goljufije bivšega bančnega ravnatelja. Su-botiška policija je dobila v zadnjih treh tednih nad 200 prijav iz Slovenije,- Hrvatske in Dalmacije proti Klementu Beren.vju, 43 letnemu bivšemu bančnemu ravnatelju, ki je s pomočjo časni-ških oglasov ogoljufal mnogo ljudi. Iskal je namreč inkasante in zastopnike za izmišljeno knjižno izdajo in zahteval od vsekage po 200 do 1000 din kavcije. Kavcijo je prejel, pa je ni nikomur vrnil. Subotiška policija je pred mesecem dni aretirala Berenvja zaradi nekih izgredov in tedaj se je zvedelo, da je po zagrebških, ljubljanskih in pa splitskih časnikih z oglasi ogoljufal mnogo ljudi. Ker pa ni bilo nobene tozadevne prijave, ga je policija izpustila iz zapora. — Odpeljali so ga v Osjek, kamor je pristojen. Iz Osjeka pa je Be-reny izginil. Posebno veliko goljufij je zagrešil v Sloveniji, v Zagrebu, Vinkovcih, Našicah, Vukovarju, Splitu in drugod. Vsi oškodovanci se pritožujejo, da so dali Berenviu na račun kavcije po 200, 300. 500 in celo 1000 din, denarja pa niso dobili nazaj. Za Berenyjem je izdana tiralica.
Zakaj trud
če pa mesto Vas opere
PERION
prav lepo Vaše perilo. — Domač, slovenski izdelek je!
—	Pregled avtomobilov za ljubljansko okolico. V sredo, 22. febr. od 8—12 bo drugi letni pregled avtomobilov in motornih koles za območje okrajnega načelstva Ljubljana - okolica v Ljubljani, Grudnovo nabrežje št. 17 (pred poslopjem oddelka za kontrolo mer, dohod iz Sv. Jakoba trga po Zvezdarski ulici), ker je cesta na desnem bregu Ljubljanice zaprta. Okrajno načelstvo Ljubljana poziva lastnike motornih vozil, da pravočasno pripeljejo vozila na kraj pregleda. Lastnikom, ki so za svoja vozila plačali vse predpisane takse, bo komisija odobrila uporabo vozila in izdala evidenčni tablici za leto 1939. Hkrati ponovno poziva okrajno načelstvo vse one lastnike motornih vozil, ki svoja vozila za tekoče leto riiso prijavili, niti plačali pripadajočih taks, da to nemudoma store. Rok prijave je potekel že dne 31. januarja 1939.
—	Ciganska nadloga v Savinjski dolini. Lepa Savinjska dolina trpi zadnje čase zelo zaradi ciganske nadloge. Cigani kradejo in ropajo kar na debelo po savinjskih vaseh. Tri ciganske družine so znane, da so si prilastile kar nekako domovinsko pravico v Savinjski dolini. Najbolj trpe zaradi ciganov občine Vransko, Mozirje in Gornji grad. Orožništvo je aretiralo te dni pet ciganov, pri katerih je našlo veliko količino blaga. Blago je bilo seveda zaplenjeno. Med aretiranimi cigani je neki 56 letni Silvester Huher, doma iz Tojiol-ščice, če so Ii podatki sploh pravilni. Ta cigan ima na desni roki veliko zastarelo rano, ki jo je najbrž dobil pri kakšnem vlomu ali pretepu. Orožništvo sedaj poizveduje, kje bi se ta ciganski tolovaj tako hudo stepel in zakaj ni maral do sedaj iskati zdravniške pomoči.
—	Da bostt stalno zdravi, je potrebno, da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
po dbi&Gvi
m: tnnOMaKffHBtuulEnmu (afR"®in>,,,Tm mi"" nnuti i ""n i in: mron: ;i i! ""m ni it wrnu; i imrn u t trmmn iuit"nn[ ^ ufir^j rr^Trtai u i (»
* Med tovarno vagonov in Jugorasom sklenjena kolektivna pogodba. Na zahtevo 1200 delavcev Prve jugoslovanske tovarne vagonov, strojev in motorjev v Slavonskem Brodu je predsednik vlade g Dragiša Cvetkovič pooblastil inšpektorja dela v ministrstvu za socialno pol i t i ko in narodno zdravje inž. Jokiča. tla na licu mesta jx>sreduie pri podjetju, da se z delavci Jugoras-a sklene kolektivna jiogodba. ki naj bi uredila vsa sporna vprašanja. Po daljših |>ogajanjih se je dosegel sporazum in pogodba je bila f>odpisana. Vsem nekvalificiranim delavcem se je zvišala plača za najmanj 3 dinarje na uro. to je za 25% več kakor doslej. Vsi kvalificirani delavci dobijo 12% zvišanje plače. Ravnalel:stvo tovarne priznava organizacijo Jugo-ras kot legitimno predstavnico delavcev in ji bo dala na razjtolago prostore za pisarne. Tovarna je tudi sprejela predlog delavcev za izvolitev delavskih zaupnikov v smislu zakonskih predpisov.
*	Velik požar pri Bjelovaru. V noči od nedelje na ponedeljek je jx>gorel parni mlin Josij>a Sabo-a v Vel. Trojstvu pri Bjelovaru. Uničene je 40 stotov moke. Škode je nad 200.(XX) dinarjev, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, niso mogli ugotoviti. — V Biogradu na morju so tudi imeli velik požar. Zgorela je hiša in trgovina Ljube Manojloviča, ki pa je bil zavarovan za 200 tisoč dinarjev, tako da je škoda krita z zavarovalnino.
*	V Bosni asfaltirajo ccste. Ministrstvo za javne gradbe je odobrilo 80 milijonov dinarjev za asfaltiranje ceste od Jajca čez Banjaluko do Bos. Gradi^ke v dolžini 130 km. Dela za en del ceste so že oddana, za drugi del pa so razpisana.
*	V vlaku se jc obesil. V brzem vlaku med Sarajevom in Brodom v stranišču vagona 6e je obesil trgovec Stjepan Šajn iz Mostarja. Sajn je bil eden izmed najbogatejših mostarskih trgovcev in se je peljal zaradi hude bolezni na kliniko v Zagreb.
*	Izvoz našega aluminija. Jugoslovanska tovarna aluminija v Lozovcu si vedno bolj osvaja inozemska tržišča z odli.čno kakovostjo svojega surovega aluminija. Tako so v letu 1938 izvažali naš aluminij v Belgijo, Češkoslovaško, Romunijo in na Japonsko. Izvoz je preteklo leto znašal nad 1200 ton. Januarja je šla na Japonsko nova pošiljka aluminija in sicer okrog 120 ton.
*	Avtomobil zgorel. V bližini novega pokopališča v Splitu je zgorel avtomobil, last tovarne La Dalmatienne v Dugem Ratu. V avtomobilu se je peljal okrajni načelnik iz Splita dr. Rajkovič v Dugi Rat zaradi likvidacije spora med delavstvom in upravo tovarne. Okrajni načelnik in in šofer sta v zadnjem hipu skočila iz avtomobila, ki je poj>olnoma zgorel.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje Reg po min soc pol tn n zdr S-br 15485 25 V. 35
*	V Splitu se že kopljejo. Pretekla nedelja je bila v Splitu najtoplejši dan od novega leta sem. Ker je že nekaj tednov lepo vreme, je na soncu zelo toplo, in so se v nedeljo Splitčani sprehajali že brez sukenj. V kopališču na Bačvicah je bilo veliko kopalcev obeh spolov. 2e prejšnje dni so se kopali posamezni kopalci, preteklo nedeljo jih je pa hilo že nekaj sto.
*	Huda nesreča otroka. Lonec vrele vode ie prevrnil nase štiriletni sinček krojaškega pomočnika Nikola Uzelac v Slsku in se hudo opekel. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, pa ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju.
*	Huda avtomobilska nesreča se je zgodila v Stenjevcu pri Zagrebu Kmet Ivan Leskovar se je peljal na vozu, v katerega sta bila vprežena dva konja, proti Podsusedu. Nasproti je privozil neki zasebni avtomobil, ki je vozil pravilno po desni strani ceste. Za tem avtomobilom je vozil še drugi avtomobil, ki je hotel za vsako ceno prehiteti prvi avtomobil, pa se je zaletel v I.eskovarjev voz. En konj je bil takoj ubit, avtomobil pa se je prevrnil v obcestni jarek. V avtomobilu so bile poleg šoferja še tri ženske in en moški. Vsi so k sreči odnesli le lažje poškodbe, le materialna škoda je velika, ker je avtomobil čisto uničen.
» Boj treh ljudi z vajovi Save. Bral čez Savo v Trnju pri Zagrebu, čigar lastnik je Josip Sabo-lič, prevaža samo podnevi. Eno preteklih noči so morali nujno v Zagreb dva kmeta in ena kmetica. Na zagrebškem obrežju sta čakala na omenjeno trojico Ivan Kušnik in Dragotin Kantora. Trojica je sedla v navaden čoln in hotela na ta način priti na drugo stran Save. Čoln je bil izsušen in je pro-puščal vodo. Kmalu je bil poln vode in se je potopil. Vsi trije so padli v vodo in začeli klicati na pomoč. Njihova znanca na zagrebškem obrežju sta klicala lastnika hroda Samboliča, naj s splavi pri-hiti na pomoč. Sampolič se pa, kakor trdita Kušnik in Kantora, ni odzval. Kljub temu so ponesrečenci srečno priplavali na zagrebško obrežje. Za zadevo se sedaj zanima oblast.
*	Divji lovci uničujejo divjačino. V križev-skem okraju imajo zelo veliko divjih lovcev, ki brezobzirno uničujejo divjačino. Posledice so se Tiokazale v tej zimi, ko so vsi 6kupni lovi kri-ževskega lovskega društva slabo uspeli. Nedavno so našli v gozdu ustreljenega velikega srnjaka, katerega divji lovci niso mogli odnesti iz gozda. Te dni so pri Glogovnici divji lovci ustrelili velikega jelena, težkega okrog 170 kg. Jelen je bil šesterak s krasnimi rogovi. Divji lovci so hoteli te rogove prodati v Križevcih. Prinesli so jih skrivaj v mesto, sledil jim je pa lovski čuvaj Milčič, ki je opazil skupino dvajsetih divjih lovcev na lovu na jelena. Čuvaj jih na lovu ni mogel prijeti, pač pa jim je ustrelil dva psa, da bi imel dokaze. Drugi dan je šel v isti gozd, pa je našel oba psa obešena na drevo, zraven pa je bil listič, na katerem so mu divji lovci zagrozili, da bo tudi on čez nekaj dni tako visel Ko so divji lovci v Križevcih skušali prodati jelenove rogove, je lovski čuvaj opozoril nanje policijo. Ko so jih stražniki hoteli aretirati. so zbežali, rogove pa pustili
*	Gozdni čuvaj obstrelil kmeta. V gozdu Popo-vac blizu Siska je lovski čuvaj Ljubomir Vračare-vič obstrelil kmeta Pavla Sokoloviča, ki je v gozdu brez dovoljenja sekal drva.
*	Zaradi psa ubil soseda. Iz Banjaluke poročajo, da je v vasi Dol. Doc kmet Mate Petrovič ubil svojega soseda Petra Banoviča, ker mu je ranil lovskega |>sa. Petroviča so orožniki zaprli.
*	Aretiran odvetniški koncipient. Zagrebška policija je aretirala dr. Teodorja Gonda, bivšega odvetniškega koncipienta iz Novega Sada. Ugotovilo se je namreč, da je dr. Gonda že dalj časa nabiral prispevke za neki »odvetniški almanah«. Hodil je po raznih mestih in obiskoval premožnejše odvetnike. Pojavil se je tudi v Celju. Za to je zvedela zagrebška odvetniška zbornica, ki je bila točno poučena, da se ne pripravlja noben almanah in je zadevo naznanila policiji. Dr. Gonda je protestiral proti aretaciji in hotel dokazati, da je njegov posel pošten pa se mu dokaz ni posrečil in so ga odpeljali v zapor. Doslej je ugotovljeno, da je dr. Gonda na račun »aimanaha« nabral nad 12.000 dinarjev.
*	Dijakinja pila črnilo. Učenka prvega razreda zasebne trgovske akademije v Sarajevu Ela Salom je izpila večjo količino pisalnega črnila v samomorilnem namenu. Oh semestru je namreč dobila slabo oceno. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je resno.
*	Žalostna smrt vaškega nasilneža. V Grane-šinskih Novačili pri Zagrebu sta se sprla trgovski potnik Pavel Budisavljevič in kmet Peter Smrček. Smrček je bil znan nasilnež, ki je teroriziral svoje sovaščane. Usodni večer je prišel Smrček k baraki Budisavljeviča. kjer ga je začel zmerjati. Ko je Budisavljevič prišel iz svoje barake, je Smrček nameril proti njemu samokres. Budisavljevič, ki je dobro jx>znal Smrčka in njegovo nasilnost, je pograbil kol in ž njim udaril Smrčka po glavi. Smrček je bil takoj mrtev. Budisavljevič be je eaii) naznanil orožnikom.
Ljubljana, 15. tebru ar ja
Gledališče
Drama. Sreda, 15.: Potovanje v Benetke. Pre-mierski abonma. — Četrtek, 16.: Dobrudža 1916. Red Četrtek. — Petek, 17.: zaprto. (Gostovanje vCelju: Upniki na plan). — Sobata, 18.: Potovanje v Benetke. Izven.
O per a i Sreda, 15. febr.: zaprto. — Četrtek, 16. febr.: Cavalleria rusticana. Glumači. De-but gdč. Labošove in Polajnarjeve. Red A. — Petek, 17. febr.: Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izven. — Sobota, 18. febr,: Jesenski manevri. Premiera. Premiereki abonma.
Radio Ljubljana
Sreda, 15. febr.: 12 Operetni napevi (plošče) —12.45 Poročila, 13 Napovedi — 13.20 Koračnice in polke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (g. dr. V. Bohinec); b) Nekaj okvirjev za slike (g. Miroslav Zor) — 18.40 Sestav Slovenije jx> stanovih (g. Milan Valant) — 19 Najx>vedi, poročila 19.30 Nac. ura — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Melody jazz — 20.45 Mus-sorgski Ravel: Slike z razstave, sinf. suita (plošče) — 21.15 Koncert na violončelu, g. Cenda Šedl-bauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 2215 Cimermanov kvartet.
Drugi programi
Sreda, 15. februarja: Belgrad; 20 Humor — 21 Macedonske narodne pesmi. — Zagreb; 20 Zakopani — 20.20 Zab. gl. r~ 20.50 Plošče — 22.20 Plesna glasba. — Praga; 19.25 Vojaška godba — 20.30 Ork. konc. — Sofija; 19.15 Puccinijeva opera »Madame Butterfly«. — Varšava: 19 Koncert iz Poznanja — 21 Klavir. — Budimpešta: 19.15 Cig. ork — 20.40 Operni ark. — 22 Jazz — 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Kvartet — 21 Opera »Šaloma«. — Rim-Bari; 21 Opereta. — Dunaj: 20.10 Mladinska ura — 21 Pihala — 22.30 Zab. konc. — Konigsberg: 21.15 Cimbale. — Vra-tislava; 21 Ples in zabava. — Frankfurt: 21 Ork. konc. — Beromiinster; 20 Simf, konc. — Stras-bourg: 20.30 Simfonični koncert.
Prireditve in zabave
Šentpetersko prosvetno društvo priredi jutri, v sredo, ob 8 zvečer v prostorih Prosvete spominsko svečanost ob smrti papeža Pija XI. O življenju velikega pokojnika in njegovem delovanju kot duhovni vladar vesoljnega katoliškega sveta govori domači g. župnik Košmerlj. Vsi člani prosvetnih ter verskih organizacij šentpeterske fare so k predavanju vljudno vabljeni.
Žalna koinemoracija ob smrti papeža Pija XI. bo drevi v društvenih prostorih Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu. Pri.četek bo ob pol 8 zvečer.
Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 8 v društvenem doinu Karunova ulica 14 žalno ko-memoracijo v spomin smrti papeža Pija XI. Govori g. prof. dr. Ignacij Lenček. Vstop prost.
»Bodi zdrava domvina« in še več drugih Benjaminovih in Gustav Ipavčevih zborov nam bo zapel pevski zbor Ljubljanskega Zvona na svojem koncertu v petek 17. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. '■<■"• .......
Inkm Igralska skupina ponovi tragedijo »Grohar« kot dijaško predstavo v četrtek ob pol štirih jropoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Predavanja
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoje redno predavanje v sredo 15. februarja t. 1. ob 19 v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici. Predava g. Lenard Frido o obrezovanju drevja z ozirom na oblike, narvne pojave in rodovitnost. Vstop prost.
Sestanki
Šiškarji — možje in fantje! V četrtek 16. februarja ob 20.15 priredi fantovski odsek v samostanski dvorani širši sestanek, na katerem bo imel aktualno predavanje g. Terseglav.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na osem v frančiškanski kapeli.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek,
Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Najden je bil na Bleiweisovi cesti prstan in ura v Šelenburgovi ulici. — Oboje se dobi v uršulinskem samostanu na Kongresnem trgu.
Anekdota
Pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace je bil najdenček. Ko je hodil še v šo,lo, mu je nekoč dejal neki sošolec: »Veš kaj, Edgar, ti nisi toliko vreden kakor jaz. Ti vendar nimaš staršev. Tebe so tuji ljudje vzeli za svojega in te sedaj imenujejo svojega otroka.«
»Nasprotno,« je adgovoril mali Sherlock Hol-mes, »to je znamenje, da sem jaz dober, dragocen otrok, ker so me moji starši izbrali. Tvoji starši pa niso imeli nobene izbire in so morali vzeti, kar so dobili.«
Presneto, kinalu hi pozabil vreči pismo v nn biralnik.«
Nevaren požar na Barju
Ljubljana, 14. febr.
Marljivega in umnega gospodarja Franceta Jarca, ki ima svojo vzorno domačijo v Črni vasi, nekoliko naprej od nove cerkve sv. Mihaela, okoli katere prav sedaj mestna vrtnarija napravlja lepe nasade, je snoči zadela huda požarna nesreča. Že okoli 18.50 so se čuli po Ižanski cesti klici: »V Črni vasi gori!« Šolski upravitelj barjanske šole, g. Tit Grčar, je ob 18.55 že telefonično obvestil gasilsko postajo v Mestnem domu, da gori pri posestniku Jarcu v Črni vasi. Poklicni gasilci pod vodstvom poveljnika g. Furlana so takoj odhiteli z veliko motorno brizgalno na kraj požara, kamor je že poprej prispela s svojo motorko barjanska gasilska četa pod vodstvom g. Ivana Vrbinca. Kmalu nato so prihiteli na pomoč tudi prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Poldeta Zupančiča in naposled gasilska četa iz Laverce, kajti velikanski ognjeni steber je kazal, da gori cela črna vas in je daleč po Barju bilo vse razsvetljeno. Iz neznanega vzroka je nastal požar v Jarčevem velikem kozolcu-dvojniku z osmimi štanti. Gasilci so napeli vse moči, da so požar omejili, kajti bila je velika nevarnost, da se vnamejo še sosedna poslopja in hiše, ker je takrat pihal močan južni veter. Gašenje je bilo težavno, ker so morali gasilci na-peljavati vodo iz jarkov in je bil na razpolago samo hidrant ob cesti skozi Črno vas. Naporno gašenje je trajalo do 22.30. Nato so se gasilci vrnili domov. Poklicni pa so pustili na pogorišču gasilsko stražo, ki je imela še mnogo posla vso noč in še danes dopoldne.
Letos je to prvi požar v okolišu ljubljanske občine. Kako je požar nastal, še ni dognano. Gospodar France Jarc je ves obupan. Požar mu je uničil velik kozolec, poleg tega vso zalogo sena, okoli 15.000 kg, dalje 500 kg slame, en voz, 10 m1 drv in razno poljsko orodje. Gospodar je prišel v veliko stisko, kajti zgorela mu je vsa krma, ki jo je imel pripravljeno za rejo 12 glav lepe goveje živine. Danes je policija uvedla poizvedbe, ki bodo najbrž dognale, kako je požar nastal.
1 Za zavetišče bednih v cukrarni eo v počastitev spomina t brata ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča darovale organizacije mestnih uslužbencev in posamezni uslužbenci 2087 din, prav tako je pa za ta novi mestni socialni zavod podaril g. Avgust Agnola, trgovec na Tyrševi cesti 10, 500 din. Dobrotnikom najbednejših izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo.
1 Najvišji predstavnik slovenske znanosti in umetnosti v Belgradu. Včeraj je odpotoval v prestolnico predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti vodja slovanskega instituta ljubljanske univerze profesor dr. Hajko Nahtigal. Obiskal bo poglavitne tamošnje državno in kulturno politične činitelje, da v imenu svojega visokega zavoda naveže z njimi osebne stike ter stori tehtne korake za čim plodovitejšo delovno inavguracijo naše mlade Akademije.
I Katehetski sestanek bo drevi ob pol 8 v Semeniški ulici št. 2.
1 Sever je zmagal jug. Prav 13 dni v februarju smo imeli lepo in sončno vreme z jutranjim zmernim mrazom. V ponedeljek;.»večer sq se pojavili neki znaki, ki so napovedovali naglo spremembo vremena. Iz kanalov se je razširjal zadušljiv plinski smrad. Megle so se dvignile. Večerno nebo je bilo močno zatemneno. Ponoči je začelo deževati. Proti jutru je dež ponehal. Oblačno vreme se je podnevi umaknilo lepemu. Nastopilo je popoldne jasno in sončno vreme. Kamniške in druge planine so se pokazale v vsej svoji planinski krasoti.
1 Gasilski tečaji. Gasilska zajednica v Ljubljani prireja pod vodstvom starešine dr. Kodreta in strokovnjakov prav marljivo gasilske tečaje, ki se jih udeležujejo gasilci z dežele. Tak tečaj traja sedaj že 5 dni. Včeraj so si udeleženci tečaja ogledali gasilsko orodje in naprave poklicnih in prostovoljnih gasilcev v Mestnem domu.
Sb®1
r -"i , .'"'
sff.fflSsrfK'.'.
taBlli" >■
r »^KSa
t Namesto venca in v počastitev spomina nmrlega g. Valentina Urbančiča, trgovca v Ljubljani, sta darovala gg. Stanislav H 1 u s i č k a , ravnatelj Češke industrijalne banke v Ljubljani, in g. ing. Fr. Manda, poslovodja tv. »Unitas«, univ. tehnična služba d. z. z o. z. v Ljubljani-, vsak po 100 din, skupno 200 din, Jugoslovanski češkoslovaški ligi v Ljubljani.
1 V počaščenje pok. ge. Neže Vovko sta za mesne reveže darovala g. Emil Kandare, višji fin. svetnik, Mišičeva 25, in g. Tone Vovko, Kolodvorska 35, vsak po 100 din, mestni socialni urad je pa v znamenje teh daril položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah Darovalcema izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
1 Tečaj za mojstrske izpite se bo pričel v četrtek 16. februarja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Tečaj bo vodil tajnik banske uprave g. Franc Šink. Predavanja bodo v torkih in četrtkih ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Vsi, ki se želijo tečaja za mojstrske izpite udeležiti, naj pridejo jutri pred 8 zvečer v prostore Rokodelskega društva v Rokodelskem domu.
1 Zveza slovenskih obrtnikov obvešča vse obrtnike in obrtnice, da je rok za prijavo pri-dobnine podaljšan do 28. febr t. 1. Glede informacij se obračajte na Zvezo slov. obrtnikov, Kolodvorska ulica 25.
1 Slovensko-italijanska umetniška razstava. V soboto bosta odprla v Jakopičevem paviljonu slovenski slikar Avgust Černigoj, doma iz Trsta, in italijanski kipar Ugo Gara umetniško razstavo. Avgust Černigoj je v Ljubljani dobro znan. L. 1025. se je pojavil v našem umetniškem življenju, kjer je zastopal predrzno konstruktivistično smer. Černi-
| goj se je nato vrnil v Trst, kjer je mnogo dplal ter se nato vrnil k slikarskemu realizmu. V tej smeri se je povzpel zelo visoko. Že lani je prvič razstavil v Ljubljani, sedaj pa razstavlja drugič in sicer razstavlja okoli 40 slik. Z njim razstavlja po svetovni vojni tudi prvič eden izmed italijanskih umetnikov Ugo Gara, 31 letni Tržačan, ki pa si je pridobil že odličen sloves s svojimi skulpturami, kot eden najodličnejših italijanskih likovnih por-tretistov. Cara bo razstavil 17 plastik.
1 Svengalijevi poizkusi. Včeraj popoldne je znani psihološki virtuoz g. Svengali povabil v belo dvorano Uniona ljubljanske časnikarje ter drugo občinstvo, da je pred njimi raztolmačil temelje svoje eksperimentalne psihologije, ki jo sam imenuje parapsihologija, kakor se je tu naslov pač udomačil že pri nekaterih narodih. G. Svengali je v svojih uvodnih besedah pojasnil svoje stališče do te težke veščine. Že v načelu je odklonil vsako domnevo, da gre tukaj za kakšno mistiko ali poseganje v nadnaravne sfere, temveč zgolj le za naravne pojave, ki so pri natančnem študiju umevni. Taki pojavi so prenos misli, volje, čustva, jasnovidnost, sugestija in podobno. Hvalevredno je za g. Svengalija, da je odklonil uporabljanje hipnoze, ki je za duševno stanje skrajno nevarna in hipnotizer ne more brez rizika za medijevo zdravje kar na lepem u|>orabiti tega sredstva. Zelo simpatično stališče je tudi g. Svengali zavzel o vprašanju napovedovanja bodočnosti. Odkritosrčnost g. Svengalija, ki je mirno priznal, kaj zna in česar ne more zaneslji vo znati, na primer napovedovanje bodočnosti, je ugajala. Izvajanja g. Svengalija in potem še razni eksperimenti, katerih so za posredovalce in predmet bili nekateri znani ljubljanski časnikarji, je med občinstvom ugodno odjeknila. Priznati moramo, da se je g. Svengaliju posrečilo prepričati občinstvo o svojih sposobnostih. Obisk obeh Svengalijevih večerov občinstvu zato priporočamo.
1 Poceni so bili radijski aparati. Neki brezposelni agent se je vdinjal pri ljubljanskih trgovinah z radijskimi aparati, ki so mu zaupale nekaj svojega blaga. Mož je aparate prodajal, denarja pa ni vračal lastnikom, temveč si je pri-držal kupnino in provizijo. Včeraj je pritekel na policijo najprej en trgovec z radijskimi potrebščinami, takoj za njim še drugi in policija sklepa, da se bodo pri njej zglasili kmalu vsi trgovci z radijskimi potrebščinami, kar jih je v Ljubljani. Moža je policija zaenkrat spravila pod ključ. Primeri sličnih poneverb in goljufij se stalno ponavljajo v Ljubljani in zato bi bilo potrebno, da kupci in trgovci zaščitijo ugled potniškega stanu na bolj radikalen način, vsaj z uvedbo stalnih in kontroliranih legitimacij. Nikakor ne gre, da bi bil vsak propadli človek potnik, agent, akviziter za katerokoli blago. Kakor čujenio, namerava ljubljanska policija v poslovanje takih lažnjivih potnikov posvetiti z ostro lučjo.
V živalskem vrtu Brockfield v Chikagu imajo velikega pitona, ki je nekaj obolel in ga živinozdrav-nik vsak dan zdravi. Piton pa je tako močan in poleg tega ena izmed najbolj strupenih kač, da
ga mora držati trinajst mož.
Nova manufakturna trgovina
V Prešernovi ulici št. 16, nasproti Mestne hranilnice ljubljanske,
odprem z današnjim dnem novo manufakturno trgovino za dame in gospode. Najnovejši modni vzorci od priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. — Gotovo bodo prijali tudi vašemu okusu. Pridite in oglejte si!
JULIJ VONČINA
Kranj
Smrt gorenjske korenine. V Vasi Žerjavki pri Smledniku je umrla v ponedeljek, 13. februarja, 94 letna Terezija Oselj roj. Grilc. Še lansko leto je peš obiskala svojo hčerko, ki je poročena v Kranju. Skoraj neverjetno se sliši, pa je vendar resnica, da je še kot 93 letna žena žela pšonico. Pokojnica je rodila 9 otrok, od katerih živila sedaj le še dva, zapušča pa kar 30 vnukov in 24 pravnukov. Pogreb l>o danes, v sredo dopoldne.
Celje
10 hm vodovodnih cevi na Pobrezje
Rezervni vodnjaki v mestu - rezervna pogonska naprava
Mestni vodovod ni samo eno najvažnejših podjetij za mestno občino in njeno gospodarstvo, mnogo važnejša je njegova naloga v pogledu preskrbe mestnega prebivalstva z zdravo pitno vodo. Meščani bi se šele tedaj zavedali, kaj pome-nja za mesto vodovod, če bi ta naprava naenkrat iz kakšnega razloga odrekla.
Mestni vodovod je bil zgrajen leta 190(2. Skra-ja je imelo podjetje velike težave, ker je imela skoraj vsaka hiša svoj vodnjak ter so se posestniki branili instalacijskih stroškov. Šele ko je izšel omenjenega leta tudi vodovodni zakon za Maribor, na podlagi katerega so posestnikom vodnjake zasuli in ko je dala mestna občina zasuti tudi svoje javne vodnjake, ki so stali skoraj na vseh trgih in tudi v mnogih ulicah, si je vodovod osvojih mesto ter je z leti začel prodirati tudi v okolico. Tam pa ima še težje stališče. Edino v enem delu Studencev in pa v tistem dolu Krče-vine, ki se stika z mestom, imajo okoličani vodo-
m Slomškova družba, podružnica v Mariboru
ima v nedeljo, dne 19. t, m. ob 9.30 svoj redni sestanek v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6 s predavanjem g. Draga Oberžana »O holandskem katoliškem šolstvu, s posebnim ozirom na naše izseljence«. Obenem bo Slomškova družba počastila spomin pokojnega papeža Pija XI. Prosimo člane, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
m Dr. Gosar v Mariboru, Drevi bo predaval na drugem prosvetnem večeru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o vprašanju novega družabnega reda.
m Slov. katol, starešinstvo v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže nocojšnjega predavanja dr Gosarja.
m Danes otvoritev razstave spomeniških osnutkov. Danes dopoldne ob 11 6e odpre v mariborskem gradu razstava osnutkov za spomenik pokojnemu kralju in regulacijo Trga Svobode. Vhod s stopnjišča v Grajski ulici.
m Znanilci pomladi prezgodaj prispeli. Izredno topli dnevi, ki 6o pred nekaj dnevi vzbujali čisto pomladanske občutke, so nam privabili v naše kraje tudi prve znanilce pomladi. Poleg zvončkov in drugega pomladnega cvetja, so se namreč naenkrat pojavili tudi škorci. Prispeli pa so prezgodaj, ker je včeraj začelo snežiti ter se je mraz spet povrnil. Čc se ptice ne bodo umaknile zopet nazaj na jug, bodo morale zaradi pomanjkanja hrane poginiti.
m Kletarski tečaj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v dneh 13. in 14. marca t. 1. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od 8 do 12 ter od 14 do 18, je brezplačen in namenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami. Zanimanci nai se prijavijo z d.jpisnico
m Krst Bevkove komediie »Partija šaha« bo v Mariboru v soboto, 18. t. m. To je drugo dramsko delo tega plodovitega goriškega pisatelja. Krstna predstava pa bo obenem jubilejna predstava 25 letnega odrskega udejstvovanja znanega slovenskega igralca g. Vala Bratinc, ki je dolgo let deloval na mariborskem odru kot ravnatelj drame, režiser in igralec.
m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl 40 letni mizarski delovodja delavnic drž. železnice Anton Bratuša. — V Parmovi ulici na Teznem je umrl 46 letni želez, uradnik Kari Bernarčič. — V Sodni uiici 30 je pokosila smrt 60 leinega vpokojenega okrajnega tajnika Milana Frjana ter so njegovo
vodno napeljavo. Zadnje čase pa se je začela zanimati za vodovod tudi predmestna ol>čina Pobrezje. Vodstvo mestnega vodovoda je sedaj izdelalo natančne načrte za napeljavo vodovoda na tiste dele Pobrežja, ki so strnjeno naseljeni.
Načrt pred/iiieva 10 km dolgo novo omrežje, ki bi napajalo z vodo Špesovo selo, Nasipno, Dre-voredno, Cankarjevo in Gregorinovo ulico, del ulice Ob gozdu, de) Zrkovske ceste od Mejne do Drevoredne, cesto na Brezje od Mejne ulice do pobreških pokopališč. Zagato in Ptujsko cesto od Tržaške ceste do Šolske ulice. Glavna cev bi se odcepila na Tržaški cesti ter bi se položila po Nasipni ulici do odcepa Cankarjeve ulice. Stroški za zgraditev omrežja so preračunani na 2.800.000 din ter bi se krili s prispevkom mestne občine v znesku 1 milijona din, s prispevki posestnikov, ki se l>odo priključili na vodovod, in s prispevkom občine Pobrežje. Vsi stroški pa bi se v doglednem času sami amortizirali.
truplo prepeljali v Slovenjgradec. — Naj počivajo v miru!
m Šahovska sekcija SK Železničarja je nastopila v nedeljo v Murski Soboti proti tamkajšnjemu šahovskemu klubu ter je zmagala v razmerju 5:2. Ena partija je bila prekinjena ter je izpadla v korist Železničarja. Revanžna tekma bo v nedeljo v Mariboru.
m Kje je Šved Sven Beg? Mariborska bolnišnica je dobila iz Stockholma pismo z naslovom »Sven Beng, banovinska bolnišnica, Jugoslavija«. Ker pa tega Šveda ni v mariborski banovinski bolnišnici — očividno 6e najbrže nahaja v kakšni drugi bolnišnici v naši državi, mu bo težko izročiti pismo, če ga ne bodo na kak način odkrili.
m V sodni dvorani aretirana zaradi krivega pričevanja. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal v ponedeljek dopoldne viničar-Anton Bohel iz Počenika, ker je 6\oji sestri Rozi Hauc skvaril iz maščevalnosti 1280 litrov vina na ta način, da je pri prešanju polil grozdje s petrolejem. Pri razpravi je bila zaslišana kot priča tudi Ivana Kuster, katero pa je dal sodnik sredi razprave zaradi krivega pričevanja aretirati ter odpeljati v sodne zapore. Priča se je sicer protivila ter je kričala na ves glas, vendar je bilo vse zaman. Razprava proti obtožencu pa je bila zaradi tega prekinjena in preložena na poznejši čas.
m Smrt na vešalih, dosmrtne ječe in sedaj svoboda. Včeraj je bilo izpuščenih iz zaporov mariborske kaznilnicc 20 kaznjencev. Večinoma so bili to takšni, ki so sedeli več let zaradi uboja in tatvin, trije pa so bili med njimi, ki so prišli na svobodo, dasi so bili svoječasno zaradi umorov obsojeni na dosmrtno ječo ali 20 letno ječo. Eden od njih, Kari Bevc iz Virštanja, je bil obsojen dne 5. marca 1923 pred celjsko poroto na smrt na vešalih Kazen mu je bila pozneje izpremenjena v dosmrtno ječo, ker sc je pa dobro obnašal, jc bil deležen raznih amnestij in tako je prestal samo 16 let ječe. ko so ga sedaj izpustili v svobodo.
m Čigav je plašč? Policija je aretirala nekega J. P. iz Limbuša, ki je prodajal po mestu siv ženski plašč z ovratnikom iz umetnega astrahana. Ker ni mogel povedati, odkod mu je plašč, sumi policija, da izvira najbrže iz tatvine. Plašč je na policiji.
Gledališče
Sreda, 15. febr.: zaprto.
Četrtek, 16, februarja, ub 20: »Auluints!ouy«. Red D.
c Celje ob smrti papeža Pija XI. Včeraj ob 8 zjutraj je bila v opatijski cerkvi sv. Danijela slovesna žalna sv. maša, ki jo je opravil opat g. Peter Jurak Službe božje so se poleg občinstva udeležili mnogi celjski odličniki ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Fantovsk odsek I. je poslal k žalni službi božji posebno tričlansko delegacijo v krojih in s praporom, zavitim v črn flor. Pq mestu plapolajo z javnih in tudi privanih hiš žalne zastave.
c »Upniki — na plan!«, veseloigra na celjskem odru. Ljubljanska drama bo uprizorila v petek, 17. februarja v celjskem mestnem gledališču lepo veseloigro »Upniki — na plan!« Predstava je za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v pred-prod^ji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Pri okrožnem sodišču v Celju bo 17. marca ob 9 dopoldne v razpTavni dvorani št. 9 javna dražba različnih zaplenjenih predmetov, kakor obleke, perila, zlatnine, srebrnine ter orodja.
c Banovinska trsnica v Drami j ah pri Celju razglaša, naj sc interesenti obračajo pri nakupu trenic direktno na upravo trsnic v Dramljah.
c Po evidenci javne borze dela je število brezposelnih na njenem področju narastlo v 10 dneh od 1.370 na 1.419. Od teh je 1.191 moških in 179 žensk; delo dobijo: 6 rudniških vozačev, 6 rudniških kopačev, 6 kuharic in še nekaj služb.
c Sestanek izprašanih strojnikov in kurjačev v Celju, na katerem je poročal o delu Zveze strojnikov in kurjačev, sekcije Ljubljana, g. Škerlj, je potekel v najlepšem redu. Posebno mnogo govora je bilo o osnutku dodatka h kolektivni pogodbi za strojnike v tekstilni stroki.
c Fantovski odsek II. ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v Mladinskem domu v Gabcrjih, Fantovski odsek I. pa 6voj redni sestanek ob 8 v Orlovskem domu.
c Pri »voglarjenju« so ga zbili do nezavesti. V ponedeljek je bila v Smartnem »ohcet« pri Štrausovih, na katero je prišlo po starem običaju voglarit veliko fantov, ki so prepevali pod oknom nevestine hiše. Med fanti žc dalj časa ni pravega tovarištva, zalo so se tudi ti gledali grdo. Ob 1 ponoči se je 27 letni posestniški sin Pečnik Alojz vračal s svojimi prijatelji proti domu. Takoj blizu hiše je planil vanj Smodej Jože in mu zasadil nož globoko v tilnik, da se je Lojze takoj onesvestil in padel ves krvav po tleh. Nato je priskočil še neki Grobelnik in Lojzeta zdelal po glavi in vsem telesu z bikovko in mu prizadejal smrtno-nevarne poškodbe. Nezavestnega Lojzeta so fantje odnesli do Lipičnikovih, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga rešili smrti. Lojze je namreč silno krvavel. Včeraj ob 9 dopoldne so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje je zelo nevarno. Napad na Lojzeta je sad sovraštva, ki ga imajo nekateri fantje proti Lojzetu in njegovim prijateljem, ki so dobri člani naše fantovske organizacije.
Jesenice
Žalna komcmoracija za pokojnim papežem Pijem XI. bo drevi ob 8 v veliki dvorani Krekovega doma. Pri proslavi sodelujejo vsa naša društva.
Delavski sestanek ZZD. V četrtek, dne 16. februarja ob 8 bo v Krekovem domu sestanek delavstva z dnevnim rodom: Poročilo predsednika centrale o vstopu ZZD v Jugoras in lokalne tekočo zadeve. Jeseniško delavstvo je vabljeno, naj se trga sestanka v čini večjem številu udeleži.
Avtobus k Sv. Križu. Za poletno (in ludi že pomladansko) sezono se nam obeta redna avtobusna zvpza od kolodvora na Jesenicah k Sv. Križu. Številni posetniki tega našega prijaznega letoviškega kraja in Golice bodo to z veseljem pozdravili.
Povečana skladišča v Hrennviri. KID namerava sezidati na llrenoviri nova skladišča starega in novoga železa in bo zato potreben nov tir za ozkotirno železnico iz tovarne na llrenovico. Minuli petek jo bila v prostorih občine anketa, katere so se udeležili zastopniki občine, Kil), železnice, banovine in župnega urada. Občina ne postavlja za ta načrt nobene ovire, treba bo lo upoštevati nov regulacijski načrt in bo morala KID zgraditi novo cesto v sniori od Lukomanovega trga do Hermana, vsekakor z nadvozom. Tudi bo treba prestaviti cerkev iui novo predvideno mesio za cerkev ob začetku Obrliie ulico.
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališko pismo
Zadnje tedne je uprizorilo mariborsko gledališče dve uspeli premieri: Fodorovo Maturo in Anjelka Štimca: Automelody.
Fodorov: Matura
Fodorova igra je tipična družabna igra, kakršno pišejo z velikim dnevnim uspehom Madžari. Pereč problem se načne prav na površini, toliko da se pokaže lahka kri, vse ostalo uredi spretna improvizacija značajev in prizorov, Id 6e ravnajo po načelu največje odrske učinkovitosti, mnogokrat v satirično zarisani obliki. Fodorova Matura obravnava naslovni problem nič slabše in nič bolje, kot številna dela ki analizirajo vprašanje vzgojiteljev s proračunanim učinkom na proti-vzgojiteljski kompleks, ki ga ima vsak človek izza svojih šolskih let. Režija g. J. Koviča je v okviTU našega ansambla lepo uspela. Prijetno presenečenje je bila nova, okusna insccnacija. Glavno žensko vlogo Slaparjevo je igrala gdč. Branka Rasbergerjeva z V6o izraznostjo svojega v bistvu tragično nastrojenega talenta. Manjšo prepriče-valnost v naivnih prizorih je izenačila z močno igro v tragičnih trenutkih. Močna v trpki resigna-ciji je bila Elvira Kraljeva kot dr Mate. Ravnatelja Dvornika jc igral z nekoliko eksotično masko g. Rado Nakrst. V 6Voji uspeli igri je poudarjal boli mladega, za čari mladosti dovzetnega človeka, kot poklicni tip svoje vloge. Prav dobra v komičnem žanru je bila ga. Gorinškova kot profesorica Mozolje. Enako so ugajale gdč. Starčeva kot telovadna učiteljica, ga. Savinova kot Voglarjeva ;n gdč Simčeva kot Strkova. Nekoliko preblizu tal ie igral g. Pavle Kovič profesorja Čebulo. Uspelo šaržo jc podal g. Košič kot šolski sluga. Omeniti še moramo gg. Crnoborega kot prol. Vidoviča, Pavla Rasbergcrja kot prof. štrka in Justa Košuto kot prof. Šiško, Danila Gorinška kot dr. Vrtača, Eda Verdonika kot športnika Kranjca in pa gdč. Marijo Veldinovo in Vido Zo-harjevo kot učenki.
Štimac: Avtomelody
Druga odrsko uspela primera je And. Stimacai Automclody. Delo je tipičen eksportni izdelek, kakršne pišejo zadnji ča6 naši južni bratje, ki iz mondenskega nastopaštva koketirajo z velemestnimi problemi, namesto da bi se poglobili v žive, domače motive. Psihološko gre tu za zanimiv pojav kompenzacije za manjvrednostni kompleks
primitivca, ki je vedno združen z žrtvijo moralnih vrednot, moralno brezbrižnostjo samovoljnega iz-koreninjenca. V tej mondeno improvizirani revi-alno-dramski reportaži, ki ae dogaja nekje v »velikem svetu«, kjer udarja motorizirana civilizacija v akordnem tempu, je avtor načel skoraj V6a pereča in sporna vprašanja današnjega časa, ne da bi se prav za prav niti za eno ogrel, ne da bi niti eno iz srca zasovražil. Tako obravnavanje nas spominja duhovite in brezvestne intelektualnosti, ki je bila v modi za fin de siecla in značilna za Wildeja. Toda v dekadentski dialektiki tli še vendarle nekak odpor zoper meščansko bornira-nost, torej nekaka svetla, borbena ideja, neka vera, da se da svet izboljšati. V Štimčevem delu ni sledu kake vere, kakega upanja; avtorja nosi struja mehanizirane civilizacije, kateri se zna kameleonsko, brez duše prilagoditi.
Predstava je bila zanimiva že zaradi debuta gdč. Majde Skrbinškovc v glavni ženski vlogi. Kot Ethel nas je gdč. Skrbinškova prijetno presenetila. Mlado igralko odlikuje bujen gledališki temperament in dobra analiza besedila. Ako se da soditi samo po enem nastopu, ima mlada igralka vse pogoje za dobro naivko in salonsko damo. In prav ta žanr našemu gledališču manjka, pa bi bilo primemo, da gled. uprava pridobi mlado umetnico za ponovno sodelovanje. Marsikaj na njej seve še ni dognano. Tako moti njen priučen patos v govoru in drži, neka silovitost pri uporabi glasovnega materiala, ki se kaže v izzivalnem zaganjanju glasu, ki se navsezadnje v višini neprijetno ubija. Gre tu najbrže za začetniške, priučene hibe, ki se dajo odpraviti. Osnovni čustveni ton pa zveni pristno, in to je najboljše jamstvo za bodoči uspeh. Režija g. Vladimirja Skrbin-ška je bila scenično spretna, njena edina večja hiba je bila, da je režiser delo premalo črtal, tako da se je zavlekla predstava preko 11.
Junaka Emila je igral g. VI. Skrbinšek z veliko vervo in inteligenco. Enako dober je bil njegov tovariš Kent, ki ga je podal g. Nakrst. Direktor g. Gorinška je bil premalo meščanski. Gdč Ema Starčeva je kot madame Mia zaigrala patetično idejo razvratnice. Dosti posrečen je bil g. Crnobori kot ruski emigrant. Elvira Kraljeva kot dama v črnem to pot ni našla pristnega tona. Imenovati je še treba: Milana Košiča kot finančnega svetnika, P. Koviča kot maharadžo, J. Košuto kot Kohna, E. Groma kot princa, Branko Rasbergerjevo kot Micheline, E. Verdonika kot brivskega mojstra, P. Malca kot tajnika.
Devi Djas, orientalski ples
baletna skupina i otokov Java in Bali.
Na človeka, ki je danes ves prežet z zapadno krščansko kulturo, deluje umetnost vzhodnjaka, ki je kljub vplivom mladega zapada vendarle zasidrana v večtisočletni preteklosti, večinoma le še kot daljni spomin, ki je že ves obledel in brez vsake zveze s sedanjostjo. Kot pa utegne tak spomin, ki se včasih tako živo dvigne v predstavo, postati za hip zelo vabljiv in mikaven, tako je zajel našo pozornost v dveh večerih ples baletne skupine daljnih Javancev in Balijcev, ki so nastopili te dni v ljubljanskem opernem gledališču.
Ko gledaš ta gibka telesa, togo v pisane halje povita ter slediš tem gibom in njihovim zvezam, se te dojmi vse to kot nekaj tujega, nenavadnega in daljnega, kar pričara vate sicer neko svojsko in morda ugodno doživetje; toda čutiš vendarle, kako je to doživetje tvojemu duševnemu svetu odmaknjeno in brezpredmetno, kako ne more nič doprinesti k razvezi vprašanj tvoje lastne duševnosti. Kot krik preteklosti, ki bi hotela zaustaviti romarja na poti v daljavo, kamor ga k novim ciljem žene postava srca, tako odmeva ta svojstvena plesna umetnost in kot ptica je, ki rahlo sede na morsko gladino, pa ne doseže pisanega življenja v morskih globinah, da bi se vpletla vanj.
Kljub temu pa kritičen pregled in podrobna razčlenitev povesta, da vodi vse to plesno oblikovanje močan čut za lepoto, ki se zoperstavlja vsemu, kar bi vodilo do grobe zunanje ali čutno naperjene učinkovitosti in da sije iz vseh teh plesnih oblik izredno jasno in dosledno v eib vjeta podoba svojstvenega duševnega življenja vzhodnjaškega človeka. Ko glodaš to drgetajoče telo, do skrajnih odtenkov v odmerjen in zavestno izoblikovan utrip razgibano, se ti zazdi, kot da čutiš ves nemir duše, ki vjema v svoj trepet tudi snovno telo. Pa najsi so to doživetja transcendentalnih skrivnosti, kot se javljajo v svojstvenem hajeslovju ali verstvu, ali pa doživetja tostranskih dogodkov iz živega življenja, kot se javlja sproti v vsakda-
njih in preteklo v zgodovinskih dejstvih in predstavah. Vse to gibanje, ki je vezano na pradavne usedline religioznih, bojnih in liričnih plesov, je v ritmu najstrožje povezano in urejeno. Niti člen prsta se ne zgane, ne da bi bil ritmično urejen in določen z ozirom na celoto. Vso ritmično ubranost pa vodi svojstven »orkester«, ki daje, poudarjen v tolkalih, gibom ritmično zaslombo. To glasbo (»gamelan«) tvorijo v bistvu razni ksilofoni in metalofoni, ki jih spremljajo bobni in svojevrstni gongi; celo »guslam« podobni neke vrste »ravana-stron« sodeluje. Zelo mikaven je ta tonski ustroj.
V	bistvu gre za trajno ponavljanje enega in istega motiva, ki na pettonski lestvici izrazito prevladuje in ga v njega enostavnosti podaja metalofon (>sa-ronc); nad njim se heterofonično v večji živahnosti giblje melodija ksilofona (»gambang kayu«) in metalofona (»gambang gangsa«) ter gosli. Vsi instrumenti imajo polno sotonov (aliquotnih tonov), kar daje celoti neko posebno dražljivost, ki jo podpirajo različno uglašeni gongi in votli bobniči ter tonsko določena lesena tolkala. Vse to daje svojstven zvočni vtis, ki je vzhodnjaku v njegovem posebnem odnosu do tonskih vtisov v radost, nam pa preje vsaj sčasoma v neprijetno enoličnost. —
V	nekaj slikah s petjem in s havajskimi kitarami so pokazali gostje, kako vpliva na njihovo prvobitnost zapadna kultura in kako se (vsaj v tem okviru) presnavlja v slabost čutno poudarjenih glasbenih sestavin, ki pa — zelo značilno — udarjajo zopet nazaj in so danes najbolj priljubljena izrazna sredstva med povprečno, za šlager in jazz vneto glasbeno javnostjo. Sicer pa se je v teh slikah razkrival velik zmisel za razpoloženjskost, ki so jo podpirale razkošne in v odtenke dočutene barve.
Nastop te skupine ostaia v spomniu kot bežen, a mikaven in celo poučen vtis, toda preveč vreden za pozabljenje, v katerega bo skoro utonil.
V. U.
Iz ekspozeja bana dr. Natlačena o umetnostnih nagradah ob otvoritvi banovinskega sveta
»Predno zaključim svoja izvajanja o delu	in
stremljenju našega prosvetnega oddelka, naj	se
kratko dotaknem še umetniških nagrad, ki	so predvidene v proračunu.
1. Literarne nagrade.
Ob poplavi naše prevodne književnosti je začelo naše izvirno leposlovje pri nas vidno pešati. Ob prevodih tujih del, predvsem takih, ki so vzhu-dila po vsem svetu veliko pozornost, so se čita-telji razvadili In so zrli z nekakim omalovaževanjem na domača dola. Slovenske izvirne knjige niso več brali z isto vnemo kot nekdaj. Naši novelisti in liriki sploh niso mogli najti založnika za svoje spise. Da bi dala pobudo našem pesnikom in pisateljem za živahnejše delo in vzbudila tudi pri bralcih in založnikih večje zanimanje za naše izvirno leposlovje, je razpisala kraljevska banska uprava kot ena izmed prvih od javnih oblastev v državi literarne nagrade v višini 20.000 din. Za
Posebno pazite, kaj bolnik pije t
■flHjtQ Ce Vam je le mogoče dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo ^^BBr naravno mineralno vodo
ono m rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahte vajte naš brezplačni prospekt v katerem imaie mnogo koristnih navodil o sdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
leto 1937-1038 so se nagrade že razdelile in so bila nagrajena štiri dela:
Ivan Matičič ta »Žive izvire« (10.000 din);
Narte Velikonja za »Besede« (4.000 din);
dr. Bogomir Magajna za »Čudovito pravljico« (3.000 din);
Tone Seliškar za »Pesmi pričakovanja« (3.000 dinarjev).
Literarne nagrade v isti višini so bile razpisane tudi za leto 1938-1939 in so v načrtu tudi za bodoča leta.
2. Likovno nagrade.
Drugi narodi imajo mnogo kipov in razne zgodovinsek slike, ki dvigajo narodni ponos. V slovenskih hišah takih slik ni, čeprav smo tudi mi bili udeleženi pri znamenitih zcodovnskih dogodkih. Naši slikarji slikajo pokrajine, tihožtja. akte itd., ne najdemo pa na številnih razstavah ne kipov ne slik iz naše zgodovine. Lani uvedene nagrade za najboljše likovne umetnine iz naše zgodovine v višini 20.000 din naj bi dale pobudo, da se to izpremeni: nagrajene slike, ki naj bi se razmnožile, bi bile važne za povzdigo splošne narodne zavesti. Za nairrade prihajajo v poštev kipi, slike in risbe. Najboljše nagrajene umetnine bi se po možnosti tudi odkupile.
3. Glasbene nagrade.
Kot tretje se letos predlagajo v proračun banovine še glasbene nagrade, prav tako v skupni višini 20.000 din. Pri Slovencih je prav bogato razvita vokalna glasba, manj znana je pa naša in-strumenalna glasbena proizvodnja. Da bi dobili nova glasbena dela večjega in manjšega obsega, bodo razpisane leos tudi za tn panogo umetnosti nagrade v višini 20.000 din. V poštev pridejo za nagrade dela, ki še niso bila nagrajena in še ne izvedena.
Razsodišče bo sestavljeno za vsako vrsto nagrad posebej i* priznanih zastopnikov dolične stroke
Namesto vere -praznoverie
Boljševiki eo s svojim nastopom uničili vero in zatrli versko mišljenje; namesto tega pa jim sedaj bujno klije po deželi praznoverje in vražar-stvo. Kakor da se ljudstvo, ki ne sme javno verovati v Boga. v neki stiski zateka v praznoverje kot nadomestek za vero. Sovjetski mogotci skušajo seveda tudi to zatreti in so v novejšem času izdali celo vrsto tozadevnih odredb, toda s prav majhnim uspehom. Praznoverje slavi svoje orgije in se oprezno 6kriva pred brezbožniki. V javnih parkih so prepovedani poskusi s papigami, podganami in drugimi naučenimi živalmi, ki so iz kake vrečice jemale listke z opasom usode in jih izročale odjemalcem, denar za to uslugo pa je pobiral lastnik živali. Ciganke, ki prerokujejo bodočnost, sovjetska oblast zelo preganja, prav tako je z najstrožjimi kaznimi prepovedano prodajanje in kupovanje amuletov. Šolskim učencem je tudi prepovedano kupovati in nositi amulete zoper — slaba spričevala. V tako zbeganost je sovjetski režim pognal svoje državljane. To praznoverje n iskanje varstva v kakih skrivnostnih sredstvih sega zelo visoko, saj je na primer nedavno umorjeni komisar za promet vedno nosil e seboj listke, na katerih so bili napisani nekateri izreki iz psalmov. Čirt varnosti in reda je v sovjetski Rusiji že popolnoma izginil, zato se ljudstvo vedno bolj udaja prepričanju, da je vse zgolj nepreračunljiva usoda.
Skok s padalom v trenutku, ko pilot pristaja na zemljo
Smučarske tekme KID - Jesenice
KID priredi za vse 6Voje uslužbence, sodelavce in nameščence smučarski izlet v Kranjsko goro, ki bo združen s tekmami. Prireditelji računajo na 400 tekmovalcev in izletnikov. Tekme bodo v nedeljo, 26. februarja, na 6muških toriščih v Kranjski gori ter jih priredi jeseniška železarska tovarna. Izlet in tekme bodo pod pokroviteljstvom vodstva KID. Tekmovanje bo tako urejeno, da bodo tudi šibkejši smučarji prišli na svoj račun, ker so tekmovalci porazdeljeni v razne skupine. Za tekme so predvidena razna darila. Prireditev, ki se bo izvedla po pravilih JZSZ, je propagandnega značaja.
Nemčija : Jugoslavija
26. t m. se bo odigrala med jugoslovansko in nemško nogometno reprezentanco nogometna tekma v berlinskem stadionu. Nemci so sestavili za to srečanje moštvo skoraj iz samih mladih igralcev, pri čemer eo upoštevali potrebe nemških klubov v zvezi 6 tekmami za pokrajinska prvenstva.
,. ti«,*, Kanada prvak sveta — češkoslovaška prvak Evrope
Zadnje tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so takole izpadle:
Amerika : Švica 2:1 (1:0, 0:0, 1:1), Nemčija : Madžarska 6:2 (0:2, 3:0, 3:0), Kanada : Češkoslovaška 4:0 (0:0, 1:0, 3:0), Kanada : Amerika 4:0 (3:0, 1:0, 0:0) in Nemčija : Poljska 4:0.
Glede na to si je Kanada ponovno osvojila svetovno prvenstvo, Amerika pa je na 2. mestu.
Tekma med Švico in Češkoslovaško za evropsko prvenstvo je kljub trikratnemu podaljšku izpadla neodločeno z rezultatom 0:0. Z ozirom na ta rezultat je postala Češkoslovaška evropski prvak v hokeju na ledu.
SK Ljubljana pred usodno odločitvijo
Žalostni nedavni občni zbor SK Ljubljane nam je še v spominu. Mislimo, da je dovolj, če naglasimo, da se zaradi pičle udeležbe ni mogel sestaviti delavoljni odbor, ki bi lahko jamčil za nemoteno delovanje SK Ljubljane.
Da vpliva tako stanje porazno na moštvo, nadalje na maloštevilne idealiste, ki nosijo vse breme na svojih ramah, je povsem umevno.
Sedanjemu okrnjenemu odboru ni preostalo ničesar drugega, ko da skliče izredni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 16. t. m., ob 20. v salonu pri »Šestici«.
Radovedni smo, da li se bo odzvalo klubovo starešinstvo, članstvo in simpatizerji obupnemu vabilu in prišli na izredni občni zbor. Od udeležbe in števila delavoljnih in zmožnih športnikov je odvisno, če bomo še vnaprej gledali ligaške tekme v Ljubljani. Ce ne bo dovolj razumevanja pri onih, ki so prvi poklicani, da vodijo račun o našem reprezentantu. potem je gotovo, da bo prišlo do poloma že v četrtek. Ni častno za nas, ko moramo pribiti, da bije SK Ljubljani dvanajsta ura.
Športni drobiž
Zakopane, 14. februarja. AA. Pat. Včeraj je vladalo mrzlo in oblačno vreme z vetrom in snegom.
J. Deinpsey je postal iz navadnega rudarskega delavca svetovni prvak v boksu. Bivši svetovni prvak težke kategorije je polnih sedem let branil naslov svetovnega prvaka, v katerem času je bil najboljši boksar na svetu. Še danes, ko že dolgo časa ni več v ringu, je Dempsey še vedno najpopularnejši boksar in eden najpopularnejših ljudi v Ameriki
Enkrat eden - enkrat eden
Trije bratje Ruudi, katerih imena so znana po vsem športnem svetu, se menjajo med seboj v zmagah. Ti trije bratje, po imenu Sigmund, Bir-ger in Absjorn, tvorijo športno trojico, ki je ne dobimo zlepa na svetu. Sigmund se je v zadnjem času potegnil v ozadje in zato je tem večja borba med mlajšima bratoma. Absj8rn si je pred enim letom osvojil svetovno prvenstvo v Lahtiju. ko Birger ni mogel nastopiti Oba bosta sedaj nastopila v Zakopanem, kjer se bosta z drugimi zastopniki narodov borila za najvišji naslov, za svetovno prvenstvo. Zato ni čudno, da so v njihovi domovini v zadnjem času bili na ta dva borca še prav posebno pozorni Oba imata karakteristični Ruudov stil, katerega so začeli prav z uspehom posnemati tudi Srednjeevropci Prav radovedni smo, kako bo ta gigantska borba v Zakocanem končala.
Razpis
SK Ilirija nazpisuje skakalne tekme za juniorje. naraščaj in mladino, katere bodo 19. februarja 1938 v Planici. Tekme za juniorje (letnik 1920-21) se vršijo na 40 met. skakalnici ob 11 dopoldne, naraščaj (letnik 1922-23) in mladina tekmuje na 25 met. skakalnici, start ob 9.30. V primeru, da bo 40 met. skakalnica neuporabna, bodo vsi skoki na 25 met. skakalnici. Prijavo najkasneje do 9 v domu SK Ilirije. Žrebanje pred tekmo. Prvo trije plasirani v vsaki skupini dobijo nagrade.
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromtnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne U. febr. Kranjska gora, 810 m: —1, delno oblačno, 25 om »nega,
osrenjen, sankališče uporabno. Rateče-Planica, 870 m: —1, delno oblačno, 2 cm pršiča,
35 cm podlage, skakalnice uporabne. Planica-Slatna, 950 m: —2, delno oblačno, 2 cm pršiča,
50 cm podlage, drsališče uporabno. Planica-Tamar, 1108 m: —2, delno oblačno, 2 cm pršiča,
55 cm podlage. Dovje-Mojstrana, 650 m: —1, del. oblačno. 15 cm snegu. Pokljuka, 1300 m —3 oblačno. 5 cm novega snega, osrenjen, 70 cm podlage. Bohinj iZlatorog*. 530 m: O, oblačno 1j cm snega. 06r.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Iz SK Ljubljane. Jutri, v četrtek, od id bo v salonu restavracije pri »Šestini« izredni občni zbor kluba. Vabimo starešinstvo, podporno članstvo in vse sim-patizerje, da se udeleže občnega zbora. Poslednji s« lafcko ob te-j pri'iki priglase v članstvo
Drlovm odboi S h Ljubljane je na svoji zadnji seji sklenil, da veljajo za lignške tekme v bodoče tele cene vstopnicam: stojišča za člane li1 di\, /.<%. nečlane 15 din. damske za članice 5 din. za nečlanie,: Ifl din; za tribunske sedeže' za člane 15 din. zt nečlane 25 din. Odbor SK Ljubljane ob tej priliki apelira ni vse obiskovalce tekem, da se čimprej včlanijo.
Smučarski kluh Ljubljana. Letošn.i reoni občni zbor bo 1. marca t. 1 ob 20 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim vsakotetmrj dnevnim redom. Vabimo članstvo, da sc občnega zbora oh klu-bovi 10 letnici udeleže v čim večjem šte.-iij. Odbor.
Vse one smučarje, ki so še ta meser namenjeni na Komno, opozarja oskrbnica Domn na Komni, naj svoj prihod tnko nrede, da bodo na pustno sobot« že v Domu na Komni in se lahko udeležili velikega planinskega rajanja. Obeta se pristna plani-.ska zabava. Predpriprave so v teku. — Dnevi tu so navarnost krasni, sneg od Konjskega vrha do Boeit.hu pršič. severno od Bogatinskega sedla (Vr1 OrnePe, Lanževiea, Kal) je na prisojni strani srenj, na osojni še prS-ič, torej smuke na izbiro. Kuhinja pa pripravlja za pustne (ini posebne specinlitete. V Domu tudi neprijavljen ne bo ostal brez ležišča.
ZFO
Smuške tekme ZFO v klasični kombinaciji
Danes ]e zadnji dan za prijavljanje tekmovalcev k drugemu delu smuškega prvenstva Zveze fantovskih odsekov v norveški kombinaciji, ki so bo vršilo (kakor kaže vreme) dne 19. t. m. na Jelovci.
Vsem tekmovalcem in drugim, ki nameravajo tekmam prisostvovati, sporočamo, da potrebujemo do petka opoldne prijave vseh udeležencev, ker moramo podvzeti potiebue predpriprave glede prenočevanja in prehrane v dveh razpoložljivih kočah.
Ker bodo tekmovalci na prehrani in prenočišču v zasilno oskrbovani koči, zato naročamo, naj vzamejo s seboj jedilno orodje (skodelico, žlico) in toplo oJtejo Isto priporočamo za vsak 6lučaj tudi drugim udeležencem.
Ker se bo tekmovalni program pričel v nedeljo v zgodnji jutranji uri. zato je potrebno, da vsakdo dospe na planine Jelovco do sobote zvečer. Skupen odhod je prijavljen v soboto ob 17. izpred Društvenega doma v Kropi
Sv. maša bo v nedeljo zjutraj na Mošenski planini v središču vsega sporeda.
ZDK
Smuške tekme za prvenstvo zveze dekl. krožkov
Z ozirom na predhodne okrožnice, ki so bile krožkom v zadnjem času razposlane, in na podlagi v »Slovencu« objavljenega razpisa smučarskih tekem, javljamo podroben program:
1 Tekmovanje f kratkem smuku in 3 km smuškem teku se vrši v nedeljo, 19. t. m., na Mošenski planini
2.	Ker moramo vedeti točno število udeleženk, naj vsaka svoj prihod takoj prijavi Zvezi dekliških krožkov v Ljubljani.
3.	V soboto, 18 t m., prihod s popoldanskimi vlaki do Otoč Zbirališče tekmovalk in ostalih udeleženk v Društvenem domu v Kropi; ob 17. skupen odhod na Mošensko planino.
4.	Vsaka naj vz.ame s seboj odejo (priporcBa-mo tudi žepno svetilko)
5 Pred pričetkom tekmovanja bo v nedeljo zjutraj sv maša na Mošenski planini.
6. Po končanem programu skupen povratek v Kropo, kjer bo ob 18. v Društveni dvorani razglašen izid tekmovanja in razdelitev nagrad.
Vsem, ki se za prireditev zanimajo, sporočamo, da je na Jelovški planini okoli pol metra snega in tamošnjih snežnih razmer ni soditi po topli in kopni zimi v dolini.
Sfer. 88.
Papeštvo v preteklosti
Izvoljen biti za papeža je tristo let pomenilo: pripraviti se na mučeniško smrt
Med 261 papeži — 30 mučencev
Edina ustanova, ki trajno- obstoja vsa stoletja, odkar štejemo »po Kristusovem rojstvu«, je vesoljna Cerkev in njeno vrhovno vodstvo: papeštvo. Nobena država, nobena dinastija, nobeno podjetje, nobena postava, nič človeškega ni vzdržalto teh stoletij. Edino sv. Cerkev g papeštvom obstoja že skoraj 2000 let. Zato je pogled v preteklost pa-peštva in papežev kaj zanimiv, tudi gleda okrasja in zunanjega sijaja, ki je zgolj človeškega Izvora in ob trajnem in božjem — da je papež naslednik sv. Petra in Kristusov namestnik na zemlji — iz-premenljivo.
Do leta 261 Je vsak papež — vseh je bilo 25 — umrl mučeniške smrti. Prvi papež, ki je umrl naravne smrti, je bil papež Dionizij, ki je umrl leta 268, po 11 letih papeževanja. Pet njegovih naslednikov v strnjeni vrsti pa je spet umrlo mučeniške smrti. Šele s cesarjem Konstantinom, ki je leta 313 dal Cerkvi svobodo, se zaključi vrsta inučeniških papežev. Celih 300 let papeštvo ni dajalo drugega upanja kot — gotovo mučeniško krono! In vendar Cerkev nikoli ni bila brez pa-
Cerkev sv. Petra v Rimu
E
Danes je vsak papež po izvolitvi tudi slovesno kronan s trojno krono, triaro, ki pomeni trojno oblast: učeniško, duhovniško in vladarsko. Prvi apež, ki je bil slovesno kronan, pa je bil Niko-aj I. (858 —867). Za papeža more načelno biti izvoljen vsak polnoleten moški katoličan, ki izpolnjuje vse pogoje, da more sprejeti mašniško in škofovsko- posvečenje, naj bo duhovnik ali ne. Zadnji, ki je bil izvoljen za papeža, dasi še ni bil škof, je bil Gregor XVI., izvoljen 2. febr. 1831, torej pred 108 leti. Zadnji laik, ki je bil izvoljen za papeža, pa je bil Janez XIX. (1024—1032). Papeštvo je namreč oblast, ne zakrament. Dejansko pa so bili do leta 1000 za papeže izvoljeni skoraj sami duhovniki ali vsaj diakoni, od leta 1000 dalje pa večinoma škofje ali kardinali, od Bonifacija IX. dalje (1389—1404) pa samo kardinali in od Klementa VII (1523—1534) samo kardinali italijanske narodnosti, če izvzamemo papeža Pija X., ki je bil rojen leta 1835 v Benetkah, ki so takrat spadale še pod Avstrijo in 6o šele leta 1859 prišle, pod Italijo. „,, 9j,»»t»M<w, „„,. t
»Petrova leta« sta učakala samo dva papeža
17 let voditi katoliško Cerkev s prestola svetega Petra, kakor je bilo usojeno Piju XI., je zelo dolga doba. Izmed 261 dosedanjih papežev je samo 20. bilo dano, da so vladali več kot 15 let. Pij VI. pa je vladal celo 24 let in je šel že v 25. papeško leto. »Petrova leta« sta videla samo dva papeža: Pij IX. (umrl 1878) in Leon XIII. (umrl 1903), ki sta vladala — in sicer drug za drugim — vsak nad 25 let, kakor pravi papež 6v. Peter.
Pij IX. je vladal 31 let in 8 mesecev, Leon XIII. pa 25 let in 5 mesecev. Ob papeževem kronanju po stari navadi pred papežem nosijo šop prediva, ki se pred njim zažge in hitro pogori, medtem pa okoli stoječi novemu papežu kličejo: »Sancitissime pater, sic transit gloria mundi< — »sv. oče, tako mine slava svetal« Do Leona XIII. je pevec tem vzklikom še dodajal: »Petrovih let ne boš videl,« kar se je izpolnjevalo do Pija IX. Ko pa je za njim še Leon XIII. s svojo dolgo dobo ovrgel te tradicionalne besede, se pri kronanju papeža Pija X. niso več ponavljale in so s tem prišle iz običaja. Največ papežev je bilo v 10. stoletju: 25. najmanj pa v 19. stoletju: samo 6. V letih od 896 do 929 — torej v dobi 33 let — je bilo kar 13 papežev, zato ni čudno, če je nastal običajen vzklik: »Petrovih let ne boš videl,« ker jih do leta 1878 v resnici nobeden ni.
pežal Svoboda Cerkve je pribor jena z velikimi žrtvami!
Za papeži mučenci pa se začne dolga vrsta papežev svetnikov. Med 261 jih je 90 povzdignje-nih do časti oltarja: 83 svetnikov in 7 blaženih. Prvih 56 papežev Cerkev časti kot svetnike, v poznejših dobah pa jih je še 27. Ta dolga vrsta mu-čencev, junakov za vero, in svetnikov, vzorov življenja po veri, je pač tako veličastna, da v njej popolnoma izgine nekaj takih, ki so bili nevredni svojega dostojanstva. Protestantovski zgodovinar in strokovnjak v raziskovanju papeštva Gregorovius pravi: »Napake teh papežev so samo zato tako velike, ker so bile pač napake papežev.« Zgodovina gre pri možeh njihove dobe preko enakih in še večjih napak popolnoma molče. Papež pa se seveda v sodobnosti in v zgodovini bolj vidi, papež je na vsem 6vetu samo eden, kakor je bil Kristus samo eden I
Peter II. bo zadnji papež pred koncem sveta
Prvi papež, ki je k svojemu'prejšnjemu imenu privzel novo papeško ime, je bil Janez II. (533 —535), prej se je imenoval Merkurij. Od tedaj naprej 6e je ta navada izpolnjevala pri vseh papežih, v spomin, da je tudi Kristus svojemu apostolu Simonu kot poglavarju svoje Cerkve dal drugo ime: Peter (skala). Le dva papeža sta tudi v tej dobi še obdržala svoji imeni: edini nizozemski in zadnji neitalijanski papež Hadrian VI., ki je tudi kot papež obdržal svoje krstno ime, in Marcel II., ki je vladal samo 22 dni (leta 1555) — temu je Palestrina posvetil svojo mašo »Missa Papae Marcelli«. Od leta 914 si noben papež ni izbral kako novo papeško ime, ampak ime kakega prejšnjega papeža; tako imamo v zgodovini n. pr. Janeza XXIII. (umrl 1419), Gregorja XVI. (umrl 1846), Benedikta XV. (umrl 1922) in Inocenca XIII. (umrl 1724). Zadnji papež, ki je imel novo ime in kateremu ni bilo treba dodajati številke, je bil papež Lando (913—914). Noben papež pa se še ni imenoval Peter II. Po znanih Malahijevih prerokbah, ki pa ne spadajo med od sv. Duha navdahnjene knjige, bo Peter II. zadnji papež pred koncem sveta. Tako tudi še ni bilo nobenega Siksta VI., ker star latinski pregovor pravi: »Six-tus num(|uam sextus — Sikst ne bo nikoli šesti.«
Novo mesto
Okrajni odbor društva Rdečega križa v Novem mestu ima redni letni občni zbor v četrtek, dne 16. februarja 1939 ob pol 8 zvečer v mestni posvetovalnici v Novem mestu.
Delovanje Vincencijeve konference v Kranju
Kranj, 14. febr.
Vincencijeva družba opravlja v Kranju izredno
veliko poslanstvo. Njen ijanveu pomagati, revežem je v našem industrijskem kraju posebno težak, delo izredno obsežno. Poslanstva Vincencijeve konference opravljajo pri nas gospe in gospodične in moramo priznati, da žrtve, ki jih vlagajo iz svoje krščanske dobrodelnosti na to jiolje, kažejo veliko uspehov. V nedeljo dopoldne so odbornipe Vincencijeve konference v Kranju položile svoj letni obračun o svojem plemenitem delovanju. Vincencijeva družba skrbi predvsem za uboge otroke v Marijanišču. Tukaj je v oskrbi 20 šoloobveznih otrok, najmanjših pa osemnajst. Vzgoja je posebno otežkočena, ker pridejo v zavod taki otroci, za katerih vzgojo se doma ni nihče pobrigal. Ker je družina revnih otrok velika in je precej otrok v zavodu popolnoma brezplačno, so seveda v Marijanišču tudi veliki denarni izdatki.
S pomočjo velikodušnih dobrotnikov je bilo mogoče pripraviti revežem dvakratno obdaritev, in sicer o Veliki noči ter pred sv. Miklavžem. ,Za Veliko nQČ je bilo obdarovanih 171 revožev iz kranja in kranjske okolice. Stroški te obdaritve so znašali 6494 din. Pri tem pa ni všteta vrednost podarjenega blaga in živil. Za zimo so dobili reveži 1 vagon, t. j. 15.000 kg bukovih drv. Razža-gana drva so bila razdeljena med 60 strank. Stroški za nabavo drv so znašali 2.866 din.
Po okoliških vaseh so v. jeseni nabrale od-bprnice 60 kg krompirja, 32 kg kaše, 12 kg fižola, 14 kg ješprenja in 14 kg riža. Ta nabrana živila so razdelile li. novembra 38 strankam. < Miklavževa obdaritev je bila 9. decembra v Marijanišču. Obdarovanih je bilo 181 revežev. Stroški obdaritve so znesli 12.066 din.
Revnim prvoobha.jancein je Vincencijeva družba oskrbela obleko, perilo in obutev v znesku 697 din.
Redno mesečno podporo je prejemalo v do-narju 8 oseb, izredne po<l[>ore so bile izplačane 21 osebam v znesku 990 din. Podpore v živilih in obleki pa v vrednosti 2702 din.
Iz navedenega vidimo, kako marljive in požrtvovalne so bile v preteklem letu vrle odbornice Vincencijeve konference. Veliko truda je bilo treba, preden so zbrale vsa ta darila, veliko dela, ko so razdeljevale nabrane darove revežem. Da pa so mogle odbornice v tako velikem obsegu jioma-gati siromakom v njihovi bedi, gre pač zahvala plemenitim dobrotnikom. — Vsem bodi Bog obilen plačnik!
Najdeno žensko truplo
Celje, dne 14. febr.
Ko je šel davi ob četrt na devet delavec Mla-ker Franc ob Koprivnici v Komenskega ulici proti mostiču blizu cerkve sv. Duha, je zagledal v vodi truplo. Že na prvi pogled je ugotovil jio črnem pletu, ki ga je premikala tekoča voda, da je to ženska. Takoj je obvestil policijo. Ob tri četrt na 9 je prišla komisija. Truplo je ležalo v pol metra globoki vodi na trebuhu; noge in roke so bile nročno razprte, glava pa je tičala pri vodnih tleh. Ko so izvlekli truplo na levi breg Koprivnice, ga je pregledala komisija. Številni so zatrjevali, da je to znana celjska »kartenšlagarca« iz Nove vasi, katero so pogostokrat videli •precejpijnno. Seveda tO" še ni nič gotovega. I^r zgovornih žensk pa je trdilo, da je to fteka1 žeifškfc,- ftjs je stanovala v baraki. Celjska policija je pričela z najohširnej-šihii poizvedbami in o[>oldne je že mislila, da je zadeva razjasnjena. Po govoricah se je razširilo, drt je ta ženska 56 letna Gajšek Marija, zasebnica v Frankopanovi ul ici. Dogodil se je res čuden slučaj. 19 letni sin Ga jškove je slišal, da je njegova mati mrtva. Takoj je tekel h Koprivnici, da jo vidi. Sklonil se je k njej in jokal. Pa se je sinu vendar čudno zdelo. Navzočim je pripovedoval, kako je mater še šnoči spremljal na Lavo. Naenkrat je vstal, se zgrozil in ugotovil, da to ni njegova mama. Vsi so ga nagovorili, naj gre domov in se prepriča. Fant je tako storil. Ko se je vrnil domov, je svojo mater našel zdravo in živo. Takoj je tekel na policijo in pojasnil vso zadevo. Celo pogrebni zavod je »zabeležil« Gajšek Marijo za »mrtvo«. Policija je znova pričela s poizvedbami.
Zvečer nam poročajo iz Celja: Vest o neznani utopljenki se je hitro razširila v Celju. Popoldne je prišel V celjsko bolnišnico jiosestnik Senegačnik Mihael iz Višnje vasi pri Vojniku, da bi obiskal šVo.jo 65 letno ženo Marijo, ki je v soboto šla v celjsko bolnišnico, ker je imela špansko in je bila živčno bolna. Že v soboto ji je bilo v bolnišnici neznosno. Zato jo je na svojo odgovornost zapustila in hotela iti v Gaberje k svoji sestri. Med potjo ji je najbrže postalo slabo, ali pa je v živčni zbeganosti zabredla ob Koprivnici, kjer ji je na strmem regulacijskem delu spodrsnilo, da je padla v vodo in utoniia.
Zborovanje invalidov
V nedeljo, 12. t. m. je bilo v Kranju veliko
zborovanje invalidov. Zbrali so se zastopniki krajevnih odborov Združenja vojnih invalidov z Bledu, Jesenic, iz Kranja, Kuninika, Škofje Lpke, Radovljice, Tržiča, Žirov, Gorenje vasi, Selc, Moravč' in Ljubljane. Najbolj častno so bile zastopane vojne žrtve iz Kranja in okolice.
Nad 300 vojnih invalidov in vdov se je zbralo v dvorani hotela »Stara pošta«. Zborovanje je vodil predsednik blejskih invalidov g. Zdravko Rus, a glavno poročilo je podal predsednik oblastnega odbora g. Matko Štefe iz Ljubljane. Na zborovanju zbrani vojni invalidi so razpravljali predvsem o načrtu pravil združenja, ki jih je treba v smislu nove invalidske uredbe prilagoditi novim zakonitim določilom.
Po obširnem poročilu in živahni debati je bila končno sprejeta naslednja resolucija:
Vojni invalidi, člani in zastopniki krajevnih odborov Jesenice, Bled, Radovljica, Tržič, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana, Žiri, Gorenja vas. Selca, Kamnik in Moravče, so po referatu predsednika Oblastnega odbora g. Matka Stehta Iz Ljubljane in iz poročil lista »Vojnega invalida« od 10. jan. 1939 in pa iz obvestila Oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani št. 347/39 od 27. jan. 1939 zvedeli, da se vprašanje novih pravil zavlačuje in tudi, da je načrt novih pravil sestavljen v nasprotju z interesi Združenja vojnih invalidov. Zaradi lega sprejemajo naslednjo resolucijo:
1.	Popolnoma odobravamo stališče in postopek delegatov Oblastnega odbora UVI Ljubljana na plenarni seji 21 in 22. decembra 1938 v Belgradu.
2.	Zahtevamo, da se čimprej reši vprašanje novih pravil, ki morajo biti prilagodena načrtu pravil Oblastnega odbora UVI v Ljubljani. To naj ee izvrši s takojšnjim skliranjem ponovne plenarne seje, ki naj brez zavlačevanja sprejme nova pravila, ker sicer ne moremo prevzeti odgovornosti za pravočasno ir pravilno preosnovo združenja.
3.	Nova pravila morajo biti preosnovana na načelu pravičnega zastopstva članstva na vseh forumih združenja, pravične razdelitve članarine in pravične razdelitve subvencij za vzdrževanje organizacije.
4.	Pravila morajo biti sestavljena tako, da bo uprava združenja slonela na načelih iodobnosti, praktičnosti in demokracije.
Ptuj
Nesreče. 50 letni občinski revež Voglar Anton iz Repiš, občina Leskovec v Halozah, je doma žagal drva, pri čemer mu je padel zelo debel hlod na desno nogo in mu jo zmečkal, — Sket Anton, 4 letni posestniški sin iz Biša, občina Sv. Bolfcnk v Slov. gor., je padel 6 slamnate kopice in si zlomil levo nogo.
Avto je povozil 32 letnega posetniškega sina Kureša Franca iz Hajdoš, občina Slovenja vas na Dravskem polju. Kureš se je vračal proti domu, kar ga je na cesti pri Slovenji vasi prehitel avto, v katerega se jc Kureš, ki je bil v »rožcah«, zaletel. Dobil je hude notranje in zunanje poškodbe po vsem telesu.
Eden v grob, drugI y bolnišnico. V vasi Bot-kovci, občina Sv. Lovrenc v Slov. gor,, so pri St^hihovi vijiičariji pili fantje, med njimi tudi 24-ktni Matjašič Alojz, posestniški sin iz Sakušaka, obč, ^ Tomaž pri Ormožu in posetnik Lajh Alojz iz Senčaka. Ko so ga imeli že precej v glavi, so se kakor po navadi tudi stepli brez pravega vzroka Pri tej priliki je Lajh sunil z nožem v desno stran prsi Matjašiča, nakar so drugi navalili na Lajha, ki jc bil močno pijan Ln ga do smrti pobili.
Huda žena: »Glej, da se mi ne ganeš z mesta, dokler ne bo perilo suho!'
Dolores Vieser:	51
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucel|
Tevža položi šapo Ohacu na ramo in ee spraska mukoma doli na pot.
»Ha saj, moj ljubi puebičl« zavrešči. »Pač ni rav, če se človek preveč ukvarja s peklenci. anbart ga ima, lovski peklenec ali napuhnjeni peklenec, prevzetni peklenec ali pijanski peklenec — kakor so pač po vrsti —. Ampak najhujši, puebič, je pa ta mrzli peklenec.«
Ohac odpre usta in si misli:
»Kaj, ali je tudi ta? Dozdaj sem mislil ve« Zaa, da je samo en peklenec. No saj, jih bo pa že več, pa že ne bodo vsi enaki.«
In ta trenutek se spomni vseh čudnih zgodb, ki jih pripovedujejo oglarji in planšarice, in je ves vesel, ko stopijo iz temnega gozda na sonce.
Pa tu ti stoji tudi že prosti j a in cerkev in na {»kopališču gorč že dve, tri lučke.
Tevža obstoji in vohlja veter, ki piha od Karavank. Ima voh kakor lovski pea.
»Nič ne vohaš?« vpraša.
»Nič —,« meni Ohac.
»Kar prav po pogorevščini diši — hm — hm i— po pogorevščini —«
Oli&c zareži.
»Saj; danes povsod dobro kuhajo, ko bo ,«in-Bveti'.«
»Bo že menda,« zagode Tevža, ampak oči mu iščejo zaskrbljeno po obzoru. Neumno, da zastran gore proti poldnevu ni moči nič videti.
»Nevihta bo,« reče potem in odloputne Škripajoča vratca na pokopališče. »Zapri, da ne pojde smrt za ialro,« opomni šr fanUna.
Pa kakor so mladi ljudje zmeraj modrejSi, —• (si misli Ohic;
>Saj greva noter na britof, pa nak veti.«
Zato vratca pač pripre, ne pa popolnoma zapre; tako se spolni volja Tevžu in njemu tudi.
Sicer pa ni slabo, kako se ljubi ženski svet obrača po obeh lovcih. Da ne gledajo na starega godrnjača, je jasno. Lovec biti, je le nekaj lepega. Ohac pa si ne upa tako drzno vrteti črnili oči, kakor bi rad, zakaj tam pri cerkveni steni 6toji eden kapiteljskih gospodov, pohabljenec, ki vse noči ne spi.
O joj, kako je pri koncu! V obličje bel kakor sir in lasje sivi! Stari Tevža vzame klobuček z glave in pozdravi:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
Dom Silvester se tako iznenada splaši iz svojega premišljevanja, da omahne in mora naglo poprijeti po berglah, ki slonite za njim ob cerkveni steni. Vendar, ko sjx>zna Tevža, reče potrpežljivo: »Na vekomaj. Amen.«
Nato pokaže z velo roko proti Komelju, izza katerega hiti kot golot) mehak, 6rebrnobleščeč 6e oblak na nebo.
»Pride kaj?« vpraša boječe.
»Ne tako hitro!« tolaži Tevža. »A jih spet trga ekrnina, gasj>od?<
»Trga? No. saj — boli me zmeraj. Bilo bi mi žal, če bi prišel oblak vprav tako, da bi zakril sonce.«
»Ne, ne, preden pride oblak, bo sonce že zdavnaj zašlo,« reče Tevža.
Dom Silvester otožno prikima.
»In potlej ga ne bo do sveč^iice. Jaz ga na zemlji pač ne bom več videl. Bog daj. da bi smel gledati v večno sonco spoznanja — in ae-ternum.*
Voščeno, bolestno obličje mu spreleti sijaj kakor soj mrliške aveče.
Zarobljeno dobrotno ga tolaži lovec:
»No, no, gospod, zimo bomo že še preklesalil In na vigred bova 6pet zapela:
Da bi skoraj vigred Via, da bi ee hribci prekopneli. da bi rastle jagodice, ■jagodice noj vijolice, da bi dečle prišle trgat je.
Dom Čnne se dobrosrčno nasmehne tolažiiivi pesmi.
»Za me ne bo vigredi več,« reče in zmaje z glavo
Tevža reče potihoma sam sebi. da je osel trikrat v dve gubi, meni pa debeloglavo:
»Kdo ve?«
' Hromeč mu hoče malce nepotrpežljivo ugovarjati — sonce tiplje že nežno in boječe [*> vrhovih — tedaj pride skozi proštijska vrata gospod in gre proti cerkvi. Na roki se mu šopiri ponosni Rudeš. Tevža 6e nekaikrat lepo prikloni in premišlja. kaj naj bi brž rekel, pa prost je e tremi dolgimi urnimi koraki že v žagradu
»Si že kdaj videl, da bi kdo jemal ptiča v cerkev?« vpraša dom Silvester bridkostno.
Stari lovec na to ničesar ne reče.
»Tako dola zdaj večkrat.« vzdihne duhovni. »Kdo mu naj kaj reče? Jaz sem pri hiši nihče, Rular mu ne sme pred oči in naš dobri Avguštin, on pač ne bo dolgo.«
Zdaj se v pahljačo razliti sončni žarki že poigravajo s križem na zvoniku. Silvester hi bil »koraj prezrl. Zdaj pa dvigne trudne oči k zastrtemu bleeketanju. Tevža pa na kratko pozdravi in odide v cerkev
Sčde čisto zadai v klop za lovce In po!>ožno sklene toge prsle. Kakor pa tudi tehtno šepeče svoje oČenaše in verujem v Boga in vmes vneto kliče na pomoč sv. Huberta in dobro Barbaro, ne gleda gori k velikemu oltarju, marveč samo na klop. s škrlatom pregrnjeno, ki sedi v njej niegov gnadljivi cosjvod. Vidi ga vprav lepo od strani. piaiT/j	mu odraža motno od risvecs
oltarjevecra lesa. zlati lasie so lept in mehki, toda modre oči zro temno in okrog ust je postal vee tuj.
Rudeš čepi na klopi pred gospodom in ga pozorno gleda; zdaj pa zdaj skrivši zagruli. Tedaj se kmečki otroci veselo dregnejo v bok in se le še stežka krote. da 6e ne zasmeje jo.
Kaplan ima blagoslov in moli naprej litanije. Ljudje pravijo, da ni še j>opo]noma zdrav. Pozimi naj se le dobro pazi! In ko ga potem slišijo malo bolj hripavo moliti in ga gledajo, kako leze ves poliačen mimo proštovega 6tola. ko pelje procesijo na pokopališče, bi človek skoraj verjel.
Mrmraje molijo ljudje in se gube skozi vrata. Lenart vstane in odide skozi žagrad Duh po gorečih lojenih svečah in smodečih se smrekovih vencih se vlažno in težko bohoti okrog cerkve. Veter pritisne krepkeje in spodi zamotane, klob-kaste oblake proti Turam. Sonce je šlo mimo.
Za cerkvijo zdihuje molitev ljudi med grobovi in prihaja vedno bliže Lenart gre skozi hišo v hlev, si vzame Župana in oddirja doli po kolovozu.
Nad Podjuno se pode oblačne sence. Serec leti z njimi tla v daljo, da mu rep in griva mogočno vihrata. Rudeš je nemiren. Ko ga Lenart zavihti, šine kakor veter naglo proti šmarješkemu gozdu. Kmalu ga je videti le še kakor srebrno iskro proti sivoinodremu nebu. Vendar ko se Lenart okrene proti zahodu, živalca spet prišumi leskaje in se nežno privije gos|>odu ob ramo
S tihim smehljajem jKiboža Lenart pliča po gladki glavi in mu ponudi prst. da r* kljuje vanj.
»Prid ni Rudeš,« se mu dobrika, »lepi Rudeš!«
Sam pri sebi pa si misli:
»Žival je vsaj zvesta. Ljudje so tako precčj vsi potuhnjeni in goljufal. Kadar premišljujem to. nio obide stud Svojat, drug hujšii od drugega! Gospoda. kmetje, duhovščina in ženski svat — —.«
Obraz se mu spafi od gnusa, bič mu zazvizne po zraku. Divjo ne nožen« M>r»p h»r jarsk.
»Ne tebi, Župan,« ga pomiri Lenart in «e epet smehlja.
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Stritarjeva 2 Eskompt menic
Ugodni trgovski krediti	Telefon 21-49
Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 5%
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve.
Plašče za dečke
od 100 din naprej — dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
odstranjuje maščobo in nesnago
pranje:
hitro in lahko s pomočjo
kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olia in vina, ke-ramitnib podov, mastnih krp i. t. d.
Brezplačni vzorci prt Vašem trgovcu

Montreux-Glarens La Villa
Prvovrstni dekliški zavod s krasno lego ob jezeru. Omejeno število deklet (15—16). Francoščina (na željo diploma), angleščina, italijanščina, knjigovodstvo, gospodinjstvo, ročna dela, glasba, umetnost. Letni in zimski šport. Počitniški tečaji. Prospekti na zahtevo.
Upraviteljica Mme. Gerber-Ray
Štev. 7400/1939.
Razpis licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih službenih prostorih v Zagrebu na dan 25. februarja 1939 ob 11. uri prvo javno olertalno licitacijo za oddajo instalacijskih del za adaptacijo prostorov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe se morajo oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti pod šilro: »Ponudba del za instalacijska dela Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu«,
Obenem s ponudbo }e položiti kavcijo po odredbah licitacijskih pogojev. Brzojavne, zakasnele ali ne po predpisih sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Obrazci za sestavljanje ponudb se dobe lahko vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba št. 418, v uradnih urah proti plačilu 20 din.
V Zagrebu, dne 11. februarja 1939.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev
LIPSKI POMLADNI
Začetek 5. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog
sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1
SEJEM 1939
in častni zastopniki:
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa 33, Telefon 27-62
in Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97
Jnvito se čimprej radi posebnega vlaku, ki odbaja v potek, It. marca. Čemi tja in nazaj din tioO"—.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
IBH
Vrtnarski pomočnik
Išče takojšnje zaposlitve. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mlajša moč« 2067.
Pošten mladenič
išče službo za hlapca h konjem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu.	(o)
II
Pohištvo
i
38 letni samec
zanesljiv, Išče službo kot hlšnik-oskrbnlk v Kranju ali okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 222S.	(a)
Trgovska pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom, išče službo. -mešani, galanterijski ali drugi trgovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena 2125«.	(a)
Trgovski pomočnik
želi prcmcnltl mesto. Iz-učen v veletrgovini z mešanim blagom ln železnino na dožoll. Prevzame tudi kako podružnico. — Nastopi lahko a J. marcem. Cenj. ponudbo poslati v upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Resen in zmožen« št. 1841. (a)
Pekovski pomočnik
trezen, pošten, dober delavec, ako je treba, tudi z lastnim kolesom, Išče službo. Cenjeno ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 2235.	(a)
mm\
16 letni kmečki tant
se želi izučiti za mehanika. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2261.
Čvrstega vajenca
za trgovino z meš. blagom sprejme Norb. Z a-nler & sin, Sv. Peter v Savinjski dolini. Sin železničarja ima prednost!
Jluibodobe
Služkinja
stara (lo 20 let, dobi takoj službo v kavarni Vesel, Miklošičeva cesta 19
Trgovski sotrudnik
špecerlst, mlad, spreten uglajenega vodenja (tudi začetnik), dobi službo v večjem mestu Slovenije. Oskrba v hiši. Ponudbo s spričevali, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki poslati upravi »Slovenea« pod »Zanesljiv« 2275.	(b)
Pohištvo
vso lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Krcgar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
če hočete
lepe In trpežne opreme, Vas ugodno postreže pohištvo Malenšek, Celovška cesta 258. Stalna velika razstava!	(š)
Moško in žensko kolo
malo rabljena - prodam. Zoreč, Marenčičeva 3. (1
Samo 340 din
stane naša nova
otomana
Izkoristite priliko
E. Zakrajšek
Ljubljana, Miklošičeva 34
mm
Hiše
trgovske in stanovanjske ter stavbne parcele, ozir posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubljana. Erjavčeva o. 4 a.	(p)
Lepa parcela
ob cesti na Rožnik poceni naprodaj. Slaščičarna Novotny.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice.	<p)
Kmečko posestvo
za 8 glav govedi. 45 mernikov posetve, 10 minut od kolodvora Stična, naprodaj. Informacije diaje Omahen, Višnja gora, ln Franc Spendal, Draga, Stična.	(p)
Stavbna parcela
v Izmeri 5000 m', ob drž. in banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vlž-marjo 59.	(p)
Javna dražba
Dno 22. februarja 1939 se proda v Prevaljah v Mežiški dolini industrijska žaga z vso opremo, stanovanjska hiša In nekaj zemljišča. Cenilna vrednost 143.000 din. Pojasnila dajo Zimmerl Rihard. sodavlear, Prevalje. (1)
Cenjenim svojim odjemalcem v Mariboru in okolici ter ostalemu občinstvu vljudno naznanjam
da sem svojo manufakturno in konfekcijko trgovino, katero sem vodil skozi 35 let, oddal s 1. februarjem 1930 g. JANKU KLOBASA.
Zahvaljujem se vsem, ki so imeli skozi toliko let zauoanje do moje trgovine, ter prosim in priporočam, da isto prenesejo na mojega naslednika.
Z odličnim spoštovanjem
prevzem mantifaklurne in konfekcijske trgovine s 1. februarjem 1919 od g. JOSIPA ŠUSTKRIC, MARIBOR, GLAVNI TRG 17, katero bom vodil neizpretnenjeno na istem mestu.
Trudil se bom ohraniti sloves tvrdke tudi v bodoče, zato prosim, da naklonite Vaše zaupanje v isti meri tudi meni, kakor ste ga blagovolili izkazati moiemu predniku.
Z odličnim spoštovanjem
JOSIP ŠUSTERIC naslednik:
JANKO KLOBASA.
JOSIP SUSTERIC Glavni trg štev. 17 MARIBOR Glavni trg štev. 17
Štajerska jabolka
še vedno v zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Tyrševa c. 29. (1)
Srajce, spodnje hlače,
kravate, maje, nogavice še vedno najceneje pri 1. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. — Pri zimskem blagu velik popust	(1)
Medarna
Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkušenejših čebelarjev, po najnižji ceni Na debelo In na drobno.
es-ot ue 19191 S n«?|Joqog
Miu^efiod 'I
ipno
eiup eiins <si|Oi|
fiouiajd
pisri3Aoqj«
lUISJAOAJd

Dva kmečka vozova
eden za par, drugI samec, oba v dobrem stanju, prodam. Pojasnila: Podgora 28, St. Vid nad Ljubljano.	(1)
CvKck
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
K Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-1E
Sveže najfinejše norveško
ribie olje
iz lekarne dr. G. PfCCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodno mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
TyrSeva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Kupimo
Stoječ les
za produkcijo tramov — kupujem stalno. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »S sečnim dovoljenjem« št. 2046.	(k)
Glasba
Gramofonske plotte
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo Din 30-—
stare vzamem v			račun.
			
|S I	g	a	a
ODDAJO:
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodu. -Jegllčeva cesta 9. (s)
Prazno sobo
s posebnim vhodom odda s 1. marcem Homan na Sv. Petra cesti 81. (s)
Poizvedbe
Informacije
privatne kakor tudi trgovske, za tu- In Inozemstvo, strogo diskretno Izvršuje Informacijska pisarna. »Fides«, Gospo-svetska c. 14-1.	(r)
IZBIRA NI TE2KA
kadar je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik s najširšimi kupnomočnlml sloj) prebivalstva. In to je nas dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča«
„Moj mož ni mogel verjeti svojim očem!" Pravi
da sem videli za 10 fetmlajša
VIL7eWetokaks°orP0GLEJTE' KA*0
bile Vladkove bese- SEM TO DOSEGLA
de. Se pred dvemi meseci sem Imela brazde ln gube na čelu, okrog oči in ust — vsekakor 6em imela videz žene v »srednjih letih«. Danes pa 6e vse moje znanke divijo moji gladki, dekliški koži In čisti poltt.
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje Biocel, presenetljivi vitalni element mladosti — odkritje slovitega profesorja dunajskega vseučilišča. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, ki napravi kožo či6to in gladko ter odpravlja zajedalce in razširjene znojnice.
Objava
Jadransko - Podunavske banka v Beogradu
Jadransko-Podunavska banka v Beogradu javlja, da izplačuje od 1. januarja 1939 dalje na osnovi sedmega šestmesečnega razporeda v smislu čl. 20. naredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pri blagajni svoje centrale v Beogradu in podružnice v Kotoru:
1.	stare vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih, ki dne 3t. decembra 1935 niso presegale 15.000 din celotno v gotovini;
2.	nn vse ostale vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih obresti za drugo polletje 1938.
Zneski po tem razporedu, ki bi jih upniki ne dvignili, se prenesejo na račun novih obveznosti zavoda, za katere ne velja odlaganje plačil, se obrestujejo in so upnikom vsak čas na razpolago.
Jadransko-Podunavska banka, Beograd.
■< f v /K.«* v.	n, %t .	»«*. i»* 1» «v «*• t f
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Vzajemno posojilnica
r. z. z o. z.
¥ Ifubilanl, Hiftlošifeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo s težkim srcem pretužno vest, da nas je po težki, dolgi bolezni v 26. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila moja ljubljena ženka, hčerka in sestra, gospa
ANGELCA ČIČ roj. BERČIČ
Drago pokojnico spremimo k zadnjemu počitku v četrtek, dne 16, t. m. ob 15 popoldne iz doma žalosti Na klančku 9, Moste, v zadnji dom k Sv. Križu. Ljubljana, 14. lebruarja 1939.
Glokobo žalujoči soprog Etbin Čič in rodbini Berčič in čič.
t Um jI a nam je naša ljubljena soproga, dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
ANTONIJA LEGAN roj. ČEHUN
soproga državnega uslužbenca v pokoju
Pogreb blagopokojnc se bo vršil v sredo, dne 15. februarja 1939 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Žitnikova ulica 20 na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 14. februarja 1939.
Globoko žalujoči: Josip, soprog; Franc, Viktor, sinova; družine: Angela Podlipec, Zvonka Koželj, Zoli Kavšek,
hčere, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Nevaren požar na Bariu Ig0J se,J0 na!?,vr"! *Trst< ><ipr ^ mnogo deiai ter
t-	se nato vrnil k slikarskemu realizmu. V tei smeri
se je povzpel zelo visoko. Že lani je prvi{ razstavil v Ljubljani, sedaj pa razstavlja drugič in sicer razstavlja okoli 40 slik. Z njim razstavlja po svetovni vojni tudi prvič eden izmed italijanskih umetnikov Ugo Cara, 31 letni TržaČan, ki na si ie
nriili\liil ja 1: X--„i____________.. . 1 . '
Ljubljana, 14. febr.
Marljivega in umnega gospodarja Franceta Jarca, ki ima svojo vzorno domačijo v Črni vasi, nekoliko naprej od nove cerkve sv. Mihaela, okoli katere prav sedaj mestna vrtnarija napravlja lep nasade, je snoči zadela huda požarna nesreča. Ž^ okoli 18.50 so se čuli po Ižanski cesti klici: »V Črni vasi gori!« Šolski upravitelj barjanske šole, g. Tit Grčar, je ob 18.55 že telefonično obvestil gasilsko postajo v Mestnem domu, da gori pri posestniku Jarcu v Črni vasi. Poklicni gasilci pod vodstvom poveljnika g. Furlana so takoj odhiteli z veliko motorno brizgalno na kraj požara, kamor je že poprej prispela s svojo motorko barjanska gasilska četa pod vodstvom g. Ivana Vrbinca. Kma lu nato so prihiteli na pomoč tudi prostovoljn gasilci pod vodstvom g. Poldeta Zupančiča in na jiosled gasilska četa iz Laverce, kajti velikansk. ognjeni steber je kazal, da gori cela Črna vas in je daleč po Barju bilo vse razsvetljeno. Iz neznanega vzroka je nastal požar v Jarčevem velikem kozolcu-dvojniku z osmimi štanti. Gasilci so napeli vse moči, da so požar omejili, kajti bila je velika nevarnost, da se vnamejo še sosedna poslopja in hiše, ker je takrat pihal močan južni veter. Gašenje je bilo težavno, ker so morali gasilci na-peljavati vodo iz jarkov in je bil na razpolago samo hidrant ob cesti skozi Črno vas. Naporno gašenje je trajalo do 22.30. Nato so se gasilci vrnili domov. Poklicni pa so pustili na pogorišču gasilsko stražo, ki je imela še mnogo posla vso noč in še danes dopoldne.
Letos je to prvi požar v okolišu ljubljanske občine. Kako je požar nastal, še ni dognano. Gospodar France Jarc je ves obupan. Požar mu je uničil velik kozolec, poleg tega vso zalogo sena, okoli 15.000 kg, dalje 500 kg slame, en voz, 10 m5 drv in razno poljsko orodje. .Gospodar je prišel v veliko stisko, kajti zgorela mu je vsa krma, ki jo je imel pripravljeno za rejo 12 glav lepe goveje živine. Danes je polici ja uvedla jioizvedbe, ki bodo
najbrž dognale, kako je požar nastal.
#
1 Za zavetišče bednih v cukrarni so v počastitev spomina t brata ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča darovale organizacije mestnih uslužbencev in posamezni uslužbenci 2087 din, prav tako je pa za ta novi mestni socialni zavod podaril g. Avgust Agnola, trgovec na Tyrševi cesti 10, 500 din. Dobrotnikom najbednejših izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo.
1 Najvišji predstavnik slovenske znanosti in umetnosti v Belgradu. Včeraj je odpotoval v prestolnico predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti vodja slovanskega instituta ljubljanske univerze profesor dr. Hajko Nahtigal. Obiskal bo poglavitne tainošnje državno in kulturno politične činitelje, da v imenu svojega visokega zavoda naveže z njimi osebne stike ter stori tehtne korake za čim plodovitejšo delovno inavguracijo naše mlade Akademije.
1 Katelietski sestanek bo drevi ob pol 8 v Semeniški ulici št. 2.
1 Sever je zmagal jug. Prav 13 dni v februarju smo imeli lepo in sončno vreme z jutra njim zmernim mrazom. V ponedeljek zvečer so se pojavili neki znaki, ki so napovedovali naglo spremembo vremena. Iz kanalov se je razširjal zadušljiv plinski smrad. Megle so se dvignile. Večerno nebo je bilo močno zatemneno. Ponoči je začelo deževati. Proti jutru je dež ponehal. Oblačno vreme se je podnevi umaknilo lepemu. Nastopilo je popoldne jasno in sončno vreme. Kamniške in druge planine so se pokazale v vsej svoji planinski krasoti.
1 Gasilski tečaji. Gasilska zajednica v Ljubljani prireja pod vodstvom starešine dr. Kodreta in strokovnjakov prav marljivo gasilske tečaje, ki se jih udeležujejo gasilci z dežele. Tak tečaj traja sedaj že 5 dni. Včeraj so si udeleženci tečaja ogledali gasilsko orodje in naprave poklicnih in prostovoljnih gasilcev v Mestnem domu.
nlCSmn P°	n zdravnika
protln«. cr . Snetn »« ''„„!.
1 Namesto venca in v počastitev spomina umrlega g. Valentina Urbančiča, trgovca v Ljubljani, sta darovala gg. Stanislav H 1 u s i č k a , ravnatelj Češke industrijalne banke v Ljubljani, in g. ing. Fr. Manda, poslovodja tv. »Unitas«, univ. tehnična služba d. z. z o. z. v Ljubljani, vsak jio 100 din, skupno 200 din, Jugoslovanski češkoslovaški ligi v Ljubljani.
1 V po čaščenje pok. ge. Nežo Vovko sta za mesne reveže darovala g. Emil Kandare, višji fin. svetnik, Mišičeva 25. in g. Tone Vovko, Kolodvorska 35, vsak jio 100 din, mestni socialni urad je pa v znamenje teh daril položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvali Darovalcema izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
1 Tečaj za mojstrske izpite se bo pričel v četrtek 16. februarja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Tečaj bo vodil tajnik banske uprave g. Franc Šink. Predavanja bodo v torkih in četrtkih ob 8 z.večer v Rokodelskem domu. Vsi, ki se želijo tečaja za mojstrske izpite udeležiti, naj pridejo jutri pred 8 zvečer v prostore Rokodelskega društva v Rokodelskem domu.
1 Zveza slovenskih obrtnikov obvešča vse obrtnike in obrtnice, da je rok za prijavo pri-dolmine podaljšan do 28. febr t. 1. Glede informacij so obračajte na Zvezo slov. obrtnikov, Kolodvorska ulica 25.
1 Slovensko-italijanska umetniška razstava. V soboto bosta odjirla v Jakopičevem paviljonu slovenski slikar Avgust Černigoj, doma iz Trsta, in italijanski kipar Ugo Cara umetniško razstavo. Avgust Cernigoj ie v Ljubljani dobro znan. L. 1925. se je pojavil v našem umetniškem življenju, kjer je zastopal predrzno konstruktivistično smer. Černi-
pridobil že odličen sloves s svojimi skulpturami, kot eden najodličnejših italijanskih likovnih por-tretistov. Cara bo razstavil 17 plastik.
1 Svengalijevi poizkusi. Včeraj popoldne je znam psihološki virtuoz g. Svengali povabil v belo dvorano Uniona ljubljanske časnikarje ter drugo občinstvo, da je pred njimi raztolniačil temelje svoje eksperimentalne psihologije, ki jo sam imenuje parapsihologija, kakor se je ta naslov pač udomačil že pri nekaterih narodih. G. Svengali je v svojih uvodnih besedah pojasnil svoje stališče do te težke veščine. Že v načeiu je odklonil vsako domnevo, da gre tukaj za kakšno mistiko ali poseganje v nadnaravne sfere, temveč zgolj le za naravno ^ pojave, ki so pri natančnem študiju umevni. Taki pojavi so prenos misli, volje, čustva, jasnovidnost, sugestija in podobno. Hvalevredno je za g. Svengali,ja, da je odklonil uporabljanje hipnoze, ki je za duševno stanje skrajno nevarna in hipnotizer ne more brez rizika za medijevo zdravje kar na lepem uporabiti tega sredstva. Zelo simpatično stališče je tudi g. Svengali zavzel o vprašanju napovedovanja bodočnosti. Odkritosrčnost g. Svengalija, ki je mirno priznal, kaj zna in česar ne more zanesljivo znati, na primer napovedovanje bodočnosti, je ugajala. Izvajanja g. Svengalija in potem šo razni eksperimenti, katerih so za posredovalce in predmet bili nekateri znani ljubljanski časnikarji, je med občinstvom ugodno odjeknila. Priznati moramo, da se je g. Svengaliju posrečilo prepričati občinstvo o svojih sposobnostih. Obisk obeh Svengalijevih večerov občinstvu zato priporočamo.
1 Poceni so bili radijski aparati. Neki brezposelni agent se je vdinjal pri ljubljanskih trgovinah z radijskimi aparati, ki so mu zaupale nekaj svojega blaga. Mož je aparate prodajal, denarja pa ni vračal lastnikom, temveč si je pri-držal kupnino in provizijo. Včeraj jo pritekel na policijo najprej en trgovec z radijskimi potrebščinami, takoj za njim še drugi in jiolicija sklepa, da se bodo pri njej zglasili kmalu vsi trgovci z radijskimi potrebščinami, kar jih je v Ljubljani. Moža je policija zaenkrat spravila pod ključ. Primeri sličnih [x>neverb in goljufij se stalno ponavljajo v Ljubljani in zato bi bilo potrebno, da kupci in trgovci zaščitijo ugled potniškega stanu na bolj radikalen način, vsaj z uvedbo stalnih in kontroliranih legitimacij. Nikakor ne gre, da bi bil vsak propadli človek potnik, agent, akviziter za katerokoli blago. Kakor čujemo, namerava ljubljanska policija v poslovanje takih lažnjivili potnikov posvetiti z ostro lučjo.
V živalskem vrtu Brockfield v Chikagu imajo velikega pitona, ki jo nekaj obolel in ga živinozdrav-nik vsak dan zdravi. Piton pa je lako močan in poleg tega ena izmed najbolj strupenih kač, da
ga mora držati trinajst mož.
Nova manufakturna trgovina
V Prešernovi ulici št. 16, nasproti Mestne hranilnice ljubljanske,
odprem z današnjim dnem novo manufakturno trgovino za dame in gospode. Najnovejši modni vzorci od priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. — Gotovo bodo prijali tudi vašemu okusu. Pridite in oglejte si!
JULIJ VONČINA
Kranj
Smrt gorenjske korenine. V vasi Žerjavki pri Smledniku je umrla v ponedeljek, 13. februarja, 94 letna Terezija Oselj roj. Grilc. Še lansko leto je peš obiskala svojo hčerko, ki je poročena v Kranju. Skoraj neverjetno se sliši, pa je vendar resnica, da je še kot 93 letna žena žela pšenico. Pokojnica je rodila 9 otrok, od katerih živita sedaj le še dva, zapušča pa kar 30 vnukov in 24 pravnukov. Pogreb bo danes, v sredo dopoldne.
10 hm vodovodnih cevi na Pobrežje
Rezervni vodnjaki v mestu - rezervna pogonska naprava
Mestni vodovod ni samo eno najvažnejših podjetij za mestno občino in njeno gospodarstvo, mnogo važnejša je njegova naloga v jiogledu preskrbe mestnega prebivalstva z zdravo pitno vodo. Meščani bi se šele tedaj zavedali, kaj pometi,ja za mesto vodovod, če bi ta naprava naenkrat iz kakšnega razloga odrekla.
Mestni vodovod je bil zgrajen leta 1902. Skraja je imelo podjetje velike težave, ker je imela skoraj vsaka hiša svoj vodnjak ter so se posestniki branili instalacijskih stroškov. Šole ko je izšel omenjenega leta tudi vodovodni zakon za Maribor, na podlagi katerega so posestnikom vodnjake zasuli in ko je dala mestna občina zasuti tudi svoje javne vodnjake, ki so stali skoraj na vseh trgih in tudi v mnogih ulicah, si je vodovod osvojili mesto ter je z leti začel prodirati tudi v okolico. Tam pa ima še težje stališče. Edino v enem delu Studencev in pa v tistem delu Krče-vine, ki se stika z mestom, imajo okoličani vodo-
vodno napeljavo. Zadnje čase pa se je začela zanimali za vodovod tudi predmestna občina Pobrežje. Vodstvo mestnega vodovoda je sedaj izdelalo natančne načrte za napeljavo vodovoda na tiste dele Pobrežja, ki so strnjeno naseljeni.
Načrt pred/ideva 10 km dolgo novo omrežje, ki bi napajalo z vodo Šjiesovo selo, Nasipno, l)re-voredno, Cankarjevo in Gregorinovo ulico, del ulice Ob gozdu, del Zrkovske ceste od Mejne do Drevoredne, cesto na Brezje od Mejne ulice do pobreškib pokopališč, Zagato in Ptujsko ceslo od Tržaške ceste do Šolske ulice. Glavna cev bi se odcepila na Tržaški cesti ter bi se položila po Nasipni ulici do odcepa Cankarjeve ulice. Stroški za zgraditev omrežja so preračunani na 2.800.000 din ter bi se krili s prispevkom mestne občine v znesku 1 milijona din, s prispevki jiosestnikov, ki se bodo priključili na vodovod, in s prispevkom občine Pobrežje. Vsi stroški pa bi se v doglednetn času sami amortizirali.
m Slomškova družba, podružnica v Mariboru
ima v nedeljo, dne 19 t, m. ob 9.30 6voj redni sestanek v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6 s predavanjem g. Draga Oberžana »O holandskem katoliškem šolstvu, s posebnim ozirom na naše izseljence«. Obenem bo Slomškova družba poča-tila spomin pokojnega papeža Pija XI. Prosimo člane, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
m Dr. Gosar v Mariboru. Drevi bo predaval na drugem prosvetnem večeru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o vprašanju novega družabnega reda.
m Slov. katol. starešinstvo v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže nocojšnjega predavanja dr Gosarja.
m Danes otvoritev razstave spomeniških osnutkov. Danes dopoldne ob 11 6e odpre v mariborskem gradu razstava osnutkov za spomenik po-
Jesenice
Žalna komemoracija za pokojnim papežem Pijem XI. bo drevi ob 8 v veliki dvorani Krekovega doma. Pri proslavi sodelujejo vsa naša društva
Delavski sestanek ZZD. V četrtek, dne 16. februarja ob 8 bo v Krekovem domu sestanek delavstva z dnevnim redom: Poročilo predsednika centrale o vstopu ZZD v Jugoras in lokalne tekoče zadeve. Jeseniško delavstvo je vabljeno, naj se tega sestanka v čim večjem številu udeleži.
Avtobus k Sv. Križu. Za poletno (in tudi že pomladansko) sezono se nam obeta redna avtobusna zveza od kolodvora na Jesenicah k Sv. Križu. Številni posetniki tega našega prijaznega letoviškega kraja in Golice bodo to z veseljem pozdravili.
Povečana skladišča v Hrenovici. KID namerava sezidati na Hrenovici nova skladišča starega ti novega železa in bo zato potreben nov tir za ozkotirno železnico iz tovarne na Hrenovico. Minuli petek je bila v prostorih občine anketa, katere so se udeležili zastopniki občine, KID, železnice, banovine in župnega urada. Občina ne postavlja za ta načrt nobene ovire, treba bo le upoštevati nov regulacijski načrt in bo morala KID zgraditi novo cesto v smeri od Lukomanovega trga do Hermana, vsekakor z nadvozom. Tudi bo treba prestaviti cerkev nn novo predvideno mesto za cerkev ob začetku Obrtne ulice.
kojnemu kralju in regulacijo Trga Svobode. Vhod s stopnjišča v Grajski ulici.
m Znanilci pomladi prezgodaj prispeli. Izredno topli dnevi, ki so pred nekaj dnevi vzbujali čisto pomladanske o,bčutke, so nam privabili v naše kraje tudi prve znanilce pomladi. Poleg zvončkov in drugega pomladnega cvetja, so se namreč naenkrat pojavili tudi škorci. Prispeli pa so prezgodaj, ker je včeraj začelo snežiti ter se je mraz spet povrnil. Če se ptice ne bodo umaknile zopet nazaj na jug, bodo morale zaradi pomanjkanja hrane poginiti.
m Kletarski tečaj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v dneh 13. in 14. marca t. 1. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od
18 do 12 ter od 14 do 18, jc brezplačen in namenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami. Zanimanci nai se prijavijo z d jpisnico
m Krst Bevkove komedije »Partija šaha« bo v Mariboru v soboto, 18. t. m. To je drugo dramsko delo tega plodovitega goriškega pisatelja. Krstna predstava pa bo obenem jubilejna predstava 25 letnega odrskega udejstvovanja znanega slovenskega igralca g. Vala Bratine, ki je dolgo let deloval na mariborskem odru kot ravnatelj drame, režiser in igralec.
mniMnBHBHBnnnBBnBB
Zasedanje banskega sveta
(Nadaljevanje s 4. strani.)
G. banski svetnik g. Ferdinand Novak (Kamnik) je imel obširen govor o potrebah svojega okraja, zlasti pa je obravnaval živinorejska vprašanja ter pri tem ni varčeval ■/. grajo birokracije, ki največ škoduje stvarnemu go.s|>odarskeniu deiu.
Sličen govor je imel g. Jakob Jan (Radov-ljica) o potrebah svojega okraja. O polrebah svojih okrajev so govorili še gg. Tovšak (Slovenj Gradec), Prolog (okraj Ptuj), štuhec, Bačič, selili, Marolt, Križnik, Zupane, Rakuš. Likar, Majeršič, Marko Novak. Smolčnik, Keniše, Kar, Planina in drugi.
Vsi govorniki so izvajali skupno idejo, naj se naše kmetijstvo z vsemi svojimi postranskimi panogami, kakor sadjarstvom, vrtnarstvom, živinorejo, vinogradništvom, čimprej dvigne. Nasveti vseh govornikov so bili stvarni in je dosti izgledov, da bodo ti nasveti s strani banske uprave tudi upoštevani.
Debata o kmetijskem oddelku se bo še nadaljevala. Za kmetijskim oddelkom sledi debata o prosvetnem in socialnem oddelku.
Dr. Cincar-Markovič svojemu uradništvu
Belgrad, 14. februarja. A A. Danes ob 11 do poldne je zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič sprejel v svojem kabinetu v navzočnosti ministrovega pomočnika dr. Iva Andriča vse načelnike in šefe odsekov zunanjega ministrstva ter jih pozdravil s temi besedami:
Gospodje in dragi tovariši t Visoka čast, izkazana mi kot uradniku diplomatske stroke s pove-ritvijo vodstva našega ministrstva ne velja samo ttieni osebno, ampak nam vsem. Želim vas pri tej priložnosti pozdraviti in profili, da tudi v bodoče sestavite pri izpolnjevanju svoje službe kakor doslej vse svoje zmožnosti in ves svoj trud in da mi pomagate pri izvrševanju nadaljnjih nalog naše zunanje politike. Ko vam naslavljam ta apel, vam povem, da bom zahteval od vas maksimum delii in vneme. V tem pogledu vatli boni sam prednjačil in prepričani smete biti, da bom znal ceniti vaše prizadevanje v službi kralja in domovine.
Nova nemška bojna ladja
Hamburg, 14. februarja. AA. DNB: V tukaj šnji ladjedelnici so danes popoldne spustili v morje v navzočnosti Hitlerja, zastopnikov vlade, predstavnikov stranke in zastopnikov vojne in mornarice in letalstva vojno ladjo Bismarck . Slavnostni govor je imel pri tej priložnosti fiilirer in vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile Adolf Hitler Krst nove bojne ladje je opravila ga. Doroleja v boNvetifeldova, vnukinja velikega kanclerja.
Drobne novice
Minister za zunanjo zadeve Boniint je spr snoči predsednika združenja jugoslovanskih lin jevnikov in rezervnih častnikov Bogdanoviča ter so mu je zahvalil za izraze prijateljstva in zvestobe napram Franciji.
Ilrusclj, 14 febr c. Zaradi spora, ki se je razvil ob izvolitvi profesorja Martensa za Članu Namske akademije, je prišlo do razkola v belgijski reksistični stranki Valonski poslanci stranke obsojajo stališče svojih flamskih tovarišev.
Ukrajinci napadajo Poljske
Proglas msgr. Vološina na vse Ukrajince
Varšava, 14. februarja. AA. DNB. Na včerajšnji seji sejma je ukrajinski poslnnoc Vitvicki ostro napadel poljsko politiko proti Ukrajincem. Izjavil je med drugim: Poljska je slovesno priznala pravice poljskih Ukrajincev. Ukrajinci, imajo torej pravico zahtevati toliko svobode, da se bo ukrajin. narodnostna skupina mogla razvijati. Tako se pa ukrajinske cerkve zapirajo, ukrajinski otroci nimajo dostopa v ukrajinske šole, mali ukrajinski kmet pa nima nobene možnosti, da bi povečal svoje kmetije. Poljski listi zahtevajo celo ofenzivo proti ukrajinskemu narodu.
Med to izjavo pa se je pripetilo več neprijetnosti.
Chust, 14. febr. AA. ČTK. Uradni list karpat sko-ukrajinske vlade Nova svoboda priobčuje po ziv osrednjega narodnega sveta Karpatske Ukrajine na vse prebivalstvo in na Ukrajince v tujini, da pomagajo pri obnovi države in i>ri izvedbi vladnega načrta. Pofiv predlaga ustanovitev vse-ukrajinskega narodni {a sveta, ki naj bi imel svoje podružnice tudi v vseh drugih državah, kjer prebivajo Ukrajinci. Obenem s pozivom je izšla izjava predsednika vlade Vološina in ministra Re-vaya. Ministra v njej poudarjata, da so za obnovo domovine potrebna velika gmotni) sredstva. Ministra sta prepričana, da bo ukrajinski narod prispe val enotne žrtve za svojo bodočnost in svobodo.
KULTURNI OBZORNIK
Mariborsko gledališko pismo
Zadnje tedne je uprizorilo mariborsko gledališče dve uspeli premieri: Fodorovo Maturo in Anjelka Stimca: Automelody.
Fodorov: Matura
Fodorova igra je tipična družabna igra, kakršno pišejo z velikim dnevnim uspehom Madžari. Pereč problem se načne prav na površini, toliko da se pokaže lahka kri, vse ostalo uredi spretna improvizacija značajev in prizorov, ki se ravnajo po načelu največje odrske učinkovitosti, mnogokrat v satirično zarisani obliki. Fodorova Matura obravnava naslovni problem nič slabše in nič bolje, kot številna dela ki analizirajo vprašanje vzgojiteljev s proračunanim učinkom na proti-vzgoiiteljski kompleks, ki ga ima vsak človek izza svojih šolskih let. Režija g. J. Koviča je v okviru našega ansambla lepo uspela. Prijetno presenečenje ie bila nova, okusna insccnacija. Glavno žensko vlogo Slaparjevo je igrala gdč. Branka Rasbergerjeva z vso izraznostjo svoiega v bistvu tragično nastrojenega talenta. Manjšo prepriče-valnost v naivnih prizorih ie izenačila z močno igro v tragičnih trenutkih. Močna v trpki resigna-ciji je bila Elvira Kraljeva kot dr Mate. Ravnatelja Dvornika jc igral z nekoliko eksotično masko g Rado Nnkr6t. V svoji uspeli igri ie poudarjal boli mladega, za čari mladosti dovzetnega človeka, kot poklicni tip svoje vloge Prav dobra v ko,mičnem žanru je bila ga Gorinškova kot profesorica Mozolje. Enako so ugajale gdč. Starčeva kot telovadna učiteliica. ga. Savinova kot Voglarjeva m gdč. Simčeva kot Sirkova. Nekoliko preblizu tal ie igral g. Pavle Kovič profesorja Čebulo. Uspelo šaržo je podal g. Košič kot šolski sluga. Omeniti še moramo gg Cmoborega kot prof. Vidoviča, Pavla Rasbergcrja kot prof. Štrka in Justa Košuto kot prof. Šiško, Danila Gorinška kot dr Vrtača, Eda Verdonika kot šnortnika Kranica in pa gdč. Marijo Veldinovo in Vido 2o-harjevo kot učenki.
Šlirnac: Avtomelody
Druga odrsko uspela primera je And. Stimaca: Automelody. Delo je tipičen eksportni izdelek, kakršne pišejo zadnji čas naši južni bratje, ki iz mondenskega nastopaštva koketirajo z velemestnimi problemi, namesto da bi se poglobili v žive, domače motive. Psihološko gre tu za zanimiv pojav kompenzacije za manjvrednostni kompleks
primitivca, ki je vedno združen z žrtvijo moralnih vrednot, moralno brezbrižnostjo samovoljnega iz-koreninjenca. V tej mondeno improvizirani revi-alno-dramski reportaži, ki se dogaja nekje v »velikem svetu«, kjer udarja motorizirana civilizacija v akordnem tempu, je avtor načel skoraj vsa pereča in sporna vprašanja današnjega časa, ne da bi se prav za prav niti za eno ogrel, ne da bi niti eno iz srca zasovražil. Tako obravnavanje nas spominja duhovite in brezvestne intelektualnosti, ki je bila v modi za lin de sičela in značilna za Wildeja. Toda v dekadentski dialektiki tli še vendarle nekak odpor zoper meščansko bornira-nost, toTej nekaka svetla, borbena ideja, neka vera, da se da svet izboljšati. V Sttmčevem delu ni sledu kake vere, kakega upanja; avtorja nosi struja mehanizirane civilizacije, kateri se zna kameleonsko, brez duše prilagoditi.
Predstava je bila zanimiva že zaradi »debuta gdč. Majde Skrbinškove v glavni ženski vlogi. Kot Ethel nas je gdč. Skrbinškova prijetno presenetila. Mlado igralko odlikuje bujen gledališki temperament in dobra analiza besedila. Ako se da soditi samo po enem nastopu, ima mlada igralka vse pogoje za dobro naivko in salonsko damo. In prav ta žanr našemu gledališču manika, pa bi bilo primerno, da gled. uprava pridobi mlado umetnico za ponovno sodelovanje. Marsikaj na njej seve še ni dognano. Tako moti njen priučen patos v govoru in drži, neka silovitost pri uporabi glasovnega materiala, ki se kaže v izzivalnem zaganjanju glasu, ki se navsezadnje v višini neprijetno ubija. Gre tu najbrže za začetniške, priučene hibe, ki se dajo odpraviti. Osnovni čustveni ton pa zveni pristno, in to je najboljše jamstvo za bodoči uspeh. Režija g. Vladimirja Skrbin-ška je bila scenično spretna, njena edina večja hiba je bila, da je režiser delo premalo črtal, tako da se je zavlekla predstava preko 11.
Junaka Emila je igral g. VI. Skrbinšek z veliko vervo in inteligenco. Enako dober je bil njegov tovariš Kent, ki ga je podal g. Nakrst. Direktor g. Gorinška je bil premalo meščanski. Gdč Ema Starčeva je kot madame Mia zaigrala patetično idejo razvratnice. Dosti posrečen je bil g. Crnobori kot ruski emigrant Elvira Kraljeva kot dama v črnem to pot ni našla pristnega tona. Imenovati je še treba: Milana Košiča kot finančnega svetnika, P. Koviča kot maharadžo, J. Košuto kot Kohna, E. Groma kot princa, Branko Rasbergerjevo kot Micheline, E. Verdonika kot brivskega mojstra, P. Malca kot tajnika.
Devi Djas, orientalski ples
baletna skupina i otokov Java in Bali.
Na človeka, ki je danes ves prežet z zapadno krščansko kulturo, deluje umetnost vzhodnjaka, ki je kljub vplivom mladega zapada vendarle zasidrana v večtisočletni preteklosti, večinoma le še kot daljni spomin, ki je že ves obledel in brez vsake zveze s sedanjostjo. Kot pa utegne tak spomin, ki se včasih tako živo dvigne v predstavo, poslati za hip zelo vabljiv in mikaven, tako je zajel našo |H>zornost v dveh večerih ples baletne skupine daljnih Javancev in Balijcev, ki so nastopili te dni v ljubljanskem opernem gledališču.
Ko gledaš ta gibka telesa, togo v pisane halje povita ter slediš tem gibom in njihovim zvezam, se te dojmi vse to kot nekaj tujega, nenavadnega in daljnega, kar pričara vate sicer neko svojsko in morda ugodno doživetje; toda čutiš vendarle, kako je to doživetje tvojemu duševnemu svetu odmaknjeno in brezpredmetno, kako ne more nič doprinesti k razvezi vprašanj tvoje lastne duševnosti. Kot krik preteklosti, ki bi hotela zaustaviti romarja na poti v daljavo, kamor ga k novim ciljem žene j>ostava srca, tako odmeva ta svojstvena plesna umetnost in kot ptica je, ki rahlo sede na morsko gladino, pa ne doseže pisanega življenja v morskih globinah, da bi se vpletla vanj.
Kljub temu pa kritičen pregled in podrobna razčlenitev povesta, da veli vse to plesno oblikovanje močan čut za lepoto, ki se zoperstavlja vsemu, kar bi vodilo do grohe zunanje ali čutno naperjene učinkovitosti in da sije iz vseh teh plesnih oblik izredno jasno in dosledno v gib vjeta podoba svojstvenega duševnega življenja vzhodnjaškega človeka. Ko gledaš to drgetajoče telo. do skrajnih odtenkov v odmerjen in zavestno izoblikovan utrip razgibano, se ti zazdi, kot da čutiš ves nemir duše, ki vjema v svoj trepet tudi snovno telo. Pa najsi so to doživetja transcendentalnih skrivnosti, kot se javljajo v svojstvenem bajeslovju ali verstvu, ali pa doživetja tostranskih dosrodkov iz živega življenja, kot se javlja sproti v vsakda-
Iz ekspozeja bana dr. Natlačena o umetnostnih nagradah ob otvoritvi banovinskega sveta
»Predno zaključim svoja izvajanja o delu	in
stremljenju našega prosvetnega oddelka, naj	se
kratko dotaknem še umetniških nagrad, ki	so predvidene v proračunu.
1. Literarne nagrade.
Ob jMiplavi naše prevodne književnosti je začelo naše izvirno leposlovje pri nas vidno pešati. Ob prevodih tujih del, predvsem takih, ki so vzbudila po vsem svetu veliko pozornost, so se čita-telii razvadili in so zrli z nekakim omalovaževanjem na domača dela. Slovenske izvirne knjige niso več brali z isto vnemo kot nekdaj. Naši novelisti in liriki sjtloh niso mogli najti založnika za svoje spise. Da bi dala pobudo našem pesnikom in pisateljem za živahnejše delo in vzbudila tudi pri bralcih in založnikih večje zanimanje za naše izvirno leposlovje, je razpisala kraljevska banska uprava kot ena izmed prvih od javnih oblastev v državi literarne nagrade v višini 20.000 din. Za
Posebno pazite, kaj bolnik plfel
Ce Vam je le mogoče, dape mu za zdravje in užitek čim češre najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahte vajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Namesto vere -praznoverje
Boljševiki so s svojim nastopom uničili vero in zatrli versko mišljenje; namesto tega pa jim sedaj bujno klije po deželi praznoverje in vražar-stvo. Kakor da ee ljudstvo, ki ne sme javno verovati v Boga. v neki stiski zateka v praznoverje kot nadomestek za vero. Sovjetski mogotci skušajo seveda tudi to zatreti in eo v novejšem času izdali celo vrsto tozadevnih odredb, toda s prav majhnim uspehom. Praznoverje slavi svoje orgije in se oprezno skriva pred brezbožniki. V javnih parkih so prepovedani poskusi s papigami, podganami in drugimi naučenimi živalmi, ki so iz kake vrečice jemale listke z opisom usode in jih izročale odjemalcem, denar za to uslugo pa je pobiral lastnik živali. Ciganke, ki prerokujejo bodočnost, sovjetska oblast zelo preganja, prav tako je z najstrožjimi kaznimi prepovedano prodajanje in kupovanje amuletov. Šolskim učencem je tudi prepovedano kupovati in nositi amulete zoper — slaba spričevala. V tako zbeganost je sovjetski režim pognal svoje državljane. To praznoverje n iskanje varstva v kakih skrivnostnih sredstvih sega zelo visoko, saj je na primer nedavno umorjeni komisar za promet vedno nosil s seboj listke, na katerih so bili napisani nekateri izreki iz psalmov. Čirt varnosti in reda je v sovjetski Rusiji že popolnoma izginil, zato se ljudstvo vedno bolj udaja prepričanju, da je vse zgolj nepreračunljiva usoda.
Skok s padalom v trenutku, ko pilot pristaja na zemljo
njih in preteklo v zgodovinskih dejstvih in predstavah. Vse to gibanje, ki je vezano na pradavne usedline religioznih, bojnih in liričnih plesov, je v ritmu najstrožje povezano in urejeno. Niti člen prsta se ne zgane, ne da bi bil ritmično urejen in določen z ozirom na celoto. Vso ritmično ubranost pa vodi svojstven »orkester«, ki daje, poudarjen v tolkalih, gibom ritmično zaslombo. To glasbo (»gainelan«) tvorijo v bistvu razni ksilofoni in metalofoni, ki jih spremljajo bobni in svojevrstni gongi; celo »guslam« podobni neke vrste »ravana-stron« sodeluje. Zelo mikaven je ta tonski ustroj.
V	bistvu gre za trajno ponavljanje enega in istega motiva, ki na pettonski lestvici izrazito prevladuje in ga v njega enostavnosti podaja metalofon (»sa-ront); nad njim se heterofonično v večji živahnosti giblje melodija ksilofona (»gambang kayu«) in metaiofona (»gambang gangsa«) ter gosli. Vsi instrumenti imajo polno sotonov (aliquotnih tonov), kar daje celoti neko posebno dražljivost, ki jo podpirajo različno uglašeni gongi in votli bobniči ter tonsko določena lesena tolkala. Vse to daje svojstven zvočni vtis, ki je vzhodnjaku v njegovem posebnem odnosu do tonskih vtisov v radost, nam pa preje vsaj sčasoma v neprijetno enoličnost. —
V	nekaj slikah s petjem in s havajskimi kitarami so pokazali gostje, kako vpliva na njihovo prvobitnost zapadna kultura in kako se (vsaj v tem okviru) presnavlja v slabost čutno poudarjenih glasbenih sestavin, ki pa — zelo značilno — udarjajo zopet nazaj in so danes najbolj priljubljena izrazna sredstva med povprečno, za šlager in jazz vneto glasbeno javnostjo. Sicer pa se je v teh slikah razkrival velik zmisel za razpoloženjskost, ki so jo podpirale razkošne in v odtenke dočutene barve.
Nastop te skupine ostaja v spomniti kot bežen, a mikaven in celo poučen vtis, toda preveč vreden za pozabljenje, v katerega bo skoro utonil.
V. U.
leto 1037-1038 so se nagrade že razdelile in so bila nagrajena štiri dela:
Ivan Mstičič za »Žive izvire« (10.000 din);
Narte Vclikonja za »Besede« (4.000 din);
dr. Bogomir Magajna za »Čudovito pravljico« (3.000 din);
Tone Seliškar za »Pesmi pričakovanja« (3.000 dinarjev).
Literarne nagrade v isti višini so bile razpisane tudi za leto 1938-1939 in so v načrtu tudi za bodoča leta.
2. Likovne nagrade.
Drugi narodi imajo mnogo kipov in razne zgodovinsek slike, ki dvigajo narodni jx>nos. V slovenskih hišah takih slik ni, čeprav smo tudi mi bili udeleženi pri znamenitih zgodovnskih dogodkih. Naši slikarji slikajo pokrajine, tihožtja. akte itd., ne najdemo pa na številnih razstavah ne kipov ne slik iz naše zgodovine. Lani uvedene nagrade za najboljše likovne umetnine iz naše zgodovine v višini 20.000 din naj bi dale pobudo, da se to izpremeni: nagrajene slike, ki naj bi se razmnožile, bi bile važne za povzdigo splošne narodne zavesti. Za nagrade prihajajo v poštev kipi. slike in risbe. Najboljše nagrajene umetnine bi se po možnosti tudi odkupile.
3. Glasbene nagrade.
Kot tretje se letos predlagajo v proračun banovine še glasbene nagrade, prav tako v skupni višini 20.000 din. Pri Slovencih je prav bogato razvita vokalna glasba, manj znana je pa naša in-strumenalna glasbena proizvodnja. Da hi dobili nova glasbena dela večjega in manjšega obsega, bodo razpisane leos tudi za to panogo umetnosti nagrade v višini 20.000 din. V poštev pridejo za nagrade dela, ki še niso bila nagrajena in še ne izvedena.
Razsodišče bo sestavljeno za vsako vrsto nagrad posebej iz priznanih zastopnikov dotične stroka
Smučarske tekme KID - Jesenice
KID priredi za vse svoje uslužbence, sodelavce in nameščence smučarski izlet v Kranjsko goro, ki bo združen s tekmami. Prireditelji računajo na 400 tekmovalcev in izletnikov. Tekme bodo v nedeljo, 26. februarja, na smuških toriščih v Kranjski gori ter jih priredi jeseniška železar ska tovarna. Izlet in tekme bodo pod pokroviteljstvom vodstva KID. Tekmovanje bo tako urejeno, da bodo tudi šibkejši smučarji prišli na svoj račun, ker so tekmovalci porazdeljeni v razne skupine. Za tekme so predvidena razna darila. Prireditev, ki se bo izvedla po pravilih JZSZ, je propagandnega značaja.
Nemčija : Jugoslavija
26. L m. se bo odigrala med jugoslovansko in nemško nogometno reprezentanco nogometna tekma v berlinskem stadionu. Nemci so sestavili za to srečanje moštvo skoraj iz samih mladih igralcev, pri čemer so upoštevali potrebe nemških klubov v zvezi s tekmami za pokrajinska prvenstva.
Kanada prvak sveta — češkoslovaška prvak Evrope
Zadnje tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so takole izpadle:
Amerika : Švica 2:1 (1:0, 0:0, 1:1), Nemčija : Madžarska 6:2 (0:2, 3:0, 3:0), Kanada : Češkoslovaška 4:0 (0:0, 1:0, 3:0), Kanada : Amerika 4:0 (3:0, 1:0, 0:0) in Nemčija : Poljska 4:0.
Glede na to si je Kanada ponovno osvojila svetovno prvenstvo, Amerika pa je na 2. mestu.
Tekma med Švico in Češkoslovaško za evropsko prvenstvo je kljub trikratnemu podaljšku izpadla neodločeno z rezultatom 0:0. Z ozirom na ta rezultat je postala Češkoslovaška evropski prvak v hokeju na ledu.
SK Ljubljana pred usodno odločitvijo
Žalostni nedavni občni zbor SK Ljubljane nam je še v spominu. Mislimo, da je dovolj, če naglasimo, da se zaradi pičle udeležbe ni mogel sestaviti delavoljni odbor, ki bi lahko jamčil za nemoteno delovanje SK Ljubljane.
Da vpliva tako stanje porazno na moštvo, nadalje na maloštevilne idealiste, ki nosijo vse breme na svojih ramah, je povsem umevno.
Sedanjemu okrnjenemu odboru ni preostalo ničesar drugega, ko da skliče izredni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 16. t. m., ob 20. v salonu pri »Šestici«.
Radovedni smo, da li se bo odzvalo klubovo starešinstvo, članstvo in 6impatizerji obupnemu vabilu in prišli na izredni občni zbor. Od udeležbe in števila delavoljnih in zmožnih športnikov je odvisno, če bomo še vnaprej gledali ligaške tekme v Ljubljani. Ce ne bo dovolj razumevanja pri onih, ki so prvi poklicani, da vodijo račun o našem reprezentantu. potem je gotovo, da bo prišlo do poloma že v četrtek. Ni častno za nas, ko moramo pribiti, da bije SK Ljubljani dvanajsta ura.
Športni drobiž
Zakopane, 14. februarja. AA. Pat. Včeraj je vladalo mrzlo in oblačno vreme z vetrom in snegom.
J. Dempsey je postal iz navadnega rudarskega delavca svetovni prvak v boksu. Bivši svetovni prvak težke kategorije je polnih sedem let branil naslov svetovnega prvaka, v katerem času je bil najboljši boksar na svetu. Še danes, ko že dolgo časa ni več v ringu, je Dempsey še vedno najpopularnejši boksar in eden najpopularnejših ljudi v Ameriki.
Enkrat eden - enkrat eden
Trije bratje Ruudi, katerih imena so znana po vsem športnem svetu, se menjajo med seboj v zmagah. Ti trije bratje, po imenu Sigmund, Bir ger in Absjorn, tvorijo š|>ortno trojico, ki je ne dobimo zlepa na svetu. Sigmund se je v zadnjem času potegnil v ozadje in zato je tem večja borba med mlajšima bratoma. Absjorn si je pred enim letom osvojil svetovno prvenstvo v Lahtiju, ko Birger ni mogel nastopiti Oba bosta sedaj nastopila v Zakopanem, kjer se bosta z drugimi zastopniki narodov borila za najvišji naslov, za svetovno prvenstvo. Zato ni čudno, da so v njihovi domovini v zadnjem času bili na ta dva borca še prav posebno pozorni Oba imata karakteristični Ruudov stil. katerega so začeli prav z uspehom posnemati tudi Srednjeevropci. Prav radovpdni smo, kako bo ta gigantska borba v Zakopanem končala.
Razpis
SK Ilirija nazpisuje skakalne tekme za juniorja, naraščaj in mladino, katere bodo 19. februarja 1938 v Planici. Tekme za juniorje (letnik 1920-21) se vršijo na 40 met. skakalnici ob 11 dopoldne, naraščaj (letnik 1022-23) in mladina tekmuje na 25 met. skakalnici, start ob 9.30. V primeru, da bo 40 met. skakalnica neuporabna, bodo vsi skoki na 25 met. skakalnici. Prijave najkasneje do 9 v domu SK Ilirije. Žrebanje pred tekmo. Prvo trije plasirani v vsaki skupini dobijo nagrade.
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromtnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne U. febr. Kranjska gora, 810 tn: —1, delno oblačno, 25 cm snega,
osrenje<n, sankališče uporabno. Bateie-Planica, 870 m; —1, delno oblačno, 2 cm pršič«,
35 cm podlage, skakalnice uporabne. Planica-Slatna, 950 tn: —2, delno oblačno, 2 cm pršiča,
50 cm podlage, drsališče uporabno. Planiea-Tamar 1108 m: —2, delno oblačno, 2 cm pršiča,
55 cm podlage. Dovje-Mojstrana, 650 tn: —1, del. oblačno, 15 cm snegt* Pokljuka, 1300 m: —3 oblačno. 5 cm novega snega, osra-
njen, 70 cm podlage. Bohinj iZlatorogt, 530 m: O, oblačno, la om snega. osr.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Iz SK Ljubljane. Jutri, v četrtek, oo 20 bo v salonu restavracije pri »Šestici« Izredni občni zbor kluba. Vabimo starešinstvo, podporno članstvj in vse sim-patizerje, da se udeleže občnega zbora. Poslednji se lahko ob tej priliki priglase v članstvo
Delovni odbor SI. Ljubljane je na svoji zadnji seji sklenil, da veljajo za ligaške tekme v bodoče te ie cene vstopnicam: stojišča za člane 1P dl'., za nečlane 15 din. damske za članice 5 din, za nečlnnico- lfl din; za tribunske sedeže' za člane 15 din. za nečlane 25 din. Odbor SK Ljubljane ob tej priliki apelira na vse obiskovalca tekem, da se čimprej včlanijo.
Smučarski klub Ljubljana. LetošDj redni občni zbor bo 1. marca t. 1. ob 20 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim vsakoletnirj dnevnim redom. Vabimo članstvo, da se občnega zbora oh klu-bovi 10 letnici udeleže v čim večjem itenia. Odbor.
Vse one smučarje, ki so še ta meser namenjeni na Komno, opozarja oskrbnica Doma na Komni, nrj svoj prihod lako urede, da bodo na pustno soboto že v Domu na Komni in se lahko udeležili velikega pla^ ninskoga rajanja. Obeta se pristna plani-.ska zabnva. Predpriprave so v teku. — Dnevi tu so navarnost krasni, sneg od Konjskega vrha do Bogatila pršič. severno od Bogntinskega sedla (Vr1 Graei'e, Lanževica, Kal) je na prisojni strani srenj, nn osojr i še pršič, torej smuke na izbiro. Kuhinja pa pripravlja za pustna dni r>osebne specialltete. V Domu tudi neprijavljen ne bo ostal brez ležišča.
ZFO
Smuške tekme ZFO v klasični kombinaciji
Danes je zadnji dan za prijavljanje tekmovalcev k drugemu delu smuškega prvenstva Zveze fantovskih odsekov v norveški kombinaciji, ki se bo vršilo (kakor kaže vreme) dne 19. t. m. na Jelovci.
Vsem tekmovalcem in drugim, ki nameravajo tekmam prisostvovati, sporočamo, da potrebujemo do petka opoldne prijave vseh udeležencev, ker moramo podvzeti potrebne predpriprave glede prenočevanja in prehrane v dveh razpoložljivih kočah.
Ker bodo tekmovalci na prehrani in prenočišču v zasilno oskrbovani koči, zato naročamo, naj vzamejo s seboj jedilno orodje (skodelico, žlico) in toplo odejo Isto priporočamo za vsak slučaj tudi drugim udeležencem.
Ker se bo tekmovalni program pričel v nedeljo v zgodnji jutranji uri, zato je potrebno, da vsakdo dospe na planine Jelovco do sobote zvečer. Skupen odhod je prijavljen v soboto ob 17. izpred Društvenega doma v Kropi.
Sv. maša bo v nedeljo zjutraj na Mošenski planini v središču vsega sporeda.
ZDK
Smuške tekme za prvenstvo zveze dekl. krožkov
Z ozirom na predhodne okrožnice, ki so bile krožkom v zadnjem času razposlane, in na podlagi v »Slovencu« objavljenega razpisa smučarskih tekem, javljamo podroben program:
1 Tekmovanje v kratkem smuku in 3 km smuškem teku se vrši v nedeljo, 19. t. m., na Mošenski planini
2.	Ker moramo vedeti točno število udeleženk, naj vsaka svoj prihod takoj prijavi Zvezi dekliških krožkov v Ljubljani.
3.	V soboto, 18 t m., prihod s popoldanskimi vlaki do Otoč Zbirališče tekmovalk in ostalih udeleženk v Društvenem domu v Kropi; ob 17. skupen odhod na Mošensko planino.
4.	Vsaka naj vzame s seboj odejo (priporočamo tudi žepno svetilko)
5.	Pred pričetkom tekmovanja bo v nedeljo zjutraj sv. maša na Mošenski planini.
6.	Po končanem nrograinu skupen povratek v Krorpo, kjer bo ob 18. v Društveni dvorani razglašen izid tekmovanja in razdelitev nagrad.
Vsem. ki se za prireditev zanimajo, sporočamo. da je na Jelovški planini okoli pol metra snega in tamošnjih snežnih razmer ni soditi po topli in kooni zimi v dolini.
*