TMOtTi NEMtcf Hotfo osottiJ
gdanskem pristanišču izvira s Poljskega ali je pa Poljski namenjen.
Toda Poljaki se niso zadovoljili s pravicami, ki jih jim daje konvencija. Vštric s tem so temeljito preuredili in spopolnili tudi zasebnogospodarski aparat in so si ustvarili v Gdansku specialno luko nekaterih za Poljsko posebno važnih vrst blaga, kakor petroleja, lesa in premoga.
Dohod do morja je bil v poljski zgodovini zadnjih stoletij os poljske zunanje, gospodarske in ne nazadnje nacionalne politike. Ko so morali Poljaki pri drugi delitvi Poljske leta 1793. odstopiti Gdansk Prusom, jim je bilo, kakor da bi jim sovražnik pljuča vzel. Zato je razumljivo, da je po svetovni vojni že sam pojem »morja« postal na Poljskem velepopularen, posebno pri mladini. Temu je tudi pripisati, da so po vojni s tako mrzlično naglico hiteli graditi lastno pristanišče Gdinjo. Pri tem pa še zdaleč niso pozabili na Gdansk, narobe, to mesto je Poljakom alfa in omega njihove varnosti proti Nemčiji.
Zato je svobodno mesto Gdansk tudi glavni pogoj dobrega sožitja med Nemci in Poljaki. Nemci naj se ne varajo: Gdansk ni Porenje! če bi jim prišlo na um, da bi zasedli Gdansk, se smejo zanesti, da s Poljaki za zeleno mizo ne bodo prišli na čisto.
(Podatki po »Pr. Tagbl.«)
Kdo bo plačal račun?
Tako se po pravici sprašuje neki naš časopis ob poročilih z Dunaja in iz Berlina o sklenitvi bratskega sporazuma med obema nemškima državama. Ko bi človek vedel, ali je ta sporazum res »bratski« in ali je sploh »sporazum«, kakršnega si predstavlja zdrav, od politike nepokvarjen človeški razum! A to je baš: nihče prav ne verjame ne v novo pečeno bratstvo ne v iskrenost lepih besed, ki se od pretekle sobote razlivajo po stolpcih nemškega in avstrijskega tiska.
Sam po sebi bi bil tak sporazum vse hvale vreden; saj vendar ni naravno, da bi si bili ljudje iste krvi neprestano v laseh. A kaj ko sta Berlin in Dunaj dva svetova! Naj Nemci še tako lepo govore o nemški vzajemnosti, še zmerom je bil Prus tisti, ki je hotel ukazovati, če ne drugače, tudi s škornjem. (Spomnimo se samo razmerja med nemškim in avstrijskim vojaštvom v svetovni vojni; res da so bile razmere v avstrijskem častniškem zboru dokaj gnile, a vendar...) In danes bolj kakor kdajkoli bo Avstrijec ponižno sklanjal glavo pred svojim oholim severnim bratom in... molčal.
A to se nas vendar ne tiče, utegne kdo reči. In še kako se nas tiče! Zakaj, kdo neki menite, bo plačal račun za takšno pobotanje med Berlinom in Dunajem? Samo zemljevid poglejte, do treh naštejte, pa odgovorite!
Tragika nas vseh, ki živimo ob Donavi, je, da stojimo noč in dan pred izbiro, drugo slabšo od druge: ali Habsburgi na Dunaju, ali Prusi na Karavankah. In morda bi bil največji dobrotnik evropskega miru tisti, ki bi obe ti alternativi pometel in postavil novo. Kakšno? To bi mi sami radi vedeli	O-r
Razgled po svetu
Poljaki in Gdansk
Kaj se pripravlja na severovzhodu Evrope?
Ljubljana, 14. julija
Prav zdaj postaja Gdansk pereč kakor že izlepa ne: ondan je gdanski senatni predsednik Greiser (nacionalni socialist) zarogovilil v Ženevi, te dni se te pa Hitler pobotal z Avstrijo. Prvo je bil alarm, drugo pa nemara poslednja strategična poteza pred glavnim napadom: na zahodu (proti Francozom), na jugu (proti Avstriji) in vzhodu (proti Poljakom) so si Nemci zavarovali hrbet, tako da lahko v danem trenutku uda-riJo tja, kjer trde, da jih najbolj boli: na Gdansk.
Poznavalci političnih razmer trde, da se ne bi prav nič čudili, če bi se lepega jutra prebudili in brali v časopisih, da Je Gdansk prenehal biti svobodno mesto; da ga je Hitler čez noč priključil kateri nemški domovini, kakor je čez ^oč zasedel in oborožil Porenje. Toda Pozabiti ne smemo, da je Porenje in Gdansk vendarle dvoje; čeprav bi šlo v obeh primerih za očitno kršitev mednarodnih pogodb, se je v Porenju ta kršitev pripetila na domačih tleh, Gdansk je pa nasproti Nemčiji tuja dežela, in že zato mora v tem primeru Priti do mednarodnih zapletljajev.
Upajmo, da Nemci ne pojdejo tako daleč. Dotlej si pa nekoliko oglejmo Gdansk in njegovo razmerje do Nemcev in Poljakov, da si bomo znali vsaj predstavljati, kaj se dogaja tam gori na severovzhodu Evrope.
Pr»a italijanska iadia na Angleškem: te dni se Je zasidrala » londonskem pristanišču italijanska ladja »Pascolii z Rijeke. Priplula Je prazna, da natovori angleško blago — dokaz da so sankcije tudi v praksi že pokopane.
Ameriško »varnostno letalo«: v San-Franciscu so te dni preskusili gornjo vrsto letala; njegov graditelj pravi, da Je med vsemi malimi letali najvarnejše. Kabina Je pred motorjem; novost Je tudi tretje kolo pod kabino.
Gdansk (Danzig) je pred vojno pripadal Nemčiji. Pariška konvencija iz leta 1920. ga je na podlagi versajske mirovne pogodbe proglasila za svobodno luko. Določbe te konvencije jamčijo Poljski republiki absolutno pravico do Vseh prometnih sredstev in pristaniških naprav svobodnega mesta Gdanska. Poljaki imajo z njim carinsko unijo in suvereno nadzorstvo nad plovbo po Visli, nad železnicami in pošto. Sploh imajo Poljaki v Gdansku vse politične, gospodarske, upravne itd. privilegije, ki si jih Je moči misliti.
Po vojni je blagovni promet v gdanskem pristanišču hudo poskočil. L. 1934. Je dosegel več ko tri milijone registrskih ton, lani več ko 4 milijone, letos se bo Pa, sodeč po prvih petih mesecih, hudo Približal petim milijonom ton. Skoraj 90 o/# blagovnega prometa v
Major Locatelli, eden izmed italijanskih Častnikov, ki so Jih abesinske tolpe umorile, ko so pristali z letali v notranjščini dežele. Umorjeni Locatelli Je bil eden izmed najslavnejših italijanskih letalcev.
Jugoslovanski teniški prvak P u n č e c, član našega moštva v zagrebških tekmah z Nemci za Davisov pokal. Njegova nerazpoloženost nas je spravila ob eno točko.
f *
i m wEia
} f	FOP	A
}. **act THAI^u • v SH S - £U
■ANO
them
She-
Ne pozabi
Lice in hrbet bronaste kolajne, ki so Jo dobili vsi italijanski vojaki in delavci, ki so se udeležili abesinske vojne. Lice kaže fašistični simbol s tipično abesinsko pokrajine v ozadju in napisom »Mnogo sovražnikov, mnogo časti«, ter Mussolinijevim podpisom. Na hrbtu slika Italijanskega kralja.
Politična karikatura tednai risar največjega časopisa sveta, londonskega »Daily-Expressac, si Je ustvaril lastno cilko e položaju v svetovni politiki. Opravljivim klepetuljam, ki Jih vidite na sliki, Je ime sumničenje* nezaupanje* **rfth, nevoščljivost itd. Njihova krivda Jo, da Devica miru ne more zavladati na vsem svetu.
Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	2	Din
DRUŽINSKI TEDNIK
- m m m ■   	v
lerfo Vlil.	1	Jubl	jana, t	9\ 1		ija 1936 Šlev. 28.
jthaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta Štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. naiiun Poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov no sprejemamo.					Naročnina za četrt leta 20 Din, ta pol leta «0 Din, u »se leto 80 Din. — V Italiji la »se leto 40 lir, » Franciji eo Iranko«. » Ameriki S'/» dolarja. — Naročnino je treba plačati »naprej. — Za odRovore je priložiti mamko.	
Mary je šlaja njim...
lUsodna ljubezen lepe Amerilanke
(g-I) Miami, julija
Trije ljudje igrajo glavne vloge v pričujoči tragediji: lepa Mary Ren-*wickova iz neznatnega mesteca v državi Oklahomi, Rex Hanstall s floridskega obrežja in William B. Perguson jlz Salerna v državi Oregon, prav na idrugem koncu ameriške celine. Toda čeprav so ti trije ljudje živeli tako ‘daleč vsaksebi, jim je bilo vendarle namenjeno, da jim bo skupna usoda (oblikovala življenje... in smrt.
Dva oglasa
Mary Renwickova je bila tipično •ameriško dekle zale zunanjosti, nepri-jšiljenega nastopa in bistrega razuma. jDoma se ni čutila srečne; nadvse rada bi doživela kaj posebnega.
Nekega dne je brala v časopisih tale Oglas:
»Mlad mož prijetne zunanjosti, dobro situiran, bi rad dopisoval z mlado damo. Možnost poznejše ženitve.«
Se tisti dan je Mary pisala na njegov naslov. Ni trajalo dolgo, ko je dobila pismo nekega Rexa Hanstalla S Floride z njegovo fotografijo in s prošnjo, naj mu tudi ona pošlje svojo sliko. Razvilo se je zelo živahno dopi-feovanje in mlada človeka je jelo družiti nesebično prijateljstvo. Mary se 'je kar spremenila. Življenje se ji je mahoma zazdelo prijaznejše.
Na podoben način je stopila v zvezo še z nekim drugim gospodom, z Wil-liamom B. Fergusonom iz Salerna v Oregonu, z drugega konca Amerike.
Nekega dne je dobila pismo od Rexa Hanstalla; prosil jo je, da bi prišla
V Cedar-Keys na floridskem obrežju, %jer je imel njegov oče veliko po-isestvo. Poslal ji je tudi denar za pot.
Kajpada je Mary brez odloga pripravila kovčege in se odpeljala, še prej je pa pisala svojemu oboževalcu *v Salernu, da pojde za nekaj dni na Florido na oddih. Rex Hanstall jo je Že čakal na postaji; najel ji je sobo
V najlepšem hotelu in ji posvečal kar hajvečjo pozornost. Tako ni čudo, da je med njima kmalu vzklila ljubezen.
O	polnoči na nabrežja
Nekega večera so Maryji sporočili, da jo čaka v veži njenega hotela neki tujec in da hoče brezpogojno z njo 'govoriti. Bil je William B. Ferguson iz Salerna; prihitel je bil za njo čez Vso Ameriko. Kakor je bil Rex Hanstall tipičen mlad Američan, zal in 'eleganten z odkritim obrazom, tako je bil 401etni orjaški Ferguson s svojo gosto rdečkasto brado in velikimi črnimi očmi sicer vse prej ko lepotec, žato pa tem markantnejša osebnost. Njegovo dotedanje življenje je bilo 'samotarsko in trdo,, polno grenkih preizkušenj. V Maryjo se je zaljubil tisti mah, ko jo je zagledal. In tudi Mary je čutila, da jo vleče k njemu, •a hkratu tudi odbija.
Nekega dne je Rex Hanstall Maryjo zasnubil in dobil njen pristanek. Isti dan je prejel pismo od Fetgusona; tekmec ga je prosil, naj pride o polnoči na neki samoten kraj ob obrežju. In tam mu je Ferguson rekel:
»Glejte, Rex, to dekle ljubim bolj od življenja. Vem, da z vami ne bo srečna. Zato ne morem kar tako pristati, da bi jo spravili v nesrečo. Sami veste, da sem telesno mnogo močnejši od vas. če bi hotel, bi igraje obračunal z vami. Toda dati vam mislim vsaj eno možnost. Božja sodba haj odloči. Vidite zaliv? V njem mrgoli morskih volkov. Plavala bova skupaj na oni breg. Kdor pride živ na suho, naj dobi Maryjo.«
Kaj je nesrečnemu Rexu kazalo drugega, kakor da se ukloni! Tekmeca sta skočila v morje. Zdajci je Ferguson zakrilil z rokami, obupno zakričal in izginil pod vodo. Ves prestrašen je Rex odplaval nazaj in mrliško bled povedal svoji nevesti, kaj se je zgodilo.
Cndna oporoka
Minili so meseci. Rex se Je bil poročil z Maryjo in nič ni kalilo njune sreče. Toda Mary je s časom jela postajati čudno molčečna. Po cele dneve je prebila v svoji sobi, na lepem je udarila v jok in nekoč jo je Rex zalotil, kako je pri njegovem vstopu hlastno skrila Fergusonovo sliko. Ko je nekega dne prišel domov, ni bilo njegove žene nikjer. Povedali so mu, da se je odpeljala z avtom na obrežje, 'tja, kjer je takrat Ferguson našel tolikanj tragično smrt.
Rex je prišel prepozno. Mary se Je ha Istem kraju vrgla v mor j«.
Ves strt se je Rex vrnil domov. Par dni nato je dobil pismo od nekega odvetnika. Sporočil mu je, da je Wil-liam B. Ferguson postavil njega, Rexa Hanstalla, za dediča vsega svojega imetja. Temu sporočilu je bilo priloženo še tole Fergusonovo pismo:
»Ljubil sem Maryjo in vedel sem, da me bo nekoč tudi ona ljubila. Slutil sem, da pojde za menoj v smrt. Naj vas denar nekoliko potolaži ob bridki izgubi. Molite za naju.«
Tako se konča ta tragična in romantična povest. NI dvoma, da je WillSam B. Ferguson res slutil, kaj se bo zgodilo. Njegova neizmerna ljubezen mu je podelila jasnovidnosti dar, ki navadnim smrtnikom ni dan.
Dve materi
Dva procesa - dve tragediji
ftced scamoio
Newyork, junija Gospa Mabel V. je bila vdovh po mizarju. Ko ji je mož umrl, je leta in leta nadaljevala njegovo obrt. V svojem okraju je bila na glasu vrle in poštene ženske; vsi so jo radi imeli in spoštovali.
Ondan je prišla na vse zgodaj na policijsko stražnico in je mirno, brez slehernega razburjenja izjavila, da je ustrelila svojega edinca Jamesa V., knjigovodjo in blagajnika pri nekem veletrgovcu.	,
Prav ta njen strahotni mir je bil policistom sumljiv: mislili so, da se je ubožici zmešalo, šli so z njo na njen dom in tam so res zagledali Jamesovo truplo na parah med dvema gorečima svečama. Bel prt je zakrival rano na desnem sencu. O nagibih strašnega dejanja ni marala žena ničesar izpovedati; le to je rekla, da želi, da jo čim prej usmrte.
Policijska preiskava je dognala, da je dan prej Jamesa ovadil njegov šef policiji, češ da je poneveril podjetju velike zneske, sleparije pa maskiral z lažnimi vknjižbami.
Tedaj šele je gospa Mabel spregovorila. Povedala je, da ji je bil sin v obupu priznal svojo nepoštenost. Globoko presunjena mu je mati namignila, da bi bilo najbolje, če gre prostovoljno v smrt, da opere svojo čast, ona bo pa šla za njim. Toda sin ni imel poguma, da bi si sam vzel življenje; zato je po hudih notranjih bojih ustregla njegovi prošnji in ga ustrelila. Sama pa zato ni šla za njim v smrt, ker misli, da »mora mati, ki je ubila svojega otroka, poplačati to dejanje na električnem stolu«.
Vso razpravo je bila gospa Mabel nenavadno mirna, živci so jo pustih na cedilu šele tedaj, ko je sodnik razglasil razsodbo: ne smrt, nego spričo posebno olajševalnih okoliščin samo dve leti ječe.
Vjultvohfa sina
Pariz, julija
V nekem francoskem mestecu ob Garonni se je pripetila v najboljši družbi krvava tragedija, tako skrivnostna, da je še do danes niso mogli do kraja razčistiti. Toda še večjo pozornost kakor odkritje hudodelstva je zbudil sodni epilog, ko se je pred sodiščem zagovarjala 671etna zdravnikova vdova Marion T. zaradi krivega pričevanja. Obtoženka je doma iz ugledne družine; ljudje jo imajo zelo radi in so jo zaradi njenega dobrega srca krstili na ime »matere siromakov«.
Takle je bil uvod v senzacionalni proces:
V parku so nekega jutra našli zabodenega 281etnega inženjerja Louisa S. Ker sta njegova denarnica in zlata ura ostali nedotaknjeni, je sodišče presodilo, da gre za umor iz maščevanja.
Sum je koj padel na sina zdravnikove vdove, 261etnega inženjerja Charlesa T. Med njim in umorjencem je namreč že leto dni vladalo smrtno sovraštvo. Sporekla sta se bila zaradi neke elektrotehniške iznajdbe; oba sta si namreč lastila osnovno idejo izuma.
Inženjer Charles je pri zaslišbi izpovedal, da usodno noč vse od devetih zvečer pa do sedmih zjutraj ni stopil iz hiše. Poklicali so gospo Ma-rlono. Čeprav se je kot obtoženčeva mati imela pravico odreči pričevanju, tega ni storila, temveč je v svoji izpovedbi potrdila sinove navedbe.
Ker se je umor pripetil okoli enih ponoči, bi bila materina izjava Charlesa docela razbremenila, da nista nastopili še dve priči in izpovedali, da
ljubezen
Nemlkl napisal« Myra Gruhanbergova
Tri leta sta bila šele poročena, in vzela sta se takrat iz ljubezni. Prava, velika in strastna ljubezen je to bila in drug drugemu sta darovala vse nežnosti, ki sta si jih le utegnili izmisliti njuni srci. Tako bi bilo bržčas ostalo še dolgo, če ne bi bil nekega dne moral Semjon na pot, odkoder se je vrnil šele čez več tednov. In prav med tem časom je potrkala pri Ani izkuš-njava na vrata, in še preden se je dobro zavedela, kaj je storila, se ni dalo nič več popraviti. In tudi prikrito ni ostalo; neka soseda je marsikaj opazila. Okoli vseh voglov se je začelo šušljanje in opravljanje; skrivnost je preskakovala z okna na okno, tekala je po stopnicah gor in dol, po hodniku sem in tja, dokler ni postala tako vpijoča, da je tudi Semjon ne bo mogel preslišati.
Ano je grizla vest, ko je spoznala, da kratki opoj ni bil vreden velike sramote, ki jo čaka; zaso-
Na večer pred otvoritvijo olimpiade v Berlinu se bo Švicar Franc H u g iz Lucerna, najboljši Švicarski smahaiec z zastavo«, ustopil čisto sam na sredo olimpijskega stadiona in slavnostno zavihral z olimpijsko zastavo.
sta videli Charlesa ob enajstih ponoči in ob štirih zjutraj na ulici; da je bil res on, se upata priseči.
Ti izpovedbi sta zadevo zavili še v večjo skrivnost. Zdajci se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Neka omožena dama — njeno ime so v poznejšem procesu zoper mater obzirno zamolčali
—	se je prijavila k pričevanju in je izpovedala in s prisego potrdila, da je bil Charles ob uri umora pri njej; njen mož je bil takrat na potovanju. Kot priči je navedla svojo sestro, stanujočo pri njej, in neko staro ženico, ki je posredovala. sestanek.
Tedaj šele je Charles opustil dotedanjo zapetost. Povedal je, da je bil iz kavalirščine tako izpovedal, da ne bi kompromitiral one dame. Njegov alibi zdaj ni imel več vrzeli, zato je sodišče odredilo, da ga pri priči izpuste iz preiskovalnega zapora.
•
Toda afere s tem še ni bilo konec. Ostala je še obtožba proti gospe Mariom zaradi krivega pričevanja. Pri razpravi je stara gospa izpovedala, da je res vedela, da njen sin ni prebil usodne noči doma. Drugače je pričevala, samo zato, ker je bila že sama skoraj prepričana, da je Charles res umoril svojega nekdanjega prijatelja; in da ga reši strašne obtožbe, je zatrla vse pomisleke in je iz lastnega nagiba potrdila njegove navedbe.
Razsodba je morda po svoji utemeljitvi edina te vrste v kriminalni kroniki. Vzlic njenemu priznanju je namreč sodnik obtoženko oprostil. V razsodbi je utemeljeval, da je materinska ljubezen silen, vse pomisleke prezirajoč instinkt; zato se sme, je izvajal, v tem primeru, ko je mati videla, da je življenje njenega sinu v nevarnosti, govoriti o »nepremagljivem nagonu«, t. j. o naturni sili, ki ji človek ni kos.	(f-l)
Zagovoril jih je
Sin edinec je doma sporočil, da se misli poročiti.
»Kaj, s tisto?« je zategnila mati. »Saj nima nič denarja!«
»Pa obnašati se tudi ne zna,« je pritegnila sestra.
»Ali nima čudno rdeče lase?« je vprašala teta,
»Tudi zdrava ni prav, se mi zdi,« je menila babica.
»Ali ni šibka na pljučih?« je hotel vedeti oče.
»Veliko vrlino ima,« je počasi dejal sin. »Sorodnikov nima.«
vražila je tujca, ki je križal njeno pot. Kljub temu se je pa zavedala, da se stvar tiče samo nje in Sem-jona, ne pa sosedov. Opogumila se je naposled in se odločila, da bo Semjonu takoj po vrnitvi vse priznala.
Ubožec se je tako zdrznil, da mu je zastala beseda. Samo strmel je v ženo in zaman skušal prisoditi krivdo ljubljenemu obličju svoje žene. Dolgo je trajalo, preden se je zavedel, da žena molči, ker čaka njegove obsodbe. Toliko ponižnosti in toliko kesanja je bilo v njej, da so se mu zdele trde besede odveč. Resda, v njem je vse vpilo, da bi s treskom zaloputnil vrata za seboj in odšel, toda njene oči so premilo prosile usmiljenja in pre-vročično gorele na bledem spokorjenem obrazu. Zato je prav po tihem dejal: »škoda, ljubica.« In niti besedice več.
Sedel je za mizo, zakaj bil je lačen; primaknil je ženi stol, ko je pa stala ob njem izgubljena in ne vedoč, ali sme še. sesti na svoje staro mesto. Njegov gib je bil tako vsakdanji, da je sedla kakor v nekdanjih časih. Nekaj časa Je molče srebal juho, toda potlej ga je molk vse preveč moril; začel je pripovedovati o svojem potovanju.
Po 30 let
Samotarjeva ljubezenska povest
(f-I) Pešta, julija
Le malo je bilo v Budimpešti ljudi, ki bi se lahko ponašali z osebnim znanstvom gospoda Ervina B. Stari vlastelin je živel samotarsko življenje; popolnoma se je bil zaprl pred svetom in le za pol ure je vsak dan odšel na sprehod.
Nekega dne se je pa sosedom zazdelo, da 681etnega gospoda že nekam dolgo ni na spregled. Poklicali so vratarja in s silo vdrli v zaklenjeno stanovanje. Našli so gospodarja mrtvega na tleh: srčna kap je bila pretrgala nit njegovega življenja. Ker je sam pospravljal stanovanje in sam hodil nakupovat, je bilo preteklo cel teden dni, preden so odkrili njegovo žalostno smrt. Tiho in samotno, kakor je bilo njegovo življenje, so nesli Ervina B. tudi k poslednjemu počitku. Le duhovnik in dva, trije sosedje so stopali za krsto.
Zdaj, par tednov po njegovi smrti, so sence pokojnega samotarja zdajci spet oživele v tragično življenje. V najspodnjem predalu njegove pisalne mize so našli staro, že porumenelo oporoko, in v njej se je bral pokojnikov roman, tako napet in pretresljiv, kakor ga more samo življenje napisati. Ta oporoka je bila jx>slednje volilo starega gospoda človeku, ki ni njega še nikoli videl in ga ni niti poznal
—	človeku, ki se mu je hotel bogati samotar oddolžiti za star greh.
Povest je stara trideset let. Gospod Ervin von B. je bil takrat lep in zastaven mož in je imel mnogo sreče pri ženskah. Toda njegova prva resna ljubezen je veljala hčeri nekega bogatega budimpeštanskega magnata. Ervin se je hotel z njo poročiti, toda njegova in dekličina družina sta bili sprti na smrt. Zato sta se shajala skrivaj. Dokler ni stvar lepega dne prišla dekličinim staršem do ušes. Pokazali so ji vrata in deklica je morala zdoma. Kmalu nato je prišlo med mladima zaljubljencema do prvih razprtij. Čudno: celo ko se jima je rodil otrok, se nista pobotala, še bolj sta se drug drugemu odtujila. Zato sta sklenila iti narazen.
Toda razočarano dekle ni moglo preboleti poloma svoje življenjske sreče. Nekaj mesecev po razstanku se je iznenada prikazala v stanovanju svojega nekdanjega ljubimca, potegnila revolver in dvakrat sprožila. Nato je pa še proti sebi obrnila orožje. Odpeljali so ju nevarno ranjena v bolnišnico, vendar sta oba okrevala. Aten-tatorka se je zaradi poskušenega umora morala seveda zagovarjati pred sodiščem. Obsodili so jo na ječo, toda še preden je nastopila kazen, si je sama vzela življenje.
Tragična usoda dekleta, ki jo je nekoč ljubil bolj kakor vse drugo na svetu, je Ervina v. B. tako pretresla, da ni več strpel doma; zbežal je za več let v tujino, da bi prej in laglje pozabil. Njegovi starši so bili medtem umrli in so mu zapustili veliko posestvo v okolici Budimpešte. Samomo-rilkinega otroka sta vzela k sebi roditelja nesrečnega dekleta; obšel ju je bil kes, da sta tako trdo ravnala s svojo hčerjo. V svetovni vojni sta prišla ob vse premoženje in sta umrla v skrajnji bedi.
Otrok je bil medtem dorasel v mladeniča. Kazalo je že, da je tudi njemu namenjena grenka usoda siromaštva. Toda v poslednjem trenutku se ga je nebo usmililo: neki neznanec mu je poslal večji znesek denarja, tako da je bil za nekaj časa preskrbljen. Ta skrivnostni angel varuh je bil Ervin v. B. Tako je mladi mož ves čas svojega študija dobival redno vsakega prvega v mesecu čedno vzdrže-valnino.
Ko je Ervin von B. umrl, je zapustil
Ničesar ni zamolčal, samo nekaj novih izrazov, ki si jih je bil spotoma izmislil, ni mogel spraviti iz grla: malih srčkanih neumnosti, ki si jih nežno, ljubeče srce kar tako mimogrede izmisli.
Ker je bil truden od vožnje, je kmalu legel. Ležal je že, ko je pogrešil ženo; vstal je in jo našel nepremično stoječo ob vratih, neodločno, ali naj leže na divan v dnevni sobi ali pa na svoje staro mesto. Tedaj jo je Semjon molče prijel za roko in jo odpeljal v spalnico.
Takrat mu je bilo tako pri duši, kakor da bi samega sebe opazoval; in čudil se je.
»Joj, kako me ljubi!« je obupano mislila Ana.
»Zdi se, da sem jo nehal ljubiti,« je topo mislil Semjon.
In tako sta spet nadaljevala svoje prejšnje življenje; na oko je bilo prav takšno ko prej. Skupaj sta prebila ure, ki jih je imel on proste, in mnogo sta se pogovarjala. Toda povedati si nista imela ničesar več.
Morda bi bilo še dolgo ostalo tako, zakaj nobenega notranjega vzroka ni bilo, da bi se mirno sožitje spremenilo ali pa nehalo; v
Zanimivosti z vsega sveta
Kralj Edvard VIII. želi, da bi bili
napisi na novih angleških kovancih V
angleščini in ne latinski kakor doslej.
Nemška vlada je sklenila objaviti imena vseh tistih, ki ne plačajo odmerjenih davkov.
Avto je povozil najljubšega neguše-vega psička, tistega ki je vedno zvesto spremljal svojega gospodarja in je šel z njim celo na bojišče. Psiček je kljub hudim poškodbam ostal živ.
Skrivnostna ugrabitev v Varšavi. Neki 241etni Tadek Minakov se je smrtno zaljubil v grofično Marino Koswodow-sko in jo je na vsak način hotel za ženo. Toda grofična ga ni marala. Ondan se je Tadek skril z nekim prijateljem v temno ulico blizu Marininega stanovanja in ko se je prikazala grofična, ji je vrgel čez obraz odejo, jo odnesel v avto in zbežal z njo. Njenim staršem je pa sporočil, da hčerke ne izpusti prej, dokler se z njim ne poroči.
Romunski natakarji groze s stavko, ker je vlada izdala uredbo, da se morajo ostriči na baline, češ da so »dolgi natakarjevi lasje nevarni higieni«.
Železniške vagone kot weekendske hišice oddajajo v najem angleške železniške družbe. S tem bodo lepo zaslužile, saj gre le za stare, za promet že nerabne vagone.
Avtomobilske nesreče so zadnjega pol leta terjale na Angleškem 2736 smrtnih žrtev, 95.305 ljudi se je pa pri njih nevarno pobilo.
Arleta Staviskova, žena znanega rusko-francoskega sleparja, se namerava preseliti na Angleško. Najprej je šla za varietejsko igralko v Ameriko, a ni doživela prida uspeha. Zdaj išče kruha na Angleškem, ker se na Francosko noče več vrniti.
16 ur sta neprestano biljardirala V neki kavarni v Užicah jurist Mile Se-lakovič in strojevodja Božo Nenadič. Začela sta ob desetih dopoldne in končala prihodnji dan ob dveh zjutraj. Najbrže še takrat ne bi bila odnehala, da ju ni kavarnar prosil, naj odideta, ker je moral zapreti.
Kuhanje so kot obvezni predmet uvedli v avstralskih šolah, ker se je pokazalo, da so Avstralke zelo slabe kuharice.
Indijska reka Bramaputra je nedavno prestopila bregove in poplavila zemljo daleč na okoli. 15.000 ljudi je brez strehe.
V	bolnišnici v Brnu (CSR) je te dni maturirala s prav dobrim uspehom neka gimnazijka. Par dni prej so ji bili izrezali slepič. Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da jo je komisija izprašala v bolnišnici.
30.000 zbiralcev spominov si je te dni ogledalo ladjo »Queen Mary« v New- ' yorku in si za »spomin« odneslo ure, pepelnike, koledarje in razne druge »spominke«. Ladja ima zato okoli 200.000 din škode.
Dvaindevetdeseto prvino je pred kratkim odkril romunski profesor Ho-lubeju iz Jassyja. Krstil jo je na ime »moldavium«.
Edina država na svetu, ki omejuje oboroževanje, je Kanada; te dni je namreč kanadska vlada sklenila znižati svojo vojsko s 135.000 na 90.000 mož.
Nočno letalsko pošto bodo letos uvedli med Anglijo, Nemčijo, Dansko in Švedsko.
svojemu sinu vse svoje imetje, vredno najmanj 100:000 pengov (1 milijon dinarjev). Najčudnejše pri tej zgodbi je pa to, da srečni dedič še pred nekaj dnevi ni vedel, da je njegov lastni oče njegov neznani dobrotnik. Sele zdaj mu je oporoka razodela pretresljivo življenjsko povest moža, ki je želel s poslednjim volilom popraviti pred tridesetimi leti storjeno krivico.
njunih srcih ni bilo več strasti in prav nobenega nemira. Vse je bilo umirjeno in prazno. Zdajci se je pa nekaj zgodilo.
Neka druga ženska se je srečala s Semjonom; še zdaleč ni bila tako lepa. ko Ana in tudi ne tako mlada, in tudi sicer se ni mogla v nobenem oziru kosati z Ano. Nekaj čudnega je pa vendar moralo tičati v njej, zakaj Semjon, ki se sicer ni menil za druge ženske, se je skorajda prestrašil, ko jo je prvič ugledal, tako zelo ga je bila že v prvem trenutku priklenila nase. Skušal se je boriti zoper zmedenost, ki ga je popadla, zakaj že od mladih nog je bil vrjen strogih nazorov. Toda kmalu je spoznal, da je ves njegov boj zaman, in ker je moral ravno ob tistem času spet na pot, je prišlo kar nekam samo po sebi, da je šla tuja ženska z njim. Preživela sta nekaj tednov s strastjo prežete skupnosti, in ko je napočil dan, ko se je moral Semjon vrniti domov, je zašel v dvom, ali naj se odreče Ane, ali naj si pa iztrga novo strast iz srca. Odločiti se ni mogel ne za prvo ne za drugo, zatorej je prepustil odločitev usodi: odpeljal se je domov in de • lil od tistih dob svoje življenje z obema.
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Nedolžen cvet vzrok smrti dveh ljudi
(X g-č) Hamburg, 7. julija ,.T® dni se je na hamburškem sodišču vršil proces zaradi neke avtomobilske nesreče, tako tragične po usodnosti naključij, da človeka stisne za srce.
Osemletni mizarjev sin Joahim Moller je pred nekaj tedni vrgel skozi okno domačega stanovanja Majhen cvet na ulico. Cvet je priletel na nekega psa; preplašena žival je planila čez ulico, naravnost pod kolo nekega avtomobila, šofer se je hotel psu ogniti, pri tem je pa zavozil na cestni hodnik. Ljudem v vozu se ni sicer nič zgodilo, Pač pa je avto podrl na tla nekega bančnega ravnatelja, ki si je ravno ogledoval neko izložbo.
Med razpravo je prišlo na dan, da je bančni ravnatelj ravno tisti dan hotel podeliti posojilo nekemu vecjemu podjetju. Tovarnar ni mogel v tako kratkem času nikjer do-piti posojila, zato je zaprl tovarno m odpovedal 200 delavcem. Eden teh delavcev se je prav takrat nameraval poročiti. Ko je zvedel, da le na cesti, si je od obupa vzel življenje.
Zvezo med temi dogodki sta po ®ni strani ugotovila proces proti šoferju, ki je povozil bankirja, in Pričevanje osemletnega mizarjevega sina — po drugi strani pa preiskava proti lastniku tovarne, ki 1« šla v konkurz.
Pravi vzrok vseh teh usodnih dogodkov je bil pa oni mali, nedolžni
cvet...
Policist in milijonarka
(č-I) Newyork, julija
Taki romani se pač ne dogode vsak dan:	milijonarka	Beatrice
Blackwellova se je zaljubila v prometnega redarja Sama Wechsler-3a. Zgodilo se je na prometnem vogalu, ko se je peljala v svojem luksuznem kabrioletu in ji je zastavni redar ukazovalno velel »Stop«. Pogledala sta drug drugemu v oči — in že je bilo po njima.
Roman milijonarke in prometnega redarja ima pa še pikantno ali če hočete, moralno noto. Kajti dobri Sam je pristal na poroko le pod pogojem, da se njegova oboževanka odpove vsem bogataškim muham in razvadam in se skromno in preprosto vživi v njegove razmere. In Beatrice je tako hudo zaljubljena v svojega Sama, da je brez Pomišljanja pristala na to, da bo
v	skromni hišici delila življenje s Gvojim soprogom, Samu pa niti v sanjah ne pride na um, da bi dal Sv°ji službi slovo.
Nagrajena zadrega
(č-K) Brno, julija
V	»Lidovih Novinah« beremo:
, Pri nekem avstrijskem nočnem »rzem vlaku se je zlomila os enega ^med novih vagonov. Da ni prišlo hujše nesreče, gre zasluga zgolj r^ešnjavi med potniki; nekdo iz-med njih je namreč sam ne vedoč, *al naj stori, potegnil za zasilno favoro. Vlak se je o pravem času Rjavil in potnikom se ni pripetilo ?lc hudega; počakali so do prihodnjega vlaka in prestopili nanj. Na prihodnji postaji je pa pot-ki je potegnil za .zavoro, doži-
vi	slavnosten sprejem. Načelnik Postaje je pristopil k njemu in se
mu v imenu avstrijskih železnic iskreno zahvalil za njegovo prisebnost.
Slavljenec je bil že pozabil pripetljaj, ko mu je čez nekaj tednov poštar prinesel debelo priporočeno pismo: krožni vozni listek za celo vrsto najlepših avstrijskih železniških prog, zraven je bila pa priložena zahvala železniškega ravnateljstva s pripombo, da je železnica pripravljena gospodu Gruberju iz Brna (tako je ime prepreči tel ju nesreče) poravnati tudi vse druge popotne izdatke, če se le odzove njenemu vabilu.
Kdo hodi na Angleškem v kino?
Neki list je priredil anketo o tem, kdo zahaja v kino in kolikokrat.
Sodeč po prvih 10.000 odgovorih gre povprečno 37'92% obiskovalcev kinov enkrat na teden v kino; 27'60%> dvakrat na teden; 8'19°/o trikrat in l'53°/o vsak dan.
Večino kinematografskega občinstva tvorijo osebe od 22 do 45 let: teh je namreč 59'89°/o. Mladeniči in mladenke od 15 do 21 leta tvorijo le 17'33°/o občinstva.
Med 46. in 60. letom je obisk že manjši: 14'61°/». Onkraj 61. leta starosti pade pa kar na 4'03°/o.
Odstotek otrok izpod 15 let vrže samo l‘39°/o.
Mislili so, da znosijo nezaposleni svojo podporo večjidel v kino. Pa ni res. Statistika je namreč pokazala, da je med kinematografskim občinstvorrt samo 0'80"/o nezaposlenih. Najboljši obiskovalci kinov so pisarniški nameščenci: 22'40'Vo vsega občinstva je iz njihovih vrst. Državni uradniki vržejo 16'70Vn, tovarniški delavci pa 9'40%>. Svobodni poklici dado 15% obiskovalcev, srednje šole in univerze 6’60°/o, rentniki 4'40°/o, podjetniki in gospodarji pa 4'85°/o. Vojaštvo, mornarica in letalstvo sodelujejo pri obisku kinov le z udeležbo l'60°/o.
Praktična družabna novost
(X Q-e) Washington, junija.
Neka visoka dama v Washingto-nu je v svoji razkošni palači pogosto prirejala družabne večere. Njeni gostje so bili ljudje iz najvišjih slojev. Gostiteljici je bilo mnogo do tega, da bi se kar najbolje zabavali, zato jim je nekega dne pripravila prijetno presenečenje.
Ko so namreč gostje sedeli pri večerji, je vsakdo zagledal poleg prtiča listek in na njem se je bra-
lo,	kdo je njegov levi, kdo desni sosed, ali soseda, ali je oženjen ali ne, kakšen razgovor mu najbolj ugaja, kakšno je njegovo politično prepričanje, kateri šport uganja in kaj kvarta.
Tako je vsak gost imel pred sabo kratek življenjepis in karakteristiko svojega levega in desnega soseda. Na podlagi teh podatkov je lahko načel neprisiljen razgovor, četudi je bil utegnil svojega soseda srečati prvič v življenju.
Novost se je imenitno obnesla. Gostje so se odlično zabavali, ker jim ni bilo treba šele ugibati, kaj bo njihove sosede zanimalo. Zato ni čudo, da so začeli iznajdljivo damo posnemati v Washingtonu vsi vprek.
Med njim in Ano se ni nič iz-^remenilo, zakaj žena dolgo ni opa-**a, kaj se godi okrog nje. Zakon-J® sta si bila postala drug druge-tuja; on ni čutil zanjo, ona ~e ni zmenila zanj, zato sta vedela o drugem samo to, kar sta si Povedala. Toda s časom se je skrivnosti lotila opravljivost, in <?.°vral je priti dan, ko jo bo Ana “iisaia. In ko je izvedela, se je tako ^prestrašila, kakor se more le
h Strašno novico je izvedela zgodaj '•^Poldne in še tri dolge ure so j“anjkale do trenutka, ko se po . avadi vrne Semjon domov. Ana je Ua tako obupno zmedena, da ni /j°gla misliti ničesar. Nepremično j® stala ob oknu in zrla v prazni-Tako jo je našel Semjon. Ne-Jrprebno je bilo vsako poizvedovanje. nepotrebno tajenje, nepotreb-
ne
so bile besede.
.Zatorej je Semjon samo vprašal:
žmS se	111 Ana 3® ra-
c«mela z gotovostjo razbolelega sr-Jt' da se ne mara odpovedati oni jj “g|^Odgovorila je: »Umaknila se
-Skakaj?« je vprašal tesnobno kni?',on- >Ali ne more ostati tako, “kor je bilo doslej?«
»Ne,« je odgovorila Ana. In nič več. Njen »ne« ni bil ne trd ne kričeč in tudi ne omahljiv, da bi dopustil ugovor. Bil je tih in resen »ne«, ki se mu ni kazalo upreti.
Po dolgem času je Semjon spet pogledal Ani odkrito v obraz. In tedaj je spoznal, da je to Ana, žena, ki jo je nekoč tako zelo ljubil in ki si je zanjo njegovo srce takrat izmislilo toliko nežnih besed...
»In če se odpovem — oni drugi?«
»Ne,« je odkimala Ana, »tudi tedaj ne.«
»Toda jaz nočem, Ana, da greš proč, slišiš, nočem! In še to zahtevam, da se spomniš mojega vedenja, ko si ti bila...«
»Spomnim se tega! Bil si zelo dober z menoj. Tako dober — danes vem to — kakor more biti človek samo takrat, kadar je nehal ljubiti. Toda jaz ne morem biti tako dobra s teboj, ker te še...«
»Ana! Ali velja tvoje slovo za zmerom?«
»Za zmerom? Ne; ne verjamem. Moja ljubezen je premogočna. In kakor me danes tira proč od tebe, tako me bo bržčas lepega dne pripeljala nazaj k tebi. Zbogom, Semjon, ljubi...«	(Z-I*>.
V	zraku popravil letalo
(K-O) Moskva, junija Na nekem poskusnem poletu nad letališčem v Orenburgu je letalo pilota-učenca Semenova izgubilo levo kolo pristajala, če bi se hotel brez njega spustiti na zemljo, bi on in njegov učitelj poročnik Zverev tvegala smrt.
A Zverev ni izgubil hladne krvi. Napisal je na kos papirja, kaj se mu je zgodilo, in prosil svojega predstojnika Tabarčuka, da naj mu pošlje drugo kolo; ta listič je spravil v svojo usnjato rokavico in vse skup vrgel na letališče.
Major Tabarčuk je brez odloga vzletel z drugim letalom, se vzpel nad Zverova in mu podal kolo. In medtem ko je aspirant Semenov pilotiral letalo v višini 2000 metrov, se je Zverov neustrašno spravil k pristajalu letala in celih 40 minut delal med nebom in zemljo, preden se mu je posrečilo pričvrstiti manjkajoče kolo. Potlej se je vrnil v letalo, prevzel mesto Semenova in gladko pristal.
(»Pravda«)
nadstropja; to je silo padca nekoliko omililo. Potlej je pa padala dalje in je priletela na streho nekega spodaj stoječega avtomobila (na streho iz blaga, moramo posebej pripomniti): streha jo je prožno odbila kvišku in potlej je priletela v roke nekega moža, ki je bil priča nesreči in je v strahu in grozi obstal ves odrevenel.
Otroku se ni nič zgodilo. Niti ene praske ni dekletce odneslo iz nesreče.
Nov svetovni rekord v desetoboju Je dosege! Gtenn Morris iz California-Springov (USA) s 7890 točkami, t. ]. za 55 točk več, kakor znaša dosedanji rekord.
Ena hiša v dveh državah
Quebec, julija Na kanadski meji živi farmar, čigar hiša je na pol v USA, na pol v Kanadi. Ta mož stanuje že nekaj mesecev izključno samo v severni polovici te hiše. Zakaj?
Kakor hitro bi namreč prestopil prag v sobo na jugu, bi ga ameriška policija aretirala; zasleduje ga namreč zaradi več čekovnih sleparij. V Kanadi, tam kjer stoji severni del njegove hiše, ga pa zaradi hudodelstva, ki ga ni zagrešil v Kanadi, ne morejo prijeti.
debelosti Proti orekomerni
uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujšanje, katere proizvaja lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov.
Zahtevajte v lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24'—, 100 tablet Din 39'—, 200 tablet Din 69. Reg. br. 283 — 11/1. 1934.
Angel varuh
(d-K) Grenoble, julija če ima kdo med nami angela varuha, mali Marionki Bichonovi iz Grenobla bi po pravici lahko rekli, da ga ima.
Ondan se je preveč sklonila skozi okno stanovanja v tretjem nadstropju in je strmoglavila v globino. Pri padanju se je za kratek trenutek zataknila z oblekco ob zidnem napušču v višini prvega
Kaj je slava?
Sloveči nemški učenjak in diplomat Wilhelm v. Humboldt (1767 do 1835) je bil tako slaven, da je nekoč popolnoma v redu in brez zamude dobil pismo, ki ni imelo drugega naslova kakor samo »Mon-sieur Humboldt, Europe«. Tolikšna slava je usojena pač le redkim ljudem. Nekateri med nami, zlasti umetniki, si radi domišljajo, da so si jo že pridobili, potem se pa pokaže, da so se grenko ušteli. »Re-clams Universum« pripoveduje o dveh takih zabavnih primerih.
Znameniti italijanski pesnik Gabriele d’Annunzio je nekoč prišel na neko pariško starino; hotel si je kupiti prekrasno tamkaj razstavljeno Mater božjo. Ko je vprašal po ceni, je starinar nekaj trenutkov pomišljal, preden je odgovoril. Potlej je pa dejal, kakor da bi bil pesnika spoznal:
sNu, ker ste vi, naj bo deset tisoč frankov.«
D’ Annunziu se je zdela cena sprejemljiva, še zadovoljnejši je bil pa od spoznanja, da je njegovo ime prodrlo celo tja do malega pariškega starinarja; zato je fliko kupil. Ko jo je plačal, je še prosil, naj mu pošlje umetnino v hotel. Bil je že na cesti, ko je zdajci zagledal starinarja, kako brez sape hiti za njim.
»Kaj bo?« je vprašal začudeno.
Na kar je starinar zasoplo odgovoril:
»Pozabili ste mi povedati svoje cenjeno ime.«
*
Nič dosti drugače se ni zgodilo španskemu pisatelju Blascu Ibafie-zu (1869—1928), ko je nekoč prišel na Francosko na obisk. Imel je s seboj vse polno priporočil svoje vlade in tako ni čudo, da je naj-znamenitejšega takratnega španskega pisatelja tudi ravnatelj neke srednje šole sprejel z vsemi častmi. Prosil je Ibaiieza, naj sam vpraša učence, kaj in koliko vedo o njem.
Nu, bog ve kako se šolar čki sicer niso mogli postaviti, toda pisatelj se je vendarle čutil počaščenega. Ob koncu spraševanja je pa pobaral še nekega bistrega malčka:
»Nu, kateri so po tvojem trije največji pesniki sveta?«
Deček je malo pomislil, nato je pa menil:
»Homer, Dante in vi — samo vašega imena ne vem.«	(h-K)
Kravje mleko krave
brez
(Xb-č) London, julija Angleškemu učenjaku profesorju Dicku Pearsonu se je z daljšim raziskovanjem in po mnogih poskusih posrečilo, da je iz navadne trave »namolzel« kravje mleko! Izločil je namreč iz trave vse glavne sestavine kravjega mleka; tako pridobljeno mleko ima prav takšen okus kakor kravje in ni nič manj redilno.
Učenjak pa misli, da so stroški te »molže« preveliki v primeri z uspehom; zato bo kazalo tudi v bodoče dobivati mleko od krave in ne iz kemijskih laboratorijev.
Prvo
i
zjutraj -zadnje zvečeri
SARGOV
KALODONT
?fcOT/	VCAM/Vf,
DOMAČI IZDELEK
Kača in otrok
(V K) Newyork, junija Iz Atlante (USA) poročajo o nevsakdanjem pripeti jatu:
Neki otrok se je igral v pesku, ko je zdajci zagledal pred seboj kačo. Zakričal je, planil nanjo in jo ugriznil. Kača se je tako prestrašila, da jo je ucvrla v beg.
Na otrokov krik sta prihitela otrokova oče in mati. Vsa prestrašena sta odpeljala sinčka k zdravniku, tam sta pa izvedela, da otroku ni hudega, ker se ga kača sploh dotaknila ni.
Pozneje so našli kačo nekaj korakov vstran... mrtvo.
ti	rrs.
»Reči moram, George je res obziren, da se tako skriva] splaji stran. Najbrž* Je iel p« »odo.«
(»Humorista, London)
Zanimivosti iz narave
v
živalstvo.
Iznajdljive čebele
Da so čebele delavne In pametne živalce, skoraj tako kakor človek, ni nič novega. Belgijski pesnik Maurice Materlinck jih postavlja celo nad nas.
Poglejte, kako se odkrižajo svojih žrtev, ki bi trohneče okužile panj.
če je žrtev lažja od njih (na primer žuželke), jih spravijo iz panja kakor bi trenil Druga je pa z živalmi, ki jim zaradi prevelike teže na tak način ne morejo blizu. Takšne živali so na primer miti, velike ljubiteljice medu. čebele oblože njihova trupla z debelo plastjo voska — in mrtvaki se spremene v mumije.
človek mora strmeti: ali je mogoče, da je to samo instink?t
(Po »Jouru«)
Zobar * a’ slone
Prvi zobar za slonove zobe je bil neki Američan. "Leta 1902. je zdravil prvega slona. Zlata plomba, ki je z njo napolnil votli zob, je stala 200 mark (3500 din današnje veljave). Pozneje so se odločili rajši za plombe iz nerjavečega jekla; ne samo da so cenejše. nego prekašajo zlate tudi po kakovosti.
Največja žuželka
Dr. Frank Carpenter, član muzeja za primerjalno zoologijo na harvardski univerzi (USA) je našel v kan-saških apnenčevih votlinah, tolikanj bogatih z žuželkami iz predzgodovinske dobe — doslej so jih našli že več ko 8000 — orjaško žuželko.
Najdba spada v vrsto zmajskih muh; dolga je dva in pol čevlja (82 cm) in pol čevlja široka (16 cm). Žuželka je utegnila živeti pred milijoni in milijoni let, v času, ko ni bilo na zemlji ne ptic ne sesalcev. (»Petit Parisien«)
Pajek - vrtavka
Neki prirodoslovec poroča o nenavadni prilagodljivosti neke vrste pajka. Opazoval Je namreč, da se žuželka tako hitro vrti okoli svoje osi, da jo sovražnik ne opazi. Pajek je žive črno-bele barve, v njegovi pajčevini je pa oela vrsta svetlosivih okroglih zapredkov.
Kadar pajek začuti, da se bliža sovražnik, se začne tako neznansko hitro vrteti okoli svoje osi, da se njegova živahna črnobela zunanjost izgubi in se živalca docela zlije v barvo sivih zapredkov.
»Tlgon«
To ni nemara nova znamka kakšnega likerja in tudi ne avtomobila, temveč je neka nova zver — pasma, ki bi jo v londonskem živalskem vrtu radi skrižall med tigrom in levinjo.
Gre namreč za mladega, v jetnlštvu rojenega tigra, ki bo poslej živel v druščini takisto v jetnlštvu rojene levinje. Njuni mladi se bodo baš imenovali »tigoni«.
Londonski živalski vrt sicer že pozna križanca med tigrom in levinjo; podaril mu ga je bil neki bogat Indijec. Lepi bastard je živel v Londonu od leta 1921 do 1931; imel je tigrovo telo, grivo je imel pa kratko in rumenkaste barve. Zver je bila silno razdražljiva in nevarna; neprestano je srdita stopala v kletki sem in tja.
(»Evening Standard«, London)
Hrošč močnejši od lokomotive
Izračunali so, da je majski hrošč sorazmerno 21 krat močnejši od vprežne živine. Kajti hrošč je pravi atlet in lahko vleče 14 krat toliko, kakor sam tehta. Njegova moč je sorazmerno tolikšna kakor jo ima lokomotiva z 21 konjskimi silami.
Zato je pa hrošč kot letalec toliko manj prida. 2e odleteti ne more tako igraje kakor večina drugih žuželk. Ljudska govorica pravi, da mora najprej »šteti«, potem se šele dvigne v zrak.
»Dva dni bom ostal v Buenos-Aire-su, in zelo bom počaščen, če vam bom karkoli lahko svetoval. Poznam to mesto lto svoj lastni žep,« je gostolel dalje.
Dorner s6 mu je razlreseno zahvalil. Ta tujec mu je bil zoprn že zaradi klepetavosti. Čeprav se je pošteno trudil, da bi bil ljubezniv, se vendar ni
13. nadaljevanje
Komaj slišno je vzdihnila, in kakor jv odgovor je nekdo poleg nje komaj slišno zaječal.
Ali je bil mar še kdo v tem temnem grobu?
»Vode... za božji čas... vode!« je (proseče šepnila.
Globoki vzdih, ki ga je Giannina pravkar slišala, se je ponovil. Prihajal je iz neposredne bližine.
Giannina je zbrala vse svoje moči in iztegnila roko. Njeni prsti so se dotaknili telesa, ki je ležalo poleg nje. Spolzeli so dalje in se zdajci zapletli med dolge, na tleh ležeče lase.
Torej ženska!
Da. Zdajci je otipala čelo — oči — in malo niže ruto, prevezano čez usta. Pridušeno stokanje ji je odgovorilo. * J Giannina je znova napela vse sile in posrečilo se ji je, da se je naslonila ob komolec. Njeni prsti so iskali Vozel obveze, da bi ga razvozljali.
Našla ga je... Toda bil je tako trdno zadrgnjen, da mu Giannina s svojimi oslabljenimi rokami dolgo ni mogla do živega.
Naposled se ji je po dolgem trudu vendar posrečilo.
»Hvala,« je olajšano dahnila tujka.
»Kdo ste?« je vprašala Giannina..
Pridušen jok ji je odgovoril.
Gianninini prsti so spolzeli po obrazu jokajoče ženske. Obkrožila je glavo z roko in ugotovila po baršunasto mehki koži, da mora biti neznanka lepa in ■mlada. Revica...
Neznanka je dolgo jokala in obupno ihtela — kakor ihte prestrašeni otroci, če jih zapreš v temno sobo. Ko se je nekoliko pomirila, jo je Giannina vprašala:
»Kje sva?«
»Na nekem parniku.«
»Kdo me je spravil sem?«
»Nekdo vas je prinesel in vas položil poleg mene. To se je zgodilo kmalu nato, ko so mene prinesli sem. Mislila sem, da ste hudo bolni ali pa celo... mrtvi. Moj Bog, moj Bog!«...
Iznova sta jo prešinila groza in obup, spet so ji vroče solze zadrgnile grlo.
»Razvežite mi roke in noge,« je jokaje proeila. »Vrvi me režejo ko noži v meso.«
Giannina je tipala, dokler ni našla vrvi. Začela jih je po malem razvezovati. Nesrečnica je bila na pol naga in se je tresla kakor v mrzlici.
' »Kdo ste?« je vprašala Giannina.
»Marija mi je ime. Iz Bologne sem. Prišla sem v Genovo iskat dela — in tedaj se je zgodilo...«
Gianninina sotrpinka je spet udarila v jok. Med solzami je pripovedovala Giannini svojo žalostno zgodbo, na las podobno tisočim in tisočim drugim...
»V Genovi sem se seznanila z ne-ikim mladeničem; do ušes sva se zaljubila drug v drugega in naposled me je moj ljubček zasnubil. Dejal mi je, da me bo vzel s seboj v Južno Ameriko, kjer ima bogate sorodnike. Srce mi je krvavelo ob misli, da bom morala za zmerom dati slovo svoji domovini. Zato se nisem mogla koj odločiti. Lepega dne me je zvabil moj ženin v past. Opijanil me je z močno pijačo, ki ji je primešal mamila... Nič hudega ne sluteč sem pila in pila sladko pijačo, dokler nisem naposled utrujena zaspala. Od tistega trenutka dalje se ne spomnim ničesar več. Zavedela sem se šele takrat, ko so me nesli po brvi na parnik: sveži zrak me je obudil. Hotela sem krikniti in poklicati na pomaganje, toda moj krik je udušila cunja, ki ste mi jo malo prej vzeli iz ust. Zgodaj je še bilo in na parniku ni bilo žive duše. Opazila sem samo tiste može, ki so me nesli, in še nekoga, ki jih je vodil in jim 'kazal pot.«
Marija se je oddahnila. Čez nekaj minut je nadaljevala:
»Vodnik je bil oblečen v mornariško obleko. Ko so me nesli |>o temnih hodnikih, je svetil nosačem z električno slepico
»Ko so me prinesli v tale prostor, kjer še zdaj ležim, so me vrgli na tla in odšli. Mornar mi je pred odhodom še dejal: ,Ne boš se dolgo dolgočasila, prinesli ti bomo družico. Upam, da se bosta dobro razumeli."
»Kmalu nato so prinesli še vas. Spet je nosačem svetil isti mornar; spoznala sem ga po surovem obrazu. Med zločinci je bil tudi moj... .zaročenec1.«
Ubožica se je tresla po vsem životu. Vila je roke ko blazna; obup je zvenet iz njenih besed. V temi Giannina ni mogla videti njenega obraza, vendar si je mislila, da mora bili ves skrivenčen od groze in strahu.
Uboga Marija je zdaj prav dobro vedela, kakšna usoda čaka njo in njeno neprostovoljno spremljevalko Giannino.
Obe trpinki sta obmolknili. Vsaka beseda, ki bi jo bili izustili, bi samo znova odprla njune globoke rane in podvojila njuno bolečino.
In tudi če bi se jima bilo dalo govorili, bi bržčas ne mogli, zakaj potoki solz so jima dušili glas. Po bledih licih so jima lile solze obupa. Tesno objeti sta jokali ko majhna otroka, ki ju zapreš v veliko temno klet.
*
Parnik »Savoy« — plavajoče mesto
—	ki je redno vozil iz Genove v Južno Ameriko, je pred dvema urama odplul iz pristanišča. Potniki so bili še vsi na palubi in strmeli v morje, ki se je po malem umirjalo. Mnogi so stali ob ograji in zrli proti obali, izgubljajoči se v jutrnji megli. Nekateri so se sprehajali, drugi so pa ležali z zaprtimi očmi na ležalnikih in zdelo se je, da spe.
Eden izmed potnikov prvega razreda — mož bronastobarvnega obraza in posivelih las — se je udobno zleknil na ležalniku. Potovalno čepico si je potegnil globoko na oči in se je delal spečega. Toda spal ni. Skozi priprte veke je neprestano opazoval Dornerja, ki je begal po palubi gor in dol; z veščim očesom je meril vsakega sopotnika posebej. Na prvi pogled si opazil, da možakar nekoga išče. •	•	v’	;•	'
Zaničljiv nasmeh je , skriv<?nčil ustnice možu bronastobarvnega obraza, in v njegovih očeh se je utrnil pod-smeli.
»Kar išči! Le stikaj!« je zamrmral. »Tistega, ki ga iščeš, ne boš našel na ladji!«
Vittorio Santino, tisti, ki je Giannino zvabil v past in ki ga je stara Vincenca spoznala v albumu hudodelcev, se je bil davi odpeljal z brziin vlakom v Marseille. Odondod je nameraval kreniti z nekim francoskim parnikom v Buenos Aires. Tiček je bil zvit in spreten; vselej je znal pošteno zabrisati sledove za seboj. »Blago«, ki ga pelje parnik »Savoy« v svojem trebuhu, je spremljal mož bronastobarvnega obraza in osivelih las, Santinova »desna roka«; ujete tičice mu bo izročil v Buenos-Airesu.
»Rodrigo Lopez, ravnatelj izvozne družbe,« je bilo tujčevo ime vpisano v spisek potnikov.
S	polpriprtiini očmi je opazoval Dornerja od tistega irenutka, ko se je prikazal na palubi parnika »Savoy«. Eden izmed Vittorijevih pomagačev mu ga je bil pokazal, ko je stopal po brvi na parnik. Dejal mu je:
»Tale je... Saj smo si že mislili, da bo zavohal naše sledove. Davi se je pripeljal z Borgijem v Genovo, in vse jutro sta se potikala po pristanišču ko dva lovska psa. Nikar ga ne pusti iz oči.«
»Vittorio Santino naj bo kar miren: tega nemškega detektiva bom imel neprestano na piki!« si je dejal Rodrigo Lopez. »Kar išči, kar stikaj!« je dalje razpletal svoje misli, ko je spet zagledal Dornerja v bližini. Detektiv je bil videti od sile razburjen in ves zmeden.
Zdajci je zapel gong, vabeč potnike k zajtrku. Čez nekaj minut je bila paluba prazna.
V	jedilnici je sedel Rodrigo Lopez slučajno poleg Dornerja. Še pred končanim zajtrkom se je vnel med njima pogovor. Sicer je govoril samo Lopez, zakaj Dorner je le kratko in raztreseno odgovarjal, še zmerom se je zdel zelo v skrbeh. Tudi med zajtrkom so njegove oči neprestano švigale po obrazili imenitnih potnikov, kakor da bi tudi med njimi iskale onega, ki ima Giannino na vesti.
Komaj je Dorner vstal in krenil k izhodu, mu je že sledil Lopez za petami. Tudi v kadilnici je sedel poleg njega in neprestano govoričil. Pripovedoval je Dornerju o Parizu, o Londonu in o vseh mogočih mestih na svetu, pripovedoval mu je o svoji družini, ki jo nad vse ljubi, toda vse sanio zato, da bi Dornerja preslepil in speljal na napačno sled.
Ta tujec mu je bil zopr klepetavosti, čeprav se je dil, da bi bil ljubezniv, se mogel siliti, da bi ga poslušal, ko je pa imel toliko drugih in važnejših misli.
Neprestano je mislil na Giannino in se ni mogel potolažiti. Kaj neki le je? Kaj se je z njo zgodilo? Morda je zagrešil usodno napako, ko je odšel iz Italije? Saj je prav lahko mogoče, da je Giannina še zmerom tam.
Borgi, res, vsepovsod bo imel oči in ušesa, toda Dorner ni nikomur tako zaupal kakor samemu sebi.
O, ko bi se mogel pri priči vrniti v Italijo! Toda zdaj je parnik že predaleč. Sedemnajst dni bo moral ostati v tem plavajočem mestu — sedemnajst neskončno dolgih dni! In med tem časom se utegne zgoditi Bog sam si
ga vedi kaj, kar ne bo moči nikoli več popraviti...
Najbolj je Dornerja grizlo, da ni našel Vittorija Santina med potniki. Zaradi tega je bil čedalje bolj prepričan, da je Santino s svojo žrtvijo, z njegovo ljubljeno Giannino, še v Italiji.
Ni še pokadil smotke do konca, je že odšel iz kadilnice in stopil v kabino radijskega telegrafista, da bi brzojavil Borgiju. Ko je pa odprl vrata, je opazil, da čaka že več ljudi pri okencu.
»Nu, pa opravim kasneje,« si je dejal.
Čez pol ure se je spet vrnil. Samo en človek je stal v brzojavni kabini — in ko je obrnil glavo — je Dorner spoznal v njem Rodriga Lopeza.
Na mizi je ležala brzojavka in Dorner je brž prebral besedilo: »Dva zavitka iz Genove 17 in 19 funtov stop Pošiljatelj v Marseillu stop Pozdrav signori Majou stop Lopez«.
Naslova Dorner ni mogel prebrati, ker ga je zakrival telegrafist s komolcem.
Lopez je opazil, da je Dorner prebral brzojavko, zato se je prisiljeno nasmehnil.
»Kakor vidite, še na ladji nimam miru. Svojemu poslovodji nisem namreč več utegnil brzojaviti iz Genove, zato se pa moram še zdaj ukvarjati s kupčijami, namesto da bi se lepo v miru sprehajal po palubi...«
Ko je Dorner odšel iz brzojavne kabine, je moral neprestano misliti na besedilo Lopezove brzojavke: »Dva zavitka iz Genove 17 in 19 funtov...«
Kakšna zavitka neki sta to, ki ju ta človek brzojavno prijavlja? Čudno, prečudno...
Dorner je taval po prdmenadni palubi sem in tja in si venomer v mislih ponavljal: »17 ih 19 funtov...«
Morda je to kakšno domenjeno znamenje, kakšna šifra? 17 in 19... morda je pa to starost ,belih sužnjev*, ki ju pošiljajo iz Evrope v Buenos Aires... 19... Tudi Giannini je 19 let...
Dorner je prestrašeno spodil to misel, toda venomer se mu je vračala in ga morila.
»Ali bom mar ob pamet?« si je dejal Silil se je, da bi mislil na kaj drugega, toda pred očmi se mu je zmerom znova pojavljalo besedilo brzojavke:
»Dva zavitka iz Genove 17 iri 19 funtov...«
5. Na vožnji v smrt
Medtem ko je Dorner begal po palubi, sta ždeli v premogovni skladovnici parnika »Savoya< Giannina in njena nesrečna tovarišica Marija. Tesno objeti ko sestri sta pretakali bridke solze in govorili o smrti.
Da! Umreti morata... Saj smrt ni tako strašna ko sramota, ki ju čaka. Le kako bi si končali življenje? Nobenega orožja nista imeli niti noža niti. kakšne črepinje, da bi si prerezali žile. Zdajci se je Marija spomnila vrvi, ki je bila z njo prevezana, in zato sta se odločili, da se obesita.
Da, umreti bo treba, druge rešitve ni!
Že sta se v mislih poslavljali od svojih najljubših, ko se je zdajci zasekal pramen slepice v temo premogovnega skladišča. Giannina si je bila že vrgla zanko okrog vratu. Nekdo se je spuščal po pleteni lestvi navzdol...
Bil je tisti mornar, ki je na vse zgodaj svetil lopovom in jiin kazal pot.
Modrikastosrebrni svit slepice je prav v tistem trenutku padel na Gian-ninino glavo, ko je že hotela oviti vrv okrog velikega kavlja.
Mornar je glasno zaklel in zavpil.
»Prav tega se še manjka! — Samomor, kali?«
Z enim skokom je bil pri Giannini. Grobo jo je nahrulil:
»Proč z vrvjo! Ali slišiš? Pri priči snemi vrv in sem z njo!«
Ne da bi spustil slepico iz roke, je zagrabil z drugo roko za vrv in jo potegnil Giannini z vratu.
»Še dovolj časa boš imela... Toda tukaj na parniku ni prostor za to!« je razjarjeno dejal in spravil vrv pod suknjič. Iz žepa je potegnil zavojček in ga izročil ženskama.
Sedem zalih plavalk, elita ameriških športnic, ki se bodo pomerile pri izločilnih tekmah v Manhattan-Beachu. Z leve na desno: Marvis Freemanova, Elizabeta Kompa, Toni Redfernova, Janioe Liftonova, Eleanor Holm-Jarettova, Erna Kompa in Mary Hoergerjeva.
»To je hrana za vaju dve. Ne jejta preveč, ker se vrnem šele pojutrišnjem. Zvečer vama spustim po vrvi še ročko vode...«
Zdajci se je obrnil, se vzpel na visečo lestev — in minuto kasneje je zavladala tema v premogovnem skladišču.
Giannina je sikočila pokoncu in stekla v tisto smer, kjer je še trenutek prej visela lestev. Z rokami je kakor slepa tipala po temi, toda lestve ni otipala. Mornar jo je bil iz previdnosti potegnil za seboj.
Marija je razvila zavitek in našla v njem hleb črnega kruha, suho ribo in košček sira. Ko se je Giannina vrnila, ji je njena sotrpinka ponudila kos kruha in sir. Toda Giannina je odrinila jed.
Ne, niti trohice ne bo pojedla več. Samo ta izhod ima še: umrla bo od gladu...
»-
V	razkošno opremljeni jedilnici parnika »Savoya« je med. obedom svirala godba. Natakarji so hodili neslišno in po prstih sem in tja. Veliki lestenci iz kristala so žarko osvetljevali fino porcelanasto posodo, srebrne vilice in nože... Vino je bleščalo v kozarcih ko tekoče zlato.
»Poglejte si te lepe dame tod naokrog!« je šepnil Rodrigo Lopez in pomembno pogledal Dornerja. Oči so se mu svetile od zaužitega vina, njegove nosnice so trzale.
Dorner je raztreseno prikimal in zdelo se je, da Lopezovih besed sploh razumel ni. Glasneje ko godba, glasneje ko žvenket kupic in nožev, glasneje ko pomenki potnikov mu je klical notranji glas zmerom znova:
»17 in 19... 17 in 19... Tudi Giannini je 19 let...«
Od tistega trenutka ni Dorner Lopeza samo sovražil, temveč ga je imel tudi na sumu. Čeprav morda njegova brzojavka ni tako skrivnostna kakor se zdi, je bil Lopez videti vendar na las podoben tistim možem, ki jih je Dorner videl v albumu hudodelcev na napolitanski kriminalni policiji.
Lopez se je na vse grlo grohotal, pil je vino, po tihem je godel predse napev, ki ga je svirala godba, in zdelo se je, da je imenitne volje. Edini Dorner je slutil, da je njegova veselost prisiljena. Prav gotovo je skušal svoje notranje razburjenje skriti in ga utopiti v nepristni veselosti. Samo ustnice so se mu smejale, v očeh je pa Dorner večkrat opazil zbegan izraz.
Čeprav je Rodrigo Lopez neprestano praznil kozarce, se vendar ni opil. Z vso silo se je trudil, da bi zbudil videz prešerno veselega človeka.
»V Buenos Airesu bova lahko skuj[>-no preživela nekaj veselih dni, ki se jih boste še dolgo spominjali!« je dejal Dornerju in mu zvito pomežiknil. »Rad
Japonske plavalke, ki bodo tekmovale na olimpiadi, gredo trenirat.
bi se še pošteno iznorel, preden se vrnem za domače ognjišče.«
Zasmejal se je, toda njegov smeh je bil prisiljen in nevesel. Dornerjev molk ga je vznemirjal. Čutil je, da se skriva za njegovo nedostopnostjo prikrito in hladno sovraštvo.
Zdajci je utihnil in do konca obeda ni zinil niti besede več.
Drugo jutro se je veselo približal Dornerju, ko ga je zagledal na palubi.
»Imenitno vreme, kaj ne da? Kako sle pa kaj spali?«
Dorner mu ni odgovoril in ga Še'za mar ni imel. Lopezu je iztegnjena desnica medlo omahnila ob bok.
Stisnil je zobe. V očeh se mu je utrnil blisk.
.Dober tek!'
Madžarski napisal Fr. Karinthy
Moj prijatelj, neki poljski pisatelj, mi je pripovedoval tole zgodbo: Njegov rojak, Zaturek po imenu, se je preteklo leto mudil v Berlinu. Kot skromen popotnik brez spremstva se je ustavil v nekem poljskem penzionu, da bi bil vsaj zvečer med svojimi rojaki, čez dan je romal po mestu in si ogledoval muzeje in druge znamenitosti, čeprav ni razumel niti besedice nemščine in se je pogovoril tako rekoč le z gestami, ga ni to prav nič motilo.
Obedovat je šel v prijazno in skromno gostilno.
Nasproti mu je sedel starejši domačin simpatične zunanjosti.
Oba gosta sta tiho pospravila obed. Nemec je bil eno minuto prej gotov; vstal je, lahno pokimal in dejal:
»Mahlzeit!« (Dober tek!)
Tudi Poljak je vstal in premišljal: če je kdo tako vljuden in se celo v javnem lokalu predstavi, tudi jaz ne smem biti zakrknjen. Zatorej se je tudi on predstavil: »Zaturek.«
Drugi dan je spet in za isto mizo srečal onega Nemca. Oba sta obedovala; Nemec je spet vstal eno minuto prej, pokimal in dejal: »Mahlzeit.«
Zaturek je nekoliko osupnil. Kaj naj neki to bo? Ali je mar Nemec pozabil, da sta se že včeraj predstavila, ali je pa tod v navadi, da se ljudje zmerom iznova predstavljajo? Nu, prilagodil se je nerazumljivemu običaju, vstal tudi on in dejal:
»Zaturek.«
Ker se je ta prizor še v tretje ponovil, je Poljak omenil to čudno nemško navado zvečer v penzionu svojim rojakom. Vprašal je, ali je mar gospod Mahlzeit normalni nemški tip ali je pa kakšen čudak.
Kajpada so se mu od srca nasmejali in mu pojasnili, da »Mahlzeit« ni ime, nego zgolj vljudnostna fraza; Nemec mu je samo želel, da bi mu kosilo teknilo.
Poljak se je zelo sramoval svoje nevednosti in je zardel ob misli, kaj neki utegne soditi o njem njegov očividno zelo izobraženi sosed.
Tisti poldan je prišel zelo zgodaj v gostilno. Berlinčan je bil že tam. Poljak je živčno in hlastno pospravljal jed za jedjo, nalašč tekmujoč z Nemcem, da bi ga prehitel. In res se mu je posrečilo opraviti dve minuti prej kakor njegov sosed. Potlej je vstal, pokimal in rekel zmagoslavno in samozavestno :
»Mahlzeit.«
Nemec je nekoliko zardel. Očitno od veselja, da je ta Poljak tako olikan človek in da ga že po tako kratkem znanju odlikuje z voščilom v njegovi materinščini. Kot takten mož je hotel kajpada takoj pokazati, da tudi on prav dobro ve, kaj se spodobi. Vstal je in smehljaje se in s kar se da dobro izgovarjavo ponovil priučeno besedo:
»Zaturek.«
Lepota, zdravie, dom
Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet
Vroča a!i mrzSa pifača?
lahka reč Potolažiti žejo, ki io Ustvarja vroči poletni čas.
>-lma prav: tistl nešteti modri-1 se<ie na terasah pred kavarni;,,- ln P°P'i° na litre ledeno mrzlih viriif«	pa	°ni premetenejši, ki
cnv, °dresitev v eni ali dveh skledicah vročega čaja?
Prvi se sklicujejo na ugodje, ki jih
resria + navdaja uživanje mrzle pijače;
na	Ugodje ni traJno, zato si ga
Pa lahko zmerom  ------------
J*h žeja pograbi.
na ion —J “'“jav, zaio si ga at, - . 0 zmerom iznova privoščijo ko h žeja pograbi.
Drugi zagovarjajo nasprotno teorijo:
sicer
Je vroča pijača res prvi mah
strani — in to je še mnogo več se boste pa na lepem iz-Dr. X.
man; “ • ■ i	ica jjjvi man
f . J Pnjetna, zato pa kako korenito “Jo pogasi!
v^aiisko ie pa v ohojem ista ne-»ecnost; obe praktiki namreč pospešujeta potenje. In tako nastane prav-
žeio t'^US vitiosus: Potenje ustvarja ££ Pitje pa pospešuje potenje.
turuaVa pot je po mojem tale: nikar, trka „ Sed,anp vročini ne pijte od zaj-Ne n-•* 0 da in od obeda do večera! žavn J prav ničesar, če nimate tete i »v6* iizičnega dela, ko se vam to-ttim * a preveč Potiti; pijte pa le jom ’ c® se ukvarjate z utrudljivim de-
V	tem primeru je bolje, da pijete Prosto, a zelo po malem. u ‘c®r vam ta »dieta« ne bo baš n? Jala. vem; a če boste zmogli tonah p08uma- da se boste po njej rav-boste imeli dvojno korist: naj-v. J hoste najmanj za pol če ne za zmanjšali neprijetno potenje, po
vredn StTani
—	in to if> Sp mnnpn več
debili moreče žeje.
- P« bo IiMh na mi»l
Meščanska kuhinja
^dilni list za skromnejše
RAZMERE
jj*fe6eIja: Govedina v smetani, pala-pe s špinačo, vitaminska solata*. Ponedeljek: Zelenjavna juha z rižem „ hrenovkami, marelični ali češnjevi
cmoki.
, Torek:	Kuhana	solata, zabeljen
tmčji grah, svinjski kotleti, krompir. Sreda: Pljučni zavitek, omaka iz ko-ebja, riž, ocvrte žemljeve rezine s KOrnpotom.
Četrtek:	Dušena	govedina*, češki
'moki, hladen mlečni riž s svežimi hmiinami.
Petek: Krušna juha, kvašena češnjeva pogača.
Sobota: Nadevana cvetača, dušen zdrobovi cmoki z mareličnim kompotom.
JeDILNI list za premožnejše
D Nedelja: Puding iz riža in gnjati*, ko? j 6n goveji jezik z majonezo, čo-udna torta, sveže sadje.
Ponedeljek: Riževa juha, pljučna pe-Uka na angleški način*, paniran ar°vt, pečen krompir, rdeča pesa v »oiati.
Torek: Kumnova juha, jagnjetina r* ražnju, zabeljen stročji fižol, jajč-a Pogača, lia •da: Paradižnikova juha, sesek-m mesni hlebčki, zabeljeni rezanci, czne kepe z malinovcem. tele?rtek:	ZelenJavna	juha, pečene
Eašote kavice, špinača s krompirjevo p ’ hladna sadna krema, din? ' KromPirjeva juha, ribji pumo!; ,s holandsko polivko, dušen riž, ^UCni cmoki.
v obari, ajdovi žgan-■ čokoladni puding*, ledena kava.
•»dl«	.‘*ruS®	etap«	kolesarske	dirke Sirom
*•% tiii ' “®'BIJskl kolesar Wierinck. Ob prihodu Ctiarleville ga prijatelji viharne po zdravljaj«.
RECEPTI ZA JEDI označene v jedilnih listih z *
Puding iz riža in gnjati
20 dkg riža zdušimo do mehkega in spenimo 8 dkg 'presnega masla, 3 rumenjake in 4 dkg nastrganega trdega bohinjskega sira. Potlej vmešamo ohlajen riž in 15 dkg kuhane, narezane in ohlajene gnjati. Naposled še rahlo vmešamo sneg iz 3 beljakov.
Pripravljeno mešanico denemo v omaščen in pomokan lik za puding. Jed kuhamo Vi ure v sopari. Ko je puding gotov, ga poveznemo na plitev krožnik, potresemo spet z nastrganim trdim bohinjskim sirom in zabelimo s
5 dkg porjavelega presnega masla.
Vitaminska solata
3—4 velike korene (mrkve) nastrgamo na grobem strgalniku. H korenju nastrgamo še 3 do 4 jabolka, nekaj hrena in še drugo sočivje, naposled pa dodamo še zmlete orehe, razredčen limonov sok, sol in sladkor. Pred serviranjem prilijemo še olja, dobro premešamo in postavimo jed na mizo.
Jajčna pogača
4 jajca, ’/i kg ostre moke, */« zavojčka pecilnega praška in 1 žlico sladkorja stepemo v loncu in prilijemo Vs litra mleka.
Potlej razbelimo v kozici mast in nalijemo nanjo tekoče testo prav na tenko in jo denemo brž v pečnico. Ko je pogača lepo zlatorumeno pečena, jo narežemo na kose in serviramo s kompotom ali pa s sadnim sokom. Jed zadošča za tri ljudi.
Čokoladni puding
7 dkg presnega masla spenimo s 7 dkg sladkorja, pridenemo posamič
4	rumenjake in mešamo 'h ure. Potlej vmešamo v to še 7 dkg omehčane čokolade, '/» v mleku namočene in pretlačene žemlje, naposled pa še sneg iz
4	beljakov. Testo denemo v omaslen in pomokan lik za puding. Ko se puding že 35 minut kuha v sopari, ga denemo v lik na okno, da se shladi. Potlej ga poveznemo na plitev krožnik in narežemo počez v rezine (1 in Vi cm). Vsako rezino namažemo s stolčeno sladko smetano, polagamo drugo vrh druge tako, da nazadnje sestavimo iz rezin spet puding v prejšnjo obliko. Naposled ga oblijemo s čokoladno sklenino. Jedi je dovolj za 5 do
6 oseb.
Pljučna pečenka na angleški način
Pljučno pečenko preslaninimo s slanino, limonovimi lupinami in s čebulo. Potlej položimo pečenko 3 dni v kvašo, ki smo jo pripravili iz Ve 1 dobrega kisa in 6 lovorjevih listov. Pre-kvašeno pečenko pečemo s 6 dkg presnega masla v pečnici.
Posebej napravimo omako: v kozico denemo presno maslo, ga razbelimo, vmešamo nekoliko žlic moke, in ko moka porjavi, zalijemo prežganje z mesno juho. Potlej pridenemo prežganju 1 sesekljano sardelico in malo popra, dobro prekuhamo in polijemo omako čez pečenko.
Za 6 ljudi zadostuje 1 kg mesa.
Dušena govedina
1	kg govedine denemo v kozico, dodamo 2 celi čebuli, nekaj strokov česna, malo sladke paprike, žlico masti in sol. Potlej zalijemo z vodo in kuhamo meso do mehkega. Ko je že mehko, dušimo preostali sok tako dolgo, da ga ostane samo toliko, kolikor ga potrebujemo za omako. Kakopak moramo to omako pretlačiti. Naposled položimo meso spet v omako, pridenemo ih do 1 dl pretlačenih paradižnikov in vse še enkrat dobro prevremo.
Tako dušena govedina je prav prhka in okusna. Zdaj, ko rastejo gobe, denimo namesto paradižnikov gobe v omako.
Novodobna mali in hči
Povojne razmere so prinesle našim dekletom veliko svobode. Na žalost pa niso znale same dognati, do kod smejo in od kod ne. Najboljši dokaz za to so mnogoštevilni samomori in čedalje več smrtnih primerov zaradi splava.
Kdo bo pomagal hčeri? Kdo ji bo pokazal pot?
Mati!
Sodobna mati, pa naj si bo še tako liberalna, mora biti zelo oprezna. Cesto se ji niti ne sanja, kako živi njena hči, četudi morda o njenih zablodah že vsi znanci šepečejo.
če d k mati svoji hčeri popolno svobodo, jo mora pred vsem sama dobro poznati; biti ji mora odkrita prijateljica. Pa ne samo to: mati mora poznati tudi družbo, v kateri občuje njena hči.
Nekatere matere dajejo svojim hčeram neomejeno svobodo samo iz prevelike ljubezni. Ne zavedajo se, da takšne svoboščine le prerade obrode zgolj nezadovoljstvo in nesrečo. Pomislite le na nesrečne zakone, ki se tolikokrat končajo z ločitvijo!
Deklice, ki so imele ljubimce, se le s težavo .vžive v resno zakonsko življenje. V zakonu ni več nekdanje svobode; zato postajajo od dne do dne sitnejše, nervozne, nezadovoljne." Od moža pričakujejo, da jim bo dovolil iste svoboščine, kakor so jih uživale prej, da jih bo puščal v družbo mladih kavalirjev, zraven pa kajpak da jim bo zajamčil udobno in neskrbno življenje. Seveda se takšne sanje le prekmalu razblinijo in za njimi pride neizogibni »maček«. In posledica? Razočarane žene razbijejo zakon, razbijejo dvoje življenj.
Razmišljanje o povojnem dekletu čedalje bolj narekuje potrebo po le nekoliko modernizirani, stari, patriarhalni vzgoji. Matere naj se nikar ne boje, da se jim hčere ne bodo pomo-žile, če jih ne bodo pošiljale »v družbo«. To pa seveda ne pomeni, da bi moralo dekle neprestano tičati pri svoji materi! Ne! Pošljite jo ven, ka-i morkoli, a le v družbi ljudi, ki jim zaupate.
Najbolje pa je, da mati svojo hčer že zgodaj seznani z življenjem, ki naj bi ji bilo namenjeno, in naj s pametjo vpliva na njen razvoj. Tako bo dekle pod materinim vplivom in njeno neprestano čuječnostjo tako rekoč nevede šlo svoji sreči nasproti.
Kajpada pa morajo matere pokazati pri tem pomaganju otroku velik takt in znanje — in šele potem, ko so tu dosegle zaželeni uspeh, smejo biti nekoliko liberalnejše.	XD-E
Očetovo pismo
Moj ljubi otrok!
Kaj naj storim? Tvoj oče ne ve kod ne kam. Ce bi bil ti vsaj nekaj let starejši, bi mi mogoče lahko svetoval, bi se nemara sam odločil...
Tvoja mati, ljubi moj otrok, mi je storila veliko krivico. Storila mi je najhujše zlo, ki ga žena more storiti možu. Tvoja mati me je sleparila. Sleparila me je z nekim mladim, ničvrednim fantom, ki ga je slučajno srečala na poti, in ki nima druge ,čednosti” ko bogastvo.
Tudi tvoj oče, ljubi moj otrok, je bil nekoč bogat mož in tvoja mati mu je bila več ko vse na svetu. Sleherni dih je veljal njej, sleherni utrip srca je bil njen, sleherna moja misel se je rodila samo zanjo. Tvoj oče je žrtvoval tvoji lepi, mladi mamici vse: svoje ime, svoje premoženje in naposled žrtvuje še tebe, svoje najdražje na svetu!
Priznal ti bom nekaj, sin moj; če bi nc bilo tebe, bi si že zdavnaj pognal
Anekdote
MAURIAC IN IGRALKA
Francoskemu književniku Francoisu Mauriacu je bila neka pariška igralka hudo všeč. Po vsaki ceni se je hotel z njo seznaniti, zato je prosil nekega svojega prijatelja, naj mu napravi to uslugo.
Ko sta se pesnik in igralka že poznala, ga je ona nepričakovano vprašala;
»Ali ste pa tudi zares Mauriac?«
»Kakopak da sem. A zakaj vprašate?« se je začudil Mauriac.
»Zato, ker so me zadnje čase znanci že tolikokrat potegnili. Prejšnji teden so mi na primer za Henrika Ibsna predstavili nekega sivolasega in bradatega gospoda. Danes pa izvem, da to ni bil Henrik Ibsen.«
(Henrik Ibsen je namreč že leta 1906. umrl. Op. ured.)	X
LJUBOSUMNI TOLSTOJ
Slavni ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je bil nekdaj strastno zaljubljen v mlado lepotico Sonjo. Zato je rad zahajal v hišo njenih staršev na šah, ali je pa z mlado Sonjo igral štiriročno klavir.
Nekega dne je pa prišel na obisk lep, vitek mladenič in začel ognjevito dvoriti mladi Sonji. Mladenki je novi znanec bolj ugajal, zato se mu je Tolstoj prostovoljno umaknil.
Od takrat ga je začela gristi ljubosumnost. čutil se je sila nesrečnega, hodil je zamišljen okrog, tedne in tedne je samo vzdihoval in ni delal ničesar.
Nekoč je svoje gorje zaupal prijatelju. Toda ta ga ni hotel razumeti.
»Kaj, ljubosumen si?!« je vzkliknil. »Ti, ki si se v svojih romanih vedno rogal ljubosumnežem in si jih imenoval norce? človek božji, ali te je res pamet pustila na cedilu?!«
»Ni,« je kratko odgovoril Tolstoj. »A tudi jaz ne morem svojih čustev pustiti na cedilu.«	X
PRVI EDISONOV IZUM
Veliki ameriški učenjak Thomas Alva Edison ni nikoli rad dajal izjav. Ko je nekoč sedel v večji družbi, je pristopil k njemu neki poročevalec in ga prosil, naj pove kaj o svojem prvem izumu. Ker so se žurnalistu pridružile še dame iz Edisonovega spremstva, se je dal veliki izumitelj preprositi in je začel:
»Ko sem bil še mlad in sem si služil vsakdanji kruh s prodajanjem časopisov po ulicah, sem nekega dne
slišal, da so razbojniki vdrli k bankirju Nicolsu in mu odnesli iz blagajne 100.000 dolarjev. 2e drugi dan sem odhitel k okradencu in mu ponudil svoj izum proti vlamljanju v blagajne; za plačilo pa nisem maral denarja, temveč sem prosil bankirja za roko njegove hčere. Mož je pristal, a le pod pogojem, da svoj izum vpričo njega preizkusim.
Priključil sem torej svojo pripravo njegovi blagajni in spustil električni tok. Ko sem prihodnji dan obiskal bankirja, sem ga dobil nezavestnega pred njegovo blagajno; tako je ležal vso noč. Moj izum je bil namreč take narave, da je vsakogar, kdor se je približal blagajni, zadel električni tok. Tat je ležal tako dolgo v nezavesti, dokler je to želel lastnik blagajne.
Bankir je bil nad tem mojim prvim izumom ves navdušen.
»Ali vam je potem dal svojo hčer za ženo?« je vprašal žurnalist.
»Ne!«
»Zakaj ne?«
Ker Edison ni maral odgovoriti na to vprašanje, mu je časnikar zadal drugo:
»Ko ste nam že tako lepo pripovedovali o svojem prvem izumu, ali nam ne bi zdaj hoteli povedati še kaj o poslednjem? Kaj je najnovejše, kar ste si izmislili?«
»Najnovejše, kar sem si izmislil,« se je nasmehnil Edison, »je zgodba o mojem prvem izumu.«	X
SREČNI KONEC... PO NAROČILU
Pod konec 18. stoletja so se na Nemškem pojavili prvi časopisni rofnani v nadaljevanjih. Tudi manjši časniki in lističi so začeli posnemati to novost — po možnosti tako, da ni bilo treba plačevati nagrade pisateljem. V ta namen so uredniki najrajši vzeli v roke kakšno znamenito dramo in jo meni nič tebi nič... obrnili v roman.
V	neki neznatni nemški prestolnici je takšna usoda doletela Schillerjevo dramo »Spletke in ljubezen«. Napeti »roman« je bil dozorel že do predzadnjega nadaljevanja, ko Luiza in Ferdinand popijeta zastrupljeno limonado — tedaj je pa uredništvo dobilo takole pisanje iz knezove pisarne:
»Njegova Visokost so izvolili pozorno in z velikim zanimanjem brati vaš roman. Taista Visokost žele, da Ferdinand in Luiza ne bi umrla za strupom. Nemara bi ju bilp moči rešiti s kakšnim protistrupom. Dvorni maršal.«
Za reševanje je bilo žal prepozno, zakaj konec romana in z njim vele-
izčrpni popis pogreba nesrečnih zaljubljencev je bil že natisnjen in v rokah nestrpno čakajočih bralcev. Toda česa vsega človek ne stori, samo da ne pade pri visokosti v nemilost! In tako je uredništvo na vrat na nos izdalo in razposlalo posebno izdajo s takimle sporočilom:
»Smrt Ferdinanda in Luize, ki je o njej poročal roman .Spletke in ljubezen”, sloni na pomoti našega poročevalca. Oba sta čila in zdrava in se bosta prav te dni poročila. Našega sodelavca, ki nam je poslal napačno poročilo, smo že odpustili iz službe.«
PRAKTIČNOST
Nemški pesnik Detlev v. Liliencron (1844—1909) je dobil nekoč obisk nekega starejšega gospoda.
»V zadregi sem,« je dejal tuji gost, »ne vem, kam bi obrnil svojega sina. Za čopič ima namreč prav toliko daru kakor za pero. Ali naj bo slikar ali pisatelj?«
»Pisatelj,« je odgovoril Liliencron brez jjomisleka.
»Zakaj, če dovolite?«
»Ker je papir cenejši od platna.«
Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GAZE Ui
TERPENTINOM MILOM
Pere res belo!
kroglo v glavo in vsega bi bilo konec; vseh bolečin in nepopisnega gorja!
Ker pa imam tebe, najljubše moje, tebe, ki si pred štirimi leti prvikrat zvedavo pogledal s svojimi lepimi očmi v svet, sem pač ves tvoj, in ti bom ostal dober oče do poslednjega diha. Samo zate bom živel odslej; tvoja mati me je sleparila zaradi piškavih desetih let, za kolikor je ta lahkomišljcni, bogati fant mlajši od mene.
Zdaj pa, Petrček moj, ne vem, kaj naj storim. Ali te naj vzamem k sebi? Joj, kako lepo bi nama bilo; zame najlepše kar bi mi utegnilo življenje še dati. Tvoj oče, dečko moj, mora začeti znova — zakaj tvoja mati ga je spravila na rob propada.
Ali naj te mar brez boja pustim tvoji materi? Vem, da ti pri njej ne bo ničesar manjkalo, drago moje dete, toda kdo ve, če ne bo nemara ta mladi fant poteptal z nogami prvih drhtljajev tvoje sladke, nežne dušice...
če bi te vzel k sebi, o, vem, prišel bi nekoč dan, ko bi me pogledal s svojimi sinjimi očmi in me vprašal po materi. Jaz pa, dečko moj, bi ti moral reči, »da je umrla, da je odšla v nebesa«, ali bogve kakšno drugo laž bi ti podtaknil; in tega, ljubi moj mali, ne bi prenesel. Preveč laži je bilo v poslednjih mesecih!
če boš ostal pri svoji lepi mamici, me pač ne boš preveč pogrešal, zr.kaj v tvojih letih potrebuješ bolj matere ko očeta. In če bi jo ver.dar nekoč vprašal, kje je tvoj oče, ti bo tvoja mlada mamica s sladkim nasmeškom in prepričevalno odgovorila: »Tvoj oče je odšel na dolgo pot in se bo vrnil šele čez leta in leta.«
In prišel bom, ljubi, ljubi moj dečko! čez deset let se bom vrnil, prišel bom pote in tedaj bova ostala za zmerom skupaj.
Samo zato, ljubi moj mali, bom živel odslej, čeprav bo težko moje življenje.
Zdaj pa, najdražje moje, zbogom! Daj da prlžmem tvoje sladko, malo telesce tesno k sebi, daj da ti poljubim tvoje sinje očke, tvoje čisto čelce, tvoje zlate kodrčke... in... še to naj ti rečem, sinko moj, tvoja mati ni bila slaba, tudi ne nizkotna ne nesramna — samo to napako je imela; da je bila prelepa.	Tvoj oče.
Profesorska
Vlomilec: »če se ganete, ste mrlič.* Profesor: »Motite se, prijatelj! če se ganem, je to dokaz, da sem živ!«
prizor z napete motociklistične borbe za »Veliko evropsko nagrado«. Dirka se Je vršila dni pri Hohensteinu v Nemčiji. V medaljonu zmagovalec Anglež Cuthrie,
16. nadaltevanie
Klctva
Roman
Po francoskem izvirniku
Srecrgesa Cfon&laL
priredil A. R.
»Zaostale račune urejam,« je počasi odgovoril Klavžar. »Prav nocoj sem vam mislil izročiti denar.«
To rekši je potegnil iz žepa šop bankovcev.
»Denar?« je osupnila Klara. »Denar... meni?«
»Da, obresti vašega imetja za zadnjih šest mesecev...«
Naštel je denar na mizo in mrzlo dodal:
»Ali se ne bi hoteli prepričati, ali so računi v redu?«
Klara je nehote odstopila za korak in val krvi ji je udaril v obraz.
S	stisnjenim srcem je vzkliknila:
»Ne, ne... Spravite ta denar... Prosim vas, spravite ga... Tega denarja ne smem vzeti...«
»Morate ga vzeti!« je hladno odgovoril plavžar in s prezirljivo kretnjo porinil bankovce pred mlado ženo.
Klara se je bojevito vzravnala. Renejev nastop In ton njegovih besed sta jo bila v živo zadela. Oči so se ji zabliskale: spet je postala nekdanja prevzetna in brezobzirna kontesa z beaulieujskega gradu.
»Nočem!« je rekla odločno in pogledala svojemu možu neustrašno v oči.
»Nočete?« je zategnil Rene z neprikritim porogom.
Njune oči so se srečale. Toda Renejev pogled je bil tako raven, tako jasen in trd, da ga mlada žena ni mogla prenesti. Njen odpor je zdajci skopnel, ponosno dvignjena roka je omahnila. Utihnila je; videla je, da je premagana. In-ženjer se je mrzlo priklonil in odšel.
Prvič se je zgodilo, da je Klarina volja trčila ob voljo njenega moža; omamljena In poražena je prišla iz te bitke. Hočeš nočeš je morala priznati premoč moževega značaja nad njenim; to jo je navdalo z veseljem in nejevoljo hkra-tu. Njen mož je tisti večer silno zrasel v njenih očeh; primamljala jo je ta mogočna natura in nehote jo je začela proučevati.
Od veselja nad okrevanjem je sklenila, da bo dobra z Renejem in da mu bo odkritosrčna prijateljica. V svojo nejevoljo je zdaj opazila, da mu je bila pripravljena celo več priznati, kakor so terjale okoliščine; zakaj njen mož je kazal nasproti njej popolno nebriž-nost. Sicer ni kuhal jeze, a tudi kljuboval ji ni — toda prav tega si je želela! Pa ne, saj se sploh ni ukvarjal z njo, saj jo je puščal, da živi, kakor sama hoče — natanko tako kakor je bila ona zahtevala; v svojem vedenju nasproti njej je bil mrzel ko led. Ta prezirljiva ne-brižnost njenega moža je Klaro dražila, saj je bila zanjo poniževalna; zato jo je neprestano grizlo, kako bi ga najlepše izplačala. Njena natura je potrebovala težkoč, da je na njih merila svojo moč.
V	24 URAH
barva, piisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Kadar je prišel v Malmaison gospod Bachelin na večerjo, je Rene ves večer prebil v salonu. Zato je mlada žena povabila notarja red-r ) po dvakrat na teden. V notarjevi navzočnosti je Rene oživel, smejal se je in videti je bil prav dobre volje. Toda kakor hitro je gost odšel, se je spet zresnil in postal molčečen. Naj si je njegova žena še tako prizadevala, zoper voljo svojega moža ni nič opravila.
Tolikšno Renejevo obvladanje samega sebe je spravilo Klaro skoraj ob pamet; ko se je vrnila v svojo sobo, je od same jeze in togote vselej udarila v krčevit jok. Kar tresla se je od gneva, da je tako majhna v primeri z njim.
Da, ta človek je njen gospod! Ravnal jo je, kakor je sam hotel, a kadar se mu je hotela postaviti po robu, jo je z enim samim pogledom prisilil k pokorščini. Zdel se ji je mrzel in trd ko železo, ki ga je koval. Brez usmiljenja je obdeloval značaj svoje mlade žene; icdvomno mu je bil zmožen dati obliko, ki se mu je zdela primerna. Klara se je jokala od sramu, saj se je le predobro zavedala svoje nemoči; toda poslednji ostanek ponosa ji je podelil še toliko moči, da je prikrila Reneju svoje trpljenje. Tajila je svoj pravi značaj in se je delala tako, kakršna bi bila morala biti v resnici: pokoma brez grenkobe in ponosna brez oholosti.
Toda čeprav je bila docela ravnodušna nasproti vsemu, kar se je dogajalo zunaj Malmaisona, ji vendar že njeni pariški prijatelji niso dali, da bi pozabila preteklost. Kakor hitro je izvedela baronica, da je njena prijateljica okrevala, ji je jela na dolgo in na široko poročati o vsem, kar se je v višjih krogih novega zgodilo. Iz teh pisem je Klara tudi izvedela novice o grofiču, njegovi ženi in Mouline-tu. Atenaida se je bila, kakor je pisala baronica, s hrupnim pom-pom in bleskom pojavila v družbi pariških zgornjih desetih tisočev. Na splošno so jo moški prav radi gledali, zato je pa ženski svet ni mogel prenašati zaradi njenih fantovskih manir. Njen mož se zanjo še zmenil ni.
Niso bili še minili trije meseci po njuni poroki, ko je že ves Pariz govoril, da je dejansko ločen od svoje žene. Dvoril je lepi kontesi Canalheillesovi, Irki s sinjimi očmi, opojnimi in nedoumnimi ko : .orje. Grofica je pa s svoje strani koketirala s pol tucata mladih gizdalinov z nakodranimi lasmi in brezhibnimi oblekami; brez njihovega spremstva je ni nihče videl nikjer.
O Moulinetu je baronica poročala, da se zdaj, ko se je odknžal svoje hčere, bavi z velikimi načrti. Najel si je bil osebnega tajnika in se je vsak dan zaprl za več ur v zelo lepo opremljeno sobo, ki jo je bil krstil za knjižnico, čeprav ni bilo v njej niti sledu o kaki knjigi. Na orjaški pisalni mizi je ležala nekakšna razprava o narodnem gospodarstvu; njegova hči je zatrjevala, da vsak dan od treh do petah popoldne z mimo vestjo na njej spi. Baronica je mislila, da se nekdanji štacunar prav zares ukvarja z mislijo, da bo kandidiral pri prihodnjih volitvah. V teh mislih jo je še potrjevalo to, da so ga zadnje čase pogosto videvali v nekam sumljivi družbi; po njeni sodbi so mogli biti to samo žur-nalisti..
Res je imel gospod Moulinet tako visoko leteče misli. Nekaj časa je celo okleval, ali naj se odloči za senat ali za poslansko zbornico. Senator! Ta beseda se mu je zdela hudo veličastna. Toda če prav vzame, tudi .poslanec* ni kar si bodi. Razen tega se mu je zdela
poslanska zbornica mnogo živahnejša in bučnejša v primeri z resnim in dolgočasnim senatom. Tam bo tudi več tistih majhnih ljudi, M jim bo imponiralo njegovo bogastvo.
Moulinet ni bil človek, ki bi se dolgo pomišljal. Ko se je odločil za kandidaturo, se je brez odloga vrgel na delo. Odpotoval je v Va-renne; njegovo okrožje je mejilo na besanconsko in malmaisonsko, in ker je vedel, kako velik vpliv ima med tamkajšnjim prebivalstvom gospod Derblay, je sklenil živeti v prijateljstvu z njim.
Moulinetovi slavehlepni načrti so našli vse prej ko milost v očeh njegovega zeta grofa de Blignyja.
»Le kaj vam ne pride na um, da se spuščate v politiko?« mu je dejal. »Ali se vam ne zdi, da so naše politične razmere že brez vas zadosti na slabem? Ne razumem, kako more pameten človek vtikati svoj nos v to zmešnjavo. Ali ste že pomislili, da bi utegnili biti vo-lilci tako neumni, da bi vas res izvolili?«
»Prav to ravno upam, dragi moj grofič!«
»Nu, saj boste videli, koliko vas bo stala ta pustolovščina.«
»Ali se mar to vas kaj tiče?«
»O, in še koliko! Ne pozabite, da sem mož vaše hčere in da mi ni vseeno, ali hranite denar, ali ga pa mečete na cesto.«
»Ne zamerite, dragi moj zet, da vam nekaj povem: moja sredstva so tolikšna, da lahko ustrežem vsem svojim muham. Star sem šele šestdeset let in če bi hotel, bi si lahko tudi baletko privoščil.«
»Nu, tega vam ne bi štel v greh, lahko mi verjamete,« je vzkliknil grofič. »To bi bila vsaj razumljiva neumnost. Drobna nožiča, koketna bedrca, okrogla postava, stisnjena v baletni kostum in črne ali sinje oči, ki nas iščejo v loži — to res ni napak! To je vsaj vredno pehanja in truda! Če vas kaj takega mika, vam rade volje priskrbim kaj primernega. Toda gospe politiki ljubezen izpovedovati in ji rožice saditi...? Ne, dragi gospod Moulinet, verjemite mi, da me res navdajate s skrbmi. Dajte, bodite pametni in dovolite mi, da vam rajši predstavim kakšno zalo plesalko.«
»Hudo žal mi je, ljubi moj grofič, toda moja načela so moralna. Politika mi je ljubša...«
»To bo res pikantno! Če vas bodo izvolili, boste najbrže hoteli tudi govoriti?«
»Najbrže...«
»O, kako bo zabavno! Takrat vas pridem tudi jaz poslušat in še svoje prijatelje bom pripeljal s seboj. Toda za božjo voljo — samo za ministrski stol se nikar ne pehajte, utegnili bi me nazadnje še kompromitirati!«
Toda Moulinet se ni zmenil za roganje svojega zeta, nego je šel dalje svojo pot. V začetku pomladi se je stalno naselil v Varennu in se je vrgel v volilno propagando.
Skoraj ob istem času se je vrnila v Beaulieu Klarina mati in tudi po Suzano je bil poslal njen brat.
Nihče ni bil tega bolj vesel kakor Klara, zakaj deklica je prinesla življenje v hišo in je vsaj na videz olajšala razmerje med mladima zakoncema. Rene je moral tudi pred Suzano igrati komedijo in se delati nasproti Klari ljubečega moža; in igral je tako dobro, da ni v duši nepokvarjene deklice vzklil prav noben sum in je bila Suzana prepričana, da je njen brat res popolnoma srečen. Klaro je deklica komaj spoznala; nekdanja ponosna in nedostopna grajska gospodična se je spremenila v preprosto in prijazno gospo. Suzana je ljubila svojo svakinjo
Kini prinašajo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefor S&-87
Od 18. do 20. t. m. »BOSANSKA SIMFONIJA!
V gl. vlogah: Brigita Hornejr in Atila
HBrbiger Od 21. do 23. t. m.
»NA LEPI PLAVI DONAVI«
Adele Kern in Oskar Karlweiss
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 18. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 19. t. m. ob 17., 19. in 21. uri velefilm iz divje Aljaske iz življenja kopača zlata
SKLIC PRAGOZDA«
V gl. vlogah: Loretta Yong in Clark
Gable
kakor rodno sestro in pri njej je našla prav tako ljubečo naklonjenost, le da je bila Klarina ljubezen materinska in sestrska hkratu. Tako ni čudo, da sta bili obe svakinji skoraj zmerom skupaj.
Meseca julija se je tudi Oktavij vrnil v Beaulieu in takrat so se začeli skupni izleti v prekrasne malmaisonske gozdove. Klara in Suzana sta se navadno peljali z dvokolesno kočijo. Oktavij je pa jezdil za njima.
Lepi so bili tisti dnevi in Klara je skoraj pozabila svojo žalost; le zvečer ko je bila popolnoma sama v prostrani sobani, jo je pogosto obšlo globoko malodušje. Njeno življenje se ji je zdelo zapravljeno za zmerom, zakaj le predobro je že poznala Reneja, da ne bi vedela, da se ji ne bo nikoli več približal. Ostal je zvest sklenjenemu dogovoru; obljubil ji je bil, da ji bo vrnil prostost, in to je tudi storil. O, kako rada bi mu jo danes vf-nila! Toda opravka je imela z možem, ki je bil močnejši od nje, z možem, ki je bil položil svoje roke na njeno ramo in jo uklenil. Z veseljem in z grenkobo hkratu jo je navdajala ta zavest; kajti ljubila je tega moža, morda prav zato, ker ji je dal okusiti moč svoje volje.
V	dolgih urah samote se je grenko kesala, da ni že pred poroko spoznala plemenitega Renejevega značaja. Tudi je imela priložnost vsak dan bolj spoznavati, kako mogočen in spoštovan je njen mož pri ljudeh in kako neizmerno bogat je. Sram jo je bilo pred samo seboj, da je takšnemu človeku ponudila svojo doto kot odškodnino za strto zakonsko srečo.
Kaj je tudi bilo njeno imetje v primeri z neizmernim plavžarjevim bogastvom? Kapljica v morje. Zavedala se je, kako smešen in grd je njen ponos; dejala si je, da jo mora Rene zaničevati.
Vzlic temu je pri sleherni priložnosti pokazala ljubezen, ki jo je čutila do svojega moža. Sprejela ga je vselej z veselim, sijočim obrazom, v družbi je videla samo njega in sleherno željo mu je brala z obraza.
Nekega jutra sta sedeli mlada žena in Suzana po zajtrku na terasi. Deklica je bila nekam razigrana in se je zabavala s tem, da je ščegetala s travnato bilko svojo svakinjo po vratu. Rene je malomarno pil kavo in z zanimanjem opazoval dve lastovici, ki sta se veselo podili po sinjem obzorju. Tedaj se je Klara obrnila, prijela Suzano z obema rokama za glavo in ji pogledala v oči. Pridušen vzdih se ji je izvil iz prsi; zdajci se je sklonila k deklici in jo po- j ljubila na čelo.
»Ljubo dete,« je šepnila, »kako zelo si podobna svojemu bratu!«
Renč je to slišal. Vztrepetal je. še nikoli ni bilo nekaj tako neposrednega zaplalo iz Klarinega srca k njegovemu. Trenutek je nepremično obsedel, potlej je pa vstal in brez besedice odšel.
Gospa Derblayeva si je otrla solzo, ki se ji je zasvetila v očeh. Suzana se je zdrznila.
»Ali prav vidim? Jokate se?« je vzkliknila in razširila oči. »Kaj vam je? O, govorite!... Saj veste, kako vas ljubim!... Ali vam je Renč kaj hudega storil? če je to vzrok vaše bolesti, verjemite mi, da ni nalašč storil. Treba mu je reči le besedo... Ali naj bi jaz z njim govorila?...«
»Ne, ne!« je živahno vzkliknila Klara krčevito šileč se k nasmehu. »Ne, ne... le glava me hoče boleti... Rene je res dober z menoj in zelo sem srečna,« je resno dodala in trdno pogledala Suzani v oči, kakor da bi jo hotela še utrditi v tem prepričanju. Potlej je vstala. »Pojdiva malo v park na sprehod,« je predlagala.
In krenili sta skupaj dol na vrt in se smejali in šalili, kakor da se ne bi bilo nič pripetilo.
To je bil eden izmed poslednjih Klarinih srečnih dni. Drugo jutro sta prišla v Varenne grof de Bligny in njegova žena.
Novica o njunem prihodu je mlado ženo silno vznevoljila, zakaj vdajala se je že upu, da ju ne bo nikoli več srečala. Opazila je, da jo Rene pozorno gleda, zato se je trudila, da bi ostala vsaj na zunaj mirna.
še tisti večer, koj ko se je Suzana poslovila, je začel Rene prvi govoriti o tem, kakšen naj bo nastop nasproti gospodi z Varenna.
»Grof de Bligny vam je za bra-
Banka Baruch
11,	Rue Auber, PARIŠ (9«)
Odpremlja denar v Jugoslaviji* najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
tom najbližnji sorodnik, in med njim in vašo družino ni prišlo do odkritega preloma — narobe, vi ste si celo vneto prizadevali, da pokažete pri najini poroki, kako dobro se z njim razumete. Zato mislim, da zdaj ne bi kazalo kakorkoli spremeniti najino vedenje do njiju, če prideta grof de Bligny in njegova žena na obisk, mislim, da ju morava sprejeti kakor vaša sorodnika, to je, kar najlepše, če tega ne storiva, tvegava razne ne-všečne pripombe, temu bi se pa rad ognil. Kajpada vam svojega mnenja nikakor ne mislim vsiljevati, zakaj naposled ste v tej stvari vi najbolj prizadeti. Izvolite mi samo povedati svoje želje, da jim prilagodim svoje vedenje.«
Hu
mor
Kupčija
»Predlagal bi vam lepo kupčijo. Zaslužili boste pri njej okrogel milijon,« predlaga mladi Brenta staremu Rogaču.
»?«
»Vaša hči ima poldrugi milijon dote. Jaz bi jo vzel za pol milijona, milijon bi pa ostal vam.«
(»Dagens Nyheter«, Stockholm)
Izgovor
»Ne maram, da bi hodila s Cenetom Plankarjem. Ravno včeraj si bila spet z njim v parku, čeprav sem ti prepovedal.«
»Ne oče, saj nisem bila!«
»Ne laži, Frida: na očeh se ti vidi!«
»To bo pa še od zadnjič, oče!«
Najdenina
Vsa sijoča od veselja vzklikne Tereza: »Očka, danes sva se našla z Mirkom!«
Oče se zamišljeno namuzne: »In jaz naj kajpada plačam najdenino?!«
Iz otroških ust
»Mama, ali zna Mina leteti?«
»Ne, srček, leteti pa ne zna.«
»A angeli vendar znajo leteti, ne, mama?«
»Seveda — a Mina vendar ni angel.«
»Pač, mama, saj ji je papa malo prej rekel: .Kako srčkan angelček si!‘«
»Tega pa nisem vedela. Seveda bo potem letela!«
V	velemestnem tramvaju
Sprevodnik na postajališču: »Enprostor je še na ploščadi in eden v notranjščini.«
Takrat vstopi neka dama s svojo hčerko.
»Menda vendar ne boste ločili hčerke od matere!« se užali to potegne dekletce v notranjščino tramvaja.
»Prav gotovo ne!« odgovori vljudno sprevodnik. »To sem storil samo enkrat v življenju, pa se bom do smrti kesal.«
Tolažba
»Prva ljubezen je le najlepše na svetu — ne, Mira?«
»Da, toda s teboj sem tudi srečna!«
Spričevala
»Prav žal, toda dobrega spričevala vam res ne morem dati,« meni godrnjava gospodinja odhajajoči služkinji.
»Oh, gospa, zastran tega naj vas ne skrbi. Napišite samo to, da sem bila dva meseca pri vas v službi, bo zadoščalo.«
(»Dagens Nyheter«, Stockholm)
Idealen zakon
»Zakaj si prav za prav ostal samec, stric?«
»Kaj hočeš, Ivo: iskal sem pač idealno žensko... in sem jo naposled tudi našel.«
»In?«
»Iz moke ni bilo kruha... ker je tudi ona iskala idealnega moža!«
Hainoi/eiša škotska
Skot plane ves razburjen v lekarno:
»Kaj ste mi napravili! V zdravilo za mojo taščo ste primešali strihnin namesto kinina!«
»Za božjo voljo!« zavpije lekarnar in prebledi. »Potem ste mi pa še en šiling dolžni!«
Marcel Allaln
Plerre Souvestre:
20. nadaljevanje
•	je ogledalo na mizo in vzel
piasca škarje in britev. Tedaj so
zaškripale stopnice...
je prebledel ko zid; strahotna Juve'3 Se mU 'e zase'<a^a v možgane:
Lady Belthamova je stekla k vra-ve.r'd:u' ni mogla več preprečiti, bi jih došlec ne odprl.
Jprostite, milostljiva,« se je ogla-
si plah
m majhen možieelj se
P°n!Zno zmuznil skozi vrata v sobo, prosti te, prosim, da motim, toda...« Sai i . Pa ra(li? Kdo ste?« je vpra-,aY la,|y Belthamova osorno.
zamerite, prihajam samo zastran Sem namreč...«
„ , ,ai ie starček zagledal Gurna in p ua ma^ samozavestnejši.
_ ' °*Pod Valgrand me prav dobro P zna; Charlot mi je ime. Njegov slu-
&	sem, in prinesel sem mu listnico, kn	v gledališču pozabil, ko je
ni , na vrat na nos zbežal...« da t? 3e hotel stopiti h Gurnu, Rol ti?1 mu izr°čil listnico, toda lady cpl! -n'°Va lllu 'e zastavila pot. Starša) 61	*° kakopak po svoje razla-
t 1 zato se je vljudno umaknil nazaj
k vratom.
in>^r?s*ln vas, bodite tako ljubeznivi, n dajte gospodu Valgrandu listnico, eJ° bo potreboval.« tiše^s*n'eo ‘lami in dodal še
^ "Gospod Valgrand je bržčas pošte-
0	hud name, ker mi ne privošči niti esede. Poznam ga, takšen je zme-0n>, kadar mu ni kaj všeč. Takrat s® lahko vprašam karkoli, pa se niti e zmeni zame. Milostljiva, še enkrat »s prosim, ne zamerite, da sem mo-“• Verjemite mi pa, da sem dobro “iislil. Pa še to recite gospodu Val-Brandu, naj se nikar ne huduje na svojega starega Charlota. In še to vam .'li zaupal,« je šepetaje dodal, »da nisem prišel samo zaradi listnice...«
^Je že prav, gospod Charlot! Se “oni že za vas postavila pri gospodu Valgrandu...« je zaupno dejala lady, samo da bi se znebila klepetavega starca. Toda tako lahko se ji ni posrečilo.
»Joj, to ste pa res dobri, gospa. Saj razumete: to zastran listnice ni tako nujno. Mene je le skrb morila, da fej se gospodu Valgrandu kaj ne Pripetilo. Nu, saj veste, da človeka včasih obhajajo čudne in neumne mi-In prejle, ko se je gospodu *a|grandu tako mudilo, sem se zbal,
da
ga ni mogoče ta lopov Gum bo-
el speljati na led. Hvala Bogu, da ** ta razbojnik čez nekaj ur že za glavo krajši! Zdaj menda razumete, a nisem imel mirne minute, preden nisem na lastne oči prepričal, da 1® vse v redu. Kar kamen se mi je odvalil s srca, ko vidim, da se tako ePo razumete z gospodom Valgran-a.om. Torej še poslednjič: ne zame-rite> gospa!«
»Kaj bi tisto! Malo še počakajte; Posvetila vam bom, da se ne boste ®Potaknili po stopnicah!«
^Lady Belthamova je stopila po pe-
*0, preljubeznivo! Do svidenja, Sospod Valgrand! — Moj priklon,
gospa !<
Ko je bil Charlot že na četrti stop-ga je dohitel Gurn; z dobro '^rjenim zamahom je sunil ubogemu -harlotu svoj žepni nož do ročaja v tilnik.
Revež je samo pridušeno kriknil
11	se skotalil po stopnicah navzdol. . Tri minute kacneje sta Gurn in *®dy Belthamova pobrala šila in ko-PHa in zbežala.
XXVI
Usmrtitev
Ob 5.45 so se napotili višji državni Pfavdnik, odvetnik, ki je zastopal ^urna, predsednik sodišča, ki je iz-®kel smrtno kazen, ravnatelj kaznil-kaznilniški zdravnik, kaznilnici duhovnik, rabelj In njegova dva Pomočnika h Gurnovi celici. Nibet je loPal na čelu.
Ko so prišli do vrat, je vprašal abelj z uradnim glasom:
^Gospod državni pravdnik, ali ste Pripravljeni?«
Vprašanec je nemo prikimal, kaz* fcf?tuiŠkl ravna!el] Je Pa u!iazal Ni-
•»Odklenitp celico'!« p Državni pravdnik je vstopil prvi. Tlakoval je, da bo našel Gurna Pecega, toda kaznjenec je sedel 2|,avnan na postelji. Topo je gledal P^dse.
Zagovornik je s hripavim sriasom a*pla-sil:
.^Gurn, vaši prošnja za pomilostitev
1	uslišana. Pogum. Gurn! Pripravite e_na poslednjo pot!«
Obsojenec se za te besede niti zme-
nil ni. Zdelo se je, kakor da jih sploh ne razume. Bil je videti ko človek, ki sede in z odprtimi očmi epi.
Odvetnik, presenečen zaradi popolne obsojenčeve toposti, je ponovil
svoj poziv:
»Pogum, Gurn! Pogum!«
Obsojenčev obraz se je zdajci skri-venčil, njegove ustnice so se nemo odpirale in zdelo se je, ko da bi hotel nekaj reči, pa mu je glas odpovedal.
Naposled je vendar zajecljal:
»Saj jaz nisem... «
V tistem trenutku ga je že zagrabil rabelj za ramena:
»Pojdimo!«
Obrnil se je h gosp6di in dejal: »Vsaka minuta je zanj nepotrebna muka!«
Tedaj se je uetopil pred dozdevnega Gurna duhovnik:
»Sin moj, zberite se! Ali bi hoteli še poslednjič slišati mašo? Premislite, sin moj...«
Višji državni pravdnik je duhovnika surovo prekinil:
»Prepozno je, gospod župnik. In tudi 6ioer...« je dejal in malomarno zamahnil z roko.
Rabljeva pomočnika sta prijela moža pod pazduho in ga odpeljala v pisarno. Tam sta ga posadila na stol in brivec mu obril zatilnik.
Zagovornik Barberoux se je s strahom priplazil v sobo. Bil je smrtno bled.
Državni pravdnik je tedaj vprašal obsojenca:
-Ali hočete kozarec ruma? Ali mogoče cigareto?«
Dozdevni Gurn je gledal topo predse in ni zinil niti besec’ice.
»Povejte mi, ali Imate sploh še kakšno poslednjo željo? Morda kakšno naročilo? Ali naj komu še kaj povem? Zakaj ne odgovorite, Gurn?«
Ker je obsojenec trdovratno molčal, se mu je zagovornik tiho približal :
»Gospod Gurn, ali lahko mar jaz kaj za vas storim? Povejte mi! Pravico imate, da zahtevate izpolnitev svoje poslednje želje. «
Obsojenec se je hotel s trudom dvigniti, toda moči so mu odpovedale. Samo zastokal je:
»Saj nisem...«
Potiej se je spet sesedel in omedlel. Kaznilniški zdravnik je svečano izjavil višjemu državnemu pravdniku: »To je prav zgleden primer omedlevice, ko možak ni izgubil oblasti nad svojimi udi. Slučaj, ki je sicer zelo redek, zlasti kot posledica duševnih pretresljajev. Pri različnih zastrupljenjih ga je večkrat opaziti. Ta človek, ki topo strmi predse, nima niti pojma, kaj se z njim dogaja; sicer še živi, vendar samo na pol.«
»Čudno, kaj se utegne človeku vse primeriti...« je zamrmral višji državni pravdnik.
Rabljeva pomagača sta zvezala obsojencu roke na hrbtu.
Ko sta opravila svoje delo, je državni pravdnik z negotovim glasom zdrdral besedilo smrtne obsodbe in zavrnitev prošnje za pomilostitev.
Duhovnik je glasno opomnil obsojenca : •
»Gurn, pomislite, da sta božja milost in dobrota neskončni. Naj vam bo ta zavest uteha v tej težki uri.«
Rabelj je priganjal:
»Gospoda, po postavi določeni čas prihaja! Odpraviti se moramo!«
»Saj... jaz vendar nisem...« je s poslednjimi močmi dahnil obsojenec. Nihče ni več slišal njegovih besed. Rabljeva pomagača sta ga prijela pod pazduho in ga odvlekla na dvorišče.
Na jutrnjem nebu 6e je temno odražala silueta giljotine.
Dvajset ali trideset črno oblečenih ljudi je stalo okrog giljotine; višji policijski uradniki, poročevalci večjih listov in trije profesorji medicinske fakultete. Juve in Fandor sta stala tik ob giljotini, čisto blizu grozljive košare, ki bo vanjo padla obsojenčeva glava.
Temno oblečeni gospodje so sneli klobuke, ko so se odprla mala vrata jetnišnice.
Zastopniki pravice so se dostojanstveno bližali morišču; med njimi je topo stopal obsojenec.
Komaj se je skupina približala giljotini, je razglasil državni pravdnik: »Po postavi obsojenega Gurna predam krvniku.«
V tistem trenutku sta oba pomagača zagrabila Gurna in ga kakor bi trenil trdno privezala na ogrodje morišča.
»Gurnov pogum je zavidanja vreden.« je šepnil .Juve Fandorju na uho; »niti za odtenek ni pobledel!« . Rabelj je potegnil za vzvod...
Ostra sekira ie zdrknila navzdol... j Kri je brizgnila...
Obsojenčeva glava se je skotalila v
košaro.
In v tistem trenutku se je zgodilo nekaj nezaslišanega:
Juve je skočil h giljotini, segel v okrvavljeno košaro in dvignil obsojenčevo glavo predse. Ogledal si jo je natanko..
Rabelj je sunil Juva vstran:
»Ali ste mar zblazneli?«
Juve je položil glavo nazaj v košaro in Fandor je opazil, da se stari lisjak opoteka, da utegne zdaj zdaj pasti po tleh. Priskočil je in ga nervozno vprašal:
»Juve, za čas božji, kaj pa je?«
Juve je zajecljal:
»To sploh ni Gurn!... Nekoga drugega so obglavili! Čudno se mi je zdelo... da ni nič pobledel — saj tudi ni mogel, ko je pa našminkan!... Našminkan ko igralec... Strela! Fanto-mas je ušel! Fantomas je poslal nedolžnega namesto sebe na morišče!...«
XXVII Pri »Zeleni opici«
»Nalij Črešnjevca, oče Korn!«
Hripavi glas suhe Ernestine je komaj prevpil šunder, ki je vladal v zakajeni beznici, kjer so se okrog desetih zvečer zbirali stalni gostje, da se pomenijo o poslih in kupčijah. Pri tem so kajpada izpraznili celo soda špirita.
»Pa dobrega, rdečega!« je dodala kokota, svetloplava zavaljena deklina z razoranim obrazom Njene (morda kdaj zapeljive) poteze so pričale o razuzdanosti. Na obrazu so ji bili zapisani greh, cinizem in okrutnost.
Stari Korn je prav dobro slišal, toda delal 6e je gluhega. Še za mar mu ni bilo, da bi naročilo izvršil.
Starec je bil velikan, golobučen in bradat, zmerom je stal za točilnico, obloženo s steklenicami in pločevinastimi posodami — naravni in nepremagljivi zid med njim in med nevarnimi pivci.
Oče Korn je pravkar z zavihanimi rokavi pomival v mlačni vodi kozarce iri žlice; medtem je neprestano cepetal po mokrih tleh.
Krčma »Pri zeleni opici« je imela dve strogo ločeni sob!; kakor je to v navadi, sta imeli vsaka svoj izhod. Imenitnejša soba je imela vhod z bulj-varja de la Chapelle; tam so prodajali jedi in pijače in gospa Kornova je bila vrhovna poveljnica. Skozi vrata na zadnji steni si prišel na dvorišče neke sedemnadstropne hiše; če si jo ubral čez dvorišče, si pa prišel v drugi del krčme, v nizko, medlo razsvetljeno beznico, ki je imela vhod z razvpite ceste de la Charbonnifcre.
Ko je torej Ernestina že v tretje, in tokrat razdraženo ponovila svoje naročilo, se je oče Korn, rožljaje s krožniki v mastni vodi, zadrl z glasom človeka, ki z njim ni dobro češenj zobati:
»Dva franka stane. Plačaj, pa dobiš!«
Z vajenim pogledom se je tedaj ozrla deklina po sobi; zbujala je le malo zaupanja; za mizo, kjer je ona imela glavno besedo, so sedeli trije mladeniči v razcapanih oblekah, blar dih lic in predrznih obrazov. Ti malopridneži kajpada niso mogli kdo ve kako podkrepiti Ernestininega naročila.
Deklina je zaradi tega koj razumela krčmarjevo skrb; ne meneč se za razburjena vzklike neskrbnih pivcev, se je zgnetla prav do točilnice, se zaupljivo uprla ob komolce in prijazno prigovarjala očetu Kornu; krčmar je samo odklonilno odkimal in pomival dalje. Ko je Ernestina za trenutek prenehala svoje žlobudranje, ji je dejal:
»Nikar ne pogrevaj starih reči; požvižgam se na tvojega Mimila; mogoče se bo izmuznil kazni, toda prav tako je mogoče, da ga bodo poslali
v Afriko; rekel sem ti že, dva franka stane, in pika. Plačljivo seveda vnaprej!«
Zaman si je Ernestina prizadevala, da bi velikana pregovorila. Peneča 6e od besa, mu ja zabrusila najgrše psovke v obraz:
»S tako trapo se sploh ne prepiram. Po pravici trde, da v tebi še za groš domoljuba ni. Seveda, Nemca sta, ti in tvoja stara, ušiva Prusa... vsak otrok to ve.«
Deklina sd je zaman prizadevala, da bi z žaljivkami razburila krčmarja. Samo trpko se je nasmehnil — in dalje pomival posodo in kupice.
Ernestina si ni znala več pomagati. Kakor da bi iskala pomoči, se je ozrla okrog sebe. Poznala je kajpada vse ljudi v beznici — in en sam pogled ji je zadoščal, da je izprevidela jalovost svojega početja. Nihče bi ji ne posodil niti solda.
Ze se je hotela zateči k stari Tou-louchki, ki je sedela — s svojo kramo v košari — blizu vrat; toda starka, zavita v razcapano volneno ogrinjalo, je sp-ala ko snop. Ernestina je le predobro vedela, da stara krošnjarka včasih tudi denar posoja, toda le za mastne obresti in za dobro poroštvo.
Ko se je hotela trmoglava Ernestina zateči k očetu Kornu, se je zdajci iz skrajnega kota beznice oglasil energičen moški glas. Ko se je ozrla tja, je zagledala kakšnih petdeset let starega moža, ki je mirno in ukazovalno zavpil:
»Kar natoči, oče Korn! Plačal bom že jaz!«
Dva ali trije gostje so se obrnili; mož, ki je tako glasno ukazoval, je bil »Sapeur«.
Sapeurja so poznali vsi samo s tem imenom, ki si ga je bil nadel, kakor so pripovedovali, za časa dvajsetletnega bivanja v Afriki; tam je bil nekaj let vojak, nekaj let pa v kazenski koloniji.
Bil je mož, ki je opravljal najtrše delo, ki je tolkel kamenje, ker se ni hotel ukloniti svojim starešinam, mož, ki ga celih dvajset let nihče ni mogel ukloniti.
Komaj je Sapeur izgovoril odrešilne besede, so se mladeniči, ki so sedeli v Ernestiuini družbi, približali njegovi mizi; znanje so kar hitro sklenili. Zadoščal je en sam globok pogled — in že so se razumeli.
Medtem ko je Ernestina iskala stole, da bi iz vljudnosti prisedla k Sapeur-ju, je njegov spremljevalec okorno in s pobešeno glavo vstal:
»Preblizu okna sedim,« je zamrmral, se presedel brez vsake daljše razlage k sosednji mizi in se potopil v gruči ljudi, ki so v ozadju beznice pridušeno mešetarili.
Sapeur je dejal Ernestini:
»To je bil Nonet...«
In ker se mu je zdelo, da ga ni razumela, je ponovil:
»Saj menda poznaš Noneta? Bržčas se bo spet izmuznil!... Le redkokdaj se prikaže, ker je izgnan iz Pariza...«
»Razumem,« je odgovorila deklina, medtem ko so se njene misli že ukvarjale z njenim varovancem Mimilom, ki se je hotela zastran njega s Sapeur-jem pogovoriti.
»Ali misliš,« je začela, »da se bo ubožec izmazal in da ho lahko odšel k vojakom? Žalostna usoda! Niti beliča nima — in njegova mati mora še pet let odsedeti v Rennu.«
Sapeur jo je pozorno poslušal. Medtem se je bil Nonet, tavajoč po beznici, ustavil pri nekem mladem dekletu, ki je ob svojo mizo naslonila stol, očitno za nekoga, ki ga je vsak čas pričakovala. Na mizi je stala polna steklenica vina.
»Nu,t je vprašal Nonet in se samo s prsti dotaknil ponujane mu desnice, »ti pač čakaš menda Louparta, kajneda, Jožefina?«
Ogovorjena deklica, ki so se ji sa-jastočrni lasje nekam čudno tepli s sinjo barvo oči, je užaljeno odgovorila: »Kajpada! Na koga naj pa čakam?« Podamehljivo je menil Nonet:
»No, če bo slučajno kdaj njegov prostor prazen...«
Skomignivši z rameni in z zaničljivim pogledom ga je premerila Jožefina od nog do glave in dejala:
»Šema! Ali si se sploh že kdaj pogledal v ogledalo?«
Ne meneč se za Nonetovo galantno ponudbo, je ljubica razvpitega apaša Louparta vstala in odšla iz krčme.
Mlada deklica je stekia po cesti de la Charboniere in zavila po buljvarju proti postajališču podzemeljske želez-
Reminaton
15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
model „Junior“ je mali v kovčegu. lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvornice tt. M A T A D O R , Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kol odvorska 28/11. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
Tel. 34-1»
Iniiihi
Opekta
Nay«d«n zavafCck n približno t Kf marmelade, cena Din 4*_______
Navodila pri Vašem trgovcu. Prodaja dr. A. Oetker, Maribor.
nice. Ko je prišla na Magentski bulj-var, je krenila na desno proti mestnemu središču.
Dekle se je, odkar je stopila iz beznice, trudila, da bi bila videti skromna in resna; zdajci je pa stopila k zavaljenemu, dobrodušnemu gospodu, ki ni zbujal sicer nobene pozornosti, pač je pa bil na eno oko slep... Obraz mu je obrobljala sivkasta brada. Na glavi je imel poveznjen trd klobuk, pod pazduho je stiskal palico, m na oko si spoznal v njem premožnega meščana. Po obleki sodeč, si celo lahko mislil, da mu v žepih denar žvenketa.
Ljubeznivo je pogledal drobno dekletce in nežno dejal:
»Nekam pozno prihajaš, sladka Fi-lina! Ali si še zmerom v tisti obupni tovarni, kjer morajo delavke še čez uro ostati pri strojih?«
Ljubica apaša Louparta se je vgriz-nila v ustnice.
»Seveda,« je odgovorila. »Nikar se ne hudujte, gospod Martialle.«
Dobrodušni gosjtod ji je namignil, naj molči.
»Nikar tako glasno ne izgovarjaj mojega imena! Saj veš, da stanujem v nejx>sredni bližini «
Potegnil je uro iz žepa...
»Takšna smola... nič več ne utegnem!... Zena bo spet ropotala... Sicer pa, moja zlata Fifinica, temu sem že vajen... Danes je torek, kajneda?... Prav!... V soboto ee peljem na Burgundsko... kakor po navadi vsakih štirinajst dni... Ob 8.40 z lyonske postaje, na drugem tiru, z marsejskim brzim vlakom... Pa točno pridi; ob četrt na osem... vrnila se bova šele v ponedeljek. O, to bo prekrasna ljubezenska nedelja. Tako se že veselim, sladka cvetka moja. Vem, da mi tokrat rte boš ničesar v-jč odrekla... ti hudobnica... Ali mar ne?«
Debelušnik je obmolknil. Iz teme je namreč stopil neki prosjak in proseče molel gospodu klobuk pod nos.
»Usmilite se me, milostljivi gospod...«
»Dajte mu vendar kaj!« je prosila Jožefina.
Zaljubljeni starec je bil ganjen do solz. Vrgel je prosjaku nekaj drobiža, potlej je pa prijel .Jožefino nežno pod pazduho in jo potegnil s seboj, pojasnjujoč ji še znova vse podrobnosti sestanka:
»Lyonska postaja... ob četrt na osem, drugi tir, vlak odpelje ob 8.40.«
»Zdaj te moram pa zapustiti, srček... zelo sem se že zakasnil... Brž steci domov k mamici... in do svidenja... v soboto!«
Debelušnikova silueta 6e je izgubila v temi.
Loupartova ljubica je počakala šo tako dolgo, dokJer ni njen oboževalec izginil.
Skomignila je z rameni, se obrnila na petah in se vrnila v beznico, kjer jo je še zmerom čakala njena miza.
V	ozadju beznice se je pisana družba po tihem pogovarjala o skrivnostnih rečeh. Nonet je sedel med njimi.
Zdajci so obmolknili glasovi. S ceste ge je zaslišal ropot, ljudje so tekli ko za stavo, vpili in preklinjali. Zde lo se je, kakor da bi se podila ve.iika množica ljudi po vlažnem tlaku; težka vrata so loputala, okna so žvenketa! Počilo je nekaj strelov... nato je pa vse utihnilo. Trenutek kasneje se je začel lov znova.
Oče Korn je takoj izprevidel nevarnost, zato je stopil k vratom in tiščal kljuko, da bi nihče ne mogel pobegniti iz beznice; če bi vdrla policija. .
»Racija!« je polglasno zaklical svojim gostom.
Radovedno, prešerno in hkratu zadovoljno, da so pod Kornovo streho na varnem, so se gostje zabavali dalje. V tem okraju so bili taki lovi nekaj vsakdanjega.
Skozi okno so videli obupane dekline, iščoče primernih skrivališč, da bi utekle policijskemu zaporu ali pa bolnišnici. Za tulečo množico so se podili stražniki in pretaknili sleherni kot, sleherno zagato in vsako vežo.
Kmalu je krik in vik na cesti dp la ChaTbonniere utihnil in vse je bilo spet tako kakor po navadi.
S	smehljajem si je oče Korn ogledoval svoje goste in jim glasno razlagal dogodke na ulici:
»Naposled so vendar dobili Bouzil-la; to je pa tudi ves uspeh racije!«
Gostje so se na glas grohotali. Aretacija nedolžnega starega Bouzilla je bila res »imeniten« uspeh za policijo... Starec ni nikomur prikrival, da mu je pozimi najbolj všeč, če ga za šest mesecev zašijejo. Potlej ima vsaj mir, toplo hrano in slamo pod zglavjem!
Medtem ko je racija drvela mimo beznice, ni nihče opazil, da je skozi zadnja vrata vstopil neki surovež, ki so mu pravili »Tonnelier«. Brž se je izmuznil do mize, ki je za njo sedel »Barbu«. Pomignil mu je in mu zaupno pošepetal:
»Konec tedna bo velika reč; po nabrežju sem hodil in ko sem zavil na Magentski buljvar, sem zagledal Jože-fino z njenim gosposkim oboževalcem. Da bi bolje slišal njun pogovor, sem stopil k debeluharju in ga poprosil miloščine...«
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri frenchcoatov, hu~ berfusov, pumparic, perila ifd. pri
PRESKERIU, Ljubljana
Sv. Petra testa 14
aiesa,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
Ljubljana, Selenburgova 7
K
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem t
MALI OGLASI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par ra besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šitro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na Ček. račun »Družinski tednike uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
INTIMNI ŽENSKf KOLEDAR, velikost notesa,	180	strani. mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	tla	se pouči, kako se	lahko	brez fizične	ali	moralne škode na	versko	in medicinsko	neoporečen način	trajno	isogiba
spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani:	Kati Voda. Medvedova 8; dobi
se tudi v Učit. knjigarni In v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-fievi c. 53.
POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za ob vestilo. Če lahko vzame t seboj sopotnika in koliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«.
Prodam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Om. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, ore hova korenina, od 3.400 Din naprej Kuhinjske kredeuce od 370 Din naprej pri Lancoš D.
Wolfova 12
Take zadovoljni kakor so drugi oostc tudi VI.' če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije c Brezij. Izdelava v naravnih barvah Je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. kt pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno Iz delane, so trpežne In zelo poceni. Prvovrstna Dio 107'—, Din 98‘— In Din 87*—. Naročite po dopisnici s navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine.
Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al» dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MLADENIČ star 29 let. srednje postave, zna čajen, samski, želi znnnja z mlajšo gospo dičho. Pouudbe pod šifro »Sigurna eksl •tenca«.
ct*
%
4-5305-2203
Vel. št. 35—42. Obutev za vsako priložnost... za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport In igre, je ta platneni čevelj z neraztegljivim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25'— na Din 19'—. Otroški od št. 30—34 prej Din 19'—, sedaj samo Din 15'—. Moški od št. 43—47 prej Din 29'—, sedaj samo Din 25'—.
29
m
29
33^25-2205
Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli, drap ali sivi barvi, z neraztegljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35'— na Din 29'—.
35644-3J
Vel. št. 35—38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigur-nejša naša »športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35'— na Din 29'—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29'—, stanejo sedaj samo Din 25'—. Moške od št. 39—47 prej Din 39'—, sedaj samo Din 35'—.
62895-9193
t9
$
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49'—. sedaj samo Din 39'
70995-9134
Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59'—, sedaj samo Din 39'—.
69995-1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59 — na Din 49'—.
50
50
59
5945-3133
2395-14224
Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59'—, dočim so stali prej Din 79'—.
E’eganten čeveljčeK k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69'—, sedaj stanejo samo Din 59'—.
3395-14224
Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79'—, sedaj samo Din 59'—.
59
59
79
5905-3141
1195-9552
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Preje Din 79'—, stane sedaj samo Din 59'—.
Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Prej Din 69'—, stanejo sedaj samo Din 59'—.	'•	■
1405-16529
Za večer, za ples in promenado lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom. Cenoi smo jim znižali od Din 99'— na Din 79'—.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD g| želi znanj« z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Simpatično dekie<	 *
ZNANJA 2ELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj kapitala v svrho kasnejše Ženitve. Cenjene dopise na upra\o lista pod šifro »Hrepenenje«.
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poštena, Želi vsled pomanjkanja znanstva tem potom spoznati premožnejšega gospoda v starost: od 30 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v svrho dopisovanja in event. skupnih izletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise Je poslati na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna duša«.
MLAJŠI ENERGIČEN mladenič išče znanja z mladenko siednje postave, ki ima 15—20.000
dinarjev v svrho sigurne eksistence za celo bodočnost. Ženitev po sporazumu takoj. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod »Iskrena ljubezen«.
DVIGNITE PISMA V UPRAVI: »Pomlad 24«
—	»Tri mušketira« — »Lepši dnevi« — »Sorodna duša« — »Marjetice«.
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za iltro ali da]anJo naslovov I Din. Najmanj 10 besed.
SIMPATIČNO GOSPODIČNO, dobro gospodinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva veCJega gospodinjstva In ki Je živela na kmetih ter ima po možnosti tudi doto, ItCem ra svojega sina na veliko posestvo. I‘opise na upravo pod »Delavne roke, plemenit sna-Cajt. Diskrecija Častna tadeva.
(Sfanovan/e
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed.
STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.	;
Kczmefilza
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Bau de Lahore«. 1 steklenica t natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
BARVANJE LAS n! več potrebno prt strokovnjakih, ker si jih s Oro-barvo za lase, ki
Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek zelo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura t navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84.
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In izpadanju las. 81abi in zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk. Steklenica s navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji* Zagreb, Iliča 84.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda U kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se Jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, Če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica c navodilom stane Din 80*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84.
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.