Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob ; 3. popoldan. Posamezna številka stane id vinarjev. Neodvisen političeh list. Po poiti stane mesečiko 3 K 20 t Uredništvo in npr.ivni-štvo: Schmidererjev* n-lica it. 5. Teltfoa 8|VL Letnik 2. Maribor, torek 25. februarja 1919. Štev. 46. Velik slepar z hranil, knjižicami prijet. (Poročilo’v »Kletki za zrele ptiče«.) Potom odredbe deželne vljde — novi dtvki? V «Slov.'narodu* z dne 20. svečana smo brali v poročilu v 62. seji deželne vlade, da se je sklenilo zjednačiti davke in s posebno naredbo razširiti davek na prirastku vrednosti pri zemljiščih tudi 'za Štajersko. Gotovo smo vsi narodno misleči sloji na slovenskem Spodnjem Štajerskem vsigdar pripravljeni vlado podpirati, med ljudstvom širiti njen ugled in ljudstvo vspodbujati s besedo in vzgledom k pokorščini napram vladnim odredbam, akoravno nam to ni bilo vedno lahko, kajti izšle so naredbe, ki posegajo prav globoko v gospodarsko življenje in so rešile k.ako pereče vprašanje zelo enostransko, kojim se je poznala da niso bile uva-ževane in pretehtane jDd vseh prizadetih slojev. Navajamo na primer naredbo o prisilni oddaji vsega okroglega lesa papirnicam in rudnikom — proti čemur v tedaj obstoječi skrajni sili gotovo ni ugovarjati — pa ta famozna odredba inia dostavek, da »se razveljavljajo vse že obstoječe dobavne pogodbe glede takšnega lesa«. Ta naredba se do danes še ni preklicala ali omilila, akoravno domnevamo, da so potrebe papirnic in rudnikov pokrite. To je nevzdržljivo, kajti sklenjene pogodbe zasebno-pravnega značaja so vsaki državni oblasti nedotakljive, sicer se neha vsako zaupanje v gospodarskem življenju in. je nemogoč vsak gospodarski načrt. Pa to je samo en slučaj. Kakor je g. dr. Ivan Tavčar že razložil popolnoma pravilno pravno stališče imajo naša sodišča po še veljavnih avstrijskih zakonih pravico razsojati o vsaki odredbi, ali pravno obstoja ali ne. Ne verjamemo, da bi naša . sodišča priznala deželni vladi pravico s odredbo razveljavljati zasebnopravne pogodbe. (Dalje prih.) Političen pregled. Francoski in jugoslovanski narod v nerazdruženem prijateljstvu. Ljubljana, 22, febr. (Lj. k. u.) Predsednik deželne vlade dr. ]anko Brejc, je prejel od francoskega kapetana Vaulaudea iz Maribora nastopno brzojavko: »Preden' zapustimo Slovenijo Vas prosim, da sprejmete z našim spoštovanjem izraz naše zahvale in vzradoščenja nad lju-beznjivim sprejemom ki nam je bil prirejen v Ljubljani, v Mariboru, v Velikovcu in v vseh drugih krajih, kjer budne jugoslovanske čete branijo sevevne meje svojega ozemlja proti lakomnosti in proti zadnjim nasilstvom. docela premaganega sovražnika. Prosim Vas, blagovolite izraziti našo zahvalo g. dr. Žerjavu, ki nam je tako ljubeznjivo olajšal naše potovanje. Upam, da bo z našim skupnim p^zadevanjem in pod avspicijami francosko-slovenske organizacije osnovana srečna bodočnost mogla združiti jugoslovanski in francoski narod v nerazdružnem prijateljstvu. Kapetan Vaulaude, dr. Reverdy.< Nemčurski tolovaji v Ščavnici pri Radgoni, so v, nedeljo streljali na nadrevrzorja Pušenjaka (iz Maribora). G. Pušenjak je imel tam gospodarski shod, ko se je po shodu vračal domov, so Nemci nanj oddali 5 strelov, ne da bi bili svoj cilj zadeli. Ni to že več kot tolovajstvo? Madžarske • tolpe streljajo s topovi. Potniki, došli iz Ljutomera, izpovedajo, da so madžarske tolpe v nedeljo na meji med Ljutomerom in Radenci oddale 9 strelov iz topov. Madžarske tolpe v tem okraju so večinoma roparji, ki so jih ogrski magnati najeli v ta namen, da izropajo slovenske kraje. Plačane so te tolpe po 20 do 50 K na dan. Madžarsko nasilje. V zadnjem času so Madžari pričeli na slovenskem ozemlju nasilno rekvizicijo vsega živeža in. živine. Ugrabljeno blago odvažajo v notranjo Ogrsko. Ti lopovi najbrže slutijo, da bodo začasno v njihovi oblasti ležeče slovensko ozemlje morali zapustiti zalo se maščujejo nad našim prebivalstvom na ta način, da ga popolnoma izropajo. . Nemške utrdbe na otoku Helgolandu in ob Kilskem prekopu bo dala entenfa Uni- čiti. Nemci smejo obdržati le malenkostno število bojnih ladij. Kilski prekop pa bo odprt vsem narodom. S tem je uničeno za večne čas nemško gospodstvo na mq,rju. Mariborske novice. Važne spremembe v naših šolah. Zaradi preustrojitve ljudskih in meščanskih šol se je pod predsedstvom višjega šol. nadzornika dr. Poljanca pri tukajšnjem okr. glavarstvu vršilo važno posvetovanje. Sklenilo se je, da se vsi nadučitelji, mestnih in ljudskih šol odpusti in da se jih nadomesti s slovenskimi. Odstavljeni so tudi vsi oni učitelji in učiteljice, ki,so se udeleževali agitacije za Nem. Avstrijo, posebno pa oni, ki so se udeležili demonstracije dne 27. januarja. Vršilo se bo štetje slovenskih otrok in na podlagi tega štetja se določijo izključno slovenske šole. Snujte krajevne organizacije jugosl. dem., stranke! Zdaj, ko leži nemško nasilje strto na tleh in dihamo §apo svobode, Si moramo to na novo osvobojeno doinovino tudi na znotraj urediti. Treba je postaviti temelje močni enotni kraljevini SHS, ki- naj bodo zgrajeni na resnično demokratski podlagi. Ker bo moralo vse to izvesti ljudstvo samo v svobodnih in tajnih volitvah v vse zastope, je treba ljudstvo politično šolati na zaupnih sestankih; in javnih shodih. Da .se lahko taki shodi vršijo, je -treba vsakem večjem kraju posebnega odbora ]. D. S. ki vzame vso to nalogo v rcjko. Ta odbor naj zbere vse napredne ljudi bojega spola kot člane in jim prireja pospodarska in politična zborovanja. Surovost nemškega dijaštva vidi se prav posebno iz pisma, ktero je pisal osmošolec Kamniker iz Feldbacha v samostansko'šolo v Št. Pavlu v Labodski dolini Temu paglavcu so dali v 8. šoli vojno maturo' zato, ker se je oglasil za vojaško službo v tistih tolpah, ki so napadale naše vojake pri Radgoni; Fantalin ni bil menda za rabo, zato so mu dali nalogo, da spremlja par naših ujetnikov na Dunaj. V pismu na $ošolce pa se hvali, kakor se je maščeval nad Slovenci, ker je dosegel, da dva dni 'dotični ujetniki niso dobili nobene hrane. Želimo izvedeti od dotičnih ujetnikov, kteri so sedaj že izpuščeni, kako je še sicer ravnal ta pobalin ž njimi. Menda se bo dalo ge še enkrat za ušesa prijeti. Molnarji 1 Donavska flotila kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev potrebuje moštva, posebno strojnih in elektro-podčastnikov; oni, kateri so v Jugoslavijo pristojni in ki hočejo pri flotili služiti, naj se javijo osebno ali pismeno pri SHS mestnemu poveljstvu Maribor. Skupno odpotovanje se vrši 3. marca t. 1. v Zagreb. Pristojbine ostanejo iste kot pri prejšnji c. in kr. mornarici, zraven teg« anevno 5 K doklat}*. ia 1919, ■3~ "ZT7? ^ Nove Irrjgfe »protestantih V . projtestih proti Jugoslaviji so na,§i jtfemci postali iznnfdlivi V zadnjemčasu so'si ifeiriis|rt|,^;Obrabfj,pn recept odpad od- rimo4katatiške': Serktof'- in' vpis med' protestante;? Pravijo, da je med to, odlično versko ' družbo-1 doslej no novo sprejetih že 300 nemških odj^c|iukQv.> TQl£žimo se, da se za njimi ne bo nihče resno jokal. In pa tudi, .da jim tudi to protestiranje na vse zadnje ne bo prav nič pomagajo. Odločujoče je te vprašanje: hočejo ostati' iii ‘živeti med nami, tedaj se morajo in stTtfbVlb: morali Vliloniti'novi.n razmeram. Ali'pase poberejo % svojimi protesti in protestantizmom od tu preko Špilja, kamor jih srce žene. Glede gostilne Rot na Teznu opozarjamo, da se vobče napačno'imenuje gostilna • Ilger, vulgo Roraj na Teznu, kot gostilna Rot. Ta-gostilna se nahaja v Radvajnu, lastnik gostilne se imenuje Rot„ gostilničar pa je Volmajer. Nedeljski poboj se je torej vršil v gostilni llger vulgo Roraj. ' ‘ > ' ' Tihotapstvo z našimi konji v Nemško Avstrijo se je v zadnjem času zelo razvilo, tudi v naši bližnji okolici. In to ravno v času, ko so naši kmetje1 morali v jeseni -kupljene proti ,rpyerzu prevzete vojaške konje oddati vojaškim oblastim na?aj. Kako so naši kmetje prosili, naj se uvažuje, da . so živino čez zimo skoro brez.hasni redili, zdaj pa ko bi jo, nujno, rabili za poljsko delo, jo morejo oddaji, navadno vse. te opravičene prošnje niso ničf zalegle. Kmetje so konje morali oddati. Nasprotnp pa se,je tupatam opazilo, da., so. gotovi ljiidje konje obdržali ne oziraje se na' poziv, da, govorilo se, je celo, da dotič-niki poziva sploh, dobili, niso. Tako se je n. pr, govorilo glede Josefa Beloglavca iz Studencev. Ravno v tem času pa se je v naši okolici razvila verižna kupčije. s konji. V njp so bili b^je zapleteni neki I,iniger \z Studencev, Reibenschuh iz Pobrežja in Rrah ■ iz’ Pesnice. Pri ertem zadnjih transportov so prišli'na-sled itej'tihotapski kupeji. Na cesti pro^i,'.$piljem so .zasegli, 22- kori], , ki , sp bili namenjeni ,za Gradec.,'ppajno, ,da ;se bo po-sr.ečiro naslediti,'še ostale družabnike te. kup-<^e/>mprda £6.\tiidi g. dr. lurit^ch o tem kaj .vedel? £ Nedeljski ,poboj na Teznu. Kakor se pan) iz Tezna sporoča, je nedeljski, poboj v gostilni pri Roraju nastal vs.led tega,; ker natakarica ob 8. uri vojakom ni hotela več dati pijač, • dogitn ;So cjyijjsti še’ .dobili pijača Vojaki ■so .zahtevali, ,da ,mora .policijska ura veljati Za vse, : jednako. Tako. je nastal prepir, ki se je razvil v pretep iti pobijanje. Ki so yojaki odšli jz>gostilne, so jih znani,nemčurski:pretepači — haje več bratov.. Riegl^f.— napadli , § streli. Zadeva je. še v preiskavi. . Poboj v wSiidam^rika“,, Ta<»Sudameiika* ni tako daleč, vSak Mariborčan, ki priile v JUd-..vajne,-jo mčra poznati. In V tej gostilni pravijo, da *o pretečeno nedeljo poleg odveč vina točili tijdi nekaj ;odveč človeške krvi. Govori se celo kar o 4 pobitih. Upajmo, dat ni bilo tako hudo. Mariborski delavec. ■fpv » Štev. 46. u" javnega reda nevarno' gibanje )e v$aj pasivno'podpiral orožniški postajevodja, prb^uli preganjalec Slovencev stražmojster Preskžr, ki^Bi že '-zdSvno moral oditi iz te postaje. Glavna hujskača sta: Kovačič iz Razvanj,-potem VVerdnik, zaposlen v kurilnici južne železnice, ki se javil bolan, da doma lažje agitira proti ]ugoslaviji. K tej družbi spadajo še: Rečnik ]ože, Donig, Pfeifer, in VVieser. Ko je ta družba zvedela, da naši dijaki v nedeljo prirede gledališko predstavo, so se odločili za večji napad. Bilo je med večerno predstavo. *V gostilni pri Frangešu (preje Stanič) še je zbrala večja slovenska družba, med drugim tudi nekaj vojakov in dijaštva iz Maribora. Okrog 8. ure vstopijo glavni pretepači v gostilniško sobo in prično brez vsakega povoda navzoče izzivati s kričanjem »Heil und Sieg!« O poteku dogodkov, ki so se na to izzivanje vršili, bodemo še poročali. Doslej je toliko vgotovljeno, da so Nemci prvi izzvali dejanski napad. Med tem ko je vgasnila luč, se je pričelo v sobi streljanje. Eden pretepačev je slovenskemu vojaku vgrabil bodalo in z njim ogrožal tudi družbo v drugi. sobi. Slovencem se je posrečilo napadalce pognati iz gostilne. Koliko je na naši strani ranjenih, dotlej še ni znano. Od nemške strani je ranjen neki Lorber, ki pa je baje le slučajno prišel že sredi poboja v gostilno. Rečnik, o katerem smo včeraj poročali, da je vstreljenj je le lahko ranjen in spada kot eden glavnih pretepačev v nemško druhal. * Taka je kultura avstrijsko-nemških hujskačev. Koliko Sasa jo. bodo naše oblasti še molče podpirale ? Imerik, natakar, Grajska ul 22, Duh Karl, natakar, Grajska ul. 12. Glavna akcijonerja - te »ca-, ?tite« družbe pa sta: Ferk Franc in Robinšek Karl. Vso to družbo ohranimo še v spominu. Gospodje tihotapci iz Nem. Avstrije v zadnjem času pri nas nimajo več sreče. Danes je »roka pravice« zalotila dva taka gospoda: Vllinariča Maksa iz Sigmundstadt pri Gradcu in Rudolfa Friedla iz Gradca. Nakupovala sta okoli mesta in v mestu živež in tobak kar na debelo in ga skušala vtihotapiti preko meje. To pot, ysaj sta imela smolo, iz katere upata rešitve po nekem tukajšnjem znanen Sch\veighoferju. Prijatelj ljubljanskih zastorov. Jan Alojz, natakar brez posla iz Tegetthoffove ulice 64 se bo pri gospodi od državne policije in najbrže še eno stopnjo' višje, izpovedal, kako je s tistim zastorom, ki je zmanjkal v hotelu »Union« v Ljubljani in ki je bil vreden svojih 800 kron. Krvavi dogodki v Hočah. Odkar so se vrnili bivši nemško av: sfrijski vojaki iz fronte, se je pričelo sistematično precjananje slovenskega prebivalstva. Ti bivši avstrijski vojaki so organizifali svoje :,boljševiške čete in ogrožajo posamezne neljube jim Slovence. Pohajajo na lov in vpri-zarjajo'organizirano agitacijo proti Jugoslaviji. Povelja 'za vstop v našo armado so se odtegnili z izgovori, Č£Š, mi smo NemŠko-Avstrijci in ne priznamo Jugoslavije! Use to Kletka za zrele ptiče. Naša državna policija je imela te dni pri izsledenju velikih in malih sleparjev, vlomilcev, tatov in tihotapcev itd. srečno roko. V kletko je vjela sledeče »zrele« ptiče: Nevaren slepar z hranil, knjižicami, Jože Bezenšek, brezposelni čevljar iz Dobrave pri Kcmjicah, je že dlje časa vodil hvaležno kupčijo z hranilnimi knjižicami. Vlagal je v razne denarne zavode na razna imena tako n. pr* na ime Korošec Jurij, Berglez Franc, Potočnik Anton, Leskovar Franc i. t. d., male : hranilne vloge po pet kron. Teh 5 K je potem sam »povišal« na 8550 K, kaj ne, ni imel slabega okusa? Kadar je rab.il več denarja, je vzel eno takih knjižic in šel’ najraje k boljši gospodi in trgovcem, ih tam je pod raznimi zvitimi pretvezami skušal izvabljati na račun svojih »8550 K« večje svote, najraje kar po 2000 K, si je mislil, to se vsaj izplača. To kupčijo je poskušal pri več znanih gospodih tudi v Mariboru. Pri 'zadnjem poskusu, pri trgovcu Ulaga na Tegetthoff. cesti pa je tičku spodletelo. G. Pišek, hranil, tajnik, je bil baje tako »hudoben«, da je mu znanemu tičku štrene zmešal. Kdor o gospodu'Bezenšku še kaj več ve, naj nam kar pove. k . Akcijska družba za vlom v zlatnin ske zaloge, ki je svojčas vprizarjala svoje »delo« pri Karnerju v Mariboru in tudi v Celju, se bo sedaj sešla na sestanek pri državnem pravdništvu. Te družbe več ali manj deležni so Arnejšelč Franc, brivec iz Ljuter. ul. 5, Kramer Dopisi. 9 Iz/Studencev. Nekterim Studenčanom iz Juričeve dobe novi poštar g. Kos ni po volji. Na Silvestrov večer sta, ga Majhenič in Kristl (oba seveda pristna Nemca) pograbila brez vsacega. vzroka v gostilni Vlahovieevi pri večerji ter ga vlekla iz sobe proti vratom. Navzoči .žandarm ga je rešil, da se ni zgodilo kaj hujšega. Pri Sodni razpravi dne 19. februarja sta obtoženca trdila, da sta samo iz navdušenja vzdignula g. poštarja na roke. Vkljub temu pa sta radi položila K 100 za srbsko siročad v ta namen, da je g. Kos vmakuil svojo tožbo. Iz Dravskega polja. Izvedeli smo, da so te dni prišli na sled raznim sleparskim kupčijam, ki jih brezvestni ljudje vganjajo z Nemško Avstrijo. Dobro bi bilo, če bi se naše slavne oblasti odslej malo bolj brigale tudi za prekomejnd kupčijo, z vinom. Nemški prekupci zlasti oni iz Gradca so si izmislili imeniten recept, kako se najlažje vtihotaplja v vinskih sodih tudi — slanina (Špeli). Nakupijo n. pr. po 2 soda vina, a v druge sode natlačijo slanino in druga 'živila. Ta živeš gre potem nemoteno kot vino preko meje v N&m. Avstrijo. Torej malo strožja kon-^ trola tudi na vinske sode! Trgovec Gust. Pirchan v Mariboru, Gosposka ulica, prodaja pod polovično nakupno ceno na debelo in drobno papirno blago, Blau-druck in Glattblau. 'a-i Pošteni hišnik ali hišnica jrV.“ Prosto stanovanje in nekaj mesečne plače proti pogoju, da zna opravljati vsa gospodinjska dela. Več se izve pri gosp. Francu Podgoršek, Maribor, Grajska ulica 7. Karbidove svetilke ift sveče, velika izbirka. Pri prodaji 5 ali več komadov precejšnji popust. C. Th. Meyer 4-2 Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Franc Golob, čevljarski mojster Cvetlična ulica 9 se priporoča cenj. občinstvu. , ^ Izdajatelj .in.odgovori'urednik: Fr. Voglar. — Tiskarna: Karl,Rabftsch v Mariboru.