80.000 Ljubljančanov je včeraj sprejelo ljudske poslance VMDA, ARMADA KM LJUDSTVO SO EMO Ljubljana, 2. aprila Naši zvezni poslanci, H so se vračali z zasedanja zvezne skupščine v Beogradu, so na ljubljanski postaji doživeli sprejem, ki se lahko primerja edino le z manifestacijami ob odhodu naše delegacije na mirovno konferenco v Pariz julija 1946. Ze zgodaj zjutraj, dolgo pred prihodom beograjskega brzovlaka, so se po ljubljanskih ulicah zlivale proti kolodvoru mogočne reke demonstrantov. Slabo, deževno vreme ni zadržalo ljudi doma, ker je bilo v srcih preveč ogorčenja zaradi krivičnega re- Sklicanje Ljudske skupščine LR Slovenije Ljubljana, 2. aprila Prezidi] Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je danes izdal ukaz štev. 63, s katerim sklicuje III. redno zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije drugega sklica na dan H. aprila 1952. — Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije. Guy Molletova izjava pred odhodom iz FLRJ Ljubljana, 2. aprila (Tanjug). Pred svojim odhodom iz Jugoslavije je na ljubljanski železniški postaji generalni sekretar socialistične stranke Francije Guy Mollet dopisniku Tanjuga izjavil: »Iz Jugoslavije odhajam z najglob-jimi vtisi — tako kot Francoz kakor tudi kot socialist. Občudujem veliki pogum, s katerim vaši narodi stopajo v svojo bodočnost. Videl sem tudi današnje ogromne manifestacije, kakršnih po številu od Ljubljane ne bi pričakoval — saj je bilo toliko ljudi, da sem se komaj prerinil do vagona; manifestacije so bile spontan izraz volje vašega ljudstva, a bile so tudi popolnoma dostojne«. sevanja tržaškega vprašanja in zaradi umazanega pohlepa italijanskih fašistov in irendentistov po naši zemlji. Demonstranti so se zgrinjali pred kolodvor iz vseh ulic, noseč napise in transparente, ki so izražali to, kar je Ogorčena množica tudi čutila:'Živela ljudska skupščina! Življenje damo, Trsta ne damo, Živeli naši poslanci! Dol z vatikanskimi hujskači! Dol z Vidalijevci! Živeli italijanski partizani! Ne dovolimp barantanja z našo zemljo! Nismo proti italijanskemu ljudstvu, pač pa proti fašizmu in še in še. Po ulicah so odmevale borbene partizanske pesmi, ki jih je prepevala množica, vmes pa so se prepletali razburjeni žvižgi protesta in burno vzklikanje. Smrt fašistom! Smrt Vidaliju! Kdor je za Trst, naj gre z nami. Nato pa spet navdušeni' vzkliki tov. Titu, Kardelju in drugim našim voditeljem, bratstvu in enotnosti med našimi narodi ter naši junaški ljudski armadi. Vsi smo armada, močna armada, so skupaj vzklikali vojaki in civilisti. Pred kolodvorom se je zbrala nepregledna množica Ljubljančanov in okoličanov. Tesno drug ob drugem, mož pri možu so stali pred kolodvorom delavci in kmetje, zadružniki, gospodinje, mladinci in mladinke, uslužbenci, študentje, invalidi ter pripadniki JLA ter napolnili prostorni Ma-sarykov trg od Resljeve do Miklošičeve ceste. Na njihovih obrazih sta bila bes in srd, ter odločna volja braniti, kar je naše. Enako kakor prostor pred postajo je bil natrpan z ljudstvom tudi peron. Vsa ogromna množica je nestrpno pričakovala prihoda vlaka, niti za hip pomirjena v svojem besu in ogorčenju. Ko je pripeljal vlak, je vzklikanje doseglo višek. Mno- žica je dobesedno obkolila vlak, tako da so ljudski poslanci komaj izstopili iz vagonov. Na dest tisoče rok je mahalo v pozdrav in iz deset tisočev grl je zaoril en sam klic in eno samo silovito skandiranje: »Tito — Partija! Tito — armija! Tito — Kardelj! Kardelj — Marinko!« Vlak, ki je kmalu zatem odpeljal naprej proti Italiji z začudenimi inozemskimi potniki, pa je bil v hipu popisan s parolami »Smrt fašizmu! Roke proč od naše zemlje! Živeli garibaldinci!« Množica na kolodvoru in pred kolodvorom je zahtevala, naj spregovore ljudski poslanci. Burno pozdrav ljeni so nato ob neprestanem vzklikanju množice in pritrjevanju spregovorili ljudski poslanci Albert Jakopič-Kajtimir, Ivan Regent ter generalmajor Peter Stante-Skala. Na posebno zahtevo množice, ki je skandirala »Luka — Luka!« in »Lidija — Lidija!«, sta spregovorila tudi član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek-Luka in članica politbiroja CK KPS Lidija Sent-jurc, medtem ko sta poslance pozdravila predsednik MLO mesta Ljubljane Jaka Avšič ter član delavskega sveta Tobačne tovarne Ivan Vidmar. Vsj govori so poudarjali, da naj računajo tako italijanska vlada kakor tudi zahodni zavezniki, da se brez Jugoslavije v pogledu Trsta ne da doseči ničesar in da naša borba tako v času NOB kakor tudi sedaj, ko gradimo socializem, dokazuje, da se ne šalimo in da si ne pustimo kratiti svojih pravic. Po končanem sprejemu na postaji demonstracije niso prenehale. V velikih skupinah in dolgih kolonah je nato ljudstvo demonstriralo po mestu, pojoč partizanske pesmi in vzklikajoč borbene parole. Kamor koli si pogledal, si videl velikanske povorke demonstrantov po vsej širini ulic, ki so vse dopoldne preplavljale ljubljanske ulice in se zlivale . druga v drugo. S seboj so potegnile nove in nove množice ljudi, ki jih je potegnil s seboj klic: »Kdor je za Trst, naj gre z nami!« Okrog sedme ure zvečer so se na zasneženem Kongresnem trgu ponovno pričele zbirati množice Ljubljančanov, ki so prihajale iz vseh delov mesta. Na čelu povork so demonstranti no-. sili slovenske, jugoslovanske in partijske zastave ter transparente z na-1 piši »Ne dopuščamo mešetarjenja z našo zemljo«, »Smrt osi Rim—Moskva« itd. Demonstranti so prepevali partizanske pesmi in vzklikali maršalu Titu, Partiji, Trstu itd. Z najrazličnejšimi vzkliki so izražali svoje ogorčenje nad fašističnim razgrajanjem po po Italiji in Trstu proti naši državi. Kljub močnemu snežnemu metežu se je na Kongresnem trgu zbrala nepregledna množica prebivalcev, ki so nato v povorki prepevajoč in vzklikajoč korakali po mestu. Na tisoče Ljubljančanov se je zvečer kljub velikemu snežnemu metežu ponovno zbralo pred kolodvorom, kjer So Izražali svojo veliko ogorčenost proti oživljanju italijanskega fašističnega pohlepa. Množici železničarjev so se kmalu pridružili tisoči demonstrantov, ki so prišli iz sredine mesta. Več govornikov — delavcev, študentov in nameščencev — je odločno protestiralo proti temu, da nameravajo v Londonu odločati o Trstu brez sodelovanja naše države. Demonstracije so se nadaljevale po mestnih ulicah še pozno zvečer, ko so dolge kolone delavcev, uslužbencev in nameščencev vzklikale Po ljubljanskih ulicah: »Rima nočemo — dajte nam Trst! Svoje hočemo, tujega nočemo!« Diplomatska aktivnost pred trojno konferenco o tržaškem vprašanju v Londonu Veleposlanik dr. Brilej pri Edenu, britanski veleposlanik Mallet pri Leonu Matesu, seja britanske vlade, protest vodje naše delegacije v Trstu Zemljaka, Be Gasperi o trojni konferenci London, 2. aprila. (Tanjug). Vele poslanik FLRJ v Londonu dr. Jože Brilej je obiskal včeraj popoldne britanskega zunanjega ministra Edena in se z njim razgovarjal več kot eno uro. Ob tej priložnosti sta izmenjala stališči o tržaškem vprašanju. Jugoslovanski veleposlanik je razložil g. Edenu stališče jugoslovanske vlade ob najnovejših dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem glede na bližnjo konferenco v Londonu. V razgovor” sta se dotaknila tudi vprašanja, kako bi trajno in sporazumno rešili tržaško vprašanje. Britanski veleposlanik v Beogradu g. Iwo Mallet je obiskal danes pomočnika jugoslovanskega zunanjega ministra Lea Matesa. Sodijo, da mu je Leo Mates ob tej priložnosti razložil stališče Jugoslavije do bližnje londonske konference o Trstu. V Beogradu poudarjajo, da se jugoslovanska via da ne strinja s sklicanjem konference o Trstu med predstavniki Vel. Britanije, ZDA in Italije. Jugoslovanska vlada je proti temu, da bi brez Jugo slavije sklepali o tistem, kar se ne more in ne sme brez nje reševati. Prav tako je proti temu, da bi eno stransko zamenjali status Trsta. V Vrnitev predsednika zveznega sveta za industrijo iz ZDA V Beograd so se vrnili predsednik zveznega sveta za industrijo in graditeljstvo Svetozar Vukmanovič, predsednik gospodarskega sveta LR Srbije Jovan Veselinov in član vlade LR Bosne in Hercegovine Avdo Humo, ki so bili več tednov na obisku v ZDA, kjer go obiskali razna velika podjetja in gospodarske ustanove. Zborovanje plenuma Rdečega križa Jugoslavije Na VI. plenarnem zborovanju osrednjega odbora Rdečega križa Jugoslavije so sklenili, da se bo Bdeči križ, ki ima že nad 2 in pol milijona članov, tudi letos posvečal predvsem mobilizaciji množic za pomoč naši zdravstveni službi in zdravstveni prosveti. Plenum je ugotovil tudi velike uspehe organizacije Rdečega križa pri usposabljanju zdravstvenega kadra. Tečaje za prvo pomoč je obiskovalo nad 100.000, tečaje za pomožne bolničarje pa nad 2200 oseb. V raznih krajih države je bilo nad 32.000 zdravstveno-prosvetnih predavanj, večje zdravstvene prosvetne akcije pa so bile v raznih republikah. Rdeči križ ima že zdaj nad 300.000 aktivistov, ki so končali razne tečaje. Voda na mlin italijanskemu imperialističnemu poblepu Zahodno časopisje — in z velikim hrupom predvsem italijansko — veliko piše o pripravah za diplomatsko konferenco med predstavniki Velike Britanije, ZDA in Italije, ki se ima začeti danes v Londonu. Na tej posebni konferenci naj bi diplomati »reševali« tržaški problem. Nihče ne ve podrobno, o čem naj bi vse razpravljali na »tajni« londonski konferenci. Zahodni listi sicer nekaj omenjajo o »sodelovanju italijanske vlade pri upravljanju angloameričke cone Svobodnega tržaškega ozemlja« in o možnosti, da »bi v Trst prišla italijanska vojska«r. Kar se tiče »sodelovanja pri upravljanju«, lahko rečemo samo, da ne gre za nič novega: eksponenti rimske vlade — Palutan, Bartoli in njim podobni — že tako ali tako v imenu italijanske vlade »uprav-ljajo«t v Trstu; zavezniška vojna uprava ne odredi ničesar, preden se ne posvetuje s posebno uradno misijo italijanske vlade v Trstu; v Trstu velja italijanska zakonodaja in sodnike imenuje italijanski pravosodni minister; pošta in denarni zavodi delujejo po direktivah iz Rima; gospodarsko pa je cona »A« neposredno povezana z Italijo, ki sklepa tudi vse zunanje trgovinske posle za Trst. Lahko bi navedli še več takšnih konkretnih primerov, ki dokazujejo, da je imela rimska vlada že doslej skoraj v celoti v svojih rokah civilno upravljanje v Trstu. O tem torej ne bi v Londonu imeli kaj več sklepati, ker je to in sovjetski politiki že dejstvo. Gre torej še samo za vprašanje, da se vrne v Trst italijanska vojska, iz katerega je bila pred leti neslavno pregnana in da zopet postane okupator tega mesta, ki ni v bistvu in ne po srcu nikoli bilo italijansko. Gre torej za to, da se na londonski konferenci najde spreten način, kako »podariti« Trst Italiji in kako naj Italija na najbolj zvit način izvede aneksijo cone »A«. Toda to, kar mislijo Angleži in Američani napraviti s cono, ki je pod njihovo upravo, je samo začetek tistega, kar nameravajo izvesti Italijani. Vsi vemo, kaj pišejo listi, kaj kričijo po italijanskih ulicah in kaj izjavljajo odgovorni in neodgovorni politiki v Rimu in drugih mestih: njim ni samo za Trst in za »sodelovanje« pri upravljanju tega mesta, temveč hočejo še več: Istro, Reko, Pulj, Zadar, vso Dalmacijo, Crno goro in kdo ve še kaj. Trst je zanje samo izhodiščna točka, samo začetek »tistega, kar more priti«; Trst je za italijansko vlado samo prvo oporišče za izvedbo širokega iredentističnega pohoda na Balkan in morda jutri še kam drugam. Angleži in Američani bi znali takšno »napovedovanje« oceniti kot pretirano, toda tudi njim ne bi škodilo, če bi se nekoliko bolj »poglobili« v izjave, ki jih danes lahko slišijo marsikje v Italiji, lahko bi se spomnili Mussolinija in njegovih današnjih privržencev, ne samo v vrstah neofašistov, ampak tudi v vrhovih drugih strank, ki se same imenujejo »demokratične«, ki pa v bistvu ne delajo drugega, kot da ponavljajo že splošno znane fraze o »rimskem imperiju« in o deželah, ki so jih pred davnimi časi zasedli rimski legionarji. Na Zahodu mislijo, da se jih sedanji razvoj italijanskega iredentizma prav nič ne tiče, saj je ves hrup obrnjen le proti Jugoslaviji. Toda kdo ve, če ne bodo tisti, ki so te dni po italijanskih ulicah zmerjali Angleže in Američane s »pasjimi sinovi«, jutri obrnili svojo ost še kam drugam, kajti rimski legionarji so imeli zasedene še druge dežele in ne samo Balkan... Morda se tolažijo na Zahodu, da bodo s Trstom potešili italijanski imperialistični apetit. Toda dovolj bi bilo, da bi pozorno prebrali zadnji De Gasperijev govor, ki je seveda previdno stiliziran, pa bi kljub temu le videli, kam meri italijanska vlada. De Gasperi je namreč rekel, da Italija, čeprav bi v Londonu razpravljali le o angloamerički coni STO, »ne bo prezrla celotnega problema in usode jugoslovanske cone«. Bolj jasne izjave 'si ne bi mogli želeti! Torej De Gasperi že naprej napoveduje »usodo« jugoslovanske cone: grabežljivost, ki naj bi se začela s Trstom, meri še naprej — na Istro. Jutri zna De Gasperi — ali pa kdo drugi — povedati še kaj o »usodi« drugib naših krajev in mest! De Gasperi spravlja tudi Atlant- ski pakt v zvezo s Trstom, ko pravi, da »je po konferenci Sveta Atlantskega pakta v Lizboni nastopilo novo obdobje v tržaškem vprašanju«. Italijanska vlada je komaj čakala, da jo sprejmejo v krog »zmagovalcev«, da bi pod takšno firmo lahko uveljavila svoje imperialistične težnje. De Gasperi misli, da je s sprejemom Italije v Atlantski pakt pozabljeno vse, kar je bila še pred nedavnim Italija, da so s tem uničene vse mirovne pogodbe, da so šle v pozabo vse italijanske obveznosti in da ima sedaj proste in nevezane roke: proti državi, ki ni v Atlantskem paktu, si lahko dovoli kar koli in se že ob samem začetku zanima za »usodo« pokrajin, ki niso nikoli bile — in dokler smo še mi tukaj — nikoli ne bodo italijanske. Tisti, ki so ustanovili Atlantski pakt in imajo namen iz njega nekaj napraviti, bi že morali vedeti, da jm »družabnik« De Gasperi ne dela časti, ko namesto o »obrambi« govori o »agresiji«. Takšno besedičenje italijanskega državnika je le voda na mlin kominformu in sovjetski politiki, ki je najbrž komaj čakala, da se najde kak tepec v zahodnem obrambnem sistemu, ki bo »potrdil« tisto, kar že dlje časa trobi moskovska propaganda. Ce s tega stališča pogledamo na vso protijugoslovansko gonjo v Italiji, potem naj postarjo še bolj jasno, zakaj se Togliatti z Vidalijem in podobnimi tako navdušuje za to, kar sedaj počne italijanski ministrski predsednik. Beogradu ponovno poudarjajo mnenje jugoslovanske vlade, da je edina pot za rešitev tržaškega vprašanja neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Tržaški vojaški guverner general Winterton Je včeraj takoj po svojem prihodu obiskal britansko zunanje ministrstvo, kjer se je razgovarjal s tunkcionarji, ki pripravljajo britansko stališče na bližnji konferenci. O tržaškem vprašanju so razpravljali včeraj tudi na seji britanske vlade, vendar pa še ni znano, kaj so sklenili. Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak je včeraj posredoval pri namestniku poveljnika angloameriške vojaške uprave generalu Sebreeju spričo odločitve, ia se razpišejo upravne volitve v bri-tansko-ameriški coni STO za isti dan kakor v srednji in južni Italiji, in zaradi sistema vezanih list. Jože Zemljak je izrazil mnenje, da bodo takšne volitve v sedanjem položaju koristile le iredentističnim elementom in nujno poslabšale položaj v Trstu. Sistem vezanih list je naperjen predvsem proti slovenskemu prebivalstvu in bo v sedanjem položaja krepil vlogo iredentistov v tržaškem občinskem svetu, katerega so le-ti že doslej izrabljali za svoje cilje. Razen tega tudi ostale volilne določbe — o volilni pravici, o sestavljanju in nadziranju volilnih seznamov in druge, ki še ostanejo v veljavi — podpirajo iredentistične elemente. Ce ne bodo ukrenili vse potrebno, da se te določbe razveljavijo, zlasti pa da se spremeni praksa v zvezi s sestavljanjem in nadziranjem volilnih seznamov, bi se utegnilo ustvariti protijugoslovansko razpoloženje v Trstu in morda tudi razpoloženje proti zahodnim silam. Vsekakor pa takšne volitve ne bodo pomirile duhov in bodo samo še otežile prizadevanja, da bi sporazumno rešili tržaško vprašanje zlasti še v času, ko se vodijo razgovori med obema državama. Predsednik italijanske vlade in zunanji minister Alcide De Gasperi je predložil senatu proračunski osnutek zunanjega ministrstva in se obenem v svojem govoru dotaknil tržaškega vprašanja, izjavljajoč, da to vprašanje sedaj najbolj zanima Italijo. De Gasperi je poudaril, da bodo v najkrajšem času trojni razgovori, na katerih bodo splošno obravnavali tržaško vprašanje. Opozoril je, da je po konferenci Sveta severnoatlantskega pakta v Lizboni napočilo novo obdobje v tržaškem vprašanju, in sicer zato, ker so se zahodne velesile po njegovem mnenju prepričale, da je pro-, (Nadaljevanje na 2. strani); BREZ NAŠE UDELEŽBE NE MORE BITI NOBENE ODLOČITVE 0 TRSTU Izdaja za severovzhodno Slovenijo LETO X 11 L, ŠTEV. 80 Ljubljana, četrtek 3. aprila 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN Sir. 2 8E0VENSKI POROČEVALEC amrv. w / *. xi?rieä ism Fašistična logika Znani tržaški iredentist Dieio de Castro Je objavil te dni v torinski »Štampi* uvodnik, v katerem ugotavlja, da je do zadnjih tržaških dogodkov prišlo zaradi »prevelikih koncesij neznatni slovenski manjšini*. Pod besedo »koncesija« gospod de Castro verjetno ne razume koncesij za kakršne so včasih barantale na Daljnem vzhodu ali v Abesiniji velesile, kajti prav nobena manjšina, najmanj pa gospodarsko izžeta slovenska v Trstu, nima nobenih pretenzij na ekspanzionistično osvajanje tujih tržišč. Ne, prav gotovo Je kot vsak drug pri tem mislil na popuščanje, ns lajšanje nečesa, kar je bilo do sedaj močno zategnjeno, skratka na začetek tega, kar bi že zdavnaj moralo biti končano, na delno vračanje pravic, ki nekomu pripadajo, a ki so mu jih odvzeli. Po zdravi logiki je torej nekaj dobrega oziroma vsaj začetek dobrega, nikakor pa ne nekaj slabega in povod za nekaj še slabšega. S priznavanjem čim večjih pravic narodnim manjšinam na svojih področjih se danes demokratične države samo ponašajo. 2e od westfalskega miru dalje je na tapeti vprašanje mednarodnega varstva manjšin v raznih oblikah. Po zadnji svetovni vojni Je težko preizkušeno človeštvo v Ustanovni listini OZN pritisnilo tamu varstvu tudi splošno mednarodnopravno potrditev. Se več — za Svobodno tržaško ozemlje mirovna pogodba z Italijo od 15. septembra 1947. celo konkretno v posebnem členu določa popolno enakopravnost Italijanov in Slovencev v Trstu. (Ako de Castru ne zadostuje neizpodbitna pravna določba, da z veljavnostjo iste pogodbe preneha suverenost Italije nad Tržaškim ozemljem, ki je postalo samostojen mednarodnopravni subjekt, na katerem •pravlja Zavezniška vojaška uprava — angloameriška kot jugoslovanska — do nastopa guvernerja v imenu Varnostnega sveta OZN vse pravice In dolžnosti, — potem si lahko prebere še 15, člen Iste mirovne pogodbe, ki obvezuje tudi samo Italijo, da stori vse potrebno za zagotovitev vseh človečanskih pravic in svoboščin svojim državljanom ne glede na Jezik, raso itd.) A čudno — gosopd de Castro In tisoči histeričnih šovinistov, ki se te dni med tuljenjem in razbijanjem šip proslavljajo v »pohodu na Trst«, ne sodijo tako. Dajanje pravic narodnim manjšinam imajo za nekaj slabega — za nekaj, kar bi po njihovem mnenju celo nevarno kalilo mednarodne odnose in ogražalo mir! Nič ne bode gospoda de Castra in njemu podobnih, da tržaški Slovenci še nimajo pravic, ki so jim jih nasilno odvzeli in ki jim danes po mirovni pogodbi tudi zako nito gredo, pravic do politične in jezikovne enakopravnosti, do splošnih, enakih, neposrednih in tajnih volitev, do gospodarske osamosvojitve STO in ustanovitve proste luke z udeležbo zalednih držav. De Castra nič ne- moti, da še vedno veljajo fašistični zakoni, da Slovenci še vedno nimajo nadomestila za požgani Narodni dom, da nimajo niti enega svojega denarnega zavoda, ker so jih lašisti likvidirali itd. Neznansko pa Jih fcije to, da Slovenci, ta »neznatna manjšina«, v Trstu sploh še živijo, da nekateri boječe spet vlagajo koleko-kovane prošnje za vrnitev svojih slovenskih priimkov, ki so jih morali prej v strahu pred ricinusom poitalijančiti, da so si prepuščeni v svojih upravičenih zahtevah končno začeli sami graditi svoj novi Kulturni dom. Ne peče Jih vest ob tem, da 5.500 slovenskih otrok v Beneški Sloveniji še do danes nima niti ene same šole v materinskem jeziku, čeprav rastejo v srcu kulturne Evrope, da na Goriškem tudi v onih občinah, kjer so bili po nedavnih uradnih volitvah izvoljeni slovenski župani, uradujejo samo v italijanščini. Ne zdi se jim nerazumljivo, kako da italijanski vladajoči krogi ob prišepetavanju neofaši-■tov in informbirojcev odklanjajo roke sprave, katero jim nudijo tisti, ki so jih še pred nekaj leti kot okupatorji pobijali in zapirali. Morda mislijo, da Je bilo to, da so med osvobodiino vojno pobili samo 43.000 primorskih Slovencev, namesto vseh, tudi slabo naložena koncesija, kakor je bila koncesija to, da so po prvi svetovni vojni na Balkanu vzeli samo Reko Zader in nekaj otočkov, ostalo pa prepustili Jugoslovanom, — da so pozneje zahtevali samo Korziko in Nico namesto cele Francije, samo Ljubljansko pokrajino namesto cele Slovenije in da danes nočejo ničesar več kot samo celotno Tržaško ozemlje In morda samo še kos Dalmacije. Tudi to je logika, vendar logika, ki stoji na glavi. Tako logiko je zapisal na svoj okrvavljeni črni prapor fašizem ln njegov vodja Je na milanskem trgu Loretto končaj — z glavo navzdol. bp POSLANICA 0F ZA STO TRYGVE LIEU Varnostni svet OZN naj prepreči vsak sporazum, ki bi kršil določbe mirovne pogodbe z Italijo DOPIS IZ TRSTA DOVOLJ je bilo fašističnega TERORJA! (Nadaljevanj« s 1. strani) Diploma teka aktivnost padlo sleherno upanje za sporazumno rešitev med Jugoslavijo in Italijo. De Gasperi je dalje dejal, da se bo trojna konferenca v Londonu nanašala samo na sporazum o angloameriški coni STO, ki naj bi po njegovem mnenju zagotovil tesnejše sodelovanje med zahodnimi velesilami in Italijo ter med zavezniškimi in krajevnimi oblastmi. Opozoril je, da ta konferenca ne bo zamenjala splošnega diplomatskega obravnavanja vprašanja celotnega STO, pri čemer je pripomnil, da Italija ni prezrla celotnega problema STO in usode jugoslovan ske cone. Ko je potem omenil predloge jugoslovanske vlade za rešitev tržaškega vprašanja, je De Gasperi trdil, da le-ti niso sprejemljivi, ker niso v njih po njegovem mnenju upoštevali na cionalnega obstoja Italijanov na STO in tudi niso jamčili nikakršne mož nosti za mirno sodelovanje med Ita lijani in Jugoslovani. Trst, 2. apr Izvršilni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je poslal generalnemu sekretarju OZN Tryg. ve Lieu naslednjo poslanico: »Slovenci angioameriškega področja STO so prejeli z mirovno pogodbo z Italijo določeno ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja kot nujno rešitev v korist splošnega miru, ker so bili prepričani, da bodo s tem odstranjeni vzroki napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Pričakovali so tudi, da bodo lahko v okviru STO vsaj delno zaceliii rane, katere jim je povzročila Italija z nasilnim raznarodovanjem in preganjanjem, uničenjem vseh slovenskih kulturnih ustanov in slovenskega gospodarstva. Pričakovanja slovenskega prebivalstva se, žal, še vedno niso uresničila. Važen vzrok za to je politika popuščanja ameriške in angleške vlade v korist italijanskemu pohlepu, veliko odgovornost pa nosi tudi Zavezniška vojaška uprava, ki je izročila vse vodilne položaje javne uprave v roke šovinistom in iredentistom in izključila vse demokrate italijanske narodnosti in še posebej Slovence, čeprav so po mirovni pogodbi enakopravni državni narod Svobodnega tržaškega ozemlja. Zavez- niška vojaška uprava Je sistematično vključevala STO v Italijo in grobo kršila določbe mirovne pogodbe. Z neofašističnimi demonstracijami v preteklih dneh, ki so bile inscenirane iz Rima, skušajo eksponenti rimskega imperializma potvoriti težnje večine tržaškega prebivalstva ln Izsiliti nove koncesije v korist Italijanskemu aks-panzionizmu, ki potrebuje Trst kot odskočno desko za ustvaritev nadaljnjih osvajalnih ciljev. Med najnovejše koncesije spada ravnokar objavljeni ukaz zavezniške vojaške uprave, s katerim se uvaja na STO volilni zakon italijanske republike o povezavi kandidatnih list in napovedovanje o soudeležbi Italije pri upravi angioameriškega področja, čeprav je s 15. septembrom 1947 dokončno prenehala njena suverenost na tern ozemlju. Priznanje soudeležbe Italije pri upravljanju Svobodnega tržaškega ozemlja kakor tudi realizacije tristranske izjave od 20. marca 1948 bi pomenilo rušitev moralnih osnov za vsako bodoče sklepanje mednarodnih dogovorov. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Svobodno tržaško ozemlje zato odločno zahteva: 1. Varnostni svet OZN naj prepreči Mogočen odmev maršalovih besed London, 2. aprila. Govor maršala Tita v Ljudski skupščini je imel velikanski odmev v inozemstvu. Številni časniki so z velikimi naslovi na prvih straneh priobčili obsežne izvlečke iz njegoveg.. govora. Londonski »Timesu je na vidnem mestu objavil govor maršala Tita z naslovom »Opomin maršala Tita glede vprašanja Trsta«. Časnik posebno naglasa maršalove besede, da bi politika zahodnib velesil lahko privedla do izgube simpatij jugoslovanskih narodov. Navajajoč v naslovu, da »maršal Tito protestira proti krivici*, piše konservativni »Daiiy Telegraph*, da se ne da ugovarjati trditvi, da vprašanja STO ni mogoče reševati brez Jugoslavije. Obširnejše izvlečke iz govora maršala Tita sta objavila tudi »News Chronicle* in »Manchester Guardian*. Pariški časniki so priobčili maršalovo izjavo z velikimi naslovi, v katerih izražajo mnenje, da je maršal Tito opozoril, da Jugoslavija nikoli ne bo pri-vo’ila v italijansko okupacijo Trsta in da je pozval Italijane, naj javno povedo, ali hočejo, da jim Je Jugoslavija prijatelj al' sovražnik. Pojasnjujoč maršalovo izjavo, trdi »Le Monde«, da gre za nesporazum, ker po mnenju komentatorja, ki se sklicuje na londonske kroge, sploh niti najmanj ne pride v poštev, da bi usodo Trsta odločali brez Jugoslavije. Zahodnonemška časnika »Westdeutsche Neue Presse« in »Frankfurter Rundschau« poudarjata, da je Jugoslavija proti enostranski rešitvi vprašanja STO in da »ne bo opustila svojih zahtev glede Trsta«. Italijansko časopisje od skrajne desni e do informbirojskih glasil »Unit&« in »Paese«, pa v glavnem nadaljuje p ijugoslovansko gonjo. Sile Atlantskega pakta so dovolj močne, da se upro napadu Pariz, 2. aprila (AFP). Vrhovni poveljnik oboroženih sil držav Atlantskega pakta general Dwight Eisenhower je predložil stalnemu odboru Organizacije severnoatlantskega pakta poročilo o dejavnosti in uspehih v preteklem letu. Poročilo poudarja, da so oborožene sile Organizacije severnoatlantskega pakta dovolj močne za hraber odpor ob napadu. Število divizij v Zahodni Evropi se je malone podvojilo. Razen tega so se države obvezale, da bodo letos ustanovile 50 divizij za obrambo Evrope, ne vštevši tistih divizij, ki jih bosta dali Grčija in Turčija, kateri bosta imeli skupno več kot 20 divizij. Eisenhower poudarja dalje v svojem poročilu, da so se zahodne velesile po vojni razorožile, sovjetske čete pa so ostale nedotaknjene, organizirane in pripravljene za morebitno ponovno akcijo. Sovjetska armada ima sedaj 175 divizij in razpolaga z 20.000 letali, približno 300 podmornicami in 20 križarkami. K tem silam je treba prišteti 300.000 delavcev na Sardiniji stavka Rim, 2. aprila (Tanjug). Deset tisoč rudarjev največjega rudarskega bazena Silcus (Sardinija je stopilo včeraj v tridnevno splošno stavko. V stavki sodeluje 90% rudarjev, ki zahtevajo zvišanje mezd in spoštovanje delovnih pogodb. Danes so se stavkajočim rudarjem pridružili še drugi delavci na Sardiniji, približno 300.000 ljudi. ZadajevestiJ London, 2. aprila (Radio London). Zunanji minister Anthony Eden je popoldne v spodnji zbornici na vprašanje dveh poslancev odgovoril, d- bodo na jutrišnji konferenci zastopnikov Velike Britanije, ZDA in Italije govorili samo o upravi con'? A, ne pa o bodočnosti vsega tržaškega ozemlja. To vprašanje, meni Eden, bi najlaže rešili neposredno prizadeti državi Jugoslavija in Italija. Eden je tudi dejal, da bodo o poteku razgovorov obveščali jugoslovansko vlado. Pariz, 2. aprila (Radio Pariz). 12 afriških in azijskih muslimanskih držav je danes v posebni spomenici generalnemu sekretarju Organizacije Združenih narodov Trygve Lieju zahtevalo, da naj Var-stni svet razpravlja o francosko-tunizijskem sporu. Italijanski proračun znaša 2132 milijard Rim, 2. aprila (Tanjug). Po podatkih rimskega tiska znaša italijanski finančni proračun za leto 1952-53 2132 milijard lir, nad 308 milijonov lir več od prejšnjega proračuna. Časniki opravičujejo to povečanje z večjimi izdatki za gospodarstvo in bojem proti brezpo selnosti. še sile satelitskih držav, ki so morale že pred enim letom dati Sovjetski zvezi na razpolago približno 60 divizij. Eisenhower poudarja, da je vse to narekovalo zahodnim državam potrebno obrambno akcijo, in sicer koordinirano in odločno akcijo. Atlantska skupnost je dgkazala, da je sila, ki je sposobna voditi človeštvo k njegovemu skrajnemu cilju — k miru za vse ljudi. Predsednik britanske vlade Winston Churchill je izjavil v Spodnjem domu, da bo Vel. Britanija podpirala ZDA, če bodo želele, da bi postal novi vrhovni pove’jnik atlantskih oboroženih sil ob morebitni Eisenhowerjevi ostavki ponovno Američan. vsak sporazum med vladami ZDA, Velike Britanije ki Italije, s katerim bi se kršile določbe mirovne pogodbe. 2. Uveljavijo naj se določbe mirovne pogodbe z Italijo glede STO s spora, zumnim jamstvom Jugoslavije ln Italije za njegov obstoj in miren razvoj. 3. Uveljavi naj se v mirovni pogodbi z Italijo uzakonjena enakopravnost Slovencev z Italijani in uvede slovenščina kot uradni jezik*. Poslanica enake vsebine je bila poslana tudi zunanjemu ministru FLRJ Edvardu Kardelju, državnemu tajniku za zunanje zadeve ZDA Deanu Ache, sonu, angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu in vojaškemu guvernerju v Trstu generalu Wintertonu, Razglas Enotnih razrednih sindikatov Trst, 2. apr. Izvršilni odbor Enotnih razrednih sindikatov je na včerajšnji seji izdal proglas tržaškemu delavstvu, v katerem poudarja, da je bil glavni namen razrednega sindikalnega giba-nja, da postavi temelj, na katerem bo delavski razred obnovil svote sile. Zadnji tržaški dogodki, so bili izredno važni zaradi posledic, ki jih bodo imeli za razvoj razčiščevanja -na sindikalnem področju. Vodstvi Delavske zbornice in Enotnih sindikatov ata potrdili svojo podrejenost interesom in načrtom buržoazije im imperializma. Velik del delavcev se je zavedel, kako težke posledice bi nastale za delavski razred, če se ne bi ob tem trenutku uprl svojin vodstvom. Proglas Enotnih razrednih sindikatov poziva tržaške delavce, naj jim bodo -adnji dogodki v pouk ter naj od svojih vodstev zahtevajo tako sindikalno joiitiko, ki bo v korist delavstva. Le tako bodo tržaški delavci ponovne ustvarili pogoje za razkr nkovanje provokacij in groženj imperializma im pogoje za spoštovanje demokratičnih pravic državljanov. Kočljivo vprašanje Trst, 2. aprila. Na včerajšnji seji občinskega sveta je tržaški župan Bartoli spravil v veliko zadrego kominformov-ske občinske svetnike, ki so hoteli biti zopet enkrat bolj papežki kot papež. Predlagali so, naj bi občinski svet glasoval o neki njihovi ponovni resoluciji glede cone B, češ, da je treba na vsak način »rešiti uboge Italijane Titovega terorističnega režima«. Kljub temu, da je njihov zgovorni občinski svetovalec dr. Pogassi brenkal na struno, ki je iredentistom najljubša, o »krivicah, ki se gode italijanskemu prebivalstvu v coni B«, so občinski svetovalci večine z županom na čelu odklonili razpravljanje o omenjeni resoluciji, češ, da je bilo o coni B v občinskem svetu že preje dovolj govorjeno. Zupan Bartoli pa je prisotnim kominformovcem postavil zelo kočljivo vprašanje: »Zakaj ne poveste odkrito svojega mnenja glede rešitve tržaškega vprašanja? Zakaj govori Viđali v Rimu.in Bariju o najbolj italijanskem Trstu itd., ko pa prid' v Trst, tega sploh ne omeni več, te/ privleče ponovno na dan mirovno pogodbo, guvernerja itd.«. S tem vprašajem je kominformovce spravil v tako zadrego, da so bili kakor običajno, kadar jim manjka argumentov, prisiljeni odgovoriti le s psovkami. Stalinovi odgovori ameriškim novinarjem Stalin se zavzema za načela, ki jih je ravno ZSSR prva prekršila kampanji za predsedniške volitve ZDA New York, 2 aprila. Namestnik šefa sovjetske delegacije pri OZN Semjon Carapkin je izročil včeraj vodji delegacije ameriških novinarjev, ki so bili pred kratkim v Zahodni Evropi in na Srednjem vzhodu, Stalinove odgovore na 4 vi "anja, ki so mu jih poslali člani delegacij -. Stalin je v skupno 40 besedah opisal svoje stališče glede možnosti nove vojne, sestanka šefov vlad velesil, o združitvi Nemčije ter istočasnem obstoju kapitalizma in komunizma. Stalin je izjavil, da tretja svetovna vojna sedaj ni bližja kot je bila pred dvema letoma. Rekel je, da je mogoče, d' bi sestanek šefov vlad velesil koristil. Glede Nemčije meni Stalin, da je sedanji trenutek zelo ugoden za združitev Nemčije. Na zadnje vprašanje je Stalin odgovoril, da je mogoč istočasni obstoj kapitalizma in komunizma »s pogojem, da je na obeh straneh želja za sodelovanje in pripravljenost za izpolnjevanje prevzetih obveznosti ter s pogojem, da se spoštujejo načela enakosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav.« Politični opazovalci v Washingtonu poudarjajo, da Stalinovi odgovori niso prinesli nič novega, kar ne bi bilo že večkrat povedano v Moskvi o sovjetski politiki. Lakonični slog in previdnost, s katero so bili dani ti odgovori, pa vzbujajo misel, da je ta Stalinova izjava nemara uvod v neko novo sovjetsko potezo na diplomatskem področju. Glede na trenutek, v katerem je bila dana ta izjava, opozarjajo v Washingtonu, da je prišla izjava prav v času pred začetkom ekonomske konference v Moskvi in da pomeni morda nov poskus, da bi ZSSR zavrnila obtožbe zahodnih sil, da se zapira za železno zaveso. Tudi v uradnih krogih v Londonu omenjajo možnost za novo pobudo sovjetske vlade na diplomatskem pod- I ročju, predvsem glede sklicanja koti-1 ference šefov vlad velesil. Tudi ne * izključujejo možnosti, da je Stalin pri-1 šel s tem predlogom prav v predvolilni ] Sodijo namreč, da bi utegnila biti taka ponudba precej privlačna za demokratsko stranko, ki bi pred volitvami skušal,, doseči rešitev, vsaj v korejskem sporu. Zastopnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil sinoči, da se Stalin v svojih odgovorita zavzema za načela, ki jih J-? prav ZSSR prva prekršila. To so iskrenost, spoštovanje obveznosti, enakost in nev meša van Je v zade ' Jrugih držav. Po njegovih besedah dokazujejo ti odgovori, da tako Vzhod kot Zahod uporabljata iste besede, da pa jim pripisujeta različni pomen. Krogom v Bonnu se zdi Stalinova izjava nezanimiva. Po mnenju političnih krogov je izjava predvsem vabilo n četverno konferenco pa tudi nov poskus, da bi čim dlje odložili vključitev Zahodne Nemčije v zahodnoevropsko obrambno skupnost. Tržaški Slovenci se v tek dneh spominjajo fašističnega terorja, ki je spremljal vrnitev Gorice Italiju Trst, 2. aprila, S starimi izsiljeval-nimi metodami, s pouličnim kričanjem in razgrajanjem je italijanska vlada dosegla pri zahodnih zaveznikih, da bodo razpravljali o njenih zahtevah; za sedaj o italijanski soudeležbi pri upravljanju cone A Tržaškega ozemlja, a jutri, kakor že izjavljajo italijanski odgovorni krogi, še o zadovoljitvi drugih imperialističnih aspiracij. Sleherni tržaški Slovenec se je ob teh vesteh spomnil tistih dni, ko je 15. septembra 1947 Italija prevzemala oblast v Gorici. »De Gasperijeva Italija je vkorakala v Gorico. Cim so se italijanske čete prikazale na goriških tleh, se je začel splošen napad na Slovence. Slovenske knjige gore, slovenske hiše gore, slovenske trgovine gore, slovenske ustanove gore. Fašistični banditi Imajo proste roke. Prišla Je njihova ura. Italijanske oblasti, ki so prevzele upravo, mirno gledajo, ne da bi niti z mezincem mignile v obrambo lastnih državljanov.« Tako je pisal »Primorski dnevnik« 17. septembra 1947, dva dni po vstopu mirovne pogodbe v veljavo, ko so italijanske oblasti na Goriškem prevzemale oblast iz rok anglo-ameriške vojaške uprave. Tiste dni okrog 15. septembra so se v demokratičnih časopisih vrstile dolge kolone poročil o fašističnem nasilju nad slovenskim prebivalstvom v Gorici. »Niti v desetletjih fašistične oblasti, niti v dobi nacistične okupacije, ni naš narod v Gorici doživel toliko žalitev in ponižanja, toliko gorja ln škode, kolikor mu Jo Je prizadejal fašistični banditizem 13. in 14. septembra v počastitev De Gasperijeve Italije, ki se vrača na del naše trpeče in razkosane zemlje,« tako je zapisal »Primorski dnevnik« 16. septembra 1947, ko so Slovenci trumoma bežali iz Gorice in iskali zavetja v Solkanu, Podgori, Standrežu in drugod, ker so jim šovinisti obljubljali pravo šen*« jernejsko noč. Nasilje nad Slovenci, a katerim so šovinisti pozdravljali povratek Italije v Gorico, se je pričelo že v noči od 12. na 13. september, ko so šovinistične tolpe udrle v prostore uredništva »Soče« in podružnice »Primorskega dnevnika« ter tu napravile pravo razdejanje. Naslednji dan dopoldne so iste tolpe udrle v prostore Ljudske založbe v Gorici, jih razdejale ter zmetale na cesto slovenske knjige ter jih sežgale. Isti dan je pobesnela drhal napadla slovensko gostilno Central, kjer je bila zadružna menza in jo popolnoma uničila. Ob tej priliki so močno ranili uslužbenca menze Edija Devetaka. Popoldne so ponovno napadli Ljudsko založbo in do kraja požgali vse slovenske knjige, ki so še ostale v prostorih. Naslednji dan se je divjanje proti Slovencem nadaljevalo. Fašisti so vdirali v slovenske gostilne, razbijali pohištvo ln pretepali goste. Vdirali so celo v zasebna stanovanja, iz katerih so odnašali slovenske knjige in jih na trgu sežigali. Neštete ljudi so tako pretepli, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Dne 16. septembra so vdrli celo v bolnišnico v Ulici Brigata Pavla in pretepali slovenske bolnike. Dan kasneje je fašistična drhal udrla v gostilno Miljavec, tik ob jugoslovanski meji. Fašisti so se z noži spravili na gospodarja, da je ta kmalu za tem podlegel ranam. To je del bilance tistih črnih dni, ki so jih doživeli goriški Slovenci ob »povratku k Italiji«. Ali sedaj hočejo v Londonu tudi tržaškim Slovencem in demokratičnim Tržačanom pripraviti tak povratek Italije? Ali hočejo zavezniki tako »kaznovati« one, ki so jim ubijali brate, sinove in starše pri Tobruku, El Alameinu, na Siciliji, ter z odrekanjem pravice »nagraditi« nas, ki smo se skupno z njimi v najtežjih dneh borili za pravično stvar? M. Socialistična Jugoslavija je edina, ki brani interese demokratičnih množic v Trstu Trst, 2. apr. Na številnih zborovanjih Ljudske fronte in Osvobodilne fronte v tržaških predmestjih in okoliških vaseh so prebivalci cone A Tržaškega ozemlja razpravljali o zadnjih dogodkih v Trstu in o govoru maršala Tiita v L jard-ski skupščini FLRJ. Na sestanku Ljudske fronte piri Sv. Magdaleni v Trstu so zborovalci v resoluciji, naslovljeni na Zavezniško vojaško upravo, obsodili fašistične in iredentistične izgrede dne 20. marca. V isti resoluciji protestirajo proti odločitvi vojaške uprave glede upravnih volitev v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja. S sestanka so poslali tudi pismo maršalu Titu, v katerem izražajo vsem narodom Jugoslavije globoko hvaležnost za odločno in pravično stališče, ki so ga zavzeli v obrambo pravic tržaškega prebivalstva. V pisunu je dalje rečeno: »Delovno ljudstvo Trsta s ponosom ugotavlja, da je socialistična Jugoslavija edina, ki resnično brani interese demokratičnih množic v Trstu«. Z množičnega sestanka Osvobodilne fronte v Dolinj so udeleženci poslali odprto pišimo tržaškim delavcem. V pismu obsojajo agenta italijanskega imperializma Vidalija in njegove pajdaše, ki zagovarjajo fašistične podvige v Trstu ter čestitajo tovarniškim delav- cem, ki so odločno odklonili navodila teh izdajalcev delavskega razreda to se vzdržali stavke. Slične proteste Zavezniški vojaški upravi in pisma tržaškim delavcem so poslali tudi udeleženci množičnih se. Stankov v Domju, Lonjerju, Padričah in v Gropadi. Agrarna reforma v Kašmiru brez odškodnine ITew Delhi, 2. aprila (Tanjug). Kašmirska skupščina je sprejela predlog vlade Soika Abdulaha, naj bi izvedli agrarno reformo, ne da bi plačali odškodnino bivšim lastnikom. Agrarna reforma je bila dejansko že v celoti iz\ j den a lani, ko je 700.000 kašmirskih kmetov brez zemlje dobilo malone poldrugi milijon hektarjev zemlje. Zaradi posredovanja indijske vlade, naj bi nekdanjim lastnikom te zemlje izplačali odškodnino, pa kašmirska vlada ni izdala nikakršne odločitve glede kompenzacij ter je prepustila to vprašanje kašmirski ustavodajni skupščini. Ker je skupščina sedaj to razčistila, je postal Kašmir prva azijska dežela, ki je izvedla agrarno reformo in ni izplačala nikakršne odškodnine prejšnjim lastnikom. POLOŽAJ V TUNIZIJI Nacionalistična stranka Neodestur proti francoskim reformam Malo upanja, da bi Salahu Rakušu uspelo sestaviti vlado Tunis, 2. aprila (UP). Dobro poučeni krogi sodijo, da je čedalje manj upanja, da bi Šalah el Din Bakušu uspelo sestaviti novo vlado. Včeraj so bile v Tunisu zaprte vse arabske trgovine, ker so pričakovali splošno stavko, ki jo je napovedala najv.ečja zveza sindikatov. Voditelji stranke Neodestur, ki so zavzemali pomirljivo stališče do Seniko-ve vlade, pozivajo sedaj svoje pristaše, naj odkrito zavržejo program francoskega generalnega rezidenta Haute-clocquea za pomiritev v državi in izvedbo reform. Po vsej deželi se je za- F AMILI ARNE TEŽAVE čel lov na nasprotnike francoske uprave. Tuniška ministra Šalah Ben Jusef in Mohamed Badra, ki še nista dobila potnega dovoljenja od ameriških oblasti za potovanje v ZDA, sta izrazila nezadovoljstvo, ker jim ZDA preprečujejo, da bi razložila stvar tuniškega naroda pred OZN. Francoska narodna skupščina je s 367 : 237 glasovom sklenila, da bo razpravljal o interpelacijah o dogodkih v Tuniziji šele 20. maja. Predsednik vlade Pinay je opisal sedanji položaj v Tuniziji, pri čemer je poudaril, da je za vse, kar se je zgodilo v tej deželi, odgovorna izključno le tamkajšnja vlada. Generalni rezident general Hauteclocque je delal v okviru svojih pooblastil, medtem ko Senikova vlada ni kazala dobre volje, da bi živela v dobrih odnosih z gene* ralnim rezidentom. Indijski predstavnik v Varnostnem svetu je dobil navodila od svoje vlade, naj podpre zahtevo arabskih in azijskih držav, da bi bil ponovno sklican izredni sestanek Varnostnega sveta v zvezi s tuniškim vprašanjem. Približno 10.000 ljudi je sinoči demonstriralo v New Delhiju pred poslopjem francoskega veleposlaništva in zahtevalo ne? odvisnost Tunizije. Angleški poslanik v Egiptu pojde poročat v London Kairo, " aprila (UP). Zvedelo se je, da bo britanski veleposlanik v Egiptu v kratkem odpotoval v London, kjer bo poročal o svojih razgovorih z egiptovskimi predstavniki. Včeraj se je sešel z egiptovskim zunanjim ministrom. zgodovinskih dejstvih, naša moč je v naši i\a peronu ijiimjansKega Koioavora Je včeraj navdušeno sprejelo naše poslance po vrnitvi iz Beograda okrog 80.000 lj>:di, ki so ogorčeno protestirali proti italijanskemu pohlepu po naši zemlji Ne bomo dovolili, da bi se ponovili fašistični zločini nad tržaškimi Slovenci MOGOČEN PROTEST JESENIŠKIH IN KRANJSKIH KOVINARJEV Predvčerajšnjim so tudi jeseniški železarji protestirali proti oživljanju italijanskega fašizma in nedavnim demonstracijam fašistične drhali v Trstu. Na protestnem zborovanju je go voril ljudski poslanec delavec Janez Mlakar, ki mu delavci železarne in prebivalci vse Gorenjske zelo zaupa jo, saj je dobil pri nedavnih volitvah v delavski svet jeseniške železarne največ glasov in sicer 4702. V borbi proti fašistom sta mu padla dva si nova in tudi sam je občutil fašistič no kulturo v italijanskih taboriščih Preizkušeni borec za delavske pravi ce tov. Mlakar je med drugim dejal »Italijanska klerofašistična sodrga meni, da je prišel primeren čas, da bi nam ponovno vsilila svojo »2900-letr.o kulturo«. Nikogar se ne bojimo in smo pripravljeni na vse. želimo živeti v miru s svojimi sosedi, vendar ne bomo nikdar dopustili, da bi kdo trgal našo zemljo. Kakor v preteklo sti, smo tudi sedaj pripravljeni pregnati z naše zemlje vsakogar, pa naj bodo to fašisti ali tisti, ki stojijo za njimi« (burno odobravanje). Dan prej kakor jeseniški železarji so protestirali tudi kovinarji tovarne »Iskra« v Kranju. Govoril je tov. Ro tar, ki je kratko in jedrnato razložil težko stanje našega življa in gonjo italijanskih fašističnih skupin proti naši državi. Pohlep fašistov po naš: zemlji je tudi med kranjskim delav stvom oživil spomine na njihovo div janje po Sloveniji, Istri in Dalmaciji kjer je nešteto živih in mrtvih prh njihovega barbarstva. Z obeh zborovanj so poslali pro testne brzojavke našemu zunanjemi ministru tov. Edvardu Kardelju z za htevami, naj se vlada odločno zavza Uredba o plačah sodnikov in arbitrov Zvezna vlada je sprejela uredbo o plačah sodnikov ljudskih sodišč in uredbo o plačah arbitrov državne arbitraže. Obe uredbi se naslanjata na temeljno uredbo o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. Zaradi specifičnosti dela, ki ga opravljajo sodniki, določa uredba, da je začetna plača v sodni službi za en plačni razred višja od začetne plače ostalih uslužbencev s fakultetsko izobrazbo. Naziv sodnika okrajnega sodišča je razvrščen od XI. do V. plačnega razreda, naziv sodnika okrožnega sodišča pa od X. do IV. plačnega razreda. Sodniki napredujejo s tem, d-a dobe višji plačni razred na podlagi službe, nih let in sicer po treh letih v istem plačnem razredu. Glede na to, da sodnikova služba ne preneha z odpovedjo, marveč takrat, ko ga razreši telo, ki ga je izvolilo, določa uredba, da prevzame razrešenega sodnika ministrstvo za pravosodje, ki ga razporedi. To pa ne velja, kadar gre za razrešitev sodnika na njegovo prošnjo ali po sili zakona. Plače arbitrov so po uredbi deloma nižje od plač sodnikov. Tako se giblje plača arbitra oksožne arbitraže od XI. do IV. plačnega razreda. Grosistična podjetja lahko prodajajo blago tudi na drobno Trgovska podjetja, ki prodajajo blago na debelo, ga bodo odslej lahko prodajala tudi na drobno. Odobritve za tako poslovanje bo izdajal republiški Svet za blagovni promet. Podjetja, ki dobe dovoljenje za prodajo blaga tudi na drobno, lahko v vsej državi odpirajo svoje prodajalne. Taka podjetja pa ne smejo prodajati blaga na drobno v svojih skladiščih, v svojih prodte|JaJn®h pa «e smejo prodajati blaga na debelo. Tudi trgovska podjetja, ki prodajajo industrijsko blago na drobno, bodo z odobritvijo lahko prodajala blago tudi na debelo. Taka dovoljenja se bodo izdajala detajlističnim trgovskim podjetjem v krajih, ki so gospodarska in prometna središča za bližnjo okolico (a. pr. za več sosednih okrajev), ki imajo ugodne zveze tn če je nakup blaga pri velikih grosističnih podjetjih težji in drag. me za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Razen tega «o proti iredentistični gonji v Italiji posebej protestirali prebivalci Kranja m ostalih gorenj--kih krajev. Protestno zborovanje v Ptuju Ptuj, 2. aprila- Nocoj ob 19. uri Je v Ptuju kljub slabemu vremenu nad dva tisoč ljudi obsojalo na protestnem zborovanju nesramno gonjo italijanskih imperialistov proti naši državi. Ptujčani, ki so se iz vseh ulic vsipali v povorkah na trg pred Mestnim ljudskim odborom, so nosili zastave in transparente, na katerih so zapisali, da ne dovolijo, da bi kdor koli tlačil našo državo in si jemal pravico, da bi brez nas odločal o Trstu. Na zborovanju so govorili Stane Nunčič, Matija Panciher ter drugi. Z zborovanja so Ptujčani poslali protestno resolucijo tov. Edvardu Kardelju. Protesti iz Prekmurja Murska Sobota, 2. aprila. Tudi v Prekmurju se je povsod dvignil val protesta proti italijanskemu pohlepu. Po mnogih krajih so se ljudje spontano zbrali in ogorčeno obsojali ter zavračali nesramno grabežljivost italijanskih klerofašistov. Največje protestno zborovanje je bilo v Murski Soboti, kjer se je pred spomenikom zmage zbralo več tisoč ljudi, ki So neprestano prekinjali govor tov. Mirka Stubi ja. Ob zaključku zborovanja so poslali ministru za zunanje zadeve tov. Edvardu Kardelju protestno resolucijo, v kateri med drugim pravijo: »Naj vedo italijanski imperialisti tn hujskači, da tudi Prekmurje ne bo nikoli dovolilo krivične rešitve tržaškega vprašanja!« Ogorčenje v Slovenski Bistrici Slovenska Bistrica, 2. aprila. Sinoči se je v Slovenski Bistrici udeležilo nad 2.000 prebivalcev protestnega zborovanja proti gonji italijanskih fašistov, proti Jugoslaviji. V veličastni povorki so sodelovali delovni ljudje iz tovarn in podjetij, člani vseh množičnih organizacij ter šolska in kmečka mladina. V sprevodu, ki se je začel na Mestnem trgu, so manifestanti nosili zastave in trans- Naknadni obračun dolarjev, ki so jih vnesli izseljenci povratniki Glede na zahteve Izseljencev po ponovnem obračunu vnešenih dolarjev po novem tečaju za dolar je te dni predsednik zveznega ministrstva za finance izjavil, da se bodo ti dolarji ponovno obračunali, če protivrednost še ni potrošena. Tistim izseljencem, ki So se vrnili iz tujine in so do 31. dec. preteklega leta (pred uveljavljenjem nove paritete dinarja) prodali dolarje po starem tečaju 50 din in je protivrednost v dinarjih že na hranilnih knjižicah teh izseljencev, bo dinarska vrednost preračunana po novem tečaju 300 din za en dolar. Nove nagrade za učenee v gospodarstvu Učenci v državnih gospodarskih in zadružnih podjetjih, delavnicah, podjetjih družbenih organizacij in zasebnih delodajalcev bodo prejemali po novi uredbi od 1. aprila dalje novo mesečno nagrado za delo. Ta nagrada znaša v prvem letu učenja 3000, v drugem 3500 in v tretjem letu 4000 din. Delavski svet podjetja in drugi pristojni organi g -podarskih ustanov lahko določijo učencem tudi višje nagrade. Učencem, ki imajo brezplačno stanovanje in hrano, se odšteje od mesečne nagrade od 2000 do 2500 din, starši učencev pa ne dobivajo otroških doklad parente ter navdušeno vzklikali Partiji, Titu in Kardelju. Ogorčeno so protestirali proti italijanskim imperialistom z vzkliki »Življenje damo. Trsta ne damo«, »Trst, Gorica, naša je pravica«, »Dol s fašisti«, »Smrt fašizmu, svobodo narodu!« Danes ob 14. uri pa je nad 600 delavcev tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici ostro obsodilo italijanske imperialiste im klerofašiete, ki nesramno blatijo naše narode ih se hočejo polastiti Trsta, ki so ga s svojo krvjo osvobodili naši borci. Delavci so z zborovanja poslali resolucijo ministru za zunanje zadeve Edvardu Kardelju. Velike demonstracije TZadru 2. aprila. Včeraj so priredili v vseh podjetjih, ustanovah in obratih v mestu Zadru protestna zborovanja, na katerih so domačini obsodili iredentistično gonjo oživljenega italijanskega fašizma, ki se je razplela v Italija t® Trstu. Iz ustanov in podjetij so šli demonstranti na ulice, kjer so vzklikali Partiji Centralnemu komiteju KPJ. maršalu Titu in vojski. Na zadarskih ulicah se je zbralo nad 8000 domačinov in glasno protestiralo proti nesramnim kupčijam, ki jih hoče italijanska vlada Sklepati na račun našega ozemlja. S protestnega zborovanja so udeleženci poslali Ljudski skupščini v Beograd brzojavko, v kateri poudarjajo, da današnji rod ne bo nikoli dopustil, da se Trat izroči Italiji. Demonstranti so šli po mestu enodušno izražajoč mišljenje vsega prebivalstva Zadra, ki je enotno in odločno obsojalo italijanski iredentizem. Velike demonstracije je priredilo tudi prebivalstvo otoka Lastovo, katerih se je udeležilo staro in mlado. »Poznamo italijanske fašiste!«, so vzklikali dvigajoč pesti. »Nikoli ne bomo popustili in prav tako rotimo vse druge na. še rojake, naj nikoli ne dopuste, da bi fašizem spet oživeli. Pod Italijo smo ga dovolj preizkusili in vemo, da prinaša suženjstvo in smrt. Zato smo danes pripravljeni upreti se vsakomur, ki bi nas hotel še enkrat vreči v suženjstvo«. Domačini otoka Lastovo so poslal protestno brzojavko zunanjemu ministru tov. Edvardu Kardelju, Izjava katoliških duhovnikov istrskega okrožja Katoliški ruhovniki istrskega okrožja so poslali kardinalu Spielmannu pismo, s katerim zavračajo trditve tržaškega škofa Santina o preganjanju katoliške duhovščine v Istri. Pismo poudarja, da ni bil preganjan niti eden katoliški duhovnik in da uživa katoliška veroizpoved v istrskem okrožju vso svobodo, kakršno želijo duhovniki Istre s svojim ljudstvom vred tudi svojim rojakom v Italiji. Za naše pravice onstran krivične zahodne meje Resolucija ljubljanske mestne skupščine Ljubljanska mestna skupščina Je na svojem včerajšnjem zasedanju sprejela naslednjo resolucijo: Dogodki, ki se zadnje dot odigravajo v' Trstu In po italijanskih mestih, ko razvpita fašistična in kominformistična druščina zahteva, da se Trst priključi k Italiji, niso mogli neopaženo mimo demokratične in borbene Ljubljane. V zadnjih štirih dneh so študentje.. delavci, žene ter sploh vse prebivalstvo povedali Jasno vsemu svetu svojo voljo. Skupščina Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane v celoti odobrava te manifestacije in se Jim pridružuje ter skupno z vsem ljubljanskim prebivalstvom 1. obsoja provokacije italijanskih tasistov ter njihovih moskovskih pajdašev, kakor tudi pomagačev fašizma na zahodu, kar moti dobre sosedske od d osa j e in ograža mir v svetu. 2. zahteva, da dobe Slovenci na ozemijn pod Italijo v Trstu, Gorici, Beneški Sloveniji enake pravice, kot jm imajo pri nas v Jugoslaviji vse narodnostne manjšine med ''atertmi so tudi Italijani; 3. zabteva, da se problem Trsta reši brez mešetarjev. Ker kaže, da je mešetarjenje postalo v mednarodnem političnem življenju že praksa, to prakso odklanja in zahteva, da se problem Trsta rešuje direktno z nami; 4. z ogorčenjem protestira proti vestem iz Londona, Washingtons io Rima, ki pravijo, da sta se Velika Britanija in ZDA odločili za konferenco z Italijo glede STO in cone A. To konferenco nameravajo imeti orez nas. Ob poizkusu tega dejanja jih spominjamo oa bližnje dni pretekle vojne, ki je Jasno pokazala, kdo je njihov resničen zaveznik ter borec proti tašizmu in kdo samo koristolovec ter politični špekulant. Jugoslavijo pozna ves svet kot odločnega In doslednega zaveznika, medtem ko je Italija po vsem svetu že poznana kot klasičen primer političnega špekulanta. Končno pa moramo pri tej resnično demokratičnemu svetu nerazumljivi »igri« okrog Trsta spomniti tako Italijane kakor zaveznike na številne naše najboljše sinove, ki so za našo svobodo in za osvoboditev Trsta na njegovih ulicah od strelov fašističnih pušk izkrvaveli. Vsi ti padli borci nas opominjajo, da okrog Trsta ne smemo pustiti nobenega barantanja. V interesu miru na svetu je. da se vprašanje Trsta reši čimprej tn pravično. To bo le takrat, ko bo pri reševanju udeležena kot enakopraven faktor tudi Jugoslavija, ki ima več razlogov to zahtevati kot katera koit udeleženka te konference, kajti Trst je bil zgolj zaradi mešetarjenja odrezan od svojega prirodnega, gospodarskega in nacionalnega zaledja umetno in povsem krivično po prvi svetovni vojni; po drugi svetovni vojni, v kateri je dala Jugoslavija in naše primorsko ljudstvo največ žrtev v borbi Droti fašizmu in hitlerizmu. ter potem, ko je naša Jugoslovanska armada Trst tudi osvobodila, pa je tako ravnanje cinično trganje zavezništva, skrajno žaljiv in neverjetno kratkoviden poskus zahodnih in itatijanskib krogov trgovati z našo zemljo in dajati potuho fašističnim zločincem in moskovskim netilcem vojne. Smatramo Italijansko vlado povsem odgovorno za nizkotne imperialistične protijugoslovanske izgrede v Italiji tn zahtevamo adoščenje. V celoti odobravamo govor maršala Tita v skupščini ter želimo, da vlada FLRJ zavzame najodločnejše stališče za zaščito pravic našib neosvo bojenin bratov v Italiji in Trstu. Tako je naše stališče In mišljenje vse Ljubljane, ki Je ze okusila fašistično okupacijo. Smrt fašizmu — svobodo našemu ljudstva v Italiji in Trstul Roke proč od naše zemlje! Iz protestnih resolucij slovenskih ielovnih množic »Znali bomo braniti pravice in koristi naše države!« — je dejal maršal Tito v skupščini. Te besede ponavlja 16 milijonov Jugoslovanov kot en sam zaveden in odločen človek, o čemer pričajo tudi dopisi, ki jih dobivamo iz najrazličnejših krajev naše ožje domovine. Ker vseh takih dopisov ne moremo sproti niti navajati, objavljamo iz njih samo posebno izrazite poudarke. Delovni kolektiv pivovarne Union v Ljubljani je v svoji spomenici podpredsedniku in zunanjemu ministru zvezne vlade Edvardu Kardelju med drugim naglasil: BVsem na Vzhodu in Zahodu kličemo: »Roke proč od naše zemlje, ker mi tujega nočemo in svojega ne damo! Tam, kjer je zemlja prepojena z našo krvjo, kjer so padli za svobodo naši najboljši, kjer teče naša govorica, tam je naša pravica in tam so naše meje!« Kolektiv centralnih obratov Gradisa v Ljubljani poudarja v svoji resoluciji, ki je bila tudi poslana zunanjemu ministrstvu, naj se zahodne sile zavedajo vseh posledic svojega ravnanja brez našega sodelovanja in brez naše odobritve. »Ne razumemo, kako morejo zahodne države pozabljati vse naše žrtve za skupno zavezniško stvar v zadnji vojni in nagrajevati italijansko zahrbtnost,« pravi resolucija Društva profesorjev in učiteljev I. gimnazije v Ljubljanu Delavc’ in nameščenci tovarne kos in srpov v Tržiču so na svojem protestnem zborovanju v resoluciji, ki so jo poslali Izvršilnemu odboru OF, rekli takole: »Naj le oživljajo fašizem v Italiji, naj le stegujejo roke po naši zemlji, toda zavedati se morajo, da se Jim ni nikdar posrečilo z uspehom in zmago dvigniti orožja zoper narode Jugoslavije!« Na velikem demonstrativnem zborovanju v Kamniku, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, so tudi poslali svoje pismo zunanjemu ministru, v katerem poudarjajo, da se vprašanje Trsta ne sme reševati brez socialistične Jugoslavije. »Smrt fašizmu!« — je geslo demonstracij v vseh krajih trboveljskega ok-aja. — Mladinci predvojaške vzgoje iz Novega mesta so v svojem pismu Izvršilnemu odboru OF poudarjali, naj fašistični elementi ne pozabijo, da so Primorsko in Trst osvobodili naši borci. Na to so opozorili na svojem občnem zboru tudi rezervni oficirji iz Lesc, Begunj in Žirovnice. Na v likem protestnem zborovanju v Solkanu v torek, kjer se je zbralo nad 3500 ljudi in je samo iz Nove Gorice prispelo nad 1500 demonstrantov, so v svoji resoluciji, naslovljeni na zunanje ministrstvo, poudarjali: »Pripravljeni smo na vse in tudi na smrt, če bi se tržaško vprašanje reševalo brez nas.« Prav tako so tudi poudarjali svojo pripravljenost dobrega sosedstva, če bodo tudi Italijani pokazali dobro voljo ter dali beneškim in goriškim Slovencem, kar so jim slovesno obljubili na mirovni konferenci in kar jim j« zagotovljeno tudi v italijanski ustavi. Kolektiv industrije cementa in salonit« t Anhovem j« Y «voji zesolufiiji ministru za zunanje zadeve zahteval, naj naše državno vodstvo posreduje pri generalnem sekretariatu OZN, da se Trst ne bo uvrstil med nekakšne italijanske občine in da bo vlada Italije kot iniciator vandalskih incidentov v Trstu, Gorici in drugih mestih klicana na odgovornost. Resolucija je zaključena s poudarkom, da smo mi bili in ostanemo za pošteno mednarodno sodelovanje. Iz Sežane so poslali CK KPS v Ljubljani resolucijo, v kateri med drugim naglašajo: »Vprašanje Trsta je mogoče rešiti samo s sodelovanjem jugoslovanskih narodov, ker je samo taka rešitev v korist miru. Samo taka rešitev pa je tudi v korist italijanskih delovnih množic in prav zaradi tega z velikim ogorčenjem obsojamo početje iredentističnih tolp v Trstu in nekaterih italijanskih mestih!« — Iz Sežane so poslali minist 'u zunanjih zadev svojo spo- menico tudi delegati okrajnega zbora prostovoljnega gasilstva, ki so prepričani, da bo naše državno in partijsko vodstvo kot doslej tudi v prihodnje znalo obraniti vse naše pravice in koristi. Občinski odbor OF St. Peter na Krasu je Izvršilnemu odboru OF poročal o svojem zborovanju, ki se ga je udeležilo 2170 članov ter priložil na tem zborovanju sprejeti resoluciji zunanjemu ministrstvu in Ljudski skupščini FLRJ. V resolucijah je ugotovljeno, da so italijanski fašisti v St. Petru na Krasu pobili in poklali 131 ljudi. V zaporih in taboriščih je bilo 30% prebivalcev, uničene so bile vse knjižnice, vsi kulturni spomeniki, a pri vseh teh žrtvah je prebivalstvo pripravljeno še na nove žrtve za obrambo svojih pravic. Ljudstvo je pripravljeno tudi z orožjem braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. »Mi smo država delovnega ljudstva in njegove oblasti, zato je naša odločnost in požrtvovalnost še večja, kot je bila nekdaj!« Navodilo o prevedbi uslužbencev državnih organov Beograd, 2. aprila. Tajnik vlade FLE Jugoslavije za personalno službo je predpisal navodilo o prevedbi uslužbencev v nove nazive in plače, po katerem bodo pri svetih, ministrstvih ter glavnih upravah in ustanovah kakor tudi priokrajnih in mestnih ljudskih odborih ter izvršilnih odfDorih avtonomnih enot ustanovljene komisije za prevedbo. Razen teh komisiji obstojajo tudi stalna komisija vhade FLRJ in komisije ljudskih republik. Te komisije majo nalogo izdajati odločbe v prevedbi, reševati pritožbe uslužbencev in voditi celotno delo v zvezi s prevedbami. V navodilu so podrobni predpisi, kako morajo ravnati komisije pri upoštevanju dosedanjih nazivov, priznavanju službenih let ter določanju novih nazivov in plač. itd. V navodilu je poudarjeno, da predstavljajo prejemki, ki so jih dobili uslužbenci za april po dosedanjih predpisih le akontacijo. Zato pa bodo po prevedbi obračunali razliko med novimi in starimi plačami. Tako bo uslužbencem, ki bodo imeli po novih predpisih višjo plačo od dosedanjih skup. nih prejemkov, izplačanih 50 o/9 razlike med novami in dosedanjimi prejemki. Dalmatinci, ki so prav tako kakor mi Slovenci okusili italijansko okupacijo, so z mogočnimi demonstracijami odgovorili vsem tistim fašističnim kričačem In italijanskim poslancem vseh strank, ki bi se radi ponovno vrnili v Dalmacijo, da bi zopet ropali, požigali in morili naše ljudi v imenu toliko opevane dvatisočletne kulture. Pri nedeljskih demonstracijah v Splitu proti fašistični iredentistični gonji v Italiji in v Trstu proti naši državi je sodelovalo okoli 40.000 Splitčanov in okoličanov. Ljudstvo je šlo na ulice, da izrazi navdušenje nad Titovimi odločnimi in jasnimi besedami, ki jih je govoril v Ljndski skupščini. Iz grl vseh demonstrantov se je razlegal protest proti tistim, ki so v teh krajih zasužnjevali, zapirali in morili, protest delovnega ljudstva, ki hoče mir. Splitske ulice, trgi in obala so bili polni ljudstva, ki je zapustilo svoja delovna mesta, dr* Je dalo daška ogorčenju nad oživljajočim se italijanskim imperializmom. Okoli 40.00» ljudi je soglasno ponavljalo: Tnjega nočemo, svojega ne damo! Ves Split je odmeval od glasa demonstrantov, ki so vzklikali Partiji, maršalu Titu ia naši Ljudski armadi. = (Na sliki; Demonstracije n« Trgu republike v Splitu!» Kmečke delovne zadruge v Sloveniji so lani okrepile svoje položaje in plodno gospodarile IZ GOVORA POMOČNIKA PREDSEDNIKA SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO TOV. JOŽETA INGOLIČA NA III. ZASEDANJU REPUBLIŠKEGA ZADRUŽNEGA SVETA, KI JE BILO V PONEDELJEK V LJUBLJANI V letu 1951 so delovni kmetje ustanovili 11 novih kmečkih delovnih zadrug in prve tri mesece leta 1952 nadaljnje tri kmečke delovne zadruge. Tako so bile ustanovljene nove kmečke delovne zadruge v Sv. Juriju ob Taboru, Petrovčah, Ljubečni, Renčah, Doleti. Pišecah, Drvenji, Gornjem gradu, Grosupljem, Senožetih, Volčjih njivah. Grabi, Grlavi in Ključarevcih. Število kmečkih delovnih zadrug pa kljub ustanovitvi novih enajstih zadrug do 31. XII. 1951 ni naraslo, ampak je ostalo na isti višini, in sicer zato, ker so se med tem časom združile zadruge »Ivanjkovci« in »Vinski vrhovi« Stročja vas in Presika, »Jože Lacko« in »Radvanje« »St. Vid« in »Cerknica«. Dalje se je število kmečkih delovnih zadrug zmanjšalo, ker sta se zadrugi »Livold« in »Kočevska Reka« pridružili državnemu posestvu v Ko- 1951 čevju. Pet kmečkih delovnih zadrug pa se je zaradi njihove preslabe ekonomske osnove reorganiziralo v odseke splošnih kmetijskih zadrug, kar je v skladu s sklepi plenuma zadružne zveze FLRJ. Te zadruge, ki so se reorganizirale, namreč niso imele pogojev, da se razvijejo v močne socialistične obrate. Bile so v okrajih Tolmin, Postojna, Sežana in Kočevje. Ekonomska osnova naših zadrug se je znatno popravila Kljub temu, da je ostalo število kmečkih delovnih zadrug Isto, se pa niso zmanjšale zadružne kapacitete, ker so se poleg novoustanovljenih zadrug povečale tudi obstoječe zadruge. Zato se je v primeri z letom 1950 povečalo stanje zemljišč: 1950 odnos povečanje v ha 1951:1950 njive in vrtovi 16.572 16.399 + 173 101 sadovnjaki 2.551 2.460 -j- 90 104 vinogradi 2.561 2.454 + 107 104 travniki 19.704 18.903 4- 801 104 obdelovalna zemlja 41387 40.216 4- 1171 103 Skupaj površin 76.796 75.160 4- 1639 102 Zaradi takega povečanja zadružnih zadružnikov In zadružnic zemljišč in zaradi povečanja je odpadlo konec 1- 1951 na članstva vsakega od 60 do 70 let nad 70 let 1.515 ali 4,2 •/. 3.183 ali 8,7*/. = 1 z S3 * S S M ti s n ~ o >. obdelovalne zemlje ha 2,01 ha 4.48 kmetijske zemlje ha 2,46 ha 5,49 skupne zemlje ha 3,73 ha 8,32 Iz tega sledi, da razpolagajo zadruge povprečno s takimi površinami kakor razpolagajo v Sloveniji srednji kmetje. To Pa pomeni, da se je ekonomska osnova naših zadrug glede na prejšnja leta v povprečju znatno popravila. Medtem ko se je povečalo v 1. 1951 število družin v zadrugah za 482 ali za 5,2 • • glede na leto 1950, pa se je povečalo število družinskih članov za 2.161 ali za 6 •/.. S pristopom novih 2.161 članov v letu 1951 pa se je izboljšal tudi starostni sestav članstva v delovnih zadrugah, ker se je povečalo število za d-elo sposobnih zadružnikov in pa število otrok. Tu so zlasti važni otroci v starosti 14 do 16 let, ki bodo lahko že letcs in nadaljnja leta priskočili na pomoč starejšim in za delo v zadrugah le delno sposobnim zadružnikom. skupaj 36.203 ali 100 '/• Živina se je izboljšala, ni se pa pomnožila Število živine in prašičev se v Ietn 1951 ni dvignilo na planirano višino, ampak so delovne zadruge zadržale v glavnem isto stanje kakor so ga imele konec 1.1950. Izboljšala pa se je kakovost živine. Slevilčno se živina ni pomnožila zaradi močnega izvoza v cilju nabave mehanizacije. Dvignilo se je le število ovac. in sicer za 12 •/• glede na leto 1950. Število konj se je zmanjšalo le na 83*/. stanja v letu 1950, čeprav smo planirali večje znižanje. Tako Je število konj za potrebe zadružne proizvodnje še vedno preveliko, zaradi česar imajo zadruge v Sloveniji večmilijonske izgube letno. S stanjem goveje živine v zadrugah ne moremo biti zadovoljni, saj razpolagajo zadruge z veliko večjo krmsko osnovo. Prav tako zadrugam primanjkuje hlevskega gnoja, ki je za povečanje kmetijske proizvodnje neobhod-no potreben. Zato bodo morale zadruge. predvsem pa tiste, ki so se že preskrbele z osnovno mehanizacijo, dodeliti znaten del svojega čistega dohod-V' za napredek goveje živine v ielu uresničen z 99,5 */• in je bil torej praktično izpolnjen. Ni pa bil v celoti uresničen finančni plan, ki je določal, da bodo zadruge ustvarile 1.866 milijonov dohodkov. Dejansko so zadruge uresničile le 1.777 milijonov ali 95 */• planiranih dohodkov. Da je bil finančni plan uresničen le s 95 •/•, je v prvi vrsti vzrok v tem, da je ostalo stanje živine in prašičev na isti višini, kakor konec leta 1950, dalje zato, ker niso bili doseženi planirani hektarski donosi pri žitu, za katerega vemo, da lani v Sloveniji ni dobro obrodilo. Da ni bil dosežen finančni plan pa sta deloma tudi vzrok višja realizacija amortizacije in višja realizacija stroškov maleriala. Po izdelavi planov so se namreč uravnovesile cene industrijskega materiala s kmetijskimi proizvodi, zaradi česar so se dvignile cene tudi tistemu reprodukcijskemu svoji proizvodnji zadruge. Čeprav so bili zadružni dohodki doseženi le s 95 •/•, so zadruge z dobro razporeditvijo zadružnih sredstev dosegle lepe uspehe. Poglejmo, kaj kaže v tej zvezi seštevek bilanc vseh delovnih zadrug Slovenije na dan 31. decembra 1951. Povečanje temeljnih sredstev za 530 milijonov Kmečke delovne zadruge so lani povečale svoja temeljna sredstva od 1.441 milijonov din na 1.897 milijonov din, ali za 456 milijonov, ali za 32 •/. glede na vrednost temeljnih sredstev konec leta 1950. To povečanje temeljnih sredstev pa je dejansko vsaj za 75 milijonov večje. Nekatere zadruge še niso knjižile v temeljna sredstva vseh uvoženih strojev in nvožene plemenske Starostni sestav zadružnih članov je 1952. Ta napredek bo moral biti i PO bil konec leta 1951 takle: številu i po kakovosti večji kakor «a otrok do 14 let 9.900 ali 27,4 V. trenutno planirajo zadruge za konec otrok od 14 do 16 let 1907 ali 5,3 •/. leta 1952. zadružnikov in zadružnic Setveni plan 10 zadruge lani jzpol- od 16 do 60 let 19.698 ali 54,6V. nile takole: plan realizacija v. Skupno ornih površin ha 18.996 18.897 99,6 Žita ha 10.628 10.629 100 Industrijske rastline ha 900 839 93 Vrtnine ha 3.702 3664 »6 Krmske rastline ha 3.765 3.765 100 Kakor vidimo, Je bil setveni plan materialu, ki so ga uporabljale pri živine, ker do 31. decembra niso prejela obračunov od podjetja »Agrotehnika«, ki je te stroje ln živino uvozilo. Cc upoštevamo del vrednosti uvoženih strojev, lahko računamo, da so zadruge v celoti uresničile planirano povečanje temeljnih sredstev, Id torej znaša nad 530 milijonov din, ali okroglo 35 •/• stanja temeljnih sredstev konec leta 1950. Povečanje temeljnih sredstev pa Izvira iz: revalorizacije 120 milijonov, iz najetih investicijskih kreditov 173 milijonov in iz lastnega premoženja 237 milijonov dinarjev. S tem povečanjem temeljnih sredstev se je spremenil tudi sestav temeljni}] sredstev, ki je bil konec leta 1951 naslednji: temeljni sklad 3,6, sklad ljudskega premoženja 20.3, DBZKKZ 24,7, zadružniki za vloženo zemljo in ostala sredstva 45,9 odstotka. Ce primerjamo ta sestav temeljnih sredstev s sestavom temeljnih sredstev konec leta 1950, vidimo, da je porastel delež ‘ tistih temeljnih sredstev, ki predstavljajo pravo zadružno — socialistično svojino in da se je sorazmerno zmanjšal delež temeljnih sredstev, ki so Jih v zadrugo vložili zadružniki. Glede na vsakoletno povečevanje vrednosti temeljnih sredstev se Je n. pr. delež zadružnikov za vloženo zemljo glede na celotno vrednost temeljnih sredstev spreminjal takole: Leta 1949 je znašal delež zadružnikov za vloženo zemljo 21,6 V», leta 1950 19,2*/., leta 1951 pa 15,9’/. celotne vrednosti temeljnih sredstev. Iz tega pregleda se jasno vidi, kako hitro rastejo socialistične prvine lastništva v naših zadrugah in se vse tesneje prepletajo z ostalo zadružno lastnino; vidi se, da naše zadruge opravljajo stalno socialistično reprodukcijo. Lani so zadruge gradile 230 objektov Na polju investicij so delovne zadruge gradile lani 230 raznih objektov, od katerih je 89 takih, ki so bili v planu gradnje že leta 1950, pa niso bili dovršeni. Od skupnih 230 objektov je bilo 133 dokončanih, 93 objektov pa bo treba dokončati letos. Vrednost vseh investicij, to Je končanih in nedograjenih objektov, znaša 389 milijonov, če pa k temu dodamo še 28 končanih adaptacij, znaša celotna vrednost Investicij, izvršenih v zadrugah lani din 393 milijonov. Vrednost teh investicij daleč presega vrednost investicij v letu 1950. Te investicije so zadruge izvršile s pomočjo države, ki jim je v letu 1951 odobrila 104,530.000 din investicijskih kreditov. Razliko od 288 milijonov so zadruge poravnale iz svojih sredstev. Zadruge pa bodo morale nadaljevati investicijsko graditev tudi v letu 1952, pri čemer se bodo morale usmeriti skoraj v celoti na lastna sredstva ter investicije izvajati na račun planirane akumulacije, ki jo bodo dosegale letos. Samo za dograditev 93 objektov, ki niso bili dograjeni lani, bodo zadruge potrebovale približno 130 milijonov din. Poleg teh sredstev bo treba odvajati še nadaljnja sredstva za gradnjo drugih Za zadrugo neobhodnih objektov. Nakupile so stroje in povečale nasade V okviru povečanja dela temeljnih sredstev, ki jih predstavljajo stroji, prevozna sredstva in oprema, naj omenim to, da so si zadruge poleg manjših strojev nabavile iz domače proizvodnje še 18 kamionov iz tovarne TAM, 10 traktorjev iz Rakovice, iz uvoza pa 103 traktorje preko zadružnega podjetja »Agrotehnika«, od tega 3 rigolne garniture; 8 traktorjev preko zadruge »Hmezad«, 105 traktorskih plugov, 55 ročnih motorni}] kosilnic, 44 traktorskih kosilnic, 14 trosil-cev gnoja, 15 traktorskih grabelj in še razne druge stroje. Te stroje so lahko delovne zadruge nakupile, ker so izvozile v letu 1951 raznih kmetijskih proizvodov v vrednosti 60 milijonov deviznih dinarjev. Največjo postavko v Izvozu so pred-. stavljali poljedelec! pridelki tat živina, in sicer 52 v. celotnega Izvoza, ostalo vrednost je predstavljal izvoženi les ln drugo. Z nabavo gornjega števila traktorjev in ostalih kmetijskih strojev lahko trdimo, da so se zadruge, v celoti vzeto, v glavnem oskrbele z osnovno mehanizacijo in da Jo bodo letos z odobrenim deležem pri devizah lahko izpopolnile. Nadaljnji del temeljnih sredstev, ki so ga zadružniki lani občutno povečali, so novi nasadi: Zadruge so lani obnovile ln uredile po dosedanjih podatkih 216 ha vinogradov, sadovnjakov in novih hmeljišč. Za vse to delo so prejele pomoč od države v višini 13,7 milijonov din v obliki investicijskih kreditov ter pomoč v državnih rigoinih garniturah. Glavni del stroškov za to obnovo pa so prispevale iz lastnih sredstev. Tako obnavljanje vinogradov in sadovnjakov neizpodbitno kaže moč socialističnega načina proizvodnje, saj predstavljajo navedene obnovljene površine skoraj 9 vinogradniških površin, kar pomeni, da bi lahko zadruge s sedaj razpoložljivimi tehničnimi sredstvi opravile obnovo svojih vinogradov v približno dvanajstih letih. Kaj takega privatni kmet še zdaleč ne bo mogel sam, temveč le združen ali v okviru splošne, predvsem pa v okviru kmečke delovne zadruge. Dalje nam zbirna bilanca vseh kmečkih delovnih zadrug kaže, da so kmečke delovne zadruge povečale tudi svoja obratna sredstva, in sicer za 252 milijonov glede na stanje obratnih sredstev konec leta 1950, ali za preko 75 •/•. Tudi porast obratnih sredstev predstavlja velik gospodarski napredek naših zadrug. Na podlagi seštevka republiške bilance naj še v grobem razčlenimo izdatke in dohodke zadrug, delitev čistih dohodkov, v tej zvezi še zaslužek zadružnikov in njihov življenjski standard v primerjavi z zasebnim kmetom. Čisti dohodek zadrug je znašal nad milijardo din Celokupni dohodki zadružne proizvodnje so lani znašali 1.777 milijonov dinarjev, a izdatki 755 milijonov din. Iz tega sledi, da je znašal čisti, po zadružnem knjigovodstvu evidentirani dohodek din 1.021 milijonov. Da bi lahko ocenili ta znesek čistih dohodkov, jih bomo primerjali z letom 1950. Leto skupni dob. •/• skupni Izd. 1950 1.020,994.428 100 469,166.443 1951 1,777,298.570 100 755,831.210 •/. (isti dohodek V. 46 551,827,985 54 42,5 1021,467.360 57,5 Iz prednje primerjave vidimo, da je postala zadružna proizvodnja iz leta 1950 na leto 1951 rentabilnejša. To nam kaže dejstvo, da so lani znašali čisti dohodki 57,5 '/• vseh dohodkov zadružne proizvodnje, medtem ko predlanskim samo 54 */• vseh dohodkov. Dvig te rentabilnosti pa je predvsem posledica sprostitve obveznih odkupov in novo nabavljene mehanizacije. Zato se skrivajo pri nadaljnjem dvigu rentabilnosti zadružne proizvodnje še ogromne možnosti, in sicer v dvigu zadružne proizvodnje količinsko in v večji produktivnosti dela zadružnikov. Oboje še danes ne ustreza ln je glede na možnosti v zadrugah prenizka proizvodnja, prenizka pa tudi proizvodnost dela. Ce primerjamo porast čistih dohodkov zadrug od leta 1949 naprej, vidimo, da so znašali čisti dohodki v letu: 1949 din 273.469.738 - 100 V. 1950 din 551,827.985 - 202*/. 1949 din 1.021,467.360 - 373 V. Da ne bi kdo od nasprotnikov našega zadružništva mislil, da gre za absolutno nizko proizvodnjo v kmečkih delovnih zadrugth, naj omenim le to. da kaže knjigovodstvo naših zadrug, da dosegajo delovni zadružniki v f'~veniji na vsak povprečni ha obdelovalne zemlje 27.284 din dohodkov, medtem ko dosegajo vsi zasebni kmetje v LR Sloveniji na 1 ba povprečno le 23.547 din, pri čemer je upoštevati dejstvo, da so bili kmetje prav tako kot zadružniki oproščeni obvezne oddaje, da so kmetje navijali cene in prodajali svoje pridelke nekontrolirano, medtem ko so zadruge približno polovico svojih tržnih presežkov prodale v svojih intervencijskih trgovinah, kjer so bile cene do 20 •/• nižje od tržnih cen zasebnih kmetov. Poleg prodaje zadružnih pridelkov preko intervencijskih trgovin, ki je znašala lani 277 milijonov, so zadruge dale tudi preko 75 •/• celokupnih tržnih presežkov krompirja po intervencijski ceni. S svojo intervencijsko prodajo so zadruge skupno z državnim sektorjem kmetijstva znatno pripomogle k zmanjšanju špekulacije in navijanja cen s strani zasebnih kmetov. Kakor Je razvidno iz bilanc so lani zadruge dodelile 24,9 •/• čistega dohodka ali 36.8 '/• višine fonda plač v razne zadružne sklade. Dodelile so namreč preko 260 milijonov dinarjev ali : 117'/* več kot leta 1950. Dohodki zadružnikov so bili lani za 81% večji Prav tako pov-ale dodelitev čistih dohodkov v obratne sklade, v katere so dodelile 52,7 milijonov, pri čemer ni računana revalorizacija. S tem so porasli obratni skladi za 146 odstotkov glede na ' '•> 1950. To povečanje še ni zadostno In bo potrebno, da bodo zadruge sporazumno z okrajnimi zadružnimi vodstvi prenesle še en del temeljnih skladov na obratne sklade. To bo zadrugam nujno potrebno spričo obveznega odvajanja namen, skih skladov v banko. Ce tega ne bi storile, bi morale za redno poslovanje najemati velike obratne kredite pri Narodni banki, ki pa so dragi in katerih je za enkrat za leto 1952, glede na poslovanje po gospodarskem računu, premalo. Glede na dodelitve čistih dohodkovna. temeljni in ostale namr iske ter obratne sklade, so zadružniki prejeli kot plačilo za v zadružno proizvodnjo vloženo delo 699,422.000 din. Ce hočemo videti celotne dohodke zadružnikov od zadrug, moramo k temu prišteti še dopolnilne nagrade 5,361.000 din, zakupnine 15,663.000 din in dohodke iz socialnega sklada 63,476.000 din. Tako sj zn šali v ’-*tu 1951 skupni d"*’odki zadružnikov 783,922.000 din. aj predstavlja 783,922.000 din dohodkov zadružnikov od zadruge, vidimo, če jih primerjamo z dohodki prejšnjega leta, ko so znašali «32.798.000 dinarjev. Ta primerjava pokaže, da so bili dohodki zadružnikov v letu 1951 za 81 •/. večji kakor leta 1950. Ce pa hočemo primerjati položaj povprečn ga zadružnika s položajem povprečnega slovenskega zasebnega kmeta, moramo vzeti v obzir tudi dohodek zadružnikov, ki izvira iz zadružne ohišnice. V letu 1951 Je znašal dohodek zadružnikov z ohišnic 259 milijonov 859.486 din, dohodek iz zadruge pa 783.992.000 din, torej skupno 1.043,781.486 din. Ce delimo skupne dohodke zadružnikov iz zadrug In ohišnic s številom družin, vidimo, da Je imela povprečna družina v letu 1951 čistih dohodkov 110.341 din. Ce primerjamo dohodke povprečne zadružne družine s povprečno družino zasebnega sektorja kmetijstva, vidimo, da je imela povprečna družina na zasebnem sektorju kmetijstva znatno manj čistih dohodkov. Pomembna pomoč države Tako visoke dohodke pa so zadruž niki lahko dosegli le ob pomoči države, ki jo je tudi lani nudila delovnim zadrugam. Tako so zadruge prejele nad 172 milijonov din investicijskih kreditov iz proračunskih sredstev, dalje 74 milijonov obratnih kreditov. Zadruge so imele skupno z državnimi posestvi prednost pr} dobavah umetnih gnoji' in zaščitnih sredstev. Glede na uredbo o intervencijski trgovini so zadruge dobivale industrijske bone v višini 15 odstotkov v intervancijskih trgovinah pl VK*«lUi.&a blasu, UiCUiCtU A. v» 5U C*l O O- vezno oddajo prejemale industrijske bone v višini 150*/, vrednosti obvezno oddanega blaga. K vsemu temu je treba aodau aelez pri ustvarjenih devizah in končno še črtanje proračunskih sredstev, ki ea že opravim Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug. ia pomoč je jasen ougovor države sovražnikom zadrug, pa tudi kolebljivim zadružnikom, da ne more in sme nihče rušiti od delovnih zadružnikov ustanovljenih zadrug, da jih država podpira in da jih bo tudi branila. Iz vseh spredaj omenjenih rezultatov lahko vidimo, da je bilo leto 1951 za naše zadruge, zlasti kar se tiče gospodarskega napredka, plodovito. Zadruge so tudi v minulem letu pokazale velike prednosti pred individualnim načinom gospodarjenja. Zato se je mnogo zadrug utrdilo in razvilo že v dobre, napredne in močne socialistične obrate, na katere se že vsak dan bolj ozirajo privatni kmetje in se pri njih proizvodnji učijo. Gospodarski račun uvaja že 220 zadrug Tov. Ingolič je nato poudaril, da so se lani zadruge premalo organizacijsko utrdile. K odpravi te slabosti pa bo mnogo prispevala uvedba gospodarskih računov. Ze jesenska setev, ki so jo zadruge izvajale na osnovi plačevanja po gospodarskem računu, kaže, kakšne prednosti ima novi sistem. Lansko jesensko setev so zadružniki opravili v rekordnem času, veliko prej kakor prejšnja leta in mnogo bolje. Do 20. marca je gospodarski račun uvedlo 117 zadrug, nadaljnje 103 zadruge pa ga še uvajajo. Tako lahko rap čunamo, da bo s spomladansko setvijo začelo poslovati po gospodarskem računu 220 zadrug ali okroglo 60 »/o vseh naših delovnih zadrug. Pr; tem delu se je najbolj izkazal mariborski zadružni sklad, ki je pripomogel k uvedbi gospodarskega računa že v 30 zadrugah in mu ostaneta za uvedbo tako samo še 2 zadrugi. Zato bo prejel tudi razpisano prvo nagrado v znesku 50.000 din kot najboljši kolektiv pri uvajanju gospodarskega računa. Lepe uspehe pri uvajanju gospodarskega računa so pokazali tudi okraji Ljutomer-, Ljubljana-oko-lica, Kranj, Celje, pa tudi Novo mesto. Tov. Ingolič je nato opozoril na nekatere napake, ki se dogajajo v zvezi z uvajanjem gospodarskega računa. Največja slabost je poslavljanje kalkulacij ob premajhni udeležbi zadružnikov in upravnega odbora zadruge. Druga slabost je v tem, da se z gospodarskim računom premalo pokaže na možnosti, ki jih nudijo objektivni pogojil v zadrugi. Nekateri zadružni funkcionarji prav tako mislijo, da se bo gospodarski račun zaradi svojih prednosti sam uveljavil. Tako gledanje pa je zelo nevarno. V celoti se moramo zavedati, da se je z uvedbo gospodarskega računa glavno delo v zadrugi šele začelo in da bo potrebna velika borba zadružnikov za popolno uveljavljenje gospodarskega računa. Nad 60 predlogov za arondacijo Zadruge se pridno poslužujejo tudi možnosti, ki jim jih nudi uredba o arondaciji. Doslej so poslale na Svet za kmetijstvo že nad 60 predlogov za arondacijo, ki jih je svet tudi odobril. Zadružniki bodo z arondacijo pridobili približno 8 •/„ novih obdelovalnih površin, stroške proizvodnje pa bodo pocenili prav tako za približno 8 %, ker bodo prihranili pri gorivu, strojih in času. Kaj predstavlja arondacija, naj pove naslednji primer 10 zadrug: zadruge Tatre, Sodražica. Preska, Kalce, Velika ix)ka, Velika Pirešica, Drešinja vas, Petrovče, Boštanj in Bočna imajo 1231 ha obdelovalne zemlje. To zemljo so mele v 2024 parcelah, zaradi česar je merila ena parcela povprečno 0.61 ha. V a vsakega delovnega člana je prišlo za obdelovanje 5 parcel, a arondaciji Nadaljevanje na 5. strani f K t 1.1 IR 1 I RAZGLEDI ) Razgovor z Ur. Danilom Švaro — petdesetletnikom Zvedel sem, da praznuje dr. Danilo Švara, naš priznani skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog, te dni svojo 50 letnico. Prosil sem ga za razgovor, toda ker mi je njegov mladostni videz zbudil pomisleke, sem najprej vprašal: Mojster, ali so govorice o vaši starosti resnične? — Na žalost, da. Drugega aprila leta 1902 sem se rodil v puntarski vasi Ricmanje, kjer so prav v mojem rojstnem letu vaščani proglasili parolo »proč od Rima!« in zahtevali staro katoliško cerkev. Ali je bila glasbena nadarjenost pri vas v družini? *— Ne. Mojo nadarjenost za glasbo je odkril učitelj Franc Košutnik, sedaj upokojeni upravitelj rudarske šole v Celju, ki mi je dal prvi pouk in me je tudi kasneje animiral v študiju glasbe. Izmed poznejših učiteljev se najbolj spominjam treh. Prva je bila mati Nika Pirnata, Hoffmeistrova učenka, pri kateri sem v nekaj letih ogromno napredoval. Sama me je poslala k Vidi Seškovi, nato pa sem Študiral pri Antonu Trostu. Kako, da se niste takoj po maturi posvetili izključno glasbi? — Veste, v bližnjem sorodstvu smo imeli poklicne diplomate, ki so me na vsak način hoteli napraviti za diplomata, ker se jim poklic glasbenika ni zdel dovolj resen. In tako sem hočeš nočeš zapravil pet let v študiju državnih ved, iz katerih sem tudi doktoriral (torej ne iz glasbe, kakor trdi o meni neka zlobna šala). Se edina sreča, da je bila moja zveza s tem mojim študijem morganatska in da sem nad svojimi visokošolskimi študijami posvečal vso svojo ljubezen in skoraj ves čas študiju glasbe, tako da sem takoj po doktoratu lahko sprejel angažma kot dirigent v ljubljanski Operi. Po dveletnem delovanju sem se odločil za ponoven študij kompozicije in dirigiranja, katerega sem v treh letih zaključil na visoki šoli za glasbo v Frankfurtu pri Bernhardu Seklesu (kompozicijo) in pri Hermannu Schmeidlu (dirigiranje). Od leta 1928 sem v Ljubljani. Vaše delo v Oper! Je bilo telo obširno. Kaj bi mi povedali o njem? — Naštudiral in dirigiral sem približno sedemdeset del najrazličnejšega repertoarja vseh slogov. V začetku sta me najbolj privlačili moderna in klasična glasba, pozneje pa slovanska glasba, od katere sem imel najrajši Jenufo, Rusalko, Borisa, Igorja in Pikovo damo. Ko sem prišel v Opero, je njeno vodstvo prevzel Mirko Polič. Repertoar je bil v umetniškem pogledu skoraj v razsulu in treba je bilo vse postaviti na novo. Dirigenti, bilo nas je pet, smo pri pomoči enega sat korepititorja morali delati vse sami. Spominjam se, da sem moral korepi-tirati balet, učiti zbor, skorepitirati soliste, voditi in igrati na vseh aran-žirnih vajah in seveda tudi naštudirati orkester. Ker smo postavili letno tudi do osemnajst oper, med katerimi do šest novosti (skoraj ni bilo novosti modernega svetovnega repertoarja, ki bi je ljubljanska Opera ne bila izvajala in to med prvimi evropskimi odri) in je bilo poleg tega še do šest operetnih premier na leto, smo dirigenti delali kot črna živina. Pri tem smo dobivali plače tudi v štirih mesečnih obrokih, kar pa je bilo takratnim vlastodržcem presneto malo mar. Jasno je, da ni bilo umetniško delo pri tej naglici in pri tej množini idealno. Poleg tega smo imeli v ansamblu češke, poljske, ruske, hrvaške in celo nemške soliste (Jacinto v Brav-ničarjevem Pohujšanju je pela Nemka, ki ni razumela niti besedice svojega telfsta). To stanje se je občutno zboljšalo, ko so začele s konservatorija prihajati mlade moči iz šole Be-teta, Foedransbergove, Wistinghaus-nove in Trostove. Tudi orkester se je počasi nacionaliziral in umetniška raven predstav se je že do leta 1934 povzpela na lepo višino. Z gostovanji v Splitu in v Trstu se je renome naše Opere zelo dvignil in dosegel svoj prvi vrhunec pred drugo svetovno vojno, ko smo imeli odličen ansambel (Gostič, Heybal, Gjungjenac, Karlovac, Kogej, Franci, Primožič, Beteto in Lupša). Jaz sem v tem času postavil največje število svojih opernih premier. Po osvoboditvi pa se je začelo v Operi čisto drugačno življenje. Ljudska oblast ji je dodelila dotlej nezaslišane dotacije, ki so finančno vprašanje spravile z dnevnega reda in omogočile popolno prevlado umetniškega vidika v opernem delu. Poleg zaslug, ki ste si jih pridobili z neposrednim delom v Operi, ste utrdili solidno bazo njenega razvoja tudi s svojim pedagoškim delom na konservatoriju, ali ne? — Da, že od leta 1925 sem bil profesor na konservatoriju, v glavnem za operno šolo in študij opernih partij. Z malimi izjemami so vsi slovenski operni pevci bili moji učenci in jih je večina tuđi debitirala z mojo pripravo ali pa pod mojo taktirko. Malo pred vojno sem imel tudi že prve absolvente iz dirigiranja in danes jih je precej od njih na pozicijah dirigentov (Hubad, Simoniti, Krek, Cvetko, Zupanič, Kobler, Ciglič, Mi-zerit, Lovec, 2nidar, Lajovic in drugi). Kdaj pa pravzaprav pri tem obilnem delu še najdete čas za komponiranje? —V Operi sem zadnji čas manj zaposlen. V poslednjih štirih letih sem postavil vsega skupaj tri opere in en balet, najbrž zato, ker me je direkcija hotela razbremeniti, a tudi zaradi novega sistema v delu, ki nam je omogočal največ štiri premiere na sezono. Kako je potekala vaša rast kot komponista? — Ker sem študiral v centru najbolj radikalne evropske moderne glasbe, so bila moja prva dela vphvana od te smeri. Vendar imam med svojimi deli zelo malo radikalno modernih kompozicij. Te so nastale v dobi ozkega sodelovanja z Ostercem in danes jih ne pustim več izvajati. Moja prva dela, med njimi »Vizija«, kantata na tekst Otona Zupančiča, Prva simfonija in prva opera »Kleopatra«, so pa med atonalisti dobila priimek reakcije, ker sem pri njih polagal glavno važnost na melodijo. Prepričan sem, da bo danes »Kleopatra«, ki bo najbrž na programu gledališkega festivala v jeseni, delovala v primeri z zahodnoevropsko moderno že čisto starinsko. Druga opera, »Veronika De-seniška«, je tudi v primeri s »Kleopatro« mnogo bolj umirjena in nemoderno melodična. Moja zadnja opera, »Slovo od mladosti«, za katero mi je pripravila libreto pretežno uporabo Prešernovih tekstov, pa bo za moje kolege skladatelje glede stila veliko presenečenje, kakršnega od modernista Svare ne pričakujejo. In kdaj bo premiera? — Vidite, tu je spet vprašanje živcev. Manjka mi samo nekaj desetin klavirskega izvlečka in približno 800 strani partiture, pa čutim, da jih bom težko dovršil, če si ne bom vzel posebnega dopusta. M prihodnji sezoni prav gotovo še ne bo prve izvedbe. Se nekaj. Občinstvo je toplo pozdravilo . vaše glasbeno kritično delo v zadnjem času. Ali mi v zvezi s tem lahko kaj poveste o svojih pogledih na naše glasbeno življenje? — O tem nameravam napisati obširnejši članek. Kritično delo, ki sem ga prevzel na pobudo odbora društva skladateljev, je v mojem dosedanjem življenju najgrenkejše. Ker moram kot reproduktiven umetnik soditi o drugih reproduktivnih umetnikih in ker sem se odločil ne uporabljati lokalnega merila, kar je nujno, če se hočemo približati evropski reproduktivni ravni, je marsikoga iznenadila ostrina mojih kritik, obenem pa tudi zadovoljila objektivnost, s katero si po najboljši vesti prizadevam ocenjevati koncertno življenje. Priljubljenost in zaželenost pa je kritiku vedno samo neuresničljiv sen. Na pritisk očitkov se bom moral privaditi, predvsem, ker ne gre zame, temveč za vprašanje naše koncertne kulture. Zahvalil sem se dr. Danilu Svari in mu ob njegovem življenjskem jubileju zaželel najlepših uspehov tudi za prihodnost. Tv. Ljuba Prener s Kmečke delovne zadruge v Sloveniji so okrepile svoje položaje ((Nadaljevanj« i 4. strani) imajo zadruge 101 strnjeno zemljišč« s povprečno površino 12.4 ba. Sedaj bo odpadlo na eno parcelo S delovnih članov zadruge. Potem, ko Je tov. Ingolič opozoril Se na osnutek zakona o socialnem zavarovanju zadružnikov, ki je predložen Svetu za zakonodajo vlade FLRJ, in povedal, da bo ta zakon verjetno pdan j še letos Je nadaljeval takole: I Iz delovne zadruge ni poti nazaj, temveč samo naprej! Kakor vam je znano, Je lani nekatere zadružnike, predvsem tiste, ki so šli v zadruge iz raznih namenov, pokolebal naš novi gospodarski sistem. Z ukinitvijo obvezne oddaje so nekateri špekulantski zadružniki mislili, da je prišel čas, da gredo iz zadrug, da se obetajo Izven zadruge velike možnosti špekulacije itd. Kakor vidite, so se ti »zadružniki« v celoti zmotili,, ko so mislili, da jim bodo to pustili delovni zadružniki. Ne samo, da so delovni zadružniki uspeli v celoti zadržati vse zadruge, da ni reakcija razbila niti ene, nego so zadruge povečevali in ustanavljali nove zadruge. Vse takrat podane izstopne Izjave so odbori kakor tudi organi oblasti zavrnili, ker niso bile upravičene. Število zadružnikov se je torej zmanjšalo le za tiste, ki so jih iz svoje srede izključili sami delovni zadružniki kot nedelovne in nepoštene. Dali so jim nazaj le golo zemljo na takih mestih, da jim ni ovirala njihove arondacije. To se pravi, ostali so brez vloženega inventarja, vloženih gospodarskih zgradb. linančni organi pa so Jih upravičeno obremenili za davke za vsa 3 leta nazaj, ko so bili formalno člani zadrug, delali vsak po svoje in se tako norčevali iz naše skupnosti in naših predpisov. Tovariši zadružniki, vsi veste, da so se tudi zdaj pojavile Izstopne izjave, ker smatrajo nekateri, da je prišel zakoniti rok za vlaganje izstopnih izjav. Teh izjav je danes po naših podatkih okoli 450. Tudi te izstopne izjave ne bodo rodile razbijačem zadrug nobenega rezultata. Vsi ti razbijači se morajo zavedati, da nismo ustanavljali delovne zadruge le za 3 leta, da ni država pomagala tudi tem elementom za to, da bi razbili zadruge po 3 letih. Vi ste ustanovili zadruge, da dvignete proizvodnjo, da si izboljšate ttrijenjs i aoctaHatžčno kmetijsko proizvodnjo. Vsem tistim, ki so podali Izstopne izjave z namenom, da razbijejo naše zadruge, teh pa Je borih 2 % glede na število nad 16 let starih zadružnikov, povejte, da ni poti lz delovne zadruge nazaj, nego samo naprej in da Je pametneje, da » tudi oni oprimejo svoje zadruge, da Jo pomagajo čimbolj okrepiti m utrditi, da začno v njej sodelovati. Da Je bolje, da sodelujejo pri spomladanskih in ostalih delih, ker sicer Jim zadruga In njen gospodarski račun na bosta omogočila ugodnega življenja. Vi imate v rokah vsa sredstva, da jih konkretno prepričate, da Je njihovo delo nespametno, da Je rezultat nasedanja reakcionarjem vseh vrst in da to delo ne more biti za njih koristno. Tovariši zadružniki, vi ste si vsa ta leta, odkar se borite za napredek svojih zadrug pridobili ogromno izkušenj in za to vam ne bo težko delati na nadaljnjem utrjevanju svojih zadrug., I N» bo vam težka obračunati s tistimi maloštevilnimi razbijači zadrug- Iti sva. Jega odnosa do zadrug ne mislijo spremeniti. Takih elementov ul treba trpeti v svojih vrstah. VI vsi st« tvojo budnost pokazali tudi pri letošnjih občnih zborih zadrug ter pri volitvah v razne zadružne organe. Zate ste v veliki meri v upravne odbore izvolili politično dobre zadružnike, predane naši stvari. Izvolili ste dobre gospodarje, ki bodo s pomočjo zadružnikov m skupnega dela še nadalje dvignili naše kmečko delovno zadružništvo. Pri tej nalogi ste uspeli, ker ste se trdno naslonili na našo Fronto in Partijo. V tistih redkih primerih, kjer pa Je reakciji uspelo izvoliti v upravni odbor ljudi, za zadrugo nezainteresirane elemente, ali celo zadrugam sovražne elemente. Jih kontrolirajte pri delu. Ce boste videli, da hočejo ti elementi s svojim delom škodovati zadrugam, Jih odstranite na osnovi naših zakonov, ki ščitijo zadruge na vsakem koraku. Zborovanje rezervnih oficirjev v Celju V nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Doma OF v Celju ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev za mesto Celje. Poleg prisotnih rezervnih oficirjev so se skupščine udeležili še Mica Slandrova, sekretar MK KPS Olga Vrabičeva in podpolkovnik JLA Vid Jerič. Na skupščini so razpravljali o delu, namenu in organizacijski strukturi združenja ter sprejeli več sklepov, ki določajo za rezervne oficirje obvezno seznanjenje z osnutkom pravilnika, nadalje mesečne sestanke, na katerih naj bi proučili notranje in zunanjepolitične dogodke, redne mesečne strokovne sestanke z vajami, aktivno udejstvovanje v strelskih družinah in ostalih množičnih organizacijah, ustanovitev sekcij po rodovih vojske ter strogo kontrolo glede lika rezervnega oficirja. Skupščina se je spremenila v , ogorčeno protestno zborovanje, ko je rezervni oficir dr. Kobe obsodil iredentistično gonjo glede tržaškega vprašanja in ko je na koncu svojega govora v imenu vseh rezervnih oficirjev mesta Celja dejal, da niti Kominform niti tržaška reakcija od tega ne bosta kovala dobičkov in da je odgovor rezervnih oficirjev Za blagor duše ali šepa Stolni vikar Korban v Mariboru se Je * verskimi čustvom 74 letne Ane Mundo-ve okoristil na poseben način. Ko je živel Mundovi še sim. se Korban ni zavzemal za njen »dušni blagor«, saj je imela priletna ženica zaščitnika. Ko pa je pred kratkim Mundovi sin umrl brez spovedi, je Korban pokazal svoje »krščansko usmiljenje«. To, da sin ni bil njegove vere, ga ni motilo. Obiskal je Mumdovo na domu in jo spovedal. Po spovedi je dotedaj pametna žena postala prepIaJetna in zmedena, pogosto Je govorila o sinovem r-po gubljenju na onem svetu«. Vikar Korbsci jo je celo pre.nričeval. da ne sme več imeti pri sebi nobenega predmeta, ki bi jo spo-nrnjal na pokojnika, ker sicer tudi zanjo ne bo rešitve na onem svetu. S tem Je napeljal vedo na svoj mlin. Sin je materi med drugim zapustil tudi globus in dveh skoraj polni omari knjig. Vikar Korban je vse to kmalu opazil. Ze ob (prvem obisku je začutil v sebi poželenje po tem tujem blagu, vendar se je zaradi videza premagal in odšel. Mundova po Korbanovem odhodu ni našla miru. Ko je prejela redno mesečno podporo socialnega skrbstva, je poslala po svoji prijateljici v župnišče denar za 10 maš. da bi s tem morda vendarle obvarovala svojega sina pred poigublienjein. V svoji preplašenosti je napravila tudi oporoko in v njej zapu-st.i-1 a globus gospodu vikarju Korbanu, iki ji je obetal zveličanje. Gospod Korban pa je medtem premišljeval tudi o V Boosradu poletna vročina v Ljubljani sneg Medtem ko imamo v Ljubljani In po vsej Sloveniji že več dni dež in razmeroma hladno vreme in smo še kar naprej oblečeni v zimske plašče, v Beogradu že nekaj dni nosijo poletne obleke. nekateri so celo brez suknjičev v srajcah in se ogledujejo za oblaki, kdaj bedo prinesli dež in ohladili ozračje. Vremenska poročila iz Avstrije poročajo o hladnem vremenu, v Berlinu je celo snežilo, poročila iz Srbije in Makedonije pa oravijo. da je hila preteklo nedeljo »maksimalna temperatura« v Srbdii in Makedoniji od 30 do 34 stopinj. Visoka temperatura je zadnje dni tudi v Vojvodini — okoli 2S stopinj. Nenadne in nenavadne razlike v temperaturi so spravile v zadrego celo metereologe, ki ob takih nenavadnih preobratih težko napovedujejo vreme za več dni naprej. Včeraj pa je nastopilo po vsej državi hladno vreme. Hladna cona se je raztezala od Kvarner ja preko Slaven, broda do Subotice. Severno od te črte je povsod deževalo, v alpskem predelu snežilo, južno cd te črte pa je bilo jasno oziroma delno jasno. Aprilski sneg Davi je Mariborčane presenetil sneg, Id je začel v prvih dopoldanskih urah Čeda.’je močneje naletavati v mokrih in gostih kosmih. Sneži že ves dan, vendar pa je sineg obležal le nekaj ur dopoldne. Krka je precej narasla Ko se je začel tajati sneg. Je Krka zelo narasla in je bila nevarnost, da bo odplavila mnogo desk in lesa z drž. žage v Soteski pri Dol. Toplicah. Da hi obvarovali ljudsko imetje pred nesrečo in škodo, so pomagali gasilci iz Dol. Toplic in Podturna, ki so preložili deske na varno. Tudi novi most čez Krko pri Dol. Polju so stražili in odstranili vse, kar je prinesla narasla reka in bi moerlo mostu škodovati ali ga celo odnesti. D. G. Fr* VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 2. aprila ob 7. uri zjutraj: Nad Azori se gradi področje visokega zračnega pritiska, ki razrašča svoj klin čez zahodno in srednjo Ev.ropo ter s tem dovaja v naše predele polarne zračne gmote. Zaradi tega se nam obeta zboljšanje vremena z ohladitvami. — V Slovenija je bilo danes ob 7. uri oblačno vreme s padavinami. Naj nižja temperatura je bila 1° C v Mariboru. V Ljubljani je bil danes ob 7. zjutraj zračni pritisk 719.7 mm. pritisk raste, temperatura zraka 10.2° C, najnižja temperatura 9.7® C, relativna vlaga 79°/#, nebo oblačno, vidljivost 15 km. V zadnjih M urah je padlo 4.8 mm padavin. Napoved za četrtek, 3. aprila: Delno Zboljšanje, vendar Še krajevne padavine v obüjiüri. ploh. Temperatura bo Berila ponoči do —6® C, podnevi do 8* C. knjigah, Id jih Je videl v sobi Mundo-ve. Poslal je k Mundovi jezuita, da pregleda knjige. Ta je Mundovo prepričeval, da je med knjigami nekaj brezbožnih, 3d zanjo niso spodobne, saj je njen greh že brez tega vnebovpijoč. Kakor gTedo tatovi na svoje nečedne posle najraje ponoči, tako so tudi je-zuitje s posredovanjem gospoda Korbana poslali jezuitskega kuharja Kastelica po knjige z vozičkom ponoči. Jezuitskega kuharja Kastelica niso motile ženske, ld so stregle bolni Mundovi. Poželjivo je Jemal knjige in Jih odnašal na voziček. Za Mundovo, ki je začela viti roke in jokati, ga ni skrbelo. Tudi ženske ob bolnici niso mogle držati solz. Vse v sobi je jokalo, samo Kastelic je bil zadovoljen. Prijateljice Mund o ve so pozneje pripovedovale, da je Mundova jokala zaradi knjig bolj pretresljivo, kakor na sinovem pogrebu. Kastelic pa je zbiral knjige, kar eno za drugo. Med »brezbožnimi knjigami« je pobral tudi celotno zbirko knjig Mohorjeve družbe. Za slovo pa je »potolažil« Mundovo, da bodo za njenega sina brati Še deset maš, prav toliko pa tudi za njo, ko bo umrla. Po cerkveni tarifi bi teh 20 maš stalo 3000 din. Ker pa so bile knjige, »brezbožne« (tudi Mohorjeve), so te maše stale vsaj ?0.000 din. Kaj zato, če je hila stara ženica ogoljufana in na najmodernejši način (celo ameriški gangsterji še kaj takega niso pogruntali) okradena! Kaj zato, če Je »častiti gospod« zmedel z »-pogubljenjem« ubogo staro ženico! Kaj zato, če se je njena bolezen zelo poslabšala! Saj je to storil »častiti gospod« Korban. saj so to storili »božji služabniki jezuiti« za »blagor duše«. — Slovenci pa še znamo toliko slovensko, da vemo, da se žepu ne pravi duša! mesta Celja isti kot odgovor vseh naših narodov: Hočemo mir, toda ob spoštovanju naših pravic! Skupščina je sprejela in odposlala protestne resolucije maršalu Titu, ministru za zunanje zadeve FLRJ Edv. Kardelju in generalnemu sekretarju OZN g. Trygve Lieu ter izvolila devetčlanski mestni odbor združenja, tričlanski odbor časti z namestniki ter 2 delegata za zvezni ustanovni kongres Združenja rezervnih oficirjev. M. B. BERITE ponedeljsko izdajo »Slovenskega poročevalca« Mesečna naročnina samo 20 «Uni Zadružniki v Kovačji vasi so že okopali svoje vinograde Medtem, ko zasebniki v okolici Slovenske Bistrice hitijo z okopavanjem svojih vinogradov, so zadružniki v Kovačji vasi že začeli poljska in druga dela. Svoje vinograde so okopali prvi, čeprav jih imajo 31 ha. Lani so zaradi neprimernega načina dela zaostali pri škropljenju vinogradov, kar je zmanjšalo pridelek in dohodek zadruge, zato so letos začeli prej delati. Zadruga v Kovačji vasi je na svojem občnem zboru sprejela 4 nove člane, ki so majhni kmetje. Lokalna podjetja v Št. Juriju pri Celju so čisti dobiček razdelila v dobrodelne namene Lokalna podjetja v St. Juriju so Imela v preteklem letu nad 400.000 din čistega dobička, ki ga je krajevni ljudski odbor ob svojem zadnjem zasedanju takole razdelil: Kulturno društvo »Bratov Ipavcev« Je prejelo 25.000 din, šola 25.000 din (za učila), za vodovodno črpalko so dati 80.000 din, za filtre pri vodovodu 13.000 din, gasilcem 12.000 din, za cestno razsvetljavo 40.00a din,.za razglasno postajo 30.000 din* za knjižnico 13.000 din, za popravilo cest 40.000 din, protiletalski zaščiti 10.000 din,, telovadnemu društvo 5000 din, za razne tečaje 40.000 din, za nov most pri sejmišču 40.000 din, za ureditev šolskega vrta pa 50.000 din. Šentjurska lokalna podjetja, izmed katerih je »Podjetje za izdelavo in popravilo poljedelskih strojev« gotoivo najbolj rentabilno, so si s tem pri domačinih pridobila velik ugled. V. S. Gospodinjski tečaj v Laškem je izuril 30 novih gospodinj Na pobudo množičnih, organizacij v Laškem so v mesecu januarju laške žene začele s trimesečnim gospodinjskim tečajem, ki so ga pred dnevi uspešno zaključile. Za tečaj so se zlasti zanimala kmečka dekleta in delavke iz tovarn. Prijavilo se je okrog 160 deklet, žal pa zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče vseh sprejeti. 30 tečajnic, ki so bile sprejete, se je v 3 mescih dobro naučilo šivanja, ročnih del in kuhanja, kar je pokazala tudi njihova razstava ob zaključku tečaja. Dekleta so v teoretskem delu tečaja ponovila najnujnejšo snov iz osnovnih predmetov. Izredno zanimanje pa so pokazala za ročna dela, ki jih je vodila strokovna učiteljica Krpanova. V kuharski umetnosti pa sta jih izurili kuharici Sadarjeva in Nežka iz zdravilišča. V. S. V Mariborski tekstilni tovarni kontroliralo delavci razdelitev plačnega fonda Komisija za izvajanje uredbe o razdelitvi fonda plač in o zaslužkih delavcev v Mariborski tekstilni tovarni je te dni predložila vsem obratom v razpravo osnutek pravilnika o novi razvrstitvi delovnih mest in njihovi uvrstitvi v grupe in plačilne razrede. Na sestankih delavci tako sami preverjajo, če so komisije pravilno razporedile posameznike po njihovi sposobnosti in po njihovem doprinosu k skupnosti. Brez dvoma še nikdar člani kolektiva niso sodelovali pri izvajanju neke kolektivne akcije s tolikšno pozornostjo in odgovornostjo, kot sedaj pri kontroli razvrstitve delovnih mest. To je povsem razumljivo, saj gre za to, da bo vsak posameznik pravilno nagrajen. Ze komisija sama je izdelala predlog z vso natančnostjo, upoštevajoč vse važne momente — strokovnost, staž in delovne pogoje. Vendar je preverjanje tega na širši osnovi najzanesljivejše jamstvo, da bo ta važna akcija res dosegla svoj namen. Pripombe, ki bodo po razpravi dopolnile predlog, bo glavna komisija proučila in po potrebi popravila pravilnik, preden bo predložen v razpravo in potrditev delavskemu svetu. V predlogu pravilnika so razvrstili uslužbence v 17 razredov, delavce pa v Komisija, je lahko zagotovila delavcem, da je neupravičena bojazen za znižanje plač, odpravljena pa bo dosedanja pomanjkljivost plačnega sistema, ki je bila predvsem v tem, da je bila premajhna razlika med plačami nekvalificiranih in visoko kva- v predilnici in oplemenjevalnici mnogo težji kot v ostalih obratih. Omeniti je treba tudi zagotovilo upravnega odbora, da Mariborska tekstilna tovarna ne bo odpuščala delavcev, razen seveda tistih, ki z nepoštenostjo ali nedelavnostjo škodijo podjetju. Govorice o večjih redukcijah so popolnoma neosnovane. jp. Josip Gosti? povabljen v Salzburg Slovenski tenorist in prvak zagrebške Opeip bo letos sodeloval na mednarodnem glasbenem festivalu, ki bo v Salzburg meseca avgusta in septembra letos. Josip Gostič bo pel tenorsko partijo v prvi izvedbi zadnjega opernega dela Riharda Straussa »Danajina ljubezen«. Vprizoritev nove opere bo dirigiral znani dirigent Klemens Kraus. Poleg nastopa v Straussovi operi bo Gostič pel tudi v Mozartovi operi »Čarobna piščal«, ki jo bo digiral Furtwängler. IZ NAŠIH KRAJEV POLJČANE. Krajevne organizacije protiletalske zaščite so v poljčanskem okraju v zadnjem času precej poživele svoje delo. Nedavno je bil v Rogaški Slatini zaključen poseben tečaj za ko* mandiranje opazovalnih in obveščevalnih postaj, ki ga je obiskovalo nad 70 tečajnikov iz vsega okraja, med njimi tudi lepo število deklet. V začetku tega meseca je začelo z delom 8 tečajev hišne zaščite, ki jih obiskuje nad 240 tečajnikov. Predavajo jim izkušeni gasilci, bolničarji im učiteljstvo. Največje zanimanje vlada za gasilski del tečaja, ki je združen s praktičnimi vajami. Pri Pred novo organizacijo socialnega zavarovanja in sistema pokojnin V »veznem Svetu »a ljudsko zdravje in socialno politiko pripravljajo nove uredbe, ki bode prinesi* bistvene spremembe v organizaciji socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev ter njihovih družin. Zvezni finančni minister Milentija Popovič je v proračunski razpravi v Ljudski skupščini FLRJ napovedal ustanovitev posebnega sklada za socialno zavarovanje, tako da bodo sredstva socialnega zavarovanja, ki jih ustvarjajo delovni kolektivi, izločena iz proračuna, sklad za socialno zavarovanje pa tal vodili delovni kolektivi po svojih predstavnikih. Spremembe, ki se pripravljajo, so v skladiu z osnovnimi načeli delavskega samoupravljanja v podjetjih, z novima ekonomskimi ukrepi in z reorganizacijo ljudskih odborov. Ne gre pa samo za spremembo organizacije in financiranja socialnega zavarovanja, marveč tudi za nov način urejanja pravic zavarovancev in nov način sistema pokojnin. Temeljna značflnost načrta Je v tem, da se zavarovancem omogoči čim širše samostojno upravljanje socialnega za-varovanja. Po pripravljenem načrtu, ki pa še ni dokončen, bi se ustanovili republiški zaivodi za socialno zavarovanje z okrajnimi oziroma mestnimi zavodi, ki bi jih vodi/le skupščine zavarovancev in od skupščine izviod jeni upravni odbori. Tl zavodi bi pobirali prispevke sa socialno zavarovanje od vseh ustanov, podjetij In privatnih delodajalcev na svojem področju. Splošno nadzorstvo nad poslovanjem bi opravljali ljudski odbori in sveti za ljudsko zdravje In socialno politiko, H bi imeli tudi nalogo koordinirati delo zavodov. Pri zveznem Svetu za ljudsko zdravje in socialno politiko pa bi se ustanovil poseben odbor iz predstavnikov posameznih zavodov. V zveznem svetu pripravljajo tudi novo ureditev sistema pokojnin. Sedaj prejemajo upokojenci pokojnine, pridobljene po raznih predpisih o socialnem zavarovanju, ki so veljali v različnih obdobjih, kopojnine pa so izračunane po različnih osnovah plač. Te rajzlike smo doslej skušali omiliti z uvajanjem minimalnih pokojnin in s prevajanjem na nove pokojnine po dosedanjem zakonu za socialno zavarovanje. Navzlic temu so še vedno velike razlike glede višine pokojnin. Po načrta, ki ga pripravljajo, naj bi bila glavna elementa za določitev pokojninske osnove delovni staž zavarovanca in njegova kvalifikacija. Nameravanih je 10 pokojninskih razredov. Pokojninska osnova v načelu ne bi mogla bilti večja od ziadnje plače zavarovanca, razen v izjemnih primerih visokokvalificiranih zavarovancev, pri katerih se računa, da v starejših letih ne morejo doseči tistega zaslužka, ki bd bil normalen glede na kvalifikacijo. Pri prevedbi starih upokojencev, bi se nove pokojnine določile pa podlagi službenih let in kvalifikacije, ne pa prejšnje plače. Tako bi bili izenačena vsi upokojenci z enakimi službenima leti in z enako fcvalifikacjo. Za uresničenje teh načrtov bodo potrebne nekatere spremembe in dopolnitev sedanjega zakona o socialnem zavarovanju, kar se nanaša v glavnem na staž za pridobitev pokojnine, na invalidnino v primeru bolezni ali nesreče piri delu la na druga vprašanja. Pripravlja se tudi odločba o povračilu potnih stroškov uživalcem zdravstvene .zaščite na pod-lagi socialnega zavarovanja. Okrajni in mestni zavodi za socialno zavarovanje bi po načrtu izvajali le bolniško zavarovanje, medtem ko bi bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za otroške dodatke pridržano republiškim zavodom. Zato bi se moral prispevek deliti na stopnjo za bolniško zavarovanje in stopnjo za ostalo zavarovanje. Za izravnavo presežkov in primanjkljajev posameznih zavodov v republiškem in zveznem merilu sta predlaga-ni dve alternativi. Po prvi bi bil* predpisane povprečne republiške stopnje prispevka za bolniško zavarovanje, po drugi pa bi bila stopnja povsod enaka. V Dol. Toplicah’ so nstrelili pižmovko Lovec Drago Henigman je te nekaj dni v večernih uirah slišal lz svojega stanovanja v bližini potoka Sušica nenavadno prhanje vode. kakor bi Jo kdo spuščal skozi nos. Pred dnevi pa je opazil v potoku plavajočo neznano Žival. Sprva Je misMa, da Je vidra, stekel Ja po puško in ustrelil. Žival Je bila zadeta in potegnil Jo Je iz vode. IZ priro-dopisne knjige je ugotovil, da Je ustrelil pižmovko (cibetovka), katere domovina je pravzaprav Amerika. Izreden lovski plen Je dal lovec nagačiti. Enako žival so oparili že med vodno v potoku pri Starih žagah partizani, ki so imeli tam svode delavnice. D- G. DNEVNE VESTI -ar.,, ... . delu so se najbolj izkazali v krajevnih ... 7 , , , ljudskih odborih Makole in Laporje, lificiranih delavcev, zlasti pri tehmč- , delno pa tud! v Žičah. Sklenili so, da bodo do konca aprila usposobili vse odrasle ljudi za hišno protiletalsko zaščito z raznimi predavanji, ki jih bodo imeli v vseh vaseh. I« V* nem kadru. Pri razvrščanju delavcev v plačilne razrede upoštevajo bolj kot doslej tudi delovne pogoje, ki so n. pr, KOLEDAR Četrtek, 3. aprila: Žarko, Rihard. Petek, 4. aprila: Izidor, Dušica. SPOMINSKI DNEVI 3. IV. 1897. — Umrl na Dunaju Skladatelj Julij Brahms. 3. IV. 1942. — V Mariboru ustreljenih 30 talcev. 3. IV. 1944. — Nadfašlsti so na strelišču na Opčinah pri Trstu ustrelili 80 talcev. Državne lekarne: Četrtek, S. aprila lekarna »Melje«, Meljska cesta 1. • Redni, izredni slušatelji ekonomske fakultete — v soboto 5. aprila ob 9. bo na fakulteti Studijska konferenca. — Odbor ZŠJl 3097-n Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE — MARIBOR Četrtek, 3. aprila ob 16: G«>rinšek-Roš: Desetnica Alenčica. Za šole. ob 20: W. A. Mozart: Beg iz Seraja. Red B. Petek, 4. aprila ob 15: Gorlnšek-Roš: Desetnica Alenčica. Red LMS-3. Kino KINO V MARIBORU PARTIZAN: ameriški Ulm: »Vse o Evi«. UDARNIK: francoski film: »Varujte se plavolask«. STUDENCI: ameriški film: »Rumeni metulj«. POBREŽJE: francoski tlim: »Polkovnik Chabert«. TAM: ameriški film: »Daj nam danes«. • CELJE — METROPOL: ameriški film: »Asfaltna džungla«. CELJE — DOM: ameriški film: »Morski volk«. Radio SPORED ZA ČETRTEK Poročua ob 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. — 5.30—7.30 Pester glasbeni spored, vmes objave; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6.00—6.05 Objava dnevnega sporeda; 7.00—7.10 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Lahek opoldanski koncert; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Ponovitev 12. lekcije tečaja francoskega jezika; 13.15 Nekoč smo jih radi poslušali! (spored znanih in pozab, ljenib popevk); 14.00 V pesmi in plesu po naši deželi; 15.10 Zabavna glasba vmes objave; 15.30 Želeli ste — poslušajte! (resna glasba); 16.00 Kulturni pregled; 16.15 L. v. Beethoven: Rondo v G-duiru za klavir — Variacije v A-duiru za klavir — Trlo v D- duru, op. 70 št. 1; 17.10 V valčkovem ritmu; 17.30 Oddaja za žene; 17.40 Tri operne uverture; 18.00 Po različnih plateh o raznih stvareh (za pionirje); 18.15 Skladbe Franja Lukeži-ča izvaja pianist Marijan Lipovšek; 18.35 Okno v svet; 18.45 Igra orkester Howard Barlow; 19.00—19.10 Oddaja Radia Jugoslavija v nemškem jeziku na valu 327.1 m, 19.00—19.30 Zabavna glasba; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 20.00 Domače aktualnosti — Jože Ingolič: Slovenske kmečke delovne zadruge po zaključku 1. 1951; 20.15 Slavni pevci pojo operne arije; 21.00 Aleksander Skrjabin: VL so nata, op.. 62 za kiairir — Izvaja in pripoveduje Lucijan Marija Škerjanc: 21.20 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva, Franceta Marolta in Matija Tomca; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 2.20—23.00 Igra Studentski plestn sekstet; 22.45—23.00 Oddaja Radia Jugoslavija v poljskem Jeziku na valu 327.1 m RADIO MARIBOR Ob 12.00 prenos iz Ljubljane, vmes od 13. do 13.15 oddaja v madžarščini. Od 16 do 16.10 lokalne vesti. Od 16.10 do 16.20 zabavna glasba, vmes objave in oglasi. Od 16.20 do 16.50 slovenske in hrvatske umetne pesmi, pojeta sopranistka Marija Veldinova In baritonist Miro Gregorin, pri klavirju Heribert Svetel. Od 16.30 do 17. ure baletna glasba, od 17. do 23. ure prenos sporeda Radia Ljubljane. Predavanja LJUDSKA UNIVERZA Radvanje: Četrtek 3. aprila ob 19. mrl v osn. šoli prof. Suliri »Nekaj o vzgoji«. Studenci: Predava prof. Grmtar »Potovanje po Italiji« s skioptič. slikami. V predavalnici splošne bolnišnice v četrtek ob 19. uri prof. Zgodmik: »Potovanje po Dalmaciji«. Obvestila VABILO na občni zbor članov Potrošniške zadruge z o. j. v Šoštanju, ki bo 6. aprila ob 9 dopoldne v Domu sindikatov v Šoštanju. Ako občni zbor 6. aprila ne bi bil sklepčen zaradi premajhne udeležbe članov, se bo isti vršil 20. aprila ob isti uri v istem prostoru in istim dnevnim redom, in bo po preteku en« ure veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih. — Ker bo občni zbor sklepal o likvidaciji zadruge, Je dolžnost zadružnikov, da se zbora udeležijo. 2012-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Po sklepu upravnega odbora Steklarne Hrastnik v Hrastniku, je prešel Industrijski magazin Steklarne Hrastnik dne 1. aprila 1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da najkasneje do 30. aprila 1952 priglasijo terjatve odnosno poravnajo obveznosti, ki Jih bomo sicer sodno izterjali. Likvidacijski odbor. Centralna ljudska univerza V četrtek, 3. aprila, bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, predaval tov. Kristan Etbin: »SPREHODI PO AMERIKI IN NOVI JUGOSLAVIJI« NAJDENA DVOKOLESA Moško kolo »Stirja« 3939506, črne barve s črnim sedežem ter navadnim krmilom; žensko kolo brez znamke, črne barve, gumijasta gonila, 14933331; moško kolo »Si-var«, Murska Sobota, 47012, črne barve; moško kolo »OSO«, štev. 2450230, zelene barve, krmilo ravno; moško kolo »Bo-rando«, štev. 63866, črne barve; moško kolo »Biancbl«, štev. Z-649, črne barve, rjavi sedež; moško kolo brez znamke, štev. 48479, črne barve, sedež prevlečen; moško kolo brez znamke, štev. D-46139, rdeče barve; moško kolo brez znamke, črne barve z dinamom, sedež rjav; moško kolo »SD«, štev. 274 JD2 »Puh« D-1222, črne barve, moško kolo brez znamke, štev. 899489, črne barve; moško kolo »Viktorija«, štev. 116160, ogrodje črno, blatniki rumeni, sedež oblečen; moško kolo »Indljan«, štev. 822173, plave barve; ogrodje moško, štev. 614, črne barve; ogrodje moško, štev. 493650, črne barve, znamke ni; žensko kolo »Triumf«, štev. 234913, črne barve, samo ogrodje; moško kolo »Stirija«, črne barve, krmilo navadno; žensko kolo »Junior«, črne barve; moško ogrodje, znamke ni, štev. 188658; žensko kolo »Diirkop«, črne barve z rdečimi rizi; moško ogrodje, črne barve; moško ogrodje, štev. 541186. »ve barve; žensko ogrodje, štev. 010780, krmilo navadno; moško športno kolo, sive barve, brez znamke In številke; moško kolo »Special«, štev. 109419, črne barve, specialni sedež; moško ogrodje, štev. 74720, črne barve z modro prevleko, obroči rjavi. Lastniki si ta kolesa lahko ogledajo vsak ponedeljek od 7. do 10. ure pri PNZ Ptuj IL Umrli Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 81. letu starosti naš predobri mož, oče in tast FRANC KOS, kapetan I. klase v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 3. aprila ob 15.30 iz hiše žalosti Petrovče, na pokopališče sv. Kocijana. Žalec. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Nežika, Anica poročena Polanc in ostali. V žalosti sporočamo, da je umrl naš dragi mož in oče VINKO MUROVIC, rudniški upokojenec. Pogreb bo v četrtek, 3. aprila ob 17. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo. Zagorje ob Savi. 2083-a Sporočam žalostno vest, da je umrl naš dobri oče, stari oče, brat, - stric, svak ALOJZ PRELESNIK. Pogreb je bil 17. marca v Kitzville-Hibbing U. S. A. Žalujoči sin Alojz z ženo in hčerko ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. Dolenje Laze, 2a-puže, Canada. 2089-a V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena in nenadomestljiva mama in sitara mama ALOJZIJA JANEŽIČ, vdova po orožn. nair. vodniku, katero spremimo na zadnji poti v petek 4. aprila ob 15.30 izpred hiše žaiositi na mestno pokopališče v Domžalah. Žalujoči: sin Franci, hčere: Pepi, Angela, Ida, Mila, Jelka; vnuki: Branko, Bruno, Breda in Vesna; snaha Ida; zete Silvo in Mile. Domžale, Hrastnik, St. Peter na Krasu, Novi Sad. 2099 Umrl Je naš dobri to ljubljeni .oče, dedek, pradedek in tast FRANJO KERSNIK obč. tajnik v pok., v 83. letu starosti. Pogreb bo v petek, 4. aprila ob 16 na pokopališču v Zagorju. Žalujoči: sinovi, hčerki in ošteto sorodstvo. _ Zagorje ob Savi, Ljubljana, Gor. Logatec, Sarajevo, dne 2. aprila 1952. 2100-e Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla v 85. letu starosti naša predobra mama MARIJA MIKLAVIČ roj. Mašera. Pokopali smo jo 31. marca v Kobaridu. _ Obenem se zahvaljujemo za darovano cvetje. to vsem. ki so spremili našo mamo na zadnji poti. - Inž. Franc, Maks, sinova, to ostalo sorodstvo. . Kobarid, Ljubljana, 3L maroa 1352. 20S9-a Zahvale Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta to brata FRANCA PEČARJA, šolskega upravitelja v Kranjski gori se vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremili tako mnogoštevilno na njegovi zadnji poti, najiskreneje zahvaljujemo. Posebna hvala planincem, pevcem, govor-nikom ter vsem darovalcem vencev. — Družina Pečarjeva. 2082-a V objavljeni zahvali ob priliki smrti JERNEJA FABJANA je bil pomotoma izpuščen žalujoči sto Miran. 2080-a Toplo se zahvaljujem vsem, lri so mojemu bratu PERU GLEDJU v njegovi težki bolezni lajšali trpljenje. Posebno zahvalo Izrekam dr. Repetu, upravniku vojne bolnišnice »Mladike«, dr. Križmanu, dr. Ganterju za izredno skrb to požrtvovalnost ter dr. Zavomiku za ogromni napor to delo. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim zdravnikom, medicinskemu In strežnemu osebju ter tovarišem iz sobe, v kateri je ležal. Gledj Djuro. Vsem, ki ste ob težki izgubi naše ljubljene mame ALOJZIJE PETEK roj. KRISTAN sočustvovali z nami, ji darovali cvetja to jo spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljuje sin Dušan z družino, mama to ostali sorodniki. 2061-a Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina, brata MIRKA HRUSOVARJA v prerani grob, kakor vsem darovalcem vencev, godbi, tovarišu za ganljive besede, Zagradišniku in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili, posebno pa se zahvaljujemo prijateljem, ki so ga odnesli v njegov prerani greh. Žalujoči: mama, ata in sestra. 2078-a Vsem, ki ste spremili našega dragega očete ANTONA DEBEVCA k zadnjemu počitku, poklonili vence, izrekli sožalje, izrekamo toplo rahvzio Žalujoči ostali. MALI OGLASI •SLUŽBE i DVE STROJNI PLETILJI sprejme Mestno pletilstvo Tržič. 4139-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA, samskega, sprejme takoj pekama KZ Loška gora — Zreče. 4134-1 BLAGAJNIČARKA z večletno prakso, kvalificirana, Išče službo pri trgovskem ali gostinskem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. pod »Strokovna moč«. 4155-1 MIZARSKI POMOČNIK išče službo za pohištvena to stavbena dela. Ponudbe na podružnico »Slovenskega poročevalca« Novo mesto. 4146-1 ISCEM MESTO GOSPODINJE v «Stolici Celja. Naslov v SP Celje. 4144-1 VEC KMEČKIH DELAVCEV za delo na ekonomiji sprejme kmetijska zadruga Notranje Gorice. 4161-1 MIZARJA IN OSKRBNIKA POSLOPJA sprejme v s'lužbo državna ustanova. — Ponudbe z življenjepisom poslati na ogl. . oddelek pod »Večletna praksa*. 4124-1 NATAKARICO, pošteno, izvežbano, išče za takojšnji nastop hotelsko podjetje na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na oglasni oddelek pod »Spretna«. 4052-1 POŠTENO DEKLE sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 4118-1 ZASLUŽEK AVTOPLASCE vseh dimenzij, kolesne plašče, gumijasto obutev popravlja — »Vulkan«, Ljubljana, Zaloška «»sta 20. Delavni«» odprte od 7 do 18. 4350-2 PRODAM 100 kg KADULJOVEGA MEDU prodam. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4120-4 MIZARSKI SKOBELNI STROJ, rabljen, 40 cm širine (Diktonbobelmaschine) to luščilni 6troj za izdelavo ješprenja ter kaše prodam. Nasiov v ogi. odd. 4123-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl. «Jddelku. 4177-4 ŠIVALNI STROJ »Grützner«, pogrezljiv, malo rabljen, prodam za 50.000 «lin. — Dalmatinova 13-HI, levo. 4164-4 OTROŠKO POSTELJO, čisto, — vatiran vzmetni vložek, prodam tudi za bone. Naslov v ogl. oddelku. 4165-4 RADIJSKI APARAT prodam. Stevanovič, Zaloška cesta 64. 4117-4 NOVA KROMATICNA HARMONIKA, 5-vrstna, 80 basov, na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 4160-4 PRVOVRSTNO STENSKO URO Bayer, športni voziček, sobno kredenco, prodam. Tavčarjeva 11-L. levo od 13. do 16. ure. 4115-4 PENICYLIN prodam. Naslov v oglasnem «jddelku. 4114-4 STREPTOMYCIN prodam tudi za bone. Ljühljana, Tržaška 151 a. Blatnik. 4110-4 BREJO KOZO. prexiam. Brezovica št. 118, pri postaji. 4046-4 MOTORNO KOLO, 350 ccm, prodam. — Oblak, Gosposvetska 10-1. 4105-4 DRVA PRODAM. Naslov v oglasnem oddelku. 4104-4 STRUŽNICO, potrebno majhnega popravila. dolžina 4 m, prodam. Pogačar — Maribor, Razlagova 5-IV. 4086-4 SKORAJ NOVO SLAMOREZNICO poceni prodam. Sokolska 12, Maribor — Pobrežje. 4095-4 DOBRO OHRANJEN ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v oglasnem odd. 4150-4 SUHE SMREKOVE DESKE po ugodni ceni prodam. Ponudbe na podružnico SP Novo mesto. 4147-4 DOBRO OHRANJEN VOZ (parizer) prodam. Štiglic, Rečica ob Savinji- 4145-4 SOBNO IN KUHINJSKO OPRAVO v dobrem stenju poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4138-4 MIZARSKO ORODJE prodam zaradi starosti, onemoglosti. Ponudbe pod »Mizar 70« na oglasni oddelek. 4083-4 KUPIM DIESEL MOTOR, stabilen, 80 do 120 KS kupimo. Ponudbe z opisom poslati na upravo SRŽ »Koča Popovič«, Hrvatska Dubica. 4123-5 POSEST MAJHNO PRITLIČNO HIŠICO s kuhinjo, dvema sobama to vrtom v dobrem stanju, okolica Ljubljane na Gorenjskem ali Štajerskem, takoj kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 4130-5 HIŠO Z LEPIM VRTOM prodam. Vprašati na upravi lista Maribor. 4094-7 ENONADSTROPNO HIŠO z vrtom, oddaljena uro od postaje Trbovlje, prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Trbovlje. 4087-7 V NAJEM GOSTILNO ODDAM v najem v bližini Celja. Prometna industrijska točka. BAZNO PREKLICUJEM cerkveni krst svojega otroka, ki je bil opravljen v Dolnjem Logatcu. Preklicujem ga, ker je bil opravljen brez mojega dovoljenja to brez moje vednosti. Arh Anton, Gornji Logatec. 4149-11 PROGLAŠAM za neveljavno sindikalno iskaznico sa ime Stopar Nežka — KZ Sel«, 4135-11 Str 8 SL07ENSK1 POROČEVALEC štev. ao / s. aprila 1952 I O MLADINSKEM TISKU iz Novega mesta) Mladinskemu tisku na deželi ponekod slaba prede. Večkrat leže na policah povojne mladinske knjige nedotaknjene Temu je morda kriva prezaposlenost mladine pri gospodarskih delih, a največ to, da starši, v kolikor se za vzgojo otrok sploh zanimajo, sami prepovedujejo mladini branje »brezbožnih« knjig. Kdor se že otrese prehudega vpliva doma in vere in si pridobi na ta način vse pogoje, da bi trezneje gledal na e svet, izkoristi svojo »svobodo« za ponočevanje, pijančevanje in preziranje vseh, iz davnine ustaljenih tradicij vasi. Takemu »brez-božnežu« (ta beseda pa ima na vasi poseben prizvok) bi bilo treba pokazati pot iz brezciljnega življenja v ustvarjalno življenje za srečnejšo bodočnost vseh ljudi. Kdo? List »Mladina«, ki bi moral biti glasilo teh problemov, molči. Prav tako molči in se več ali manj prilagaja vaškemu vzdušju del dolenjskega učiteljstva. Sola je kraj, ki mora mlademu človeku širiti obzorje in svetliti pogled ha svet. Danes, ko združujemo stremljenja vseh naprednih ljudi v tvorno dejavnost za dobrobit slehernega, mora prav socialistična šola prispevati k temu največ. Druge poti skoraj ni in če še ta odpove, se lahko poslovimo od upa, da bo pri nas kdaj socializem. Poudarja se, da je stare ljudi težko prevzgojiti, da je bodočnost zato v mladini. A istočasno odhaja iz učiteljišč na podeželje novo učiteljstvo, ki v sebi zaradi preskope izobrazbe še ni dognalo svojega svetovnonazorskega pogleda na svet. Več kot jasno je. da si s takimi ljudmi progresivne sile vasi ne bodo dosti opomogle. Taki brezperspektivneži prodajajo v mnogih primerih še tisti delček napredne miselnosti, ki jo imajo, za zaupanje nekaterih ljudi. Živeti je vendar treba. Novomeško učiteljišče bo dalo letos prvič razred absolventov v poklic. Iz neke v ta namen razpisane ankete so pedagogom novomeškega učiteljišča vidni sledovi njihovega štiriletnega dela. Večina učiteijiščnic IV. letnika se oklepa idealističnega svetovnega nazora. .Da utegnejo svojemu nazoru primerno prikrojiti tudi delovanje v poklicu, je razvidno iz tehle besed neke učiteljice: »Ce greš na vasi v cerkev, te vsi ljudje na mah vzljubijo. Prinese ti potem vsega, kar ti srce poželi. Ce pa ne hodiš k masi, te mrzijo in še svojim otrokom sejejo v srce mržnjo do učiteljstva in šole.« Tej učite! jiščnici in večini učiteljišč, nie, ki stoje pred poklicem, je samo novi čas utrl uot v drugačno prihodnost, kakor jo imajo njih vrstnice, ki so ostale doma na vasi. Že samo to bi jih moralo trdno vezati'na progresivne sile našega ljudstva. Ta edino pravičen in pravilen odnos do ljudske oblasti bi verjetno dobile, če bi jim ga prepričljivo posredovali vzgojitelji in tc s predavanji in z osebnim pogledom na svet, ki naj bi bil v skladu s temi predavanji. Dvoumnost in dvoreznost pa rodita le dvoumnost in dvoreznost. Nujna posledica tako nesigurne vzgoje pa je neizklesan, koristolov. skl človekov značaj, ki se pridno obrača Po vseh močnejših sapicah. Pismo CK KPS pravilno odreja, da je treba z dvoreznim načinom vzgoje prenehati. Verjetno zato, ker k vzgoji odkritih značajev mladih ljudi kaj malo prispeva po eni plati šolsko modrovanje o marksizmu, a po drugi zasebno življenje različnih pedagogov. Del vzgojiteljev se navdušuje za bliskovite ukrepe, ki se naj manifestirajo predvsem pri maturi. Ta naj bo sito, ki naj prepušča na učiteljiščih predvsem gojence s sodobnim pogledom na svet. A tudi tako imenovani »gojenci« ne čakajo prekrižanih rok. Dali bodo iz sebe vse, da preskočijo to nastavljeno past. Zadnje štiri mesece se bo treba odpovedati obiskovanju svetih maš. se ob filozofskih urah vmešavati v diskusijo o progresivnih stvareh in se prijaviti -za mladinsko delovno akcijo. Vse to se vendar izplača žrtvovati za svobodo celega življenja. Saj hribovske vasi itak ne obiskuje kaj prida rad kak šolski inšpektor. In tako je prav! O, ti zlata značajnost! Več kot jasno je, da se napake sedemletnega vzgojnega obdobja ne dajo izbrisati s kakimi grozilnimi ukrepi. Ti ukrepi (n. pr. strožji kriterij pri Po odločbi, ki jo je izdala zvezna vlada, morajo odslej gostinski obrati, ki oddajajo sobe (hoteli in prenočišča), kakor tudi zasebniki, ki oddajajo' sobe, zaračunati poleg tržne prodajne cene za sobo še posebno takso, ki jo določi zvezni finančni minister. Na podlagi pooblastila je zvezni finančni minister odločil, da se ta taksa pobira v obliki 200“/» pribitka k tržni prodajni ceni za sobo. Direktor glavne uprave za turizem in gostinstvo FLRJ pa lahko pri posebnih večjih aranžmajih zniža ta pribitek za 100“/». Uredba zvezne vlade nadalje določa, da se dohodki od te takse uporabijo za napredek turizma in gostinstva, predvsem za kritje izdatkov v zvezi s prometom tujih turistov. Naposled pooblašča finančnega ministra, da v sporazumu s predsednikom Gospodarskega sveta določi, katere osebe so oproščene takse na gostinske sobe. Na podlagi tega pooblastila je finančni minister izdal odločbo, po kateri so posebne takse za gostinske sobe oproščeni: a) delavci in uslužbenci ter nameščenci, zaposleni pri uradih, ustanovah in gospodarskih podjetjih, pripadniki JLA in Ljudske milice; b) člani kmečkih delovnih zadrug in splošnih kmetijskih zadrug; c) študentje in dijaki srednjih ter strokovnih in nižjih šol; d) člani Zveze sindikatov Jugoslavije in sindikatov maturi) povzroče samo to, da se lz-premeni videz vedenja in življenje teh mladih ljudi, ki stoje pred življenjskim poklicem. A v njih notranjosti vse močneje živi njih prava bit, njih nerazgledanost in brezperspektivnost, ki je nikakor ni mogoče vskladiti potrebam in zahtevam novega časa primerno. Zato je nevarnost, da jih življenje pregazi in stre. Kdo bo kriv? Kak0 živi delavska mladina na Dolenjskem? Odgovor na to vprašanje daje neka januarska številka »Dolenj, skega lista«. Novomeški vajenci imajo nekje ob frančiškanski cerkvi internat, kamor zahaja tropa različnih inšpekcij. Debele se sam0 zapisniki, nekaj malega se tudi ugotavlja, a ukrene se bore malo. Težko je priti v zbor tistih ljudi, ki menijo. da so edini upravičeni govoriti v imenu mladine. A če bi se mlad delovni človek povzpel skozi gnečo teh ljudi na govorniški oder, bi bilo prvo, kar bi rekel: »Dajte nam v šolah tako izobrazbo, ki bo človeka v poklicu tako usposobila, da ga življenje ne bo pregazilol A tudi mladinski tisk naj bo vreden časa, v katerem izhaja! Naj se list »Mladina« otrese težnje, da bi ugajal bolj ali manj razvajenemu okusu nekaterih naročnikov, naj se nasprotno rajši trudi, da si pridobi vso mladino, naj stremi za tem, da postane polnokrven izraz gospodarskega, političnega in kulturnega delovanja vse mladine! B. V. STO; e) člani odvetniških, obrtnih in drugih zbornic, kakor tudi člani športnih, turističnih in drugih društev in združenj; f) uživalci pokojnine, invalidnine in drugih podpor; g) tuji državljani, ki so zaposleni pri uradih, ustanovah in gospodarskih podjetjih; h) tuji državljani, ki imajo stalno prebivališče v FLRJ, pa niso uslužbenci tujih predstavništev. Razen navedenih oseb so oproščeni takse tudi člani njihovih družin. Direktor Glavne uprave za turizem in gostinstvo FLRJ je pooblaščen, da lahko daje natančnejša navodila za izvajanje te odločbe. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Centralna ljudska univerza otvar-Ja 15 aprila tečaj za dramatike. Predavanja s praktičnimi demonstracijami bodo dvakrat tedensko v popoldanskih urah Tečaj bo zaključen 20 junija 1952 Tečajniki si bodo ogledali tudi nekaj gledaliških predstav Tečaj bo brezplačen. Tečaj Je namenjen predvsem članom kulturno - prosvetnih društev in skupin (po podjetjih In ustanovah), ki žele pridobiti osnovno znanje o režiji in dobri Igri Podrobna pojasnila prejmete na Centralni ljudski univerzi (Resljeva c. 9. soba 7). kjer se vrši tudi vpisovanje od 8 t. m. dalje (od 10 do 12 (n od 16. do 18. ure). foow** sil*' *tifičfiK zu, sove „EKONOMSKA POLITIKA” Založniško podjetje »Borba« bo izdajalo gospodarski tednik »Ekonomska politika, ki bo izhajal vsak petek na 20 straneh revijskega formata (32x24) v dveh izdajah (cirilici in latinici). List bo prinašal aktualne članke, beležke in komentarie iz vseh panog našega, kakor tudi svetovnega gospodarstva. Posebno bo upošteval probleme iz prakse delavskih svetov. List bo sistematično objavlja) statistične podatke c stanju in razvoju našega gospodarstva, spremljal bo pa tudi aktualne statističn» podatke iz svetovnega gospodarstva. Prinašal bo pregled gospodarske literature in publicistike. Naloga Usta je, da z vsestranskim obravnavanjem gospodarskih problemov prispeva k strokovnemu usposabljanju kadrov v gospodarstvu. Člani uredniškega odbora »Ekonomskepolitike« so: Bajkovič Filip, Begovič Vlajko, Burzevski Vančo Vidovič Uroš, Vinterhalter Vilko, Vujanovič Nikola, Gligorov Kiro, Granfil Tomo, Guzina Vojin, Da Vidovič Radivoje, Davičo Jaša, Kavčič Stane, Radakovič Joca, Radosavljevič Dobrivoje in Calič Dušan. Glavni ln odgovorni urednik; DOBRIVOJE RADOSAVLJEVIČ Naročnina za »Ekonomsko politiko« je: Prva številka Za tuzemstvo: do konca 1952. leta 500 dinarjev celoletno (52 številk) 700 dinarjev polletno (26 številk) 350 dinarjev četrtletno (13 štev.) 180 dinarjev Posamezna številka 15 dinarjev Za inozemstvo: do konca 1952. leta 1300 din celoletno 1800 din polletno 1000 din četrtletno 500 din Revizorjem pripada 15% rabat »Ekonomske Politiken izide v petek 4. aprila. Podjetjem, zadrugam, ustanovam m ostalim delovnim kolektivom priporočamo, da se kolektivno naročijo zaradi hitre in sigurnejše dostave. Naročnino pošljite na tekoči račun pri Narodni banki št. 102-9032020 z označbo za »Ekonomsku politiku* Na zadnji strani navedite za koliko izvodov pošiljate denar in ali naj se pošilja list v cirilici ali latinici. Redakcija in administracija lista »Ekonomska politika« je v Beogradu, Kardeljeva uL 31, tet 24-001. Telesna vzgoja in množičnost Zadnji čas se mnogo piše o naši telesni vzgoji in obenem govori, da telovadna organizacija ni znala v svoje vrste pritegniti številnejšega članstva. Vzrokov za to, zakaj telovadnice ponekod niso polne, pa nikakor ne smemo iskati v tem,, da bi bilo delo v njih zastarelo, ali da ne mika več, temveč predvsem v pomanjkanju dobrih vodnikov. Vsa propaganda ne bo nič zalegla, če telovadcev s smotrnim načinom dela ter s pravilno razporeditvijo in disciplino ne bomo znali tudi obdržati v svojih vrstah. Pogosto namreč lahko vidimo, da se telovadnica napolni, fbda že po nekaj urah vadbe je zopet vse po starem: ostanejo le tisti, ki imajo res veselje in ki so že v prvih urah želi uspehe. Seveda vaditelj številnega oddelka ne more opraviti svoje naloge uspešno, če okoli sebe nima dovolj dobrih vodnikov vrst. v katerih po ne sme biti več kot 8 do 10 telovadcev, da jim ni dolgčas in da so dovolj zaposleni. Mlajših vodnikov, ki bi delali res nesebično im z ljubeznijo, po je zelo malo, ker društva tečajnikom niso posvečala dovolj pozornosti. Ponekod so vaditelje celo plače- vali, toda običajno so ti ljudje delali le toliko časa, dokler so imela društva denar, potem pa so šli dTugam, oziroma so vse skupaj pustili v nemar pri najmanjšem nesporazumu. Nekatera društva še danes nagrajujejo vodnike, kar gotovo ni v duhu pisma CK KPJ o sta*iju in nalogah o fizkulturi. Požrtvovalnih vod. nifcov. ka delajo iz ljubezni do telovadbe in naše mladine, je še vedno odločno premalo. Kje so nekdanji številni vodnik; Sokola in Orla, ki še niso tako stari in ki bi lahko pomagali vodit: vrste in hkrati vzgajali sebi naslednike Naloga organizacij OF in Zveze borcev je. da j;h spet pritegnejo v telovadnico. Napačno je mnenje, češ da Partizan goji samo telovadbo. Odkod so prišli naši državni rekorderji Gregorka, Ziherl, Po-lak. Grilc. Zupančič, Uobrim in drugi, če ne iz telovadnice. Prav tako so prvi odbojkaši zrasli v telovadnicah. Prireditve telovadnih društev so v zadnjih letih obsegale tudi tekmovanja v atletskih disciplinah, mnogobojih, smučanju, odbojki itd. »Partizan« je torej splošno telesnovzgojna organizacija, kateri 60 dolžna pomagati vsa športna Še dva plavalna rekorda Helsingborg. 2. a-prtla. Na sčnočnem tekmovanju v Helsimgborgu na Švedskem je član »Mornarja« iz Splita Boris Skanata postavil nov jugoslovanski drž. rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:06.9 min. Njegov rezultat je tudi v evropskem in svetovnem merilu zelo velik usoeh teT mu daje upanje za udeležbo na olimpijskih igrah v Helsinkih. Prejšnji rekord za to' progo je imel tudi Skanata s časom 1:08.0 min. Nov jugoslovanski državni rekord Je na tem tekmovanju postavil tudi Pandur, ki je 200 m prsno preplaval v 2:40,9 ter na ta način drugič v 2 dneh zbolj- SAHOVSKI TEDEN Lušk zmagal na brzoturnirju > Namesto nameravanega brzopotez-nega tumorja po ševeninskem sistemu, so osemčlanska moštva treti ek a te gom i k o v Krima. Triglava, Luška in Železničarja odigrala !e dvokrožni brzotumir, ki Je dal naslednje rezultate: Triglav : Lušk 5:11, Krim : Železničar 8:8, Triglav : Krim 7 in pol : 8 in pol, Lušk : Železničar 14 in pol : 1 in pol, Krim : Lušk 5:11 in Železničar : Triglav 9:7. Zmagali so premočno člani Luška s 36 in po: točke pred Krimom 21 in pol, Triglavom 19 in pol ln Železničarjem 18 in pol Jubilejni turnir v Ljubljani V 11. kolu jubilejnega turnirja v Ljubljani je Šiška premagali Preinfalka, Kržišnik Benedičiča, profesor Gabrovšek Smolianoviča. Remi so končale partije Mlinar : inž. Slokan. Levačič : Bajec im Krivec : Pirc. Prosta sta bila Puc in Z Gabrovšek. V odloženi partiji iz 9. kola Je Puc premagal Z. Gabrovška Stanje v vodstvu po 11. kolu je Puc 7V* iz 10 partij. Pirc 7 iz 9, prof. Gabrovšek 6 iz 9. Bajec 5 (1) iz 9, Levačič 5 iz 9. imž. Slokan. 5 lz 10. Keres zmagal v Budimpešti V zadnjem kolu šahovskega t umerja v spomin Geze Maroczija so bili doseženi naslednji rezultati: Kottnauer - Golom-bek remi, Trojanescu - SUwa remi, Szily . Szabo 0:1, Barcza - Keres 0:1, Bemkö _ Stahlberg prekinjeno, Bot-vinnak _ Bilnik prekinjeno, O'Kelly -Geller remi. Gereben - Smislov prekinjeno. Platz _ Petrosjan 0:1. Stanje na tabeli po zadnjem kolu ob nedokončanih partijah je naslednje: Keres 12 in pol. Geller 12. Stahlberg 11 (1), Szabo 10 in pol, Botvinnik in Smislov 10 (1), Pilnik 9 in pol (1), Petrosjan 9 in pol, O’Kelly 9, Szily ln Barcza 8, Benkö 7 in pol (1), Golombek in Kottnauer 7, Gereben 6 (1), Trojanescu 5 in pol, Sliwe 5. Platz 2. šal rekord za to progo (predvčerajšnjim je preplaval to progo v 2:41.8 min). Na tekmovanjih v waterpoolu Je »Mornar« premagal domači klub »RAN« 11:1. Igrali so samo dvakrat po 5 minut. Tekme strelcev v Ljubljani Preteklo nedeljo je strelska družina »Jože Porenta« povabila na tekmovanje strelce »Janka Premrla _. Vojka«. V plemenitem tekmovanju so se uspešno uveljavili strelci družine »Jože Porenta« (Tobačna tovarna), ki so si priborili 205 krogov prednosti. Najboljši strelci zmagovalne družine so bili Anton Dolničar. Andrej Alič in Franio Djordjevič, pri družini »Janko Premrl _ Vojko« pa so se odlikovali Viktor Miilier. Maks Thu-ma in Srečko Bergles. Tekmovanje je v vsakem pogledu dobro uspelo in dailo veselje im pobude zlasti mladini. Svetovni prvaki branijo svoje naslove Washington, 30. marca. Izvršni odbor nacionalne boksarske federacije je potrdil dvoboj za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji med sedanjim sye-tovnim prvakom Joe Watllcofcom in bivšim prvakom Ezzardom Charlesom. Ta dvoboj bo junija v Filadelfiji. Odbor je prav tako pozval sedanjega svetovnega prvaka Joe Maxima (poltežka kategorija) in Kida Gavillana (welter), naj v roku treh mesecev branita svoja naslova. Krim : Ilirija 6:3 (2:3). V prijateljski nogometni tekmi je bivši član slovenske lige Krim iz Ljubljane premagal domačo Ilirijo, ki je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik. V predtekmi so mladinci Krima premagali mladince iz Most 6:5 (1:3). • Košarkarji Proleterja iz Zremjanina so na gostovanju po Avstriji premagali v torek »Union - Babenberg« (Dunaj) 46:38 (30:19). _ Članice Proleterja pa so bile uspešne v tekmi z »WSC« 41:27. Izdajatelj lista: Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-HI, telefon 45-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Selenburgova ulica 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev društva, ker le v množici se bodo lahk® našli bodoči specialisti za posamezne VT9te športov. Tudi je napačno mnenje, da Je v telovadnicah preveč discipline in da marsikoga prav to odbija Ze mlad človek se mora navaditi na red Razumljivo pa je, da ne boš že pri pomladku zategnil vajeti. Cim višji je oddelek toliko večja mora biti disciplina, posebno še, ker je ta disciplina prostovoljna Kako bi pa tudi izgledalo v telovadnicah. Če bi vsak delal po svoje, če pri vsem delu ne bi bilo reda discipline in sistema. Telovadec bi se v takem vzdušju zelo slabo počutil Za vsako sistematično delo mora biti vodstvo in disciplina in le tedaj lahko pričakujemo uspehov v naši telesni vzgoja. Razumljivo je. da bodo v telovadnicah še naprej posvečali pozornost tudi redovnim vajam in pravilni drži telesa, saj je to osnova za predvojaško vzgojo. Telo se pravilno razvija le pri'vsestranski telesni vzgoji. Zanimivo je gledati naše pioniirje in mladince, predvsem še učence v gospodarstvu, kako se že v nekaj mesecih razvijejo in postanejo elastičnejši ;n gibčnejši. Po ne-pajletm marljivi vadbi med telesno lepo razvitimi fanti in dekleti ne najdeš več Babiča. Zatorej, starši, pošljite svoj« otroke k telovadbi in kmalu boste opazili. kako se razvijajo telesno in duševno! Tudi stari vodniki in vzgojiteljih, pridite čimprej v Partizana in pomagajte vzgajati našo mladino! V. S. Partizan v Hrastniku ima marljive mladince Telesno-vzgojno društvo Partizan v Hrastniku, v katerem delujejo telovadna, plavalna, smučarska in gledališka sekcija, združuje nad 260 članov, članic, mladincev. mladink in pionirjev. Razvoj in napredek društva sta v začetku ovirala nediscipliniranost nekaterih odbornikov in pa pomanjkanje prostorov, medtem ko je bil lani dosežen že lep napredek. V članstvo so se vključili tamkajšnji profesorji in učitelji, ki so pokazali vse razumevanje za naloge društva. Telovadna sekcija je v času svojega obstoja imela nad 30 javnih nastopov, poleg tega pa so priredili več skupinskih izletov v planine itd. Najmarljivejši so bili mladinci, ki so redno vadili in tekmovali v vajah na orodju. Bogat delovni načrt za letošnje leto določa društveni nastop, telovadne akademije, vzorne vadbene ure in organizacijo Titove štafete. Tudi smučarje in plavalce društva čakajo v novi sezoni velike naloge, tako na športnem področju kakor tudi pri ureditvi raznih športnih naprav. Dejstvo, da so upravo prevzeli preizkušeni funkcionarji, kaže, da stopa društvo na zmagovito pot. Skupščina »Partizana« bo t nedeljo v Ljubljani Republiška skupščina Partizana bo v nedeljo 6. aprila v dvorani Doma Ljudske milice v Slomškovi ulici. Skupščina bo začela z delom ob 9 dopoldne. Delegati naj prinesejo s seboj poverilnice. V soboto 5. aprila ob 15 bo v Domu Železničarjev na Masarykovi cesti poleg kolodvora kot uvod v skupščino zbor vseh društvenih načelnikov in načelnic. Delegati in udeleženci skupščine naj izkoristijo znižano voznino po obrazcu K-13. * Redna letna skupščina mestnega odbora za telesno vzgojo Partizan v Ljubljani bo v petek 4. aprila ob 19 v sejni dvo ran i ML O na magistra tu. Skupščina nogometne podzveze Ljubljana bo v nedeljo ob 9. v prostorih F:z-kultume zveze Slovenije. Likozarjeva ulica. Dolžnost prizadetih društev je, da se skupščine zanesljivo udeleže. Smučarji Enotnosti imajo danes ob 20 obvezen sestanek v Narodni banki, Frančiškanska ulica, dvorišče. j POVEČANA IZBIRA j namiznih vin in nove cene na veliko Nudimo franko naša klet v Ljubljani: BELO NAMIZNO 11% po 60 din za liter CVIČEK IZ VZ KOSTANJEVICA IN VZ BREŽICE 10% po 55 din za liter REBULA — BRDA 11—13% od 59—65 din za liter MALVAZIJA — ISTRA 11—13% od 72—83 din za lit. REFOŠKO — ISTRA 10—12% od 68—80 din za liter in sortna steklenična vina iz Štajerske in Primorske VELETRGOVCEM DAJEMO DOPUST PO DOGOVORU Na zalogi imamo vedno PRISTNO DOMAČO SLIVOVKO IN V ZASTOPSTVU VELIKO IZBIRO NAJBOLJŠIH »MARASKA« LIKERJEV pri Prepričajte se o kakovosti naših vin z neposredno pokušnjo , Slovenija Vino LJUBLJANA 3 Brez šale, don Alfonso — Borgijec ste, ln jaz sem Borgijec. Vse drugo je capinska sodrga. Spodobi se nama, da sva složna. Predložil bi vam misel, ki se mi Je vzpahnila, ko sem plaval po 1'ineri — obenem z umazano vodo, ki sem jo pljuval skozi usta in nos. Kako bi bilo, če bi mi podelili kardinalski škriat? Papež Je razširil vodenomodre oči — Kaj, Je zavre-ščal, kardinal hočeš postati? Pod mizo se mu Je tresel trebuh v neslišnem krohotu. Ali vendar Je bilo videti, kakor da se boji spustiti svoj smeh preko mize. Zakaj tam je stal. železen, nobena črta v lepem obrazu mu ni trenila: Rodrigo Borgia, Borgijec kakor on, toda ves mož, ves želja, ves volja. Drhali je treba pokazati železno čelo, je rekel Rodrigo Borgia. Kdor odneha, je že zgubil. Kdor jo trešči s pestjo v obraz — ta dobi. Papeža so obhajali razni pravniški pomisleki — da mora vprašati svoje komentarje in dekretalije itd., ali m kršno sorodstvo — Rodrigo je udaril z malo, učno, vendar ko Kamen trdo pestjo po mizi, da je iz lesa izrezljani Križani kakor lutka poskočil: Samo krvno sorodstvo, stric, opravičuje to — in vse ostalo. Sorodstvo krvi je najsvetejša vez, ki more spajati ljudi. Ista kri polje v tvojih in mojih žilah, Alfonso Borgia. Tak čuj jo že. Kako šumi — In si je raztrgal mokro srajco ln stisnil na svoje prsi starčevsko glavo, ki je prisluškovala v globino, da bi čula srce Borgijcev, kako utriplje. IV. Kalikst III. je sklical sveti kolegij. Kardinali Estoute-vilte, Capranica in Bessarion so se skušali upreti Hodrl-govemu imenovanju za kardinala. Nič jim ni pomagalo. Kalikst je podkupil ostale z mastnimi nadarbinami in opatijami. Komaj je sede) Rodrigo Borgia v kolegiju, je jel gospodovati slabotnemu in bolebnemu stricu in vsem šibkim značajem kolegija. Najprej Je dosegel, da sta neutegoma še dva Borgijca dobila visoke cerkvene časti: don Luis Borgia je postal škof segovfjski in lejskl; Pedro Borgia je postal prefekt mesta Rima in jel neutegoma delati preglavice Orsinijem in Colonnam. Moški in ženske so trepetal) v Rodrtgovl navzočnosti, in pripovedovali so, da še svetniki na siikab v Vatikanu pobešajo oči, kadar vedro stopa mimo njih tn z veselim srcem dela križ nad njimi. Ko je prvič maševal, je komaj Se poznal pobožne običaje. Toda vselej, kadar mu je zmanjkalo latinske besede, je postavil svoj Borgia! Borgia! na njeno mesto. Hostijo je lomil prezgodaj in časih tudi nemarno spustu kak košček lz rok. Vse svoje žive dni je na moč nerad služi) mašo in s hostijo ni bil natančen. Tudi reda ni bilo pri njegovi maši nikoli: zdaj je manjkalo sveč, zdaj pevcev, zdaj baldahina ali kadilnice, zdaj njega samega. Cul, stric, je rekel Kaiikstu, zelo pameten si, da podpiraš križarski pohod proti Turkom, ki nam sicer niso nič storili — saj s tem prikupljaš krščanstvu sebe, s seboj pa Ime Borgia — ali nikar ne pozabi nepremakljivo utrdit) podlago za dinastijo Borgijcev. Meni si podelil beneventsko in terraclnsko nadarbino. Lepo. Rdečo haljo nosim. Dobro. A zdaj se mi hoče podkanceiarske času. Najvišja je za tvojim dostojanstvom — star si. ne zameri, da te opomnim, toda utegnilo bi se t) kaj zgoditi — za vsak primer Je treba, da zavaruješ naš položaj ln naš vpliv. Papež (pred njim je stal kozarec z zeleno želodčno tinkturo, ki se mu je gabila) Je priprl brezvejične oči in pomislil o nečaku. Nato jih je odprl. Prav imaš. Jutri podpišem odlok o imenovanju. Rodrigo Borgia je stopil korak proti njemu, da se je skoraj ustrašil: Jutr«-? Danes, stric, danes, zdajle, ta trenutek boste podpisali odlok, k) vam ga sam sestavtm, da vam prihranim trud pisanja. »Mi. Kalikst Ul. ..m V. Na lovu s sokoh st» se srečala kardinal Rodrigo Borgia ln grol Jean d’Armagnac. Odkrila sta se drug drugemu in sklenila, da bosta skupaj nadaljevala lov. Pri pikniku, ko so bili zamaški zleteli iz vinskih steklenk, je naneslo, da je od vina zelo razgreti grol d’Ar- magnac poprosil mlađega kardinala, ki je bil ostal povsem trezen, čeprav je takisto marljivo praznil kozarce, za razgovor v štiri oči. Stopila sta v kraj, se naslonila na dve drevesi ln nekaj časa molče gledala drug drugega, preden se je grof ohrabril in zinil prvo besedo. Udaril je z jezdnim bičem v listje dreves. Ce se Je prečastiti gospod kardinal že kdaj na kak način ukvarjal z bistvom ljubezni — v prostem času, Kolikor mu ga puščajo dubovne vaje? Kardinal se je vljudno nasmehnil; Seveda, akoravno le bolj teoretično, bolj platonsko, kakor se spodobi cerkvenemu knezu. Seveda, seveda. Grof mu je pritrdil. Pa njemu je prav do teorije, do načela. Namreč: koiikanj cerkev dovoljuje ali — da se bolje izrazi — koiikanj morda trpi ženitev med krvnimi sorodniki? Sarenica v kardinalovih očeh je zasijala. AH sme vprašati gospoda grofa, s kom se želi gospod grof oženiti? Grof se Je bil od razburjenja malone streznil. Kesal se je svoje odkritosrčnosti proti nepredirnemu Borgijcu. Ali zdaj je bilo prepozno, da bi ohranil skrivnost. Pobesil je glavo kakor učenec, ki so ga zatomi na nepravi poti: Ljubim — svojo sestrot. Kardinal je molčal, v drevju nad njima Je bučal veter. In v vetru je kričala ujeda, merian. Cujte, je dejal kardinal, kako lepo, kako močno, kako pošteno kriči ta ptič! Ljudje smo proti njemu klavrni lažnive».