List 18. Tečaj XL. ske ? obrtniške % • / » « 4 J * . % k t • » • / - f ^ • r V ^ I, A Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 goJd. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. pošiljane lo'ubljani sredo maja 1882 Obseg: O zavarovanji živine. (Dalje.) Metljaji ali ovčič pri ovcah. ? Wolf (Dalje.) Živinsko krmljenje v hlevu bode kmalu pri koncu. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881 Gospodarske novice. knezoškof ljubljanski. (Dalje.) Upo v Glasbena novica. spodnji Dalmacij (to je (DaL) ) graške nadsodnij Naši dop Popotne črtice. (Dalje.) . — Novičar. v Krivošiji) , Hercego Anton Alojzij ini in Bosni. Pravnega ministra dr. Pražaka ukaz na predsedništvo Gospodarske stvari velik krog, da je v njem še mogoče, vsacega uda zavarovanji zivine. % Spisal Ivan Arli. (Dalje.) tako nadzorovati seatniki ravna: ker tako majhnem krog ve od druzega, se poznajo vsi po kako ta 86 živino bode tudi vsak vodstvu — naznanil morajo vsi vzajemno vsako škodo trpeti varovancev sestavljenemu dličnih ? za- 7 ce pazil. Na tak način bili pri sosedu kaj napačnega Zavarovalnica skuša, da poizve — in to je njena živino dobro skrbeti Za kmetj kdo da je kriv nesreči ako ona ni trdno dobrih dolžnost prepričana, da gospodar sam ni po katerem koli potu bolezni pouzročil, tedaj mu ne more izplačati odškodnine. ekuž 5 priailj bolezni podanih dosti redk f ki 8 SVOJO so pri nava nesreče in sreče uže dosegla ) se potrebna porav okoli 1000 ako Težko je pa društvu, ki ima svoje zastopnike bi se svote zavarovanih. Pri taki številki se uže ni bati da v večih mestih, zvedeti vedno prave vzroke nesreče izplačati, preveč spremi gospodar določiti se številka ne dä A. A A tVr V AICVA. Ci/i^ lil ^ VtOf katere se morajo onesrečenjm gospodarjem različnih letih. Natančno m še težavneje je društvu se prepričati vedno spolnoval svoje dolžnosti ali ? ne je I kajti vsak vila h gospodar j kajti ona je odvisna I----- - - -J- --------- -- --- -- J-- --------««Tc^^v,, od podnebje» dvomljivi slučaj razsojuje se navadno pred sodnijo. To krme itd. Kmet bode takim zavarovalnicam mlj pa napravi zopet slab eposko kolikor mogoče ogiba. vtis na kmeta, ki se tožeb z go- Take tožbe so kmetu one bi se vsled tega hitreje ukore I ed kmeti ste-od upal ka > ) velikanski odi ) tudi gmotno škodljive, zavarovalnice zaradi njih ne rode Vodstvo teh okrajnih ali občinskih zavarovalnic tacega sadu, kakoršnega bi smeli pričakovati. Kmet je kakor jih hočemo imenovati, bilo bi sestavljeno samo kedar ga je nesreča zadela, najbolj denarja po- iz zavarovancev, premožnejših ali bolj izobraženih po-če je tudi tako srečen, da se pravda za njega sestnikov; tem bi kmet gotovo zaupal, ker bi mu bili tedaj, treben 5 Ugodno reši, preteklo je morda uže več mesecev odškodnina nima potem take > nesreči. vrednosti, kakor takoj in po skoraj VSI znam. Vodstvo bi svoja opravila vestno in natančno izvrševalo, ker se vsak živahno zanima za prospeh zavarovalnice. Pri takih zavodih odpada tudi teh mesecih je morda gospodarstvo zelo trpelo, najtemnejša stran velikih zavarovalnic in sedaj mu ni mogoče, vso to škodo poravnati namreč agenti ; Take izkušnj gotovo zavirale treba tudi ni plačanih uradnikov , ker je malo pisarij rovanja med kmečkimi posestniki. Kmetu rjenje zava- Potrebna pismena opravila lahko opravlja za majhno se pn takih velikih zavodih godilo, kakor nemškim delavcem kako urico pisati. plačo kak učitelj ali drugi, ki ima veselje, ob nedeljah pri tako zvani „Unfallsversicherung na Nemškem niti 20^/^ ovwjiu nun. uc i^i^iav^ajw Mic^a upravna, iver je ceia uprava aosti cenejša, Do pravde; torej več ko 807^ ponesrečenih zavarovancev premije manjše kakor pri velikih zavarovalnicah. >jih risk ne izplačaj zavarovalnice osebe, ki brez Zel6 verjetno je, da bi se pridobile radovoljno zastonj prevzele tako netežavna opravila. Ker je cela uprava dosti cenejša, bodo tudi mora iskati pravico svojo pri sodniji, kar je tem žalost- seljem bi morali toraj pozdraviti, če bi neje ker se pri nas ve-tudi primanjkuj avadno po nesreči vsakemu za to denarja taki zavodi osnovaH, kakor obstojč uže dalj časa na Stajarskem in na Ceskem. Kmet ne sme samo zaupati ^ Velike zavarovalnice, naj so osnovane na podlagi na pomoč države, sam pa držati roke križem; pri kmetu vzajemnosti ali na akcije, nikakor ne zadostujejo vsem in delavcu mora veljati v prvi vrsti: Pomagaj si sam, potrebam Za ekužne bolezni so vodi kriv bolezni pripravni taki za- 9 pri katerih se vodstvo lahko prepriča, kdo da je in Bog ti bode pomagal! ali nesreči, ali je bila dobro preskrb (Konec prihodnjič.) ne. Ta namen bi se dal najbolje doseči po malih zavarovalnicah, osnovanih na podlagi vzajemnosti. zavarovanji živine ni, kakor pri drugih vrstah Gospodarske izkušnje- Pri zavarovanja, najvažnejša stvar samo poravnanje škode temveč tudi nadzorovanj ) Živinsko krmljenje v hlevu hode kmalu pri koncu. Marsikateremu gospodarju primanjkuje uže krme Zaradi tega naj obsezajo take zavarovalnice samo ter je prisiljen živino na paso goniti. Priporočati imamo 138 posebno to da se prehaja polagoma od suhe k zeleni Nasledki teh metljajev so splošno vodenično hiranje, krmi. Zelo škodljivo je živino s praznim želodcem na zoper katero nimamo pravega pomočka. Brž, ko pašo gnati in jo dolgo na pasi puščati. Predno gre ži zimo to bolezen, krmimo vina na paso, položi naj se vselej nekaj suhe krme v grenka dobra dišeča zapa- ovce obilno in dajajmo jioi zdravila, kakor špajko jasli Tudi zelena nakosena krma naj se sprva meša trpentinovo in kameneno olje itd. pelin živino rada napihne. Za tako s suho, kajti zelena krma silo je treba pri rokah imeti pripravnih pripomočkov, kakor salmijak, apneno vodo in pa tudi gospodarjem mnogim vspehom se je pa rabilo sledeče: del kolmeža znano cev pi 7 katera se živini do požiravni ) a iy 1 ) trebuha odpravimo 4 ;; železnega vitrijola pelina, brinja, ) Drug (lospodarske novice, azstava pitane živine na Dunaj česna, .. soli. )) Ta zmes se je vsaki ovci 4- do 6krat > a vsaki Kakor smo v „Novicah naznanili, vršila se druga razstava pitane prila in živine na Dunaji dne 31. marcija v velikih dvoranah novega trga za pitano dne Bila je veliko izvrstnejsa od lanske in predlanske stave ter je sijajno pokazala, koliko lepe pitane tretji dan po 2 dekagr. dajala. Zmešati se pa mora z otrobi. Med pitno vodo se je vlilo nekaj močno stanjšane karbolne kisline. Vsi ti pomočki pa bolezen le zlajšujejo in ovee pri življenji ohranijo tako dolgo, da pijavke nje trupla ne zivine J premore nase cesarstvo. Sedaj je lahko vsak prepričan da imamo doma dovoli klavne živine in dobrega ) mesa > no samo za ski Dunaj, ampak za vsa veča mesta zapuste. Bolezen je tudi odvisna od množine teh črvov ne more se pa poznati in ceniti ta množina po zunanjem. Bolje je, izmed črede bolehajoče poklati, počasnimi negotovimi in dragimi zdravili zdraviti. kakor jih s -m."} :šsl razstavi letošnji bilo je 750 goved, 500 ovac in 300 svinj Najlepša goved razstavil nadvojvoda Albreht Občni zbor limetijske družbe J grajščin veda na jskovodja iti zmagovalec pri Kustoci. Njego v Mo % • onj ) Belem in v Tesni postavile so go- 70 gled, katerim se je vse čudilo. Bilo jih je Med temi 7ieten bik Shotornskega plemena ; ki bil najtežj (1210 t zivai. Tehtal je nad 12 meterskih centov kilo). Čudovito lepe bile so nekatere telice, ko mai 5 mesecev star o — u ujcocvjicv öidi t:, pa J.UW—vv^tia.^. itfg vuuje ±junsuijči f «ki iiittri ua euaö» omutci, Tudi češki in moravski grajščaki s posestniki cu- kakor gospod Ogulinov, zdi se mi praktičnejsi in laže 180 240 kilo težke dne 23, novembra 1881, Poročila in predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po §, 19, praviL (Dalje.) Odbornik Peter La s s ni k se izjavi tako-le: Predlog gospoda vodje Dolenca, ki meri na enak amoier, kraren ali fabrik za izdelovanje cukra vred dij go živino angleškega Shotornskega plemena . meša S* Dolenčevem o > Tako so vejo nega z domačim ali holandeškim plemenom vzredili neznano lepo živino, ugodno za pogled, spo sobno za pitanje ali debeljenj Na razstavi so imeli za nadvojvodom Albrehtom najlepša goveda jbolje spitana izvršljiv. Ako se ravnamo po predlogu da vsak ud sadjerejakega društva plača kakor v sv.. Mohorja družbi po 1 gold, letnine in dobode za to 10 do 20 žlahnih drevesec. približujemo se mnogo bolj zaželenemu smotru, kajti vsakdo, ako ve, da ima materi-jelen dobiček, bode mnogo rajše pristopil sadjerejskemu Planinske deže so se pa slabše obn nego lani. društvu nego odseku, kateri f vsaj za sedaj bi mu ne Najjakši bili so še 3^2 voli Algajskega plemena ) katere je gerski mesarski trgovec J kupil in doma v Budimpešti spital. Iz Stajarskeg Stern v Predarelskem % ude- mogel nuditi takošne koristi. Centralni odbor je sploh za povzdigo sadjereje v deželi s premijami itd. itd. storil } kar je mogel } ako s e namen vsestranski ni do- ležili so se razstave samo 3 posestniki s 6 Korošci 80 na dunajsko razstavo poslali 33 goved (lani 25), Ti-rolci 9 (2), Salcburžani 18 (0). Pincgavskega plemena bilo veda mnogo in lepih goved videti. Tudi koroška segel po želji, obeta predlog gosp. Dolenčev gotovo boljši napredek na tem polji. Za tega voljo ga moram predlogu gosp. Ogulina nasproti odločno boljšega imenovanega. Ko lavantske doli so hvalili družbeni prvosednik omenil da * Ministerstvo prepovedalo je izvažati konje, osle in mule iz Bosne in Hercegovine v Serbijo in Crnogoro. Društvo avstrijskih pomologov (sadjerejcev) na- izjavi blizo tako pravi senega pa na tržaški razstavi poseben oddelek presu- malega o predmetu obra\ , vAc» jc gospoda Dolenca predlog uže sprejet in je ta se na željo gosp. vladnega zastopnika se še enkrat naznanil, omenja odbornik Brus, da se sme po pravilih odsek sadjerejski pomnožiti z zvedenci. Potem se pa gosp. vodja Dolenec nekaj Osmeljam ae opomniti tudi frišnega sadja. viti. naj se obrne na načelnika tega oddelka grofa Hen- Kdor hoče kaj razsta- tako silno zanemarjano sadjerej Ako hočemo povzdigniti v oji deželi treba f rika Attems a v Gradcu (Lechwald). za to odločne pomoči, sicer ne boderao dosegli nikacega peha. Ako se moj predlog vresniči in razpošljemo po ko leto 10 do 20.000 žlahnih sadnih drevesec, Zivinozdravniske skiisnje. Metljaji {pvcic) pri ovcah. deželi ustregli bodemo najgotovejše izbranemu sek alog Od po svojo delavnosg gledu konjerejskega odseka, ki se suče a le ( o&rog svoje osi, o porabi državnih se z cum Vzrok te jako razširjene bolezni so pijavke, katere odsek po v ovčjih jetrah, metljajih (Distomum hepati- društvo ede imenovani. Pridej podpor, bode nam malo v korist. Zelo dvojim, bode li priliki toliko koristi donašal, kakor sadjerejsko pa njavo, poseb katero sem priporočal jaz, in menim. da ni staviti poleg predloga, kateri se smatra sploh primeren na mokrih pašah. Ni še dokazano, po katerih potih še druzega, čegaver vspehi so vsaj zelo dvomlj ; pridejo v žolč. Naleze jih žival polet ali v jeseni m še le spomlad zapusti metljaj jeterne žolčne take, kateri Grospod Ivan Luck m omenj na to: Na so potem očisteni te pijavke min gospoda predgovornika , da se delavnost konj skega op o odseka suče zgolj ob kolesi porabe državnih 139 podpor mi je odgovoriti, da se ta opomin nikakor ne Takoj, ko se preselim v večnost, blagovoli naj na vjemlje z dejanskimi razmerami. Ta izjava se lahko znaniti prečestiti stolni kapitelj mojo smrt posrednje po tako tolmači, kakor bi imel konjerejeki odsek na raz dekanih predragi mi kranjski duhovščini. Pozdravi naj polaganje toliko državnih podpor, da ne v6, kako 11 bi jo in se jej zahvali v mojem imenu za obilo podporo jih primerno v svoj namen obračal. Temu nasproti tno- ki mi jo je neprestano delila v težavni, imenitni službi; rem jaz kot prvomestnik konjerejskemu odseku opozo- prosi naj jo tudi, da blagovoli moliti z verniki za-me da 80 državne podpore za povzdigo konjereje od in ohraniti me vedno v dobrem spominu. Truplo položi strani odsekove vedno se vpotrebljale po namenu c. k. naj se v stolnici v rakev kapelice žalostne Matere miniaterstva kmetijstva za premovanje plemenskih könj, Božje. riti a da se delovanje konjerejskega odseka ni omejilo sam6 Glede moje zapuščine pa določim v imenu vsemo na to, temuč da je bil in je vedno delaven, dobivati gočnega Očeta, ki edini blagoslavlja dela človeška, sle od C. kr. ministerstva žrebcev noriske krvi za žrebčar- deČe: ske postaje, ker najbolj ustrezajo našim razmeram in Izvrševalcem oporoke imenujem c. kr deželne da ima zabeležene konjerejski odsek v tej meri uže sodnije svetnika gospoda Janeza Ev. Perko-ta in od precej imena vredne uspehe. To sem želel omenjati vetnika dr. Julij Wurzbach-a. Nadejaje se, da v pojasnilo z opomnjo, da vsak napredek v stroki sad- bodeta to službo prevzela, volim vsakemu 2000 gold jereje in vinstva srčno pozdravljam. Gospod Dol ene C opomni, v*« av. , »^^ct-j axxxxc»,^^^ i^v/ xtv^^v^v^xx «v se delavnost konjerejskega odseka vendar po največ med siromake mesta ljubljanskega 500 gold., in ravno mora s tem baviti, da skrbi o primerni razdelitvi pre- toliko med uboge mojega rojstnega mesta Idrij mij, katere dovoljuje visoko ministerstvo kmetijstva. Odbornik Murnik: Mislil sem, da nam bode da je hotel reči da enega triročnih srebrnih miznih svečnikov Pred ali vsaj kmalu po pogrebu razdeli naj se Ogulin v svojem 4. predlogu, nasvetovaje poseben od- spodom knezoškofijskim not seit za vinstvo in sadjerejo CCtW ;£.čl viuaivu m OOVlJCXt^JW, pO VZgi^vAiA y/iuay^a^t* xvvr v/xuc«, m.x ti;v.i.xx\^ «tj t c*, i x xvxxv^zjvykjxvvyixjoivv/ixx ii i.iittv.tLi, viiLt^v^ wai^K/Lj.%. njerejo nasvetoval kaj praktičnejšega, kakor to uže do- osobito vestne stvari pa naj takoj sežgeta v pričo ime ledu odseka za ko- Vsa moja pisma, spise, opazke itd. naj gospoda izvrševalca oporoke z gospodom stolnim proštom in go- pregledata, ter izročita uradne stvari knezoškofijskemu uradu, druge osebne 5 loča 27. naših pravil. tega ni storil > temveč je novanih gospodo delokrog odseka uže zajamčenega v §. 27, naših pravil še nekoliko omejil, kajti klicati hoče v odsek le Do- škofijstvu lastne stvari ) pisma 1 obligacije lenjce in Notranjce, v tem ko Gorenjce izpusti, kateri ločijo naj se precej od mojega premoženja in izroče naj se v stvo. prečestitemu stolnemu kapitelj sicer vina ne pridelujejo izvzemal Lasnika v Ljub- odda potem mojemu nasledniku. Za odškodnino da jih rabo f ILie* UO pi 1 U V^i U.J j V^ , 1ÄJ T «i V< UU a » c* w *J i J^ t» » jl^jv«^^ v/vavxi^ XXX vyj v^ ixx t«. v/vi xxxxi. «.i. m^lv o X». v/».ixxxli v x •-»" kateri je na svojem posestvu poleg Rožnika uže dotičnih stvari, volim jaz škofijstvu stalno: oltarno po Ijani tudi vino pridelal — pa so jako napredovali v sadje- dobo zimske kapelice v palači ljubljanski; vse mitre reji. Centralni odbor pa ne poznd v zadevah kmetij- moje in srebrno škofovo palico; srebrno od znotraj po- stva ne Dolenjskega, ne Notranjskega ali Gorenjskega, , zlačeno kupico, ki služi za posvečevanje krizme na ve-nego vso Kranjsko. Vipavsko sadjerejako društvo bode,liki četrtek; dvoročna srebrna oltarna svečnika v kape-imelo sicer svoj sedež v Vipavi, a delovalo bode na-^; lici zimski; ter favno tamkej nahajajoč se srebrn kelih korist sadjereje za celo kranjsko deželo, imelo bode s pateno; potem litografirano sliko mojega prednika ' " - - - - . ^ oljnatimi barvami tiskano svoje ude povsod, v ßohinji , kakor v ilirski Bistrici, Avguština Gruberj mojo ali pa v Radečah pri Zidanem mostu. obče pa o podobo v zlatem okviru; nahaja se v ljubljanski palači posebnem odseku za vinstvo in sadjerejo centralni odbor v moji spalnici ne more določnega sklepati JIC iAUl^L/Llc^c* f nego VWVJ1X* /jwrvft. » oav^va jjxovxxi xx ^/-< v kj x v/ t ij«-«-' Gospod družbeni prvosednik pravi: Kar se grofa Klihnburškega od 1. marcija « ^^ ^ . M «A. ^ ^y^ t ^ J. t Vft % t \y edino občni zbor. 5. Vsled pisem knezoškofov ljubljanskih Ferdinanda in Feliksa . 1703 tiče mene', nikakor ne kanim spuščati se v bistveno re- .'Žige grofa Schrottenburškega, dolžuje škofijstvo stolnici šitev predloga gosp. Ogulina. Predlog gosp. Dolenca ljubljanski pogrebne stroške po pokojnem knezoškofu ljub o enakem predmetu je uže sprejet. Toda predlog gosp Ijanskem Tomu H 5 kar jej plačuje vsakdanji škof Ogulina nikakor ne omaje predloga gosp. vodje Dolenca, ljubljanski 136 gold, vsakoletnih obresti po 4"/o. Da pa Oba bode izročil centralni odbor v rassojo si. c. kr. neha ta dolg po za škofijo prezasluženem škofu, volim ministerstvu kmetijstva. Oba predloga se lahko zavr- jaz v to svrho stolnici 3400 gold, ter velim ? da se žeta ali pa se sprejme predlog gosp. vodje Dolenca, izplača glavnica proti pobotnici velečestitega stolnega potem odpade predlog gosp. Ogulina, ali zavrže se pred- kapiteljna in cerkvenih starašinov takoj po moji smrti log gosp. Dolenca, potem pride na vrsto gosp. Ogulinov. da jo zamore ona potem naložiti na veči obresti ? Odbornik Murnik omenja vnovič, » Ot» \J jJlGfA,- KJ. JL/Ui J V ^VIXV Vt. T WXXXXJX T VA , VIL») KfJ. ^yxxl.^l iv^xxxvlv v.... logu gospoda Ogulina danes ne more nič gotovega skle- stolpna zvonova stolne cerkve sv. Nikolaja last pred da se o pred- Da-si je zelo dvomljivo, da bi bila velika dva niti je vender gotovo, pravil predlog še le s posebnim poročilom izročiti ob- da dobiva predmestna cerkev sv. Petra uže dolgo časa temveč centralni odbor mora po §. 16. družbinih mestne cerkve sv. Petra v Ljublj čnemu zboru. (Dal. prih.) plačilo pogrebno zvonenje s tema zvonovoma Životopli^ne črtice. ilto vzdrževati mora dva cerkvenika, da zvonita veliki zvon To Zato go- Anton Alojzij Wolf in tudi preliti morala bi ju dati, če bi bilo potreba čudno razmero poravnati je moja presrčna želja.^ dogovore naj se o tej stvari takoj po moji smrti 9 m knezoškof ljubljanski. Gla Spisal Ivan Lavreneie. IV. (Dalje.) se v slovenskem prevodu (pisana je nemški) spoda izvrševalca oporoke prečestiti stolni kapitelj cerkveni starašini z oskrbništvom cerkve sv. Petra, sicer tako, da se odpove predmestna cerkev proti primerni svoti vsem dosedanjim pravicam do imenovanih dveh zvonov. Dotična svota izplača naj se predmestni župnijski cerkvi iz moje zapuščine Razven tega volim stolni cerkvi dve turški pre progi in 3000 gold, za napravo cerkvene obleke. v glavnih točkah tako Dogovorili so se, da se ne motimo, za 3000 gold. 140 Kuezoškofijskemu notarju in dvornima kapla noma, ki bodo za časa moje smrti pri meni službovali podele naj se jim 2. letnini > v spomin pa darujem jim dolže moji služabniki slov. Ker bi se pa lahko pripetilo, da bi jaz kako stvar ravno pred smrtjo daroval komu v spomin, naj se ne manjših, vsakdanjih miznih svečnikov — vsakemu dva uradnemu slugu pa volim 200 gold. Mojim služabnikom obojega spola, ki bodo o smrti pri meni v službi, kakor hovi zvestobi sem iiverjen služabnice tatvine, kajti o nji tudi tukajšnjemu vrtnarju, slugu na Goričanah, izplača slednika Srebrno namizje, osem steklenih krožnikov po nastopu mojega na 1 M. ^ M. V A. JUt X iLJ^ V/ ^ proda naj se na dražbi, a še 1 naj se iz zapuščine moje znesek, enak onemu, ki drugo srebrnino pa in posodo razne vrste za plačilo uže prejeli za ves čas svojega službovanja pri meni — le kuharici Antoniji Klinger, hišni Mariji ga obleko, perilo, preproge in podobe bodi one v palači Karlič in kočijažu Lovrencu Goler-ju podelim štiriletno plačo škofijski na Goričanah ali v Ljubljani, blagovoli naj razdeliti svobodno prečestiti gospod stolni prošt neral-vikar Anton Kos med moje sorodnike ge- prijatelje Oskrbniku knezoškofijskih posestev v Gorenjem in Starem Gradu na Štirskem oskrbniku posestev na tifikalnim križem Njemu pa volim v spomin svojo zlato žepno uro, pontifikalni prstan, zlato vsakdanjo verižico z pon- Goričanah in v Ljubljani volim vsakemu, če bodeta o smrti moji uže tri leta kot oskrbnika pri meni službo vala ' " ' 20 najlepši koretelj dvoj • • • v y - zij evisč državnih dolžnih pisem, in sicer eno vred. nikov škofij Svojim glavnim dedičem pa imenujem [ j^ii _____ ____ A-loj 5 ^ O "^ • -----Wi ± LH l_L L4J \JLXX jy rV, JL \J ^ katero sem ustanovil s pomočjo duhov 1000 gold. 57o, in druga vred. 500 gold. 57o. Če bi pa 21 svoje 1846 Rojake svoje razveselil sem s tem, da sem ne služil kedo izmed njii še tri leta, volim mu le drugo prevzel stroške za izdajo nemško-slovenske državno dolžno pismo vred. 500 gold. 5^0- Gozdnemu uradniku in vodju pisarne v Gorenjem Gradu darujem uže letos na svetlo i in slo- vensko-nemškega slovarja; prvi del pride skoro i^otovo po 200 gold rr • — ^Kjxjyjyy ller se je pa slovenski jezik v po 10 nih pisem po 1000 gold. 57^ naslednjim osebam do njihove sml-ti sledeče mesečne slednjih desetletjih čudovito izobražil, prevzel sem tudi stroške za novo izdajo svetega pisma novega in starega s pogojem, da izplačuje zakona. Zapisnik stroškov za izdajo obeh knjig našla Siromašnici ljubljanski volim 5 državnih dolž zneske Sofij Frauendorf oskrbnika na Goričanah 8 gold. 20 kr.; vdovi mojega bodeta gospoda izvrševalca oporoke v moji pisarni (v hčerki mojega pokojnega mizi). Ako pa umrem, predno izideti zelo zaželjeni knji pokojnega kočijaža Sorčana šega služabnika Weidhauserj gold nalagam svojemu glavnemu 11 -----v«, , . J^ Siromakom idrijskim pa Anki hčerki mojega umr- prevzame stroške dediču „Alojzijevišču > da o gold 8 državnih dolž ----^--------, U za nju izdajo. Veliki stroški po nih pisem po 1000 gold. 5%; vsakoletne obresti razdeli naj mestni župnik z mestnim županom med vrnejo naj se mu se čistim dohodkom prodanih iztisov slovarja in svetega pisma". darkoli bode treba uboge ke Ljublj 17. avgusta 1858 J a vender v prvi vrsti podpira naj Alojzijo Rupnik roj. Božič, potem Alojzijo in Marijo Kahl, sedaj bivajoči v Kropi na Gorenjskem, ter Heleno Kern roj. Kahl sedaj v Leobnu na Štirskem Anton Alojzij Wolf knezoškof ljubljanski. ? (Konec prihodnjič.) I r. T- » , 12 delim Velečestitemu ljubljanskemu konzistorij državna dolžna pisma po 1000 gold. 57 po- V to -------I^JWJ-Ul.«; Ijyj -LKJKjyj ^UIU. «J / Q V ti svrho, da odda vsakoletne obresti usmiljenim sestram Zgodovini^ke stvari Ko bi pa usmilj sestre se iz Ljublj preselile, na lože naj se obresti na Fran-Holdheimovo ustanovo gluhomutce. za Upor 13 Novo ustanovljeni blagajnici za bolehne, volim državno dolžno pismo spodnji Dalmaciji (to je, v Krivošiji) Hercegovini in Bosni. Spisiije J. V. > ed 14 1000 gold. 5'V TXX^SI.. fj iQm Gluhomutnici, ki se ima ustanoviti v Ljublj podelim 8 državnih dolžnih pisem ä 1000 gold. ö^oJ obresti prištevajo naj se glavnici toliko časa, dokler se ne ustanovi omenjeni zavod. Ako bi pa ne kazalo ga da Feldmaršallajtenant (Dalje.) baron Jovanovič, ki se mu razdele naj se med uboge zapuščene ljub- zoaagi po kotoraki boki io sosednih krajih ustanoviti Ijanske sirote, a ne med najdence tri dni je povelje, da udusi upornike, razglasil je iri am po gre naj se 15 upornih krajih orožje pobirat, in se takoj vsak Mestni župnijski cerkvi rudarskega mesta Idrije, vstreli, kogar zasačijo z orožjem v roci. volim prekrasni kelih, katerega mi je darovalo ljubljan sko mesto o moji zlati maši, potem umetno izdelano mašno obleko Po tej zmagi prišlo je marsikaj se nasim na dan, o čemur jakom niti sanjalo ni. V Eizanu na priliko ki so mi jo darovale nune ljubljanske, zgjiiilo je hipoma vse orožje, ter se utajilo, a v rizan- ter 1000 gold, za napravo cerkvene obleke L6 Oetišnici v Ljubljani volim 200 gold o----J- —, , a V llZlikll- skem samostanu našli so veliko kišto polno najnovejših nunam ljubljanskim in loškim po 500 gold., ter družbi roko deljskih pomočnikov 300 gold. pusek Prebivalci te» kraja so bili na videz na nasi 17 Moj knjige izročita naj gospoda izvrševalca strani, v resnici pa so podpirali na skrivnem upornike Po zmagi pri Ledenicah našlo se je pa pri njih obil( bla„ t oporoke takoj prečestitemu konzistoriju, ki naj uradne ^^^ blagom ki so ga uporniki nasim vzeli. Rizaničan so s knjige obdrži in prihi za mojega naslednika in za cel6 kupčevali, da , skazalo - y , se ]e, ua ÖU uui padih na naso z živežem obloženo tovorno goni da so bili pri knezoškofijski urad — druge pa podare naj se knjižnici živino. Odslej so jih naši celö trdo prijemali, jih bogoslovski in knjižnici alojzijanski, mladim duhovnikom ^^ ^a novo pot iz Boke kotorske gor v Krivosij in tudi svetnim ljudem 18 veliki ? Zavitki zapečateni ali nezapečateni, mali ali ki jih bodeta našla gospoda izvrševalca oporoke . ka- med mojo zapuščino, niso last moja, temveč oseb terih imena so zapisana na zavitkih zatorej ter jih porabili pri utrjenji Ledenic IL vsemi dosedanjimi vkrepi našega vojnega vod izroče stva pa še boji niso bili končani, ker vse dalmatinsko -----^ -----^^^^^^ , ^(XCVH^J AÄIUV^C DtVrt pa ÖC UUJl UIHU Ulli I naj se precej dotičnim osebam. Ravno tako izroče naj ljudstvo je razdraženo ter se druge stvari z napisi osebam, na katere se glasi na- upornikov, zlasti v po večem na strani eprilično za nas je, da so se sprijele 141 z upiranjem proti nabiranju vojakov tudi cerkvene za- deve Veliko Daimatincev f večina Hercego me pomiri on Bošnjakov, ni rimsko-katoliške vere, ampak grške v in Zelö »)daj Celjanom ta mah- Ijej nazaj, saj si uže marsikatero vdel; jeziti pa se nikar se je tem grškim kristjanom zamerilo, da so postavili Hm imskega nadškofa, ne pa grškega. Vsled uganila sva jo. Z ter v Saraj tega so celo grški duhovni pritegnili k upornikom jih podpirajo, kedar in sešle so se na priliko v enem tacih grških samostanov daleč od Zadra velike ljudske množice, ki so odločno dobro, ali kako! Oba začaeva ugibati m se podava na vrt neke veče lAuv^guiAX a. lA^JUL utcvuui , tCl ^USLliUlU morejo. Dne 19. februarija a sedem gostilnice, pa tako, da gre on prej, jaz kmalu za njim drug mizi meni m me prasa w v* m^ ^ ▼ v^ A4 XXILIVJ £Ji\jKj y 2X1 D LI l^tlil zatrjevale, da so za upornike. Sicer so te gospod Jaz Gibčni natakar se prid mški, se ve da 81 ocim po fr an CO ski, ker toliko mnogo druzih zaprli ter jih doveli v Zader, a od dne do dne se je bolj kazalo, da niso Tu in tam po Dalmaiciji pokazale so.se oborožene znam, da bi ne bil prišel v zadre znal francoski. Pa ta me debelo zastonj pridigovali. praša: „Ke tavljale železnico, napadale žandarj v jihovih Bosni so zasačile naše ki so hišah, ter morile in požigale gospöske velik pogreb; ko so trugo mesto mrliča veliko število pušek v nji, ki so jih ljudjv. xtco hoteli na ta način iz mesta upornikom v roke spraviti, po mojih Comment ? Natakar se ks tajčV - kaj želim, ta jezik uže prav bi natakar uho ter u gleda, nastavi premi moj francoski odgo ) pa steče k drugemu mu preiskali, našli so pokaže mene, češ, „tam je človek, ki francoski govori, postrezite mu vi^'. Res pritrči drugi, ki praša v natakarski francoščini Prav blizo Saraj prijeli so grškega duhovna ki Ijah jj^x.jv^i» »V/ ^tottvr^« viuui^vue» , JVI je AC Zi Ut;»«UHLUl, podpihoval svoje poslušalce za upor, in ko se je njegov takar leti nazaj z besedami, ki so mi se temu pa odgovorim grški, se ve da Na potegnil, odgovoril je bosenski komandant škof baron Dahlen: „Duhovnik je zaslužil smrt in ustrelj bo ' J 7) ker nikakor ne kaže , da bi se ž njina mečj coski med šol prvemu in mu v spominu če da to fran } ^ • v^« c/ ^^ v/a MJJiXA^ X w \p/w y KjL Cm ^ \J MJLa ampak bo najbrž angleški. Zdaj nastane prepir rav- natakarjema, da postanejo gosti, katerih je bilo nalo, kakor z onimi ---------J---J __ ^v^i^vk, «.«.MVV^&IU JV. * polno pri mizah, pozorni in tudi gostilničar priteče ter } ki jih je zapeljal. Ce bi se kaj praša po vzroku prepira. Ko ga izve, pride tacega skazalo bodi-si komur koli, in celo škofu premišljeval bi se ne en smrtno sodbo ali ne!*^ i trenotek, ali ) ne von sam lašk naj mu podpišem ) in me ogo-mu dam nazaj tisto zmešano Bosni in Hercego so latovščino, katero smo gojili nekdaj v šolah, sestav nemščine in slovenščine, na tako, da j 1.) vsaka večem Turki, katerim nove avstrijske naprave nikakor nočejo ugajati. Cei6 v severni Bosni ni več varno ieznica, ki pelj nosti, skoro ni odniki upornikov po beseda v sredi pretrgana in povsod pritaknen zlog „la Krčmar in gosti vlečejo to zmes na ušesa in začno ugi Broda v Zenico ) v večni nevar bati ški Cl ) minul dan, da niso naložili na šine ka kaj je to drug t Novogršk menja ali tramov, da poti (Dalje železniški vlak s tira dalje, samo „bindi kaj pravi ta se rumunski ) ) tret ,ne ) # # in tako prihodnjič.) ne, to so vedeli. Slednjič me ob za Turka. Krčmarju pa vendar na misel pride odijo da mi poda jedilni list, ki je bil I se ve da Jaz vzamem list v roke Glasbena novica. vseh strani ) ga obračam Ta , pa ga v se brati dam krčmarju nazaj nemški, ledujem od „A£» oc uittti ne zna, mora biti prav divjak, Kai£ * Ravnokar je na svitlo prišlo: „Asperges paša ali kaj tacega". Tako zadoni po mizah in prav kak in ,,Vidi aquam^', zložil P. Angelik Hribar za alt, tenor in bas ali za en glas z orgijami. sopran, kr. lepe besede padajo; nekdo se še prav širokoustno nemški Prinesite mu pečenega človeka, morda mu ------.„-WW--- —" 0gl<*Ol . ,,I.11L Dobi se pri Blazniku. Cena 20 kraje., po pošti bo ta všeč!" \7Pr» ICor lo Qanor*f»Qoi<< ir» nmimv^nd ^A «C« __ vec. Ker je „asperges in „vidi aquam od VIS. _ _ . ^ Zdaj pa se jaz nekaj smeha, nekaj nevolje ne mo- čast. ljubljanskega knezoskofijstva ob nedeljah pred ve- rem več zdržati in iz ust mi bubnejo prej uže priprav- liko sv. mašo zapovedano bote ti dve lahki, a veli- častni skladbi cerkvenim korom po mestih in deželi Vidite, da si človek ne ve prav dobro došli. nemški". Ijene besede v nemškem jeziku: ,,Hvala lepa za zabavo! pomagati, če zna samo In smuk skoz vrata, katera mi Zabavne stvari. je moj prijatelj po dogovoru brž odprl, potem pa zopet zaloputnil za mano. Hrup je bil velikansk , jaz pa sem jo cvirnal kar me kratkem ker Popotne crtice. Spisuje političen sitnež. (DaJje.) Predno nadaljujem s popisom potovanja noge nesle, proti „belemu volu" in tam brž smuknil v svojo sobo, kamor je za mano kmalu prišel prijatelj po mojem odhodu ali marveč f z naznanilom, da so brž 7 zakaj za Celi } naj ob povem strašno nemškutarsko gnjezdo, drugič pa Dič ne maram. Prvič ker begu uganili, kdo da sem, in da bi bilo slabo godilo se mi, če bi je ne bil tako naglo in previdno popihal. To je dogodba, zavoljo katere se jaz Celjanov > bojim. Zdaj pa naj častiti bralec pridruži se mi zopet se ga skoro bojim. Da, bojim se Celj se bojim zaslužene kazni. > akaj? Ker Ko sem bil pred par leti zadnjič tam in v gostil- in hladnih zelenih logih niči zahteval vrček piva k na poti proti Braslovčem. Solnce je gorko, moj solnčnik skoro preslab zä-nj. ki se vije po zalih vaseh je le malokrat samotna. Pa nič > ne de, lepa je ta pot da karica čmerno obrne od mene e pojasnilom se nježna nata Kar mi je bilo posebno všeč, so bili samo slovenski Hier hob'mer kan ,,i.j.ici uuu mer Kennens niks tajč? P hier hob'mer bios napisi po kolih ob poti, kakoršnih po Kranjskem ni vi- i( deti (ker mora k vsaki slovenski besedi biti pritaknena tudi 77 Ce nimate P pa sami pite (i nemška) in pa prijazni obrazi štajarcev, ki so me se odre- srečevali in memo katerih sem šel. Vse popotnika lepo zem jaz m grem, ne zmeneč se za zabavljanje nata- pozdravlja in če kaj prašaš karice 7 Kmalu dobim prijatelja starih let, pravega gada, in vsak rad dA najobsir- nad mu povem, kaj se mi je zgodilo; reči moram bil precej razjarjen nejše pojasnilo. Tudi beračev ni, ki bi popotnika legovali, kakor ) da sem skem, ki Poldan je marsikje drugje. uze odzvonilo , menda ravno na Gomil- je precej obširna in bela vas; ime utegne pri tajati od gomilj aH grobelj , ki jih je tu v rovani ve- nemskeg u^en » liko videti. Mudil se tu nisem vsake pol ure vstavljati. nikjer, ker tako vidim v tem priprosto a A: ratko se ne maram Akoravno sem po tem potu pred 20 leti uže pre- nikar zakonito sredstvo^ s katerim se celo vprašanje o enakopravnosti a limine odhij^^' Posebno pa moram zahtevati, da se določilo cetr stavljal svoje popotne noge, se nisem mogel na vse spo- tega odstavka v ukazu na prvem mestu imenovanem minjati, kar sem ob potu zagledal; vendar se je nad to le kako rečjo še vjel moj spomin; tako nad gradom ob moraj v ukazu od leta 1862., ki splošno določuje, da r cesti imena ne vem do katerega pelje mal drevo- joče določilo poznejšega ukaza od leta 1866 slovenske vloge sprejemati, kakor tudi dopolnu taki ALLAV/UMP U V^ V VA W A^V^WAW^V« J «.aa M A * W v w J V/ V/ V.^ V« V/4 V^ A A V/ \J ^MJk O CM tAŠ \J V4 X KJ\J\J0 y IVI red in v katerem sem bil dijak takrat tako dobro po- vlogam vse pri kazenskem in civilnem postopanj se gosten. Zato se vstavim in zrem proti gradiču ki je kake dobre tri streljaje od ceste, kar zaslišim za sabo nahajajoče vloge in posebno tudi pravne tožbe prišteva strogo izpolnuje, in da se to glas: ,Glavo stavim , da je to B.......! Le poglejte čuj na slučaj polnj dalj skr y če vložnik ni uČen nemškega jezika ga, ce ni ravno tak, kakor je ima namesti----- namalan, samo suknjo peruti C. kr. nadsodnijski prezidij naj ta ukaz nadsodniji in vsem sodnijam v omenjenih pokrajinah polnoobsežno v izpolnjevanje naznani ter tudi državnemu nadsodni moz pa na rami. Jaz se naglo zasučem in pred mano stoji krepek štvu objavi z dostavkom , da se ima po njem ravnati, , oni pa z grabljami ter ga tudi državno-pravdniškim organom v imenovanih dve čili dekleti, on s koso }} Kaj vraga! Kako me pa poznate? ii okrajih dostaviti prasam jaz Mi smo dovoljni s tem, in prepričani zavzet. it Punci se spustite v smeh in pokažete grablje, mož. ta ukaz, kakor ,,Slov. Narod" pravi j bolj smo, da je menda oče } se šaljivo namizi } smehom, želeč mi srečno pot pa pa gredo vsi z glasnim da bi me kak nemšku- peh; ki smo ga dosegli pod vlado grofa Taaflfe naj tarsk pajk ne vjel. (Dal. prih.) Dunaja 2. maja mojem zadnjem dopisu se Poiltičite stvari nahaja velika tiskovna napaka gledö ogerske delegacije, ta je namreč menj privolila skupni vladi 2 milijona in n e PravrxCga ministra dr. Pražaka nku na pred- sedništvo grašlie nadsodnije- Vendar se je g. dr. Pražak spomnil, da v Avstriji živ6 Slovenci tirjajoči svoje narodne pravice. Dolgo pomagale niso pritožbe zoper nerednosti in protipostav-nosti graške nadsodnije, katera je popolnem prezirala in tako rekoč z nogami teptala uže prej od minister-Btva nam zagotovljene pravice. Temu je sedaj vendar konec, slovenski jezik vpeljan je po mnogih ovirah v sodnije. Ministeretvo izdalo je ukaz od 18. aprila t. 1. štev. nam pove, da je pravno ministerstvo med milijone. Kazen tega je izid skupnega glaso- 80 „Novice^' vanja obeh delegacij p kazal, da se ni to zgodilo, kar pričakovale in ves drugi politični svet, ampak ravno nasprotno, pri skupnem glasovanji sprejeta je bila manja svota, po sklepu ogerske delegacije, ker od 18 poslancev ogerske delegacije, ki so prvič glasovali za vso svoto, je samo eden ostal mož beseda, 17 pa jih je glasovalo nasproti in poleg teh še 8 levičarjev avstrijske delegacije, kateri so v naši delegaciji tudi glasovali poprej za vso svoto. Vzrok temu izidu je neki strah , da bi se ne uvedla v Bosni in Hercegovini vo- 20.513 } ki pazilo, da mu ni zadnjimi dvajsetimi leti skrbno na to izginilo izpred pogleda vprašanje, kako bi se uredila raba v deželi navadnih jezikov pred sodnijami v okrožji nadsodnije graške. Nam prostora jaška vlada in prvi nasledek onega glasovanja je bil odstop skupnega denarnega ministra Sla v y -a. Političen program njegovega naslednika pokazal bo odločilne namene o upravi zasedenih dežel za bližnjo prihodnost. Sodnijska preiskava, oziroma konečna obravnava, bolj in bolj jasno kaže, koliko so zakrivile mestne in primanjkuje, da bi objavili ves ukaz, ki se upira na ustavni zakon in druge v prejšnjih letih uže izdane ukaze tičajoče se vpeljave slovenskega je- Rinsr- s ka- zika v urade. Kako odločno se glasi ukaz na nadsodnijo v Gradcu, razvidimo iz sledečih besed pravosodnega ministra: „Pri tem stojim jaz kot voditelj justičnega mini-sterstva na stališči, katero je justično ministerstvo med naprej po tem ukazu. policijske oblastnije grozno nesrečo pri požaru teatra'^ — Zadnji ukaz pravosodnega ministra, terim nadsodniji graški zaukazuje sprejemati slovenske vloge v vseh slovenskih in slovensko-nemških okrajih f je zelo ojster in odločen, priobčuje ga od besede do besede včerajšnji „Vaterland^^* ali bo pa imel zaželeni vspeh ali ne, to bomo prav kmalu videli. Časniki trdijo, da je graška viša sodnija sklenila, se ravnati za dvajsetimi leti za pravo priznavalo 7 to je na sta- 1 • v v • lisci ijo^i, da je samo vladni in izvrsevalni oblasti na pod- «.v,^ »^y^^^yj^yjyj^ ^^«o^r^ui ^i« x^i^v lagi v polnem obsegu pristoje^ih pripomočkov in virov iia žito, kavo itd. za deželo dalmatinsko, katera pred dodeljeno y faktum dolomiti, koliko se je slovenski jezik leti še te vrste davka poznala ni, temveč ga bila po- stvo Dalmatinski poslanec dr. Monti odložil je poslan- ker mu je bilo nemogoče glasovati za nov „col^^ uze razvil in koliko da je sposoben za sodnijsko rabo; polnem prosta; tudi imenovanje Laturja za deželnega da pa nasprotno sodnije niso poklicane^ ta faktum od šolskega nadzornika ter imenovanje mladega Conrada slučaja do slučaja sprotujoČih si odločb jam preiskovati y ter izpostavljati, temvečy da je se eventualiteti na- za okrajnega glavarja, katerih nobeden ne zna ne hrva sodni' škega ne laškega jezika, je Monti-a globoko žalilo. dolžnost y enkrat za vselej po kompetentni strani iz Drugi dalmatinski poslanci čutijo sicer enako, vendar rečeno dejansko razmero svojim razsodbam v podlago je- pa za zdaj postopajo še drugače in glasovali so včeraj, ko je bil nov col na kavo sprejet z večino 27 glasov, mati. Sploh po mojem mnenji ni naloga sodnijam, je- t( ki ga državna uprava kot v yydezeli navadnega ziku pripoznava^ po zakonu mu zagotovljeni pristop k sodnijam stalno zabranjevati] in Če sodnije slovenske vloge samo zategadel a limene odbivajo^ ker je prosnjik tudi vpisanih je 25 govornikov. tudi za ta davek. prenehati zborovanje državnega zbora, ob 3/ 4 1. uri pričela se je obravnava o uvožniui na žito, Drugo polovico tega meseca ima Ravno zdaj 143 Kostanjevica 29. aprila. {Trtni vrtavec mj stava. Šolski vrt) Minuli četrtek sem se podal - spodom Vjt. Candolini-om po tukajšnji okolici pregl pO' go- katerega imamo uže dolg na papirji, v resnici pa še ne, vendar na bolje obrnilo, ker je razumen mož davat vinograde, da bi se prepričal logi slišal tožiti Ö 7 ^^ ^^ ^^ l\jCki f trtni vrtavec pričel uže svoje tudi Letošnjo spomlad naša šola po prizadevanj'! go okolice delo, kakor pri nas spoda načelnika krajnega šolskega sveta sem ker ga ntjernejske. Gosp. Candolioi f ekaj časa doma ni bilo, o novem trtnem oo- vendar dobila prav priličen mogoče prav obdelovati ) Iv t kateri bo > f vražniku še nič vedel. Kako se prestraši, ko po svo- pri vim v ce utegnil mnogo koristiti Kalin če ga bo Pra jem vinogradu zagleda prvem kopanj toliko suhih trt, ki so bile popolnoma zdrave gradu jih je dobra osmina suhih njegovem vino- stanu, so 5 a po nekaterih dru- jeni soUl ga bo mogoče prav obpelovati. Morda se bo nad tem še kdo spodtikal, zato naj to nekoliko pojasnim. P^ gosposk ega davnej prepričani, da dobro vred- Pametni možje, bodi-si kmečkeg povsod UZ3 gih jih je menda še več. Prepričala sva se, da ta mr vrt je ces tuje najrajši žlahne trte; kralj Ali takih mož ni menda napredek kmetijstva velike velj nekaterih legah vsa suha. Najmanj trpel lip po ikj ----- -------manj, «.v^ v uaoi našem celem sodnijskem okraji ni niti enega šolskeg ko v naši okolic Na šel sem v bolnih trtah dve vrsti kebrov. Eden , ki do mozga obje, je do 7 milimetrov dolg, drugi pa komaj vrta bilo do letos; sedaj ga imamo mi šol je v se ---^wx^wj L±ii ^ SL pet ur brez njega. Ali ni to sramota za občinske milimet grad Prveg JL 1 y to J C ki nizko leže^ nikj vecega, nisem našel stope drugih za- več trti, njegova hodišča , v katerih vendar sedijo pogosto možje, ki dosti po vino- krat s ponosom trde, da so domoljubi? Čudno domo so bila prazna; a dobil sem ga sedeti na šparanih bolj visokih obili množini, vselej tako v les malo ven molel. to > ki ne stori najpotrebnejšega v korist dom m gradih pa je še v trtah Druzega, malega vrtavca pa sem prav vine, v razvoj in napredek kmetijstva Ko v Stra prav domd bolni trti, v zavrtanega, da Nisem toraj vedel pa mi mu je samo zadek je pri nas zdaj zopet izvoljeni župan g še prvič županoval, se je bil zavzel, da pripravi šoli Nesreča pa je hotela, da je bil med tem izvoljen vrt Včeraj katerih sem dobil obe vrsti Vrfcavcev ta prav za drugi župan, kateri kmet prinesel dve za najnu) se čiti pričeto delo svojega prednika doma , in sicer malega, ki še ni bil popolnem razvit spake uže vnovič trto navr lastno in delo s se ve poznal, vni- eizbrislj v svojo sramoto. Pomagala pa sta mu / Podoba je toraj, da male tujejo ter zalego polagajo. pri tem slavnem delu tudi dva tedanja šolska sveto valca. Vzrok akaj so bili ti moz Vsaka trta ) se njej, zdrava naj je bil uže mali ali veči vrtavec v kega vrta, je bil silno tehten pi pravi nad njim posušila, pod njim pa je videti odganjj v se . _ . Vničen je za zdaj, kakor je podoba na taki trti le letošnji pridelek, ker trta ni suha do ko renine. Opazil sem tudi, da hrošč, če solnce na nj po telj utegnil v šolski vrt k ni navdajal samo naše modri] Rekli 30, da bi uči- } ) m jih v se daj tudi saditi tern v po drugih občinah Fak strah pa avdajal jih Ljudj imajo sploh čudae pojme o šolskih vrtih. Nekateri mi • • «1 - ^ ' / -----—J ^ v sije, silno nemiren postane; ter da se najrajše loti trt slij ) da šolski vrt ima biti skorjo 5 ker ki imajo staro hrap njegovega prvega vrtanj posebno na mladem lesu , nisem se zasledil. daj mu menda ta čas mladih di da ima biti samo dre } v kater sadonosnik i ne sme biti drugi zavetje. Na gladki trti, kar bi utegnilo tudi učitelj druzega nič, posebno kaj tacega ne nikoli tega mrčesa ki > plačan ( f kai koristiti uze tako preobilo Naši vinorejci se tolažijo, da se vrtavca trt lotita, ali prav za prav navrtana trta tudi počena. Pa ta tolažba suhih, zato, ker bolnih vsaka t tako-le Jaz pa si mislim pravi šolski prostor za izrejo drevesec šolskem vrtu naj bi bil dovolj velik pa naj bila v vrtu s stalnimi di h sadnih plemen, zraven prazn Vse edaj bolne trte so bile prej ko ne lansko gotovo ni mogoče, saj po pritlikovcih leto ob času rasti popolnem zdrave, ali vsaj niso plemena in vrste tile jeda drug ne bile pognale tako čvrstih se cu- niči nahajajo adja, kakoršna vesci, če drugače ina vsa tista sadna se drevesca v dreves- astop mladik, kakor jih imajo. Letošnja zima pa tudi tako mrzla, da bi bile trte mraza pokale; in če bi jih tudi zima vničila, kdaj bi bil bila zeliščem bila lezel? Pozimi lezei f roz>mi m v rani spomladi gotovo ne. On' toraj ' Fo Doleniskera'i; m sel v bolno trto, ampak trta je zbolela in se posu- skih vrtih tudi trtnice pa hrošč v nje za- b poljedelskimi sadež DrugI prostor naj bi bil odločen raznim kuhinjskim kateri bi moral biti posebno izgledno oskr- biti za razne poskušnj bovan. Dovolj prostora bi moi On toraj Po Dolenjskem in Vipavskem bi posebno z na novo priporočenimi mor biti v šol šila skinih opominov , da bi bol po njim. — Ker vinorejci niso hoteli slušati gospo trte odstranili in jih se- a hnej t^vivLX Ii IJUIV^^J , JC^JCl 1 plemena vinske trte naj bi se izrejevala naj- cvetlice morajo Tud gali ter tako o pravem času pokončali škodlj lego, se moramo nadjati, da bo prihodnjo spomlad še za- imeti SVOJ prostor, in še cel6 škodljive rastline. vil* U več trt pokončanih Tu bila šolsk biti šolski vrt vrt bi bil po moj Tak mi se den im ijveči ojstrost od se razume a v šolski vrt spada tudi čebelnjak ; strani gosposke na pravem mestu, ker naš kmet ne ubog z lep > v ce tudi gre za njegovo korist maga, če posamezen še tako snaži in varui _ I v w • . J po Konečno naj še omenim, da o S-/ m prav iz srca govorile grad, ce pa vecma nicesa ne stori svoj vino- kako naj se iz centralne d ko so „Novice ( so si. nice d lad i Sploh pa gospodj župani premalo pazij spolnovale kmetijstvu koristne postave in ukazi Da priliko , da J^J se m razpošiljaj Tud gospoaar svetovale azdelj ; postava o ticjem stvu ranji škodljivih žužkov tako prigovarjamo otrokom gnjezd, naj ne pobirajo mladiče üaj pomaga . Tako postava o zati- dobiti precejšnje število divjakov, katei TT-vi : J 7 Krškega tukajšnja šola je imela letos prišK, a tam so srečno so se nekam zgubili > da ) če telj se Sohinja Abram naj ne razdirajo tičjih želnega učitelj maj Kmetijska predavanj puuiiajw imauiuev, Če pa odraščeni , in str to cel6 možje, ob nedeljah pc gozdih za gnjezdi stičejo, ko poljedelstva gosp. E. K ram ar j strici 23. in v Srednji vasi 25. aprila bil I v» M A m^ ^ J ^ L. ^ _ 1 _ ^ i Hl^ 9 W ^ ft * sta mlade pobiraj tako -----da jih potem kar v kotlih crejo, kar se je lansko leto pri nas godilo, brez da bi bil kdo crej > 1 dobro obiskana. Kako so Boh a de v Bi Driča zato poka In tako daleč uže več vredno ne sklicati zdi, vsako smo uže, da kako da se je v Bistrici nad 150 ukaželj se zanimajo za kmetijski napredek, kaže nam to županom ljudi predavanja udeležilo ) v pomlad tičjo postavo zahvaliti se moramo Da Morda se bo pri nas pod novim županom, tako vnetemu poseb za Srednji vasi pa 300 toliko seslo, predek se nas kmetij ) zaslužnemu in obče spoštovanemu gosp 144 Janezu Mesarju, župniku na Bistrici, kakor tudi Vojvodu, župniku v pokoji, in gosp. Poklukarju gosp , k a planu v Srednji vasi. Tudi učiteljema gg. Pretnarju in Mencingerju, kakor tudi posestniku Antonu Odarju gre polovici tega ireseca ima se pretrgati za to spomh zborovanje. nič Cesar odpelje se jutri v Pest, in zdaj še prs ni znano kdaj se vrne na Dunaj. Pesti ima i vsa hvala za njihov trud. Se iz daljnih krajev se je rešiti ravno zdaj vprašanje o nasledniku skupnega mnogo ljudi vdeležilo; tako je pripeljal gospod župnik narnega ministra Slavy-a. v im Sodnik lepo število ljudi iz Koprivnika. Občno se je želja izrekla, da nas naj g. Kramar zopet kmalu obišče, cesarjevič Rudolf prevzeti'poveljništvo vojaške'diviziji Ogersko, — Iz Pešta poroča „Pest. Lloyd^', da Ljubljane. Zadeve novih mestnih volitev so La- dognane, v soboto je bila volitev novega župana, mestni dvorani se je zbralo 28 odbornikov (gosp. Bchan je bil šel prej uže na potovanje) in nekoliko poslušalcev. Podžupan gosp. Fortuna je pričel sejo, potem pa odstopil predsedništvo najstarejšemu odborniku gosp. Potočniku, pod čegar vodstvom se je potem vršila volitev župana in podžupana; po trikratni vo-litvi je bil s 15 glasovi za župana izvoljen gosp. Peter G ras se 11 i, ki je zahvalil se za skazano mu zaupanje 9 ter izrekel, da prevzame to častno mesto; njegov na- sprotnik gosp. A. Dreo je dobil le 11 glasov. Za podžupana je bil potem izvoljen dosedanji podžupan, trgovec gosp. Fr. Fortuna, gosp. Dreo je dobil zopet Je 11 glasov. Tako ima Ljubljana zopet naroden zästop. Potem so volili v odseke: Magistratni odsek (prvomestnik župan): Alojzij Bajer, Fr. Fortuna, Vaso Petričič. Pravni in personalni odsek: J. N. Horak, Jožef Kušar, dr. Alfons Mošč (prvomestniku namestnik), dr. Valentin Zarnik ? prvomestnik, m Cuber Okr6g. Finančni odsek: Alojzij Bajer, EVance Fortuna, Ivan Hribar, dr. Alfons Moše (prvomestnik), Vaso Petričič (prvomest. namestnik), Jožef Lukman in dr. J. Zupan. IStavbeni odsek: France Fortuna, Anton Goršič, Fr. Peterca, France Potočnik (prvomestnik), Jožef ßegali, (prvomest. namestnik), France Ziegler in Leop. Bürger. Uboštveni odsek (prvomestnik župan), potem: Anton Goršič, J. N. Horak Jožef Regali, Fr. Stupica in Aleksander Dreo. Policijski odsek: dr. Karol pl. Bleiweis Trsteniški (prvomestnik), dr. Jožef Drč, J. N. Ho- Fr. Potočnik, Jožef Regali, Anton p]. Gariboldi } rak (prvomest. namestnik) in France Doberlet. Soriški od- sek: dr. Jožef Drč (prvomestnik), Ivan Hribar, dr. Valentin Alojzij Bajer, dr. Karol pl. Bleiweis-Trsteniski 9 Zarnik, Rajmund Pirker (prvosednikov namestnik) in Karol Dežman. Sekcija za olepša nje mesta: Ivan Hribar, Jožef Kušar (prvosednikov namestnik), dr. Alf. Moše, Fr. Potočnik, Jožef Lukman (prvosednikov na- mestnik) in Peter Lasnik. — {Somenj v Ljubljani) bil je v ponedeljek zelö obiskan. Bilo je na prodaj nad 400 govedi. Kupčija je bila živahna. Živinski kupci iz Trsta, Gorice, Reke in Pole nakupili so nad 160 repov. Posebno lepi voli plačali so se po 200 gold. Könj bilo je na prodaj 350. Za Trst in za Koroško bilo je nakupljenih 100 k6nj. {Čebelarjem,) Med za pitanje čebel ima tudi še gosp. Peter Pavlin pod konjušnico št. 7 v Ljubljani. Prodaja ga cel škaf (do 70 starih funtov) po 28 kraje. funt, škaf s pokrovom vred zaraČuni {Javni jySokolovski ve^er^^) po 40 kr. bode prihodnjo nedeljo dne 7. t. m. v restavraciji ljubljanske čitalnice, pri katerem bode sodeloval si. pevski zbor čitalnični in c. kr. vojaška godba. Novičar iz tiyih in domačih dežel. Dunaja. Državni zbor dan za dnevom obrav- nava novo colno tarifo, ter bo, kakor zdaj kaže, vsaj še 10 dni trajalo posvetovanje tega predmeta; v drugi ter da se ima s svojim spremstvomgpreseliti v Pest. IV. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit TrsteniškeS^ Gospod Gabršček Simon v Št. Andražu pri Gorici.......2 gold. kr „ Vilhar Ivan, posestnik v Ljubljani .........10 „ „ Murnik Janez, tajnik kupčij- ske in obrtne zbornice . . 10 „ —• „ Jan Jurij, dekan v Dolini na Krasu........16 „ — „ Zamejc Andrej, kanonik itd. v Ljubljani ......10 „ — „ Vole Jurij, kanonik in stolni dekan v Ljubljani .... _ ^^ ^^ „ dr. Simonič Fr., c. k. uradnik vseučiliščne knjižn. na Dunaji ^ „ ^^ „ Bizer Andr., župnik v Grab- šteinu na Koroškem ... - u „ Einspieler Andrej jun., farni oskrbnik v Šempetru pri Grab- šteinu........ 1 50 „ Mesar Janez, župnik v Boh. Bistrici........ ^ ,, ^^ „ Jamar Andrej , oskrknik tovarne na Fužinah pod Ljubljano, in sicer v svojem imenu -v imenu svojega umrlega očeta Andreja ........ . „ „ v imenu svojega umrlega brata Matevža........ ^ „ v imenu svojega še živečega brata . ........ . „ „ Murnik Ivan , trgovec itd. v Kamniku . , . . . , ^ — n ,, Grča Blaž, vikarij v Cepovanu na Goriškem......« n f, Potočnik Fr., stavbeni svetnik v pokoji in dež. poslanec . ^ „ Križnik Gašper iz Motnika . 1 » „ dr. Vosnjak Josip, državni in deželni poslanec itd. ... ^ » ir „ Smrekar Josip, profesor bogoslovja v Ljubljani v • • 5 „ — „ „ Jeraj Josip, župnik v Zavcu ^ „ „ „ Par Val., župnik v Gotovljih ,, — „ Jurčič Josip, kaplan v Žavcu « „ . „ Žehl Josip, župnik pri sv. Petru v Savinski dolini..........- >> >; „ Arzenšek Mat., žup. v Grižah ^ „ „ Skupaj . 107 gold. 50 kr temu v zadnjem listu izkazanih 769 „ 50 „ Skupaj do zdaj . 877 gold. — kr» p—Mi^B-i—rr------- - - _ _ _ _ ___ _ _ _ __________________—-----—^ Listnica vredništva. Gosp, A. T. na K.: Zavoljo pre- pičlega prostora smo morali Vas dopis za prihodnjič odložiti, : J. BlaznikoTi nasledniki v Ljubljani. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in