LETO XVIII., STEV.25 UUBUANA, PETER; 1. FEBRUARJI 1957 10 SLOVENSKI Izdaja ln tisKa Casopisno-zalo2niSko podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3. telefon štev. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1/11, telefon štev. 23-523 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova oesta St. 7, telefon Št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-483, za zunanje 21-832. — Poštni predal S te v. 29. — Tekoči rač 60-KJ3 5 Z-367. ~ Mesečna naročnina 230 din. bivcevaifec Četrti dan stavbe v Alžlrn Po podatkih francoskih dopisnikov je stavku popolna — V znak solidarnosti so tudi Alžirci v Franciji proglasili splošno stavko — V incidentih v Franciji je bile 11 Alžircev ranjenih, eden pa je podlegel ranam Sestanek lbn Saud - Eisenhower PARIZ, 31. jan, (Tanjug). Četrti dan stavke v Alžiru, so vojaške in policijske obla.stj v Alžiru storile nove drastične ukrepe, da b; razbile splošno stavko. V mestu Alžiru so vojaške patrolc lovile moške, jih vozile v »sprejemne centre«, od tam pa s kamioni na njihova delovna mesta. Državni uslužbenci. k- so stopili v stavko, so suspendirani in v večini primerov obsojeni na hišni zapor. V mestu Orsa so med aretiranim: tud: funkcionarji prefekture. Iz mesta Bon so 25 oseb poslali v koncentracijsko taborišče. ker se niso hotel; odzvat; pozivu na »državljansko mobilizacijo«. Učitelje in profesorje v Paregcu so obsodili na dva meseca zapora, ker niso hoteli Jugoslovansko-fraacosko trgovinsko sodelovanje BEOGRAD, 31. jan. (Tanjug). V Beogradu so se danes končali razgovori jugoslovansko-fran-oo-ske trgovinske komisije o blagovni zamenjavi med državama ter njenem učinkovitejšem razvoju. Komisija je sprejela določena priporočila za povečanje blagovne izmenjave do konca junija, ko bo poteke’, sedanji trgovinski sporazum. Jugoslo-:riško delegacijo je vodil svet-n:k v sekretariatu za zunanje zadeve Ljubo Faust, francosko pa direktor v ministrstvu za vnanje zadeve g- Michel Lou-et. začet; pouka. Tud; večina trgovcev, k; ni hotela odpreti svojih trgovin, je obsojena na zapore kazni, trgovine pa so jim nasilno odprli, ali pa so jim odvzeli dovoljenje za izvrševanje obrti. Po podatkih francoskih dopisnikov, bi lahko o Alžiru rekli, da je stavka popolna. Znamenja. kakršne koli dejavnost; je opaziti le tam, kjer je oblastem z najbolj brezobzirnimi nasilnimi ukrepi, uspelo zlomilti upor stavkajočih. Železniški promet je popolnoma paraliziran; stavka namreč 98 odstotkov železničarjev. V pristaniščih in na dokih dela nekoliko delavcev pod stražo trikrat večjega števila vojakov. Mesta preskrbujejo vojašk; kamioni, trgovine so v glavnem zaprte. Do večjih spopadov med stavkajočim; in oblastmi n; prišlo V znak solidarnosti z alžirskimi delavc; so tud;; Alžirci zaposlen.: v Franciji proglasili, generalno stavko. V Francij; pa je prišlo do hudih incidentov. Emm ¥ VELIKI BMTIMIJI ŠMIDI P0MIEJ1IMJI NAFTE LONDON, 31. jan. (Tanjug). N -hujše .posledice v britanski : . • Tj: zaradi pomanjkanja f '. ‘a se doslej še niso čutile. vlada pa je odločena porabiti vsak dolar, ki ga ima, aa b; obdržala industrijo in delavce pr: delu. Takšen vtis približno so dobi.i voditelji Traae Unionov po sinočnjem sestanku z britanskim: ministri za finance, delo, energetiko in trans-Pr' Pravijo pa. da sin a j V »1 dre*!;; s sinočnjih razgovorov n -o odšl; docela zadovoljni, i: r - • d bili Jasnega odgovora g>de krize v državi, k,- je ns-tr: s pomanjkanjem petroleja. Vlada meni. da trenutno ni zd ovila in pričakuje, da bo vmlad 1 CQC etrnlei tz ZDA in da bo položaj mnogo jasnejši v 2 a«i 3 tednih. Funkcionarji Trade Unionov cenijo, da bo v kratkem v Veliki Britanija okrog pol milijona brezposelnih. Ker je minister za finance Thornevcroft dejal, da j-e britansko dolarsko stanje zelo težavno, so zastopnikom Trade Unionov sporočili, da je rilaaa pripravljena ukiniti nakupe tobaka, filmov ln drugih .luksuznih predmetov v ZDA (za oko-1,1 50 milijonov funtov na leto), če bi se položaj " poslabša.. V tem primeru bi imel dolarsko prednost petrolej. Vodja delegacije in predsednik kongresa Trade Unionov Thomas W:Iliamsoo jo izjavil, da britanski ministri upajo, da se bo položaj popravil. Samo v Parizu je bilo ranjenih 11 Alžircev, od katerih je eden že podlegel ranam. Policijske sile so v vsej Francija v pripravnem stanju, preiskave in racije po alžirskih predelih francoskih mest, pa so vsakdanja stvar. Francosko poveljstvo v Alžiru je sporočilo, da je prišlo do novih spopadov med uporniki in francoskimi silami v zapadnem Alžiru, predvsem na področju Maškare. Pravijo, da je bilo v osmih dneh bo-rb ranjenih ali ujetih 100 alžirskih upornikov. Namestnik vrhovnega koman- Jugoslovcnski gradbeni delavci v inozemstvu Beograd, 31. jan. Zvezna gradbena zbornica v Beogradu bo poslala 400 delavcev na specializacijo v inozemstvo. V Švico bo bržkone odpotovalo 100 delavcev, v Nemčijo 200, v Švedsko. 10, medtem ko število delavcev, ki bodo odšli v Belgijo, še ni določeno. Jugoslovanski delavci ne bodo prejemali štipendij temveč bodo plačani za svoje delo kakor drugi delavci v omenjenih državah. V Beograd bo 6. februarja prispel zastopnik Mednarodne organizacije dela. g. Brixel, da se pogovori z zastopniki gradbene zbornice v Beogradu o načinu pošiljanja delavcev v inozemstvo, ker bo ta mednarodna organizacija nadzorovala izpolnjevanje obveznosti po dogovoru o pošiljanju jugoslovanskih delavcev v inozemstvo. Obisk predstavnika japonske vlade BEOGRAD, 31. jan. (Tanjug). Predstavnik japonske vlade in član parlamenta Masanobu Cudži je prispel na enotedenski obisk v Jugoslavijo. V izjavi:, kš jo je dal tik po prihodu, je g. Cudži dej a'., da japonski narod c globokim spoštovanjem gleda na vztrajne j n iskrene napore jugoslovanskih narodov za utrditev miru na svetu !*n iztrebitev korenin mednarodne napetosti in zapletov. Glavni namen mojega obie.ka v Jugoslaviji, je dejal g. Cudži, je, aa b? videl vašo deželo in vaše ljudi na lastne oči ter prispeval k medsebojnemu razumevanju med našimi narodi. ianta francoskih sil za Severno Afriko je bil danes nenadoma poslan v Alžir. Nocoj je imel sestanek z lokalnimi komandant;’ in je osebno prevzel vodstvo operacij. V vsem operacijskem področju so uvedlj policijsko uro, poročajo pa tudi o vojaških okrepitvah. Pozdravna brzojavka BEOGRAD. Predsednik republike Josip Brdz-Tit.o je dobil brzojavko predsednika ministrskega sveta LR Bolgarije Antona Jugova, ki je na (poti v Sofijo včeraj z letalom letel čez jugoslovansko ozemlje. V brzojavk,; je ,poslal iskrene pozdrave in najboljše želje predsedniku Titu in jugoslovanskim narodom. VVashington, 31, jan. (AFP). Sinoči sta se sestala predsednik ZDA Eisenhotver in kralj Saudske Arabije, ki j.e na uradnem obisku v ZDA. Prvi njun sestanek je trajal dobro uro. Zastopnik Bele hiše ni hotel povedati, o čem sta govorila. Pred sestankom s kraljem Saudske Arabije je imel predsednik Eisenhower v Beli 'hiši dve umi razgovor z ministrom za zunanje zadeve Dullesom. FRANCIJA — ALŽIR Eisenhow®r obžalu e žaljive protijugoslovanske izpade v ZDA — Nebrzdani napadi proti državnikom, ki so uradno povabljeni v Washington, tudi ameriški vladi selo otežujejo njeno zunanjo politiko, je napisal »New York Times« New T o r k, 31. jan. »Treba bi bilo vedeti, da neobdrzdanl izpadj proti državnikom, ki so uradno povabljeni v V/ashing-ton, ameriški vladi zelo otežujejn njenn zunanjo politiko.« je zapisal včerašnji »Ne\v York Times« spričo protijugoslovanske gonje nekaterih ameriških političnih krogov. Ameriški uradni krogi so po- Američan; pripravijo obiskovalcu, kj predstavlja kako vlado ali kak narod in ki prihaja k nam z namenom, da bj ugotovil, ali so kake možnosti, da bi odpravil; trenja,« je dejal Eiser,- so posebno vznejevo-ljenj zaradi neotesanosti. ki jih je povzročil ne-wyorški župan Wagner spričo obilska saudskega monarha in spričo napovedanega 'obiska predsednika Tita. Nevljudnost newyorškega župana so ožigosale tud; nekatere radijske in televizijske postaje, ki so istočasno sporočile, da je bil obisk predsednika Tita dpovedan. Tudi predsednik Eisenhower je povedal svoje mnenje v zvezi s kampanjo proti obisku predsednika Tita v ZDA. »Obžalujem sleherno neprijetnost, ki jo Le delna podpora Odgovori na Molletov poziv šefom parlamentarnih skupin so pokazali, da se večina strank le delno strinja s tremi osnovnimi načeli vladne deklaracije glede Alžira RARIZ, 31. jan. (Tanjug).— Večina šefov parlamentarnih skupin je že odgovorila na poziv ministrskega predsednika Molleta tflede Almira. Sefi posameznih parlamentarnih skupin so le delno ali z znatnimi pridržki sprejeli osnovna načela vladne deklaracije o prihodnosti Alžira, to je deklaracije, ki jo fje podpisal Mollet 9. januarja. Vodilna desničarska stran-na neodvisnih in kmetov bo na Molletov apel odgovorila nocoj ali jutri zjutraj. Njena privolitev v Molletovo pobudo pa bo vezana na pogoje, kako uresničiti cilje, naznačene v vladni deklaraciji Kot je znano, je 9. januarja Mollet v imenu vlade sporočil, da Francija ne daje pravice Združenim narodom razpravljati o Alžiru. Poudaril je, da Francija ne bo nikdar zapustila Alžira in bodo bodoči režim v Alžiru vzpostavili na podlagi razgovorov z Alžirci, potem ko bodo končane volitve. V začetku prejšnjega tedna pa je Mollet zahteval od vseh uglednih političnih osebnosti, naj v imenu svojih strank svečano izjavijo, da se strinjajo s temi tremi osnovnimi načeli vladne deklaracije. Dosedanji odgovori na to deklaracijo so pokazali, da se večina strank strinja samo s prvima dvema principoma: 1. da Združeni narodi nimajo praadce razpravljati o Alžiru, in 2. da Francija ne bo priznala Alžircem pravice do neodvisnosti. Globoko pa se razhajajo o tem, na kakšen način naj ohranijo zvezo med Alžirom in Francijo. hower in nadaljeval. Ni moč prispevati stvari miru. če se razgovarjamo samo z ljudmi s kot e rim j se vvsem strinjamo. Srečat; se je treba tudi iz oči v oč; z ljudmi, s katerimi se včasih ne strinjamo, da se vidi. če je moč izgladiti nasprotja in doseč; boliše razumevanje,« je zakliučil Eisenhoiver. Včeraj se je tudi v krogih OZN spričo članka k’ ga priobčila beograjska »Borba« in ga je posredovala agencij,a Reuter, raznesla vest. da je Jugoslavija odpovedala obisk nredsed-ika republike v Washingtonu. Tako so namreč v krog’h OZN komentiral; »Borbin« članek in izražali obžalovanje, da »e sta1:-šče nekaterih krogov ZDA rodilo takšne posledice. Volifve v Indiji bodo od 24. februarja do 14. marca New Delhi, 31. jan. (AP). — Spričo bližnjih splošnih parlamentarnih voliteV v Indiji je premier Nehru dejal, da dajejo te volitve indijskemu ljudstvu najboljšo priložnost, da se izreče za politiko • kongresne stranke. »Zgodovinska vloga kongresne strainke je v tem, da ustvari politično in. gospodarsko enotnost Indije,« je dejal Nehru. Splošne volitve v Indiji bodo od 24. februarja do 14. marca. .Volilo bo približno 193 milijonov volilcev. Za sodelovanje z Evropo Od posebnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« m napredek našega tiska »kupne seje predsednlštva in orgcniizacijsko-polltičnega sekretariata zveznega odbora SZDL Jugoslavije London, 31. jam. CPo telefonu) Ena za drugo prihajajo počasi na dan britanske diplomatske pobude kot komponente obsežnega napora, da si Anglija po Suezu znova pribori pozicije v mednarodni areni. Iz Londona je bil poslan poziv, naj bj se v kratkem v britanski metropoli sestal svet zahodnoevropske unije. Beograd- 31. jan. Danes je bila v Beogradu skupn.a seja pred-secji-šiva -;n Organ:zacijsko-poli-tičnega sekretariata zveznega odbora SZDL Jugoslavije, na kateri so razpravljali o nekaterih problemih tiska, o poročilu odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije ;n še o nekaterih drugih zadevah. Na sej; je bilo podano poročilo organizaci j-sko-poli ličnega sekretariata in komisije za tisk, na podlag; katerega so razpravljali o nekaterih perečih zadevah tiska. Ugotovili so. da je tisk v zadnjih letih znatno napredoval glede splošnega, informiranja s področja zunanje kako" tudi notranje politike. Izpopolnil in razvi; se je mehanizem organov in ustanov, ki dajem tisku obvestila in informacije o tekočih problemih in nalogah notranje in zunanje politike. Medtem so se v tisku pojavile tud: nekatere pomanjkljivosti glede pravilnega izkoriščanja teh informacij, namreč glede m to! i. nvhovega komentiranja mačenJa. V zvez; s tem so premotrili nadaljnje ukrepe, k; bi bil; po-trebn' za napredek in zboljšanje ravn; novinarstva ter vzgojo novinarskih kadrov. Posebno pozornost so posvetili potreb' po nadaljnjem razvoju novinarjev ko* politično odgovornih ijud-. Najvažnejšo vlogo pr; tem in pr; izboljševanju kakovost; tiska naj bi opravili, kakor so poudarili. založnUkj «ve*i časouisno-založniških ood-je‘:i pn katerih more Socirii- «r‘:Inq v’rp7^ nd f: vi-'•TiPTO?:o 7.n 107.775 jPci Syrv,«: v V);i: er’a v ut n -r? v fC*; ' Ir »t rp -J ip IcOTT) - sijo za tisk in naj b; n-a svojih sestankih razpravljali poleg drugega tudi o problemih, na katere opozarja komisija za tisk. Zaradi tega naj organi Socialistične zveze posebno skrbe za sestavo založniških svetov. Na sej; so tud; opozorili n® potrebo po intenzivnejšem in večjem delu za strokovni napredek novinarskih kadrov. Težišče pri strokovnem usposabljanju in napredovanju novinarjev naj bi bilo na novinarskih združenjih, k; naj razvijajo raznovrstne oblike (predavanja, seminarje, tečaje in podobno)-Ena izmed najbolj primernih oblik so seminarji, k; naj b; jih v okviru svojih združenj organizirali novinarji sami. V teh seminarjih naj bi novinarji obravnavali konkretne probleme sedanjosti ter o njih temeljito razpravljali oh sodelovanju vodilnih političnih ljudi in strokovnjakov za posamezne zadeve. Novinarska združenja naj skrbe tudi za negovanje in zboljšamo strokovne odgovornosti novinarjev. Na seji s.i omenili tudi materialni položaj novinarskih podjetji m novinarjev ter poudarili, da bo z ve zn; izvršni svet obravnaval ta problem v celoti. Na sej; so odobrili poročilo odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije in poudarili, da Socialistična zveza pozdravlja pobudo za sklicanje kongresa, ki mu pripisuje velik pomen. Zato je bilo sklenjeno, naj v odbor za sklicanje kongresa pritegnejo več članov zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Razpravljal; so tudi o predlogu komisije za politično delo z. ženami, o značaju proslave 8. marca in poudarili, da ta proslava ni samo zadeva ženskih organizacij ,;n žen, temveč predvsem Socialistične zveze. Proslava mora obdržat; svoj prvotni značaj. imeti mora politično vsebino kot dan mednarodne solidarnosti jn mobilizacije žena za reševanje političnih in družbenih vprašanj. Zlasti so poudarili da se v raznih oblikah proslave ne sime izgubiti njen politični značaj. Prav t=.k0 so sklenili, naj bo sredi marca plenum zveznega odbora SZDL, na katerem bodo razpravljali o organizacijsko-po-litičnih problemih SZDL in družbenem položaju žena. V pozivu je predložen tudi datum — 26. februar. Ta poziv kaže na britansko namero vzpostaviti politično ravnotežje, ali krajše rečeno: želimo izboljšat; odnošaje z Amerikama., toda tudi utrditi odnošaje z Evropo. Razni nasveti Nekega podrobnega programa o tem, kaj naj bi na skupnem sestanku razpravlajli, kaže, da še ni. Toda kot se je nekdo primerno izrazil, bi mogel naslov »Koordinacija politike« pokriti vsako temo. o kafeni bi želeli udeležence razpravljati. Eno takih prizadevanj je na primer britanska težnja, da se dei britanskih vojakov umakne s kontinenta in da se tako zmanjšajo izdatki za obrambo. Ce ta tema v britanskem pozivu za sestanek ni sugerirana, bo v toku skupnega posvetovanja vsekakor prišla na dnevni red. Ko je bila leta 1954 podpisana pogodba o zahodno« vro-p-sk. uniji in ko je britanska vlada pristala na to, da vzdržuje na kontinentu štiri divizije, je bilo dogovorjeno, da se je treba pred kakršno kol; spremembo glede te obveznosti posvetovati z zahonoevropskiimi partnerji. Toda na osnovi vsega tega, kar je biilo doslej mogoče opaziti v Londonu, namerava Velika Britanija najprej doseči soglasnost o nekaterih načelih nadaljnjega evropskega sodelovanja. Znano je na primer, da obstajajo razne zamisli o tem, kako naj bi se to sodelovanje razvijalo, predvsem kako naj bi se Britanija vključevala. Nedavno je francoski zunanji minister Pineau predložil, naj se britansko združevanje s skupnim evropskim tržiščem in š skupnostjo za atomsko energijo izvede prav po zahodnoevrop- Uif::.:: Sekretar za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu Bogdan Osolnik ter češkoslovaški minister za prosveto in kulturo František Kohuda sta minuli torek podpisala v Beogradu sporazum • kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in češkoslovaško ski uniji. Britanija je vse doslej zastopala si tališč a, da bi bilo za nijo združenje najbolj ugodno po organizaciji za evropsko ekonomsko sodelovanje, V teh še večinoma akademskih razmotrlvanjiih so Italijani šli najdlj® iin predlagali direktno izvolitev skupnega parlamenta. Britanija smatra, da s« zdi večini zainteresirainiih ta italijanski sikok preuramjen. toda to ne pomeni, da o njem me bi mogli razpravljati na predloženem sestanku. Kar se Britanije tiče, bo ona na skupnem sestanku najbolj vztrajala na tem, da se podrobno pogovore o združevanju obstoječih mednarodnih teles in institucij, k; so se rodiile iz raznih zah odnopoliiiiičnih načrtov. 2e na decembrskem sestanku Atlantskega pakta in posebno še v nekih kasnejših nastopih se je Selwyn Lloyd odločno izrazil proti preobsežn,; zahodni politični konstituciji. NATO, Zahodnoevropska unija, Evropska skupnost. Skupnost za premog in jaklo. skupno evropsko tržišče. Skupnost za atomske energijo — vse to se zdi Britancem kot razsipanje energije v institucijah, katerih aktivnost se prepleta i,n včasih celo sklada. Nekje v whitehalskih kabinetih pripravljajo sedaj britanski projekt za ustanovitev skupnega centra in ene Evropsko-atlant-ske organizacije. Tak vtis dobi človek, če opazuje trenutna britanska razmišljanja o evropskem sodelovanju. Ta organizacija. katere sedež bi bil najverjetnejše v Parizu, bi imela svoje sekcije in komisije, pa tud; svoj parlament. V svojem funkcioniranju bi nekoliko spominjala na ZN. Ko-t primer navajajo Švedsko. Kot. nevtralna država bi Švedska sodelovala v komisiji predvidene evropske organizacije, ki bi se 'bavila s skupno obrambo. Poleg tega bi Švedska sodelovala tudi v komisiji za svobodno evropsko tržišče, ker se je Švedska temu načrtu že pridružila. Politično ozadje Očitno je da vse to še ni popolnoma določen britanski načrt, ki s* bo ie zpreminjej v skladu s tem, kako se bodo odkrivale želje in namere ostalih zainteresiranih partnerjev. Zanimiva pa je pri tem že otipljiva britanska pobuda za močnejše obračanje proti Evropi. Poznavale; skritih britanskih misli pojasnjujejo ta pojav z iztreznjenjem. ki je nastopilo po sueški krizi ali še bolje: vse. kar se je zgodilo v Suezu jn v svetovni diplomatski areni po Suezu, je pokazalo- da v Evrop; n; resnično velike sile v modernem smislu te besede, kakršni sta ZDA ali Sovjetska zveza. To neprijetno resnico so občutili Britanc; in Francozi, čeprav javno tega nočejo priznati. Iz tega spoznanja se je rodilo prepričanje, da je največ izgledov v ožjem povezovanju z Evropo in v ustanovitvi enega evropskega telesa, k; bi kot celota imelo tak0 vlogo, kakršne sedaj nima niti ena evropska država, čeprav je Evropa tako dolgo bila politično središče sveta. Nekateri smatrajo, da britanski po-ziv za sestanek sveta zahodnoevropske unije simbolično označuje začetek močnejše evropske smeri v britanski politiki. In zato se jim zdi London kot najbolj prikladno mesto za predložitev konference, k; naj bij bila 26. februarja. Nekaterimi evropskim ministrom, kj bodo! samo en dan pred tem zbrani v Rimu pri podpisu sporazuma| o skupnem evropskem tržišču, se bo morda italijanska metropola res zdela najprimernejše mesto, ker b; z enim potovanjem bilo mogoče opraviti dva posla — .toda v d:plomacij,i ni odločilni moment udobje. M. Radoičič VREME Stanje 31. januarja: Ob zadnjem frontalnem valu z Atlatika se .ie zadržal nad britanskim področjem nizki zračni pritisk, ki se hitro poglablja, nad vzhodno Evropo in Balkan pa se iz Rusije širi področje visokega zračnega pritiska. Napoved za petek: — Deloma oblačno, z večjimi vmesnimi po-oblačitvami. Zjutraj in dopoldne v kotlinah megla. Jutranje temperature med — 11 in — 5, v Primorju okoli o. na.i višje dnevnt temperature od 3 do B, v krajih I meglo okrog 0 siopinj. O čem bo razpravljal kongres delavskih svetov Plače bodo rasle vzporedno s skupnim dohodkom Ožji pripravljalni odbor za kongres delavskih svetov intenzivno pripravlja referate in gradivo', ki bodo služili kot podlaga za razprav-o. V ta namen £*o sestavili dvanajst delovnih skupin, ki naj izdelajo potrebne elaborate, predloge tez, načrte priporočil in resolucij, ki bodo služili za izdelavo končnega besedila. Delo skupin je vskla-jeno 7. analognim; kongresnim; komisijami, ker se bo kongres razvijal, kakor računajo, v dvanajstih komisijah. Sele ob koncu bo plenarno zasedanje, ko bodo sprejeli predlagana priporočila itn sklepe. Delovna skupnost, k; pripravlja elaborat za komisijo o ekonomskih pogojih delovanja organov delavskega samoupravljanja bo obdelala predvsem razvoj gospodarskih pogojev, pod katerim; so delali organ; upravljanja v podjetjih p0 uvedb; delavskega samoupravljanja, materialno podlago in status podjetij, razdelitev skupnega dohodka. vštevši razdelitev dobička. določanje cen na t.rgu, položaj podjetja na trgu, monopolistični položaj, plače, ustvarjanje plačnega sklada, sistem notranjega razdeljevanja, režim osnovnih in obratnih sredstev, vštevši tud; amortizacije in razpolaganje z amortizacijskim skladom, investicije, opremljenost gospodarskih podjetij, sklajevaaje družbenega planiranja in planov posameznih podjetij glede na gospodarski sistem in stopnjo samostojnost; organov delavskega samoupravljanja. Delovna skupina za organizacijo in metodo dela organov upravljanja bo pripravila gradivo, k; naj b; obravnavalo vprašanje organov upravljanja v podjetju in razmejitev njihove pristojnosti, sestavo, izbiro in odpoklic organov upravljanja, razmejitev upravljanja in vodstva v podjetju, odnose ;n zveze organov upravljanja in delovnega kolektiva, oblike neposrednega sodelovanja proizvajalcev v upravljanju, zbore delavcev, referendum, samoupravljanje v večjih gospodarskih organizacijah z več obratnimi oziroma poslovnim; enotami, kakor tudi s teritorialno oddaljenimi enotami. Prav tako bo proučila sestavo. način poslovanja organov upravljanja v teh podjetjih ter razmerje med centralnimi in obratnim,; delavskimi sveti in upravnim; odbori. lovna skupina obdelala: odnos organov delavskega upravljanja do organov oblasti in uprave, vlogo podjetja in njegov odnos do komunalne skupnosti, odnos organov delavskega upravljanja in sveta proizvajalcev, odnos do aparata ljudskih odborov, nadzorstvo državnih organov nad delom gospodarskih organizacij, zakonitost poslovanja organov delavskega upravljanja in odgovornost članov teh organov. V okviru te komisije bodo na kongresu obravnavali tudi odnose med organi upravljanja ter zbornicam; in združenji, kakor tudi druge oblike sodelova- nja med gospodarskimi organizacijami, zbore delavskih evetov ter razmerje med organi delavskega samoupravljanja in družbenimi organizacijami, kakor je n. pr. vloga sindikata v sistemu delavskega samoupravljanja, položaj sindikalne organizacije v podjetju, naloge SZDL, Ljudske mladine. Zveze komunistov in drugih družbenih organizacij. Poleg teh skupin so sestavili todi delovne skupine za gospodarsko politiko podjetja in borbo za večjo produktivnost, za delovne odnose pod pogoji delavskega samoupravljanja, splošno ;n gospodarsko izobraževanje delavskega razreda, uspehe delavskega razreda v borbi za sodelovanje pri upravljanju gospodarstva po svetu, delavsko samoupravljanje v podjetjih s sezonskim značajem dela, upravljanje v trgovini in gostinstvu, delavsko samoupravljanje v prometu, delavsko upravljanje v obrt; in komunalnih službah. ter delovno skupino za značai upravljanja v podjetjih zadrug, zadružnih organizacijah in družbenih organizacijah. Tudi te zadnje skupine pripravljajo v skladu z nalogami kongresa ustrezne elaborate in gradiivo. IS (Od našega stalnega be ograjskega dopisnika) Priprave za razdelitev skupnih dohodkov v obrtništvu Uslužnostnu obrt noj bi dobila določene olajšave BEOGRAD, 31. jan. Na podlagi ankete v vseh republikah je Zveza obrtnih zbornic izdelala pripomke k tezam o novem načinu razdeljevanja skupnih dohodkov v obrtno -gospodarskih organizacijah, ki jih je nedavno predložil odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu. Anketa je pokazala, da imajo obrtne gospodarske organizacije, ki so leta 1953 poslovale z dobičkom, kakor je primer pri tako imenovanih ko-njukturnih obrtih (gradbene obrti, usnjena galanterija) dobre pogoje za us,pešno poslovanje tudi po predlaganem novem načinu razdelitve dohodkov. Te bodo megle ne samo vzdržati raven plač iz leta 1956, temveč jih tudi povečati, ne da b; podražile svoje izdelke in usluge. Obrtne gospodarske organizacije, ki so leta 1956 poslovale brez dobička, na primer us-lužnostne obrti, pa ne bodo mogle ustva- riti plač iz leta 1956, ako v teh organizacijah ne bodo bolje razporedili delovna mesta in organizirali sistematične borbe za zmanjšanje materialnih stroškov. V Zvezi obrtnih zbornic Jugoslavije so mnenja, da bi bilo za te gospodarske organizacije. ki se bavijo z osebnimi ali drugimi obrtnimi uslugami, vendarle potrebno omogočiti določene olajšave. Občinski ljudski odbori naj bi se pooblastili, da jih v svojih družbenih planih oproste plačevanja prispevka h krajevnim proračunom, ako se pokaže. da ne morejo iz splošnega skupnega dohodka zagotoviti ustreznih vsot na račun plač po tarifnih pravilnikih. Po mnenju zveze bi bilo potrebno pred praktičnim izvajanjem tega načina razdeljevanja urediti še nekatere zadeve. Ena izmed teh je vprašanje, ali naj- se »agrade učem-oem v gospodarstvu sne*t.ra- jo kot materialni stroški ali pa naj se vključijo v bruto-plače. Prav tako predlagani instrumenti po mnenju Zveze obrtnih zbornic ne urejajo odškodnine za letni oddih in državne praznike. Doslej so te izdatke računali kakor redne plače delavcev in uslužbencev v o-brti. Kolikor bi ostali pri dosedanjem načinu obračunavanja nadomestila za te izdatke, bi se zmanjšali tudi zneski posebnih nerto-dohodkov delavcev in uslužbencev. Zveza obrtnih zbornic je prav tako opozorila tudi na nekatere druge zadeve, ki jih je treba posebej proučiti. V zveznem družbenem planu za leto 1957, kot je znano, je bila napovedana sprememba obstoječega plačilnega sistema. Sedaj delajo na sprememba sistema razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij, kar pomeni uvod v spremembo sedanjega plačilnega sistema. Fred nedavnim je odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu že sprejel tak predlog za spremembo. Zato lahko v kratkem pričakujemo ustrezne predpise o spremembah sedanje razdelitve dohodka. Novi predpisi o razdelitvi skupnega dohodka bodo začasnega značaja. Kompleksno reševanje delitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij in plačnega sistema bo prišlo na vrsto kasneje. Vendar pa bo že z delno rešitvijo teh vprašanj napravljen velik napredek v našem gospodarstvu. Kot osnova za razdelitev je bil sprejet dohodek gospodarske organizacije. Novi predpisi bodo predvideli dva načina razdelitve skupnega dohodka in formiranja plač. Eden od teh bo veljal kakor znano industriji, rudarstvu, prometu brez cestnega prometa in zunanji trgovini, drugi pa v ostalih panogah gospodarstva, kot je to kmetijstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in turizem, cestni promet, obrt itd. Spremembe v delitvi dohodka gospodarskih organizacij v industriji, rudarstvu, prometu brez cestnega prometa in zunanji trgovini bodo nastale glede plač in dobička. To pomeni, da se bodo obračunavali materialni stroški, amortizacija, obresti na osnovna sredstva in obresti na obratna sredstva tako kot do sedaj. Sredstva za plače bodo izločena neposredno iz dohodki in sicer v odstotku, ki je bil dosežen lani. Na ta način bo povečanje sredstev, s katerimi lahko gospodarska organizacija prosto razpolaga, rezultat večjega dohodka, ki ga gospodarska organizacija ustvari. Tako na primer: če je dosegla gospodarska organizacija lani dohodek r višini sto milijonov dinarjev, je bilo razmerje med plačami in dobičkom 30:70. Enako razmerje bo tudi letos. Kolikor bi ta gospodarska organizacija dosegla letos 120 milijonov din dohodka, tedaj bi odpadlo na plače 36 milijonov din, na dobiček pa 84 milijonov din. Če je predvideno s tarifnim pravilnikom, da ostanejo plače letos iste, tedaj bd so pojavila razlika v znesku 6 milijonov dinarjev, s katero bo podjetje lahko prosto razpolagalo in je uporabilo za sredstva za premije, za povečanje plač delavcev in uslužbencev ali v kake druge namene. Razdelitev dobička ostaja ista kot lani. Polovica dobička pripada federaciji, ostanek pa se deli na plače iz dobička, na sklade za samostojno razpolaganje, investicijski sklad lokalne skupnosti itd. Kolikor bodo ustvarila podjetja dohodek, ki z uporabo lanskoletnega razmerja med plačami in dobičkom zagotavlja samo izplačilo plač po Kongres filmskih umetnikov bo prihodnji mesec v Ljubljani In se ga bodo udeležili tudi zastopniki 'ilmskih delavcev iz tujine GOSPODARSKA ODBORA SPREJELA PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA LRS O odnosih organov delavskega upravljanja do državnih organov, gospodarskih zbornic, združenj ;n družbenih organizacij bodo na kongresu posebej razpravljal; in bo posebna de- Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev in gospodarski odbor republiškega zbora sta sprejela predlog družbenega plana LRS za leto 1957. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev je k predlogu družbenega plana sprejel še amandma ljudskega poslanca ta vorišice ing. Vilme Pirkovič, ki je predlagala, naj b; se predviden; kredit republike za negospodarske investicije v višini 1.022 milijonov dinarjev povečal še za 65 milijonov dinarjev za nadaljevanje gradnje vo- dovoda v Bel; krajini. S tem predlogom pa se ni strinjal predstavnik izvršnega sveta. Komisija gospodarskega odbora republiškega zbora prav tako n; sprejela amandmaja tovarišice Pirkovič o povečanju kredita, ki ga naj b; najela republika za negospodarske investicije. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev bo zato v soboto ponovno razpravljal o sredstvih za gradnjo belokranjskega vodovoda. Pred kongresom pravnikov Glavni namen bo proučiti in predlagati potrebne izpremembe v zakonodaji in pravni praksi Zveza združenj pravnikov Jugoslavije se je začela pripravlja:; na II. kongres pravnikov, k; bo ob koncu junija v Zagrebu. V ta namen je sestavila tudi poseben odbor. Za predsednika odbora so bili izvoljeni predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, za člane pa podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, sekretar zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, predsednik zveznega vrhovnega sodišča dr. Josip Hrnčevič, predsednik pravnega sveta dr. Jovan Djordjevič, državni sekretar dr. Leo Gerško-vič, univ. prof. dr. Milan Maroš, predsednik zakonodajnega odbora zvezne ljudske skupščine dr. Maks Žnuderl, univ. profesor in ljudski poslanec dr. Ivan Krbek, rektor beograjske univerze dr. Borivoje Biagojevič, predsednik vrhovnega gospodarskega sodišča dr. Aleksander Goldštajn, COTOrOC*5COCxntXX5COGDCCOCOOCOEOCOCCODCCXDOClOCOOOCCCOGOOaCXXOOOOCOCOCCOCOCOOOOOOOOOOOOC Avtobusno in turistično podjetje S jm P - TURIST BIRO LJUBLJANA razpisuje naslednja delovna mesta za turistično poslovalnico in upravo podjetja: Samostojnega šefa turistične poslovalnice podjetja Pogoji: poznavanje turizma in praksa v samostojnem delu v domačem in inozemskem turizmu. Plača in ostali pogoji reflektantov po dogovoru. Samostojne referente za turistično poslovalnico Pogoji: poznavanje turizma in dosedanje samostojno delo v / turizmu. Plača in ostali pogoji po dogovoru. Strojne tehnike za karoserijski in konstrukcijski biro podjetja. Knjigovodske moči za turistično po s 1 »ra ln i co podjetja, za devizno poslovanje in obračune itd. Knjigovodske moči za knjigovodstvo podjetja, finančne knjigovodje, obračunske knjigovodje 'itd. USLUŽBENCA ZA TEHNIČNI ODSEK PODJETJA Pogoji: poznavanje avto stroke in dosedanje delo v sličnem podjetju. Plače po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj vložijo pismene prošnje sekretarijatu podjetja z navedbo dosedanjega poslovanja. univ. profesor dr. Pavle Rastov- čanin, univ. profesor dr. Gorazd Kušej in ljudski poslanec Lazo Moj sov. Tudi pri republiških združenjih bodo ustanovili pripravljalne odbore za kongres. Kakor poudarjajo odbori za program, bo namen kongresa ugotoviti bilanco znanosti, zakonodaje in prakse na pravnem področju ter najti nove poti in oblake za razvoj, obravnavanje in izpopolnjevanje znanosti, zakonodaje in prakse. V skladu s tem je bil določen tudi dnevni red kongresa. Na kongresu bodo lazpravljali o naslednjih temahi organi/zaoija in poslovanje gospodarskih podjetij, pravni režim sredstev za proizvodnjo v družbeni lastnini, problemi in načela kazenske politike, mladoletniki v našem pravu, delo uprave s stališča zakonitosti in zaščite pravic državljanov, ustanov in podjetij, pravna vprašanja družbenega upravljanja v družbenih in javnih službah, stanje in problemi pravnih služb v Jugoslaviji ter uporabljanje mednarodnega prava v notranjem pravu Jugoslavije. Kakor računajo, bodo glavni referati za kongres pripravljeni do 1. aprila. L S. Beograd, Sl. jan. Filmski umetniki Jugoslavije bodo imeli 14., 15. in 16. februarja v Ljubljani svoj III. kongres, na katerem bodo predvsem razpravljati o problemih ustvarjanja v domačem filmu. O razvoju domače kinematografije bo poročal na kongresu generalni sekretar zveze Džorž Skrigin, ki bo poleg analize uspehov navedel tud; sedanje probleme naše kinematografije in vlogo, ki jo ima v splošnem razvoju jugoslovanske kulture. Na kongresu bodo razpravljali tudi o tem, koliko izraža dema-č; film našo socialistično stvarnost in njena stremljenja in o njegovem družbenem vplivu. Filmski umetnik; bodo povedal; tud; svoje mnenje o pogojih proizvodnje in sistemu dotiranja domačih filmov ter predlagali ustanovitev sklada za razvoj domače kinematografije. Za kongres So pripravljeni tudi koreferati o raznih problemih naše kinematografije. Ra-' doš Novakovič b'o govoril o domačem igranem filmu kot iz/razu našega časa in pojmovanja, Mirko Grobler o specifični problematiki kratkometražnega filma, 2lka Mitrovič o problemih filma v naši družbi, Stole Jankovič pa o estetskih in idejnih problemih filmske umetnosti. O problemih filmske kritike bo podal koreferat Vojislav Nano-vič, Dušan Vukovič pa o risanem in lutkovnem filmu. Računajo. da bodo do začetka kongresa prijavljen; koreferati tudi z drugih področij naše kinematografije. Kongresa se bodo razen zastopnikov »stanovskih organizacij inozemskih filmskih delavcev udeležili tud; zastopniki naših filmskih proizvajalcev. Pred kom zaščititi domači film? BEOGRAD, 31. jan. V teku so priprave za uveljavljenje predpisov, s katerimi bi v skladu z osnovnim zakonom o filmu podrobneje določili zaščito domačega filma, ki je v zakonu določena samo v splošnih potezah. Predloge o zaščiti sta že predložili pristojnim organom Zveza filmskih delavcev Jugoslavije in Združenje filmskih proizvalajcev Jugoslavije. Predlog o zaščiti domačega filma predvideva, naj se določi primerna kvota za predvajanje domačih filmov, kon-tingentira uvoz tujih filmov in uvede taksa na ta uvoz. Filmski umetniki in proizvajalci so mnenja, da bi domačega filma ne smeli odstranjevati z repertoarja, dokler obisk v zadnjih treh dneh predvajanja ne pade izpod 40 odstotkov. Predvidene so tudi kazenske določbe, ako kinematogra- fi ne bi izpolnili obveznosti do domačega filma. Predlog omenja tudi obveznosti podjetij za razdeljevanje filmov, da dajo pravočasno na razpolago kinematografom potrebno število domačih filmov in kopij. Zahteva tudi obvezno predvajanje dvojnega kratkega programa — filmskih novosti, kratkega filma in podobno — v kinematografih, ki imajo manjše število popoldanskih predstav. Program Ljudske tehnike Beograd, 31. jan. Predsedstvo centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije je danes sklenilo, naj se v bodoče posveti večja pozornost okrepitvi okrajnih in občinskih odborov kot glavnih organizatorjev vsega dela za tehnično vzgajanje. V ta namen bodo letos priredili seminar za sekretarje okrajnih odborov Ljudske tehnike iz vse države, na katerem se bodo seznanili z najbolj perečimi nalogami organizacije in z načinom dela za tehnično vzgajanje ljudstva. Na seji pod predsedstvom Franca Leskoška so poudarili, da bo Ljudska tehnika v delu z mladino še nadalje tesno sodelovala z družbenimi organizacijami in prosvetnimi organi. Organizirali bodo proizvodnjo tehničnih igračk, pribora in učil za tehnično vzgajanje otrok, s pionirsko organizacijo in Ljudsko mladino pa bodo izdelali raznovrstne delovne programe za tehnično vzgajanje v pionirskih družinah in domovih. Letos bodo bržkone v Beogradu odprli vzorni eksperimentalni center za tehnično vzgajanje otrok. Posvetili bodo posebno pozornost tudi delu Ljudske tehnike na vasi. Ob koncu maja namerava centralni odbor Ljudske tehnike sklicati širše Gradnja jadranske turistične ceste posvetovanje o tem delu na vasi, ki naj bi bilo povezano s pospeševanjem kmetijstva. Na seji so razpravljali tudi o delu za povečanje splošne kulture delavcev v podjetjih in o prispevku Ljudske tehnike pri splošnih prizadevanjih za povečanje delovne storilnosti in za razširjenje rac/on a 1 i za t ors tv a in iznajditelj-ske delavnosti. Letos bo centralni odbor Ljudske tehnike orginiziral potovalno razstavo o mirnodobni uporabi atomske energije (v sodelovanju s komisijo za nuklearno energijo), razstavo o razvoju orodja za obdelovanje zemlje skozi stoletja in splošno razstavo Ljudske tehnike v okviru zagrebškega spomladanskega velesejma. Ljudska tehnika bo še nadalje sodelovala s podobnimi organizacijami v inozemstvu. Letos bosta bržkone prišli na obisk v našo državo delegaciji iz ZSSR in Poljske. tarifnem pravilniku ali manj K plače, kot jih predvideva tarifni pravilnik, tedaj bodo izplačevali plače po sistemu, ki je sedaj v veljavi. Plače po tarifnem pravilniku bodo torej rasle v razmerju, v katerem raste dohodek. Ta ukrep vsekakor pomeni velik korak v smeri povečane in realne vzpodbude delovnih kolektivov za dviganje storilnosti dela. Predlagani ukrepi zagotavljajo individualno in kolektivno vzpodbudo, ker bodo gospodarske organizacije lahko povečala sredstva, s katerimi prosto razpolagajo, če bodo dosegala višja dohodke. IS Delegacija jugoslovanske radiodifuzije na obisku v ZSSR Na povabilo sovjetskega radia bo mes-eca februarja obiskala Sovjetsko zvezo delegacija jugoslovanske radiodifuzije. V delegaciji bodo direktor beograjskega radia Mirko Tepavac, direktor ljubljanskega radia France Ferovšek ni generalni sekretar jugoslovanske radiodifuzije dr. Ivko Pustišek. (Jugopres). Pomoč FA0 seminarju za ekonomiko gospodinjstva BEOGRAD, 31. jan. Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO bo dala 20.000 dolarjev kot podporo seminarju za ekonomiko gospodinjstva, ki ga bo letos organizirala v Zemunu Zveza ženskih društev Jugoslavije. Na tem seminarju bo koli 20 slušateljev, ki bodo kasneje inštruktorji na seminarjih, katere bo Zveza ženskih društev organizirala po Jugoslaviji Od odobrenih 20.000 dolarjev bodo porabili 8-000 za tuje predavatelje, 2.000- za ekskurzijo slušateljev v Avstrijo, 10 000 za nabavo moderne opreme za gospodinjstva v inozemstvu, ki bo služila za pouk. (Če je to najsmotrnejša poraba sredstev, naj presodijo bralci sami, zlasti pa Zveza ženskih društev.) Slovo od Lada Levca ZAGORJE, 31. jan. — Odred predvojaške vzgoje iz Trbovelj je s častno salvo naznanil, da so danes v Zagorju položila v prerani grob zaslužnega mladinskega in prosvetnega aktivista Lada Levca. Ob 16. uri so izpred sindikalne čitalnice v Toplicah prenesli njegovo trup,o najožji sodelavci; Stane Šuštar, Hinko Rus. Tone Kukoviča. Pavel Kovač, Stane Kranjc 'n Dominik Kužnik. Nato se je v imenu občinskega komiteja Ljudske mladine v Zagorju in sodelavcev iz Zagorja poslovil od pokojnika Hinko Rus, v imenu osnovne organizacije ZK v Toplicah, katere sekretar je bil, pa Franc Tomažič st. Sprevod, ki je nato krenil proti pokopališču, je stel blizu 4000 ljudi in ga je spremljalo 30 praporov. Na zadnji poti so ga spremlja.! tudi številni zastopniki političnih ln javnih organizacij, med njimi predsednik CK LM Slovenije Franček Mirtič in skoraj vsi člani upravnih odborov vseh prosvetnih društev ln Svobod iz Zasavja. Ob odprtem grobu so sc od pokojnika poslovil-i v imenu OK ZK .in v im»nu OLO Viktor Burkelje. v imenu okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah Pavle Kovač, v imenu OK LMS pa Stane Kranjc. Zadnie slovo so mu izkazali tudi člani moškega pevskega zbora Svobode II. Zagorje—Toolice, moški pevski zbor Svrbode-Center 1 n rudarska godba iz Zagorja In Trbovelj. Strokovno izobraževanje na železnici za redne in izredne Šoferfe D kategorije za vožnjo za avtobuse vožnje. Šoferje B kategorije. Plače po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj vložijo prošnje na upravo podjetja. BEOGRAD, Sl. jan- (Tanjug). Iz sklada za kadre pri generalni direkciji jugoslovanskih železnic. ki naj bi letos dosegel 300 mili-j-onov dinarjev, bodo začeld graditi železniško akademijo v Beogradu in dom učencev železniško-iindustrijske šole v Sarajevu. V železniški akademiji, katere poslopje naj bi bilo končano 1. 1960, se bo šolal višji promet- no-komercialnl kader, namreč tisti, ki imajo že daljšo prakso v železniških /podjetjih ln direkcijah. P0 končanem šolanju prve skupine slušateljev železniška akademije, ki jih bo približno sto. bodo železnice dobile prve strokovnjake, ki s«’ bodo bavhi z organizacijo prevoza potnikov in bflaga. Prometna šola. ki bo name- ščena v poslopju akademije, bo imela okoli 300 učencev, ki «e -bodo usposobili za službo odpravnikov vlakov, postaj enčel-nikov in podobno. V železniških podjetjih ljudskih republik bodo prirejali razne tečaje za strokovno usposabljanje kadra (za progovne desetarje, vlakovodje in druge). Te tečaje bodo finansirali na račun materialnih stroškov pod. jetij. PiMi siednŠDn. — Prav bi bile. da ksIsMil železniških podjetij dobre premislijo, če bodo visok« sredstva sklada za kadre pri generalni direkciji jugoslovanskih železnic res najbolje naložena g zidanjem neskromnega poslopja ■» akademije. * SPLIT, 30. jan. Letos bodo nadaljevali gradnjo jadranske turistične ceste, ki teče od Istre ob vsej obali do albanske meje. V nekaj dneh bodo odobreni krediti za delo v posameznih odsekih na oodročju Hrvatskega Primorja, Zadra in Splita. V odseku Karlobag — Zadar delajo pospešeno in pričakujejo, da bo rekonstrukcija tega dela jadranske turistične ceste končana do srede leta 1958. Pri Posedariji bodo zgradili 200 meirov dolg most, da bi se izognili ovinku okoli Novigrada in skrajšali cesto za 30 kilometrov. Lani so asfaltirali od Istre do Karlobag-a nad 170 kilometrov ceste. Rekonstruirali in asfaltirali so tudi okoli 50 kilometrov te ceste okoli Zadra, Šibenika, Splita, Makarske in Dubrovnika. DANES SVE2E MORSKE RIBE V RIBARNICI KAJ PRIPRAVLJAJO NOVINARJI n°v>narsW Ples v Ljubljani ima kot družabna prireditev že svoje ime in priljubljenost, da pravzaprav propa- navzUc"teinu zeTveH-ko.^™3^ ^ t0 druiabn° P^reditev je «oOnmCn-,PhnJ!ia leta bt! tudl letos vstop skozi hotelska vrata, reze??I-»n »fdf* razpolago štiri garderobe. Ker ima vsak gost nrfšJim/io ?ri ™izl’ se m« ni treba bati za mesto, če bi po 20. ™ri p°zneje- Navzlic temu pa ne pozabite, da je začetek -,„„V^Ve,Selične pt°store je letos dekorirala aranžerska skupina tehničnega oddelka »Gospodarskega razstavišča«. Pravijo, fla okusno, sicer pa bodo imeli zadnjo besedo obiskovalci. Poro-2! ° presenečenjih, ki so jih letos pripravila podjetja Jf , ln " f 12 ZaSreba ter tovarna »Ilirija« iz Ljub-ljane. Pisali smo tudi o baletni točki, ki bo prikazala gledalcem, Kako je bilo pri nas na plesih pred 30 leti. Kakor lani bo tudi letos v srebrni dvorani v prvem nadstropju aamski salon »Narta«, kjer si bodo plesalke lahko popravile pričeske ali uredile obleko. Frizerska dela v salonu Je prevzela Brivnica in česalnica s Trubarjeve ulice 9. v glavni dvorani bo igral plesni orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča, v »barskem plesišču« (v kavar-prostorih) znani Ronny-jazz pod vodstvom ing. Dančija ",OVI* zlatI dvorani za odrom pa intimni plesni „ ,r‘et Robežnik. Torej tri godbe na treh različnih koncih in «no^eH°„ bD 1\zb!ral. P° mi>i volji. Sodeč tudi po plesnem sporedu bodo imeli gostje novinarskega plesa dovolj priložnosti, PniS ^ ob, »starih“> »novih« in »najnovejših« zvokih Jazza. Pol ure pred polnočjo bo cvetlična in kotiljonska četvorka, ki zujoč zSaba°Ikona UdeIežijo vsi: neka‘"i na plesišču, drugi opa- ....»Union« je pripravil obilen Jedilnik r »novinarskimi specialitetami«, za katere še posebej skrbi znani šef kuhlr>ie Ker pa 2a“Pno: cene pijači in jedači ne bodo nič višje ar h, v restavraciJi Union. Posebnost bo še »Pavlihov« daceto da bo mojster coctailov Premrl mešal take coctaile, elavn. n? marJsikomd v tem baru bolj zavrtelo v glavi kot v » plesni dvorani ob Adamičevem lazzu. eahavl n?i'itr.V traJaIa do 4- "re zjutraj. Torej sedem ur plesa, prijetnih pomenkov, dobre volje in prijetnega razvedrila. Prireditveni odbor prosi zamudnike, ki Se niso dvignili vabil in vstopnic, naj pohitijo ker je nezasedenih samo e nekaj sedežev. Zglasite se v pisarni Novinarskega dru-itva v Gosposki ulici 12 (telefon 22-215) popoldne od 3.—«. ST. 25-1. februarja 1957 / SLOVENSKI POROČEVALEC J str. S 1 mimllllm Deljene vloge V Londonu so precej za-rkrbljeni, ker kaže, da se bo misija obrambnega ministra Duncana Sandysa končala s iprisrčnostjo brez sklepov«, kakor pišejo nekateri britanski listi, medtem ko zunanji minister Selwyn Lloyd za r sak primer že ugotavlja, da ta trdno prijateljstvo ni nujno, da bi se oba patrnerja redno in o vsem strinjala Duncan Sandys je imel vamreč nalogo, da pridobi ameriško vlado za britanski iačrt glede zmanjšanja vojaškega proračuna, posebno kar se tiče konvencionalne oboroži :ve in za večjo ameriško vojaško pomoč. Britanski vojaški strategi so namreč mnenja. da bi bilo morda dovolj, re bi imeli na Labi samo nekake simbolične vojaške kon-r agente, vse sile pa bi posvetili izdelovanju atomskega Orožja in radijsko-i'odenih izstrelkov. Za take zamisli pa že. da v ZDA niso preveč r--;i 'dušeni, kajti tudi oni so učuncli na to, da bi zmanjšali svoje vojaške kontingente prekomorskih državah in ■ retiU rečjo skrb izdelovali atomskega orožja. Seveda pri teh svojih načrtih računajo na to, da bodo vrzel, ki bi ■ ostala, če bi oni umaknili iz k rope del svojih čet. izpopol- li ostali zavezniki iz Atlant-ega pakta, predvsem Velika Britanija. Vrhovni poveljnik \ATO za Evropo general L-irstadt je namreč pred dnevi ■■ Levil, da za Evropo ne zado-rujejo »simbolične, čete«, da sploh ne bi bila nobena hramba in da morajo zato neti ZDA. Kanada in Angli-v Evropi zadostno število oboroženih sil. Vloge so deljene. Glede te-i se na svetu ni nič spremie-.o. Mali morajo dajati »tonsko hrano« — vojake, repa orožje in morda še javne poveljnike. Razumlji--• je, da se Velika Britanija ■ c’ more tako lahko privaditi 'vogi, ki so ji jo namenili v ZDA, zato Lloyd govori o samostojnih odločitvah, katerim p n verjetno niti sam ne verjame, kajti če bo Sandtjs prišel domov praznih rok bodo močno omajani tudi temelji Macm.llcnove vlade, ki bo morala zmanjšati kak drtig proračun, pri tem pa bo treba računali s svojim javnim mnenjem in ne z ameriško vlado. A. S. Me jeklo - oranže Kot je bilo pričakovati, bruseljska konferenca o enotnem tržišču in »Evratomu« ni stala brez odmeva. Plesti so se začele niti protislovij: Nemci niso posebno zadovolj-s francosko-belgi jskimi načrti. Nemški krščanski demokrat Furler, ki je postal te dni predsednik skupščine [ ■ DEC. je napovedal oster protest pri belgijskemu ministru za zunanje zadeve Spačku, češ da je nesmiselno ustanavljati še novo »evropsko« skupščino za enotno tr-ž šče in »Evratom«, ko pa že doslej delujejo tri druge evropske« skupščine. Po Furlerjevem mnenju gre za >izredno slabo rešitev«, ki r' ra nezaupanje v vse evropske načrte. Ta nemški krščanski demokrat pa je spustil puščico tudi zoper Molleta. češ da »veliki načrt ne bi smel propasti zaradi posebnih teženj nekaterih članov«. Na splošno kaže, da so se Nemci naveličali kar ■naprej popuščati francoski muhavosti... Berlinski »Kurier« je namreč objavil članek ministra za pošte Lemmerja, v katerem piše, da »vladni krogi v Bonnu z zaskrbljenostjo gledajo na dodatna pogajanja o evropskem enotnem tržišču in to predvsem zaradi taktike Francozov«. Ta očitek velja zlasti zahtevi predsednika francoske viade Molleta, ki hoče še poseben sestanek predsednikov vlad v Parizu. V Bonnu menijo, da je zaradi tega ves načrat »v hudi zagati«. Nemci očitajo Molletu, da hoče izzigrati Adenauerja in njegovo popustljivost. Toda tudi opozicijski socialni demokrati niso zadovoljni: opozicija zahteva razpravo v Bundestagu pred sklenitvijo sporazuma, češ da bo zaradi enotnega tržišča »občutil posledice sleherni državljan«. Bilten socialno demokratske stranke pa je zapisal, da zagovarja pogodba o enotnem tržišču samo interese podjetnikov, ne posveča pa nobene pozornosti ne delavcem ne potrošnikom. Da bi bila zmeda še večja, pa. je poskrbel list »Frankfurter Allgemaine Zeitung«, ki je »svetoval« Italiji, naj se odreče nraditvd novih jeklarn, namesto tega naj Italija postreli večjo pozornost gojitvi — o'ant. Italijani so seveda užaljeni in — besni -sic ZUNANJEPOLITIČNA DEKLARACIJA ZAHODNONEMSKE VLADE Zvestoba blokovski politiki N g zahtevo opozicije, da bi morala Nemčija voditi samostojno politiko izven blokov je von Brentano odgovoril, da bi bile posledice take politike smrtno nevarne za nemški narod BONN, 31. jan. (Tanjug) V deklaraciji o zunanji politi- je za to, da postanejo franco- . stvar povezana z ostalimi ki, ki jo je danes prebral v B undiestagu, je zahodnonemški ske posesti sestavini del novo vprašanji mednarodnega raz-minister za zunanje zadeve von Breniano izrazil mnenje, organiziranega gospodarskega voja. Zategadelj so njene da se njegova vlada v bistvenih točkah strinja z ameriškim področja, meni pa, da bi mo- možnosti, da bi delovala v tej stališčem. Vlada je odločena nadaljevati svoje delo v okvi- rali v ta namen sestaviti ne- smeri, nekoliko omejene. Mi- ru atlantskega pakta in obsoja politiko Sovjetske zveze do nemškega problema in mednarodnih odnošajev sploh. V govoru, s katerim je začel zunanjepolitično debato, je von Brentano pobijal domneve o spremembi zunanjepolitične smeri zahodu on e m ške vlade. Izjavil je, da je Bonn voljan upoštevati razvoj in spremembe v mednarodnih odnošajih, da pa bo svoje zunanjepolitične odločitve sprejemal samo v soglasju z zahodnimi zavezniki. Odgovarjajoč na zahtevo opozicije, da bi morala Nemčija nujno voditi samostojno politiko izven blokov, je von Brentano dejal, da bi bile posledice take politike »smrtno nevarne za ves nemški narod«. Po mnenju zahodnonem-ške vlade svetovni mir ni ogrožen zato, ker obstajata dva vojaška antagonistična bloka, v a J' pn zaradi politike Sovjetske zveze. Zahodna Nemčija bo nadaljevala svoja prizadevanja, da bo »morebitno nevarnost prestregla z vsemi sredstvu, ki jih ima« in bo v namon nampgala ut.rje— vati zahodne organizacije. Kriza, ki jo je atianski pakt doživel zaradi francosko-britanskega napada na Egipt, je samo utrdila prepričanje, da je znotraj te organizacije potrebno tesnejše politično sodelova- kak zahodnoevropski Marshallov ali Colombo načrt za razvoj francoskih ozemelj v Afriki. Odgovarjajoč na stališče opozicije, da bi morala zvezna republika delovati v smislu razpusta sedanjih vojaških blokov, ki naj bi jih zamenjal splošni vartostni sistem, je von Brentano dejal, da se Zahodna Nemčija ne bo vključila v varnostni sistem, dokler ne bo postalo jasno, kakšno bo dobila zvezna republika, nister za zunanje zadeve je dedal, da zvezna republika noče za dosego narodne enotnosti »plačati cene, Iti bi pomenila omejitev svobode ali ogrožanje njene varnosti«. Dva milijona izgubljenih ur zaradi stavk London, 31. jan. (Tanjug). Lani je v Veliki Britaniji sodelovalo v stavkah nad pol milijona mesto delavcev. Po podatkih, kj jih je danes objavilo ministrstvo za Tio7Tipifi f,ifji delo, je bilo v letu 19d6 nad Po prepričanju bonnske vlade pof\e-!e pa tud. vsa Nemčija . je gospodarski in politični raz- v taki organizacijl Pripomnil 2.6 J & 1 je, da imajo »jamstva za var- nost«, ki jih nudijo ZDA, Ve- 600 mezdnih sporov med deje gospodarski in politični raz- : - ; maVn"»iamstva * za ~ "var- lavci in delodajalci, katerih povoj zahodnoevropskih , držav Jn6’sj ™ nudifo ZDA, Ve- Medica Je bila ustavitev dela. lika Britanija in Francija, Število izgubljenih delovnih dni drugačen politični in moralni se ie v tem razdobju dvignilo pomen kot pa jamstva, ki bi n-a na>vf^° s*rbn+° proučuj? svojo 1 1 politiko do tega področja«. Colombo, 31. jan. (AP) Cej- Kcnčno odločitev meja med Ionski predsednik Bandaranaike Poljsko in Nemčijo je treba po njegovi sodbi odložiti do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. Glede združitve države meni bonnska vlada, da je ta sveta. k» bi vodil k poslabšanju položaja, pomenil nevaren pre-cedens. Britonsko-omeriški razgovori o razorožitvi Washington» 31. jan. Kakor poroča agencija Reuter, so britanski predstavniki, ki se v Wa-solucija petih stil Varnostnega shmgtonu razgovarjajo. o briitan-- - ~ "■ sko-ameriško vojaško sodelova- nje, sporočili amer. predstav., da se britanska vlada ne strinja 9 predlogom ZDA 0 prepovedi ne taktike pritiska niti se ne bo strinjala £ kakršnimkoli predlogom, ki bi kršil suverenost izdelovanja atomskega orožja. da ostane pri volilni obljubi, da bo nacionalizirala plantaže čaja. države. Indijski krogi menijo, da bi vsak korak Varnostnega PARIZ. Ameriško potniško letalo Douglas Dc-7 je preletelo razdaljo New York—Pariz v 8 urah in 50 minutah. Dosedanji rekord je bil 9 ur 18 minut. Izpolnitev plana v SZ Kakor pravi poročilo osrednjega statističnega urada, je brutto industrijska proizvodnja za 11% višja kot leta 1955 — Važni uspehi so bili doseženi tudi v živinoreji Sodelovanje na področju atomske oborožitve je eden izmed najvažnejših problemov, o katerih v Washingtonu razpravljajo britanski državni minister in strokovnjak za razorožitev Allan Nobel, ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in posebni svetovalec predsednika Eisen-howerja za razorožitev Harold Stassen. Sklicujoč se na dobro obveščene kroge, dodaja omenjena agencija, da Velika Britanija ne namerava sprejeti nedavnega ameriškega predloga o uvedbi nadzorstva nad proizvodnjo atomskega orožja, »prav sedaj, k0 pripravlja svoje prvo jedrsko orožje, ki naj poveča njen vplliv v mednarodnih odnoša-Obseg kapitalnih Investicij je jih«. Kakor je bilo sporočeno, bo ,..m 'S.'-. Moskva, 31. januarja. (TASS) brutto industrijska proizvodnja Osrednji statistični urad je ob- za 11'Vo višja kot v letu 1955. značal lani 186 milijonov rub- javil rezultate izpolnitve plana Industrija nafte je izpolnila plan Ijev, ali 70°/o več kot prejšnje poskusna eksplozija prve bri- za razvoj narodnega gospodar- Uk1/#, industrija valjan,;h kovin leto. Na novo je začelo o-brato- tanske vodikove bombe med stva Sovjetske zveze v letu 107%, premoga za 110®/*, elek- vati nad 800 novih industrijskih marcem in avgustom nekje na j 1956. trične energije 113®/», hidro- podjetij. Trgovina s tujimi dr- T.ihem oceanu. Sele po eksploziji Kakor pravi poročilo, je bila turbin 106%, posebnih orodnih - žavami se je zvišala za 9°/o, b; bila Britanija pripravljena strojev I3OV0, kombajnov 170% skupni narodni dohodek Sovjet- govoriti o sporazumu o izključ- jtd. Povečala se je tudi proiz- ske zveze pa se je zvišal v le- no miroljubni uporabi atomske voduja blaga široke potrošnje, tu 1956 za l3P/o. Osrednji statistični odbor sporoča, da so uporabljali v minulem letu atomsko energijo v proizvodnih in tehnoloških procesih. Delali so poskuse z uporabo izotopov v proizvodnji jekla, dalje pri nadziranju tehnolo- ene-rgije. KJE BO SREDIŠČE AVTONOMNE POKRAJINE? Trst, 31. jan. (Po telefonu). V ških procesov pri valjanju pisa- Gorici so se sestali predsedniki nih in drugih kovin. tržaške, videmske in goriške pro- Skupna setvena površina je vince, da bi proučili pogoje za znašala v letu 1956 195 milijo- ustanovitev avtonomne pokraji-nov hektarjev, alf 8.9 milijona ne Furlanija — Julijska Beneči-ha več kot v letu 1955. Lanska ja. Kaže, da so se na sestanku žetev je bila rekordna ter je za dogovorili, da bi bilo treba naj-2<ŽVo presegala žetev v letu 1955. prej jasneje določiti gospodar- Sovjetski obrambni minister maršal Zukov je prispel v Ne\v Dcihi na večdnevni obisk v Indijo. S tem obiskom se je maršal Zulcov odzval povabilu, ki mu ga je sporočil leta 1955 poveljnik indijskega letalstva maršal Mukerji, ko je bil na 'obisku v Moskvi. — Na sliki vidimo maršala Sukava, ko je obiskal Gand-hijev spomenih. Po indijskem običaju si je moral tudi sovjetski maršal sezuti čevlja. Važni uspehi »o bili doseženi tu d; živinoreji. Do oktobra 1956 je bilo v Sovjetski zvezi 70 milijonov 400 tisoč rogate živine, kar je v primeri z istim mesecem prejšnjega leta povečanje za 3 milijone 300 tisoč glav. Solidarnostna stavka v Egiptu za llžirce KAIRO, 31. jan. Kakor poroča belgijska časopisna agencija Belga, so na včerajšnji generalni skupščini egiptovskih delavskih organizacij, ki imajo okrog 250.000 delavcev, ustanovili enotno sindikalno organizacijo generalno konfederacijo dela. Za predsednika konfederacije je bil izvoljen Anvar Salam, dosedanji predsednik sindikata petrolejskih delavcev. Egiptovska generalna konfederacija dela je izvedla danes v tovarnah in podjetjih enourno stavko iz solidarnosti do alžirskega naroda v njegovem boju za neodvisnost. Tudi v egiptovskih šolah so za eno uro ustavili pouk. sko vlogo vseh treh provinc in NEW YORK. V poplavah, ki so zajele države Kentucky, Virginijo in Tennessee je utonila 11 ljudi, brez strehe pa je tisoče ljudi. Ljudi rešujejo s helikopterji, ker so mnoga mesta pod vodo. NEW YORK. Za predsednika izvršnega odbora UNICEF v letu 1957 je bil Izvoljen pakistanski delegat Mahmud Dafvet. joooooooooooooooooooooooooooooooooooooaaooooooooooooooooonooooooootioooooooooooooooo * GR1N1TN1 INDUSTRIJI OPLOTNICA razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: višja strokovna Izobrazba ekonomske stroke z najmanj 5 let prakse, ali pa srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse pri komercialnih in knjigovodskih poslih. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, ostalo po dogovoru. Ponudbe, z dokumenti o izobrazbi in službovanju, pošljite najkasneje do 10. februarja 1957 na gornji naslov. 439-R pšsale sporazum, po katerem bo-do v prihodnjih desetih letih dale Jordaniji 12.5 milijonov funtov na leto. S tem naj bd nadomestile dosedanjo britansko pomoč. V noti. ki jo je glede tega poslala Jordaniji, pravi britanska vlada, da »Velika Britanija v teh okoliščinah predlaga, da bi se razgovori o prenehanju britansko - jordanskega sporazuma začeli takoj in čimprej konča'.ii«. Uradni zastopnik Foreign Officea je danes izjavil, da bo denarna pomoč Velike Britanije Jordaniji; ustavljena takoj, ko bo nehala veljati dvostranska pogodba. V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da bo britanska vlada plačala Jordaniji mesečne prispevke po tej pogodbe samo še za januar In februar. Po tem roku bodo britanske vojaške enote zapustile vojaška oporišča na jordanskem ozemlju. TELEGRAMI MADRAS. Češkoslovaški veleposlanik v Indiji Nosek je izročil podpredsedniku indijske vlade Radakrišnanu darilo češkoslovaške vlade — popolno zobno ambulanto, ki jo bo dobila indijska država Madras. Ambulanta je vredna 230.000 rupij. DŽAKARTA. Indonezijska vlada je sporočila, da ne sprejema zadnjega predloga japonske vlade, po katerem bi ji Japonska plačala za reparacije 200 milijonov ameriških dolarjev, dala posojilo 50 milijonov in plačilne olajšave. Zastopnik indonezijske vlade je izjavil, da je za zavlačevanje pogajanj c reparacijah odgovorna japonska vlada. LONDON. Velika Britanija bo do konca leta 1960 zgradila svojo prvo atomsko podmornico. Todmornica bo sad dolgoletnega raziskovanja britanskih znanstvenikov in bo stala okrog deset milijonov funtov šterlingov. PALERMO. V nekem zapora blizu Palerma je 300 jetnikov premagalo ječarje in zavzelo poslopje jetnišnice. Zbežati pa niso utegnili in sedaj oblegajo jet-nišnico močne policijske sile. da bo šele pozneje na osnovi tega možno odredita, kaiteri od teh provinc naj bi pripadla vodilna upravna in gospodarska vloga. .. Gorico že danes izključujejo, ker industrijsko kot kmetijsko ne predstavlja gospodarsko vrednega činitelja. Videm pa zastopa stališče, da je kar se tače naseljenosti In površine ter bogiate kmetij ske proizvodnje daleč bolj pomemben kot Trst in si zato prizadeva da bi postal glavno mesto nove avtonomne poikrajiine. Trst pa pravd, da je pid vsem tem prioritetne važnosti industrijska razvitost in se z isto vnemo poteguje za vodstveno mesto v novi pokrajina. Kaže, da so v Rimu mnenja, da bi bilo treba to mesto dejansko prepustiti Trstu. M. Kocjan m & 1 Na Novinarskem plesu v soboto 2. februarja sodelujejo tudi znana tovarna bombonov, čokolade in keksov »JOSIP KRAS« iz Zagreba, zagrebška tovarna »RIS« z balončki napolnjenimi z vodikom in ljubljanska tovarna kemičnih izdelkov »ILIRIJA« s cenjenimi kozmetičnimi sredstvi »NARTA«. »METKA« V za najmlajše Letos 70.000 porov otroške obutve V 2,ireh je poleg tovarne Obutve »Alpina« še majhno čevljarsko podjetje, po letih obstoja mlado, po 6vojih izdelkih pa že dckaj 'mano in ugledno ter nosi od začetka letošnjega leta ime »Industrija čevljev ,,Metka,, 2iri«. Podjetje »Metka« Izdeluje Bamo otroško obutev vseh vrst, od najmanjše številke 18 do naj-večje otroške 34. Pred dobrimi petimi leti je bila to majhna krajevna po-pravljalnica čevljev, v kateri so bili zaposleni menda trije čevljarji. Tedanji Krajevni ljudski odbor v £ireh pa je glede na to, da je na trgu zelo primanjkovalo otrcške obutve, prišel na zamisel, da bi ustanovni večje obrtno podjetje, ki bi začelo izdelovati samo otroško obutev- Le-ta bi bila glede na pomanjkanje na tržišču zelo dobrodošla in bi šla v' prodajo, hkrati pa bi v tej svoji krajevni delavnici lahko zaposlili precej delovne sile. ki sicer v teh hribovitih krajih nima možnosti do zaslužka (čipkarstva, ki je sicer v teh krajih doma mlajši ženski rod ni več toliko vešč). Tako je postal tedanji krajevni ljudski odbor ustanovitelj tega čevljarskega podjetja. Podjetje »Metka« je bilo ustanovljeno resnično o pravem času in se je iz leta v leto večalo in širilo, tako glede na število delavcev, kakor tudi glede na proizvodnjo. Leta 1953 so imeli zaposlenih 26 delavcev, izdelali pa so 10.500 parov čevljev, na-slednje leto 58 delavcev* in so izdelali 18 tisoč 400 parov čevljev, predlanskim 95 delavcev, proizvodnja pa se je dvignila na 40-300 parov*, lani 118 delavcev, ki so izdelali 45.000 parov-, zdaj pa imajo 122 delavcev, letošnjo proizvodnjo pa so planirali na 70.000 parov čevljev, od tega pa imajo že vnaprej prodanih 25.000 parov. V »Metki« izdeluje 65 odstotkov letne in 35 odstotkov zimske otroške obutve, za katero imajo že s+alne kupce, predvsem trgovska podjetja Na-Ma v Zagrebu, Beogradu, ••• KiajS';:-. mmmm Osijeku, Pulju, na Reki in drugod, prodajo pa jo tudi podjetje » Alpina« v svojih prodajalnah, ker sicer ne proizvaja otroške obutve. V »Metki« je zaposlene 80 odstotkov ženske delovne sile, večinoma mlajših deklet iz Žirov in okoliških hribovskih vasi. Večinoma je to nekvalificirana in polkvalificirana delovna sila, priučena v delavnici. Novinke, ki jih zaposlijo v podjetju, zberejo mojstri v skupine po pet deklet in jih tako tri mesece uvajajo v delo. V tem času se priučijo dveh delovnih faz, zdaj pa si v podjetju prizadevajo, da bi vsak delavec obvladal vsaj tri delovne faze. Mimogrede je treba povedati, da so v podjetju s to mlado delovno silo na moč zadovoljni, saj vsi ti mladi kažejo do dela izredno mnogo zanimanja, veselja in volje ter izdelujejo zato tudi kakovostne izdelke. V vseli teh letih je namreč »Metka« dobila za obutev, poslano na trg, izredno malo reklamacij glede kakovosti. Okrajna obrtna zbornica v Kranju je obljubila letos prirediti v podjetju strokovne tečaje, da sl bodo delavci in delavke lahko pridobilli potrebno strokovno izobrazbo in kvalifikacijo. Delavci delajo na akord po načelu tekočega traku in gre obutev skozi nešteto rok. Najprej v zgornjem nadstropju skozi prikrojevalnico in pre-šivalmico, nato pa spodaj skozi sekalnico podplatov v montažo, ter končno izgotovljena v skladišča. Obutev je ličnih oblik, lepo izdelana in trpežna ter ustreza tako tudi najbolj zahtevnemu mestnemu okusu. »Metkin« obrat, v Novi vasi pri Zireh je dva kilometra oddaljen od središča in tudi prostori so za tako številen kolektiv postali že pretesni. S Kmetijsko zadrugo v Zireh so ŽIREH potrošnike zato v dogovoru, da jim bo odstopila potrebne prostore v novem velikem zadružnem domu, ki je v gradnji, da bodo vanje preselili obrat. Tako bodo lahko zadostili predpisom • o higienični in zdravi ureditvi delovnih prostorov, obenem pa bodo znižali tudi režijske stroške za dobrih pol milijona dinarjev na leto, ker bodo odpadli stroški za prevoz v oddaljeno Novo vas. Tako bodo lahko svoje podjetje še povečali — število delavcev na 200, znatno pa tudi proizvodnjo. Poleg neprimernih in tesnih prostorov ter odaljenega obrata pa je najtežji problem v podjetju »Metka« — problem osnovnih sredstev. Domala vsa osnovna sredstva v podjetju so izposojena od nekdanjih zasebnih obrtnikov in morajo zato zanje plačevati najemnino 20.000 din na mesec. Zato so v »Metki« Je nekajkrat zaprosili za kredite, da bi ta sredstv? odkupili, če bodo lastniki ponudili primemo ceno, v nasprotnem primeru pa nabavili nova. Okrajni ljudski odlbor v Kranju bo prej ali slej moral priskočiti »Metki« na pomoč z dodelitvijo potrebnih sredstev, saj je podjetje, ki je nastalo takorekoč iz nič ter se razmahnilo in razvilo v industrijsko nodjetie ter si v nekaj letih že pridobilo ime tn sloves, Upravičeno do te po moči. Z njo bi bila rešena vsa našteta vprašanja, ki danes zavirajo napredek in razvoi podjetja. (vš) C EDLTDBNl BAZVLEDI Večna aktualnost Mislim, da ni absurd, če trdim, da je Ptatonov filozofski traktat o Poslednjih dnevih -Sokrata, ki ga bo kot svojo drugo premiero drevd uprizorilo Eksperimentalno gledališče Drame v Križankah, kljub svoji več kot 2000-letni starosti — najaktualnejše delo v našem letošnjem gledališkem repertoarju. Aktualno ne le po formi rru-zanscene, ki jo je v Ljubljani pripravila režiser Balbina Bat-te',ino-Baranovičeva ob sodelovanju arhitekta Nika Matula kot scenografa, Marjana Vodopivca v glasbeni spremljavi in Nade Souvanove v načrtih za kostume. V bistvu globoko dramatična zgodba Sokratovega zagovora pred sodiščem, krivic- toliko modrosti in hkrati skromnosti — saj je sam pravil, da ničesar ne ve, medtem ko drugi še tega ne — pa tudi poguma. ko je z odklonitvijo sramotne ponudbe sodišča, da ga izpustijo, če se v bodoče odpove svojemu delu, s svojo izjavo: »Dokler se mi ne iztrga poslednji dih iz prsi. ne bom nehal filozofirati« — postavil v bran na j večji vrednoti človekovega delovanja in njenemu cilju — pravičnosti. Res je sicer uprizoritev takega dela za povprečne raizmere gledališkega'*’ občinstva nekoliko tvegana, saj se kljub temu, da je že z navzočnostjo (tožnikov, prijateljev, sodnikov in same publike ustvarjen aktiven notranji trikot napetosti, (nehote BUK0L1T - LOŠČILO BODOČNOSTI V ponedeljek je inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo začel prve poskuse z loščenjem tal v javnih zgradbah z buko-litom. Novemu loščilu so dali to ime zavoljo tega. ker pravijo strokovnjaki inštituta, da je odporen kot bukov les. Kako se bo bukolit obnesel, bodo pokazala parketna tla VII. gimnazije v Televizija na podlagi tehnične pomoči Okrog domače televiziije je bilo že precej različnih ugibanj in pričakovanj, zdaj pa kaže, da bomo v najbližji prihodnosti zares dcibili domačo industrijsko proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Zvezni izvršni svat je za proizvodnjo sprejemnikov odobril že potrebna finančna sredstva, fci jih bodo uporabili predvsem za nakup sestavnih delov v tujini. Posamezna podjetja naše radijske industrije bodo potean na osnovi tehnične pomoči iz tujine v koprodukciji izdelovala enoten tip televizijskih sprejemnikov. Podjetja »Rudi Čajevac«, »Nikola Tesla«, »Radio-industrija« Zagreb in »Telekomunikacije«, so v okviru Združenja jugoslo- iBSESSVi.iS. .h , '' PPl SRh-ictr ■■.-. • 1 kadra in zadosti velik« proizvodnje, ta ugovor ni utemeljen. Ce bi hoteli letno proizvodnjo 10.000 sprejemnikov, kakor računajo razdeliti še na nekaj posameznih vrst televizijskih sprejemnikov, tedaj bi za industrijo že itak majhno količino zmanjšali skoraj na obrtniški obseg in namesto nižjih, bi dosegli višje cene. Hkrati z napori za osamosvojitev proizvodnje, bo domača televizijska industrija morala reševati tudi vprašanje strokovnih kadrov. Po mnenju strokovnjakov bo š® več težav kot z vzgojo industrijskih kadrov, s kadri, ki naj bi se lotili servisne službe. Za to uslugo morajo biti namreč kadri strokovno še dosti bolje usposobljeni. Brez dobro organiziranega servisa pa seveda ne bomo mogli izhajati, saj je znano, da mora vsalk tuj televizijski sprejemnik 1.8 do dvakrat letino v popravilo. Ljubljani, za sedaj Is v snem razredu, Bukolit izdeluje »Color«, tovarna barv in lakov v Medvodah v sodelovanju z inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo. Sestavljen je iz raznih domačih in uvoženih surovin ter ima mnoge prednosti, kar bo razveselilo posebno gospodinje. Tla namazana z bukolitom, ni treba ne drgnitj ne krtačiti, temveč le obrisati z mokro krpo ali .pa umiti z lugom. Bukolit namreč ne vsrkava prahu, ne zadržuje nobene maščobe in ne madežev od črnila, tušev, vina ali kave. Odporen je tudi prot; ognju, raznim kislinam, udarcem itd. Tla so zato vedno gladka, imajo sijaj stekla in barvo lesa. r Druga prednost bukolita pa je njegova trajnost. Po mnenju strokovnjakov je njegova živ-ljenska doba v šolah, kjer tla najbolj trpijo, pet let, v gospodinjstvih pa 10 let. Prav gotovo je to velika prednost, če samo po-mislimo, kolikokrat na leto morajo gospodinje s sedanjim; pastami mazati tla. čistiti, jih drgnitj in krtačiti. Ker zahteva mazanje z bukolitom poseben postopek, predvsem pa veliko previdnost (sestavni. deli lakov, ki jih vsebuje bukolit, povzročajo dražljaje na dihalne organe 1 n so zdravju škodljivi), .bodo to delo smeli opravljati le tisti pleskarski mojstri, s katerim je sklenil dnštiituit pogodbe. Bukolit stane *a sedaj še okrog 1500 din za kg. Za mazanje 8 d-o 10 kv. metrov površine je potreben 1 kg tega loščila. Pozneje, ko bo v široki potrošnji, bo cena loščilu gotovo zmatn* nižja. — ek. Z uprizoritve »Sokratovih poslednjih dni« v Eksperimentalnem gledališču (Zupan kot Kriten, Potokar kot Sokrat in Furjan kot ječar) Televizijski aparat Panorama, konstrukcija ing. podjetja Telekomunikacije Gabrovška iz Ustrežljiv sprevodnik Pred nekaj dnevi sem se peljala z avtobusom SAP iz Postojne v Ljubljano ob 18. uri. Ze med vožnjo je pritegnil mojo pozornost sprevodnik, ki je bil do potnikov izredno prijazen in ustrežljiv, kar zlasti pri sprevodnikih v avtobusih neredko -pogrešamo. Na. avtobusni postaj' v Pianini je vstopila v avtobus starejša že-na, ki je bila -po vsem videzu sodeč zelo slabovidna. Tudi njej je spret'odnik pomagal do sedeža. Ob prihodu avtobusa v Ljubljano, kamor se je veljala stara žena. pa je sprevodnik znova pokazal svoj kulturen od-rios do potnikov. Ko je namreč hotela stara žena izstopiti, a je zaradi goste megle še slabše videla visoke stopnice avtomobila, je sprevodnik priskočil k njej, jo dvignil in varno postavil na tla. Sei:eda se mu je ženica ganjeno zahvaljevala. a tudi vsem drugim potnikom, ki smo to videli, je bila sprevodnikova vljudnost na moč všeč. Slišati je bilo tudi pripombe, da so redki taki sprevodniki. Nedvomno je v teh preče j resnice, saj se zlasti v turistični sezoni srečavamo dnevno z majhnimi nevljudnostmi sprevodnikov, ki pa z njimi potnikom povsem zagrenijo še ta-fto prijetno vožnjo. V. K. vanske radijske Industrije že študirala možnosti tehničnega sodelovanja s tujimi podjetji za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov-. Združenje mora zdaj na podlagi tehničnih lastnosti posameznih televizijskih sprejemnikov ter na podlagi ostalih pogojev določiti najprimernejšega zunanjega kooperanta. Izbrano bo seveda ono tuj e podjetje, ki nudi najboljše pogoje za tehnično pomoč. Ono d-omače podjetje, ki bo s tujim podjetjem. ki bo določeno kot kooperant, navezalo poslovne stike, bo tako prevzelo vlogo uvoznika sestavnih delov. Po medsebojnem sporazumu bo potem domača tovarna — uvoznik dodeljevala sestavne dele ostalim notranjim kooperantom. Za uspešen in hiter razvoj bo kar največ sestavnih delov, ki jih bodo izdelovale domače tovarne potrebno standardizirati. Posamezne tovarne pa se bodo morale specializirati za določene sestavne dele. Za začetek razvijanja domače televizijske industrije, bo v kooperacij; s tujino in med domačimi podjetji najprimerneje izdelovati le en sam tip televizijskega sprejemnika. Res je, da se že zdaj slišijo k temu ugovori, češ da bi bilo velikost, kvaliteto in s tem tudi ceno potrebno prikrojiti zahtevam lin finančnim zmogljivostim posameznih vrsč potrošnikov. Vendar, dokler ne bomo imeli zadosti velikega števila strokovnega Računovodstva gospodarskih organizacij - pozori Iz tilska je izšla naša velika izdaja: »PR0PISI 0 ZAVRŠN0M RAČUNU PRIVRED-NIH ORGANIZACIJA ZA 1956 GODINU« Mihaila Sčekiča, Nenada Butaša, Blažije Pajoviča, Slavka Lisavea in ing. Mihaila Puletiča v redakciji: ing. Božidar Race z vsemi pojasnili, Uredbo, Navodili, registrom, predpisov, primeri za izdelavo končnega računa itd. Izdaja v latinici------------Cena 850 din 0BRASCE ZA ZAVRŠNE RAČUNE ZA 1956 GODINU prodajajo v kompletih vse naše prodajalne. V pripravi so: »PR0PISI 0 RASPODELI UKUPNOG PRIHODA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA« z Zveznim družbeniim planom za 1957 leto In ostalimi predpisi o gospodarskem sistemu. Ing. Božidar Race in Dragomir Zivanovič, svetnika Sekretariata za splošne gospodarske zadeve Zveznega izvršnega sveta. Cena v predplačilu 550 din »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« Izdavačko štamparsko preduzečo BEOGRAD — Prizrenska 6 Poštni predal 479. — Tekoči račun 1031-T-582 505-R ne obsodb® in tragične smrti nudi nedvomno obilo vabljivosti za scensko obdelavo in prikaz. vendar je čudno, da vse doslej v svetovni literaturi ta motiv ob siceršnji izrabi mnogih veliko manj pomembnih zgodovinskih motivov, še n: našel peresa kakega večjega dramskega avtorja in s tem svojo pot na oder. Morda prav zaradi tega, ker bi sleherni: po-obMkov-alec ob silnem izvirnem besedilu Sokratove filozofije ostat preveč v senci. Prav zato je toliko bolj hvalevredno, da so Se pri nas odločili in v modernistično poenostavljeni obliki gledališča v krogu tudi uspeli podati Sokratovo zgodbo brez obrtnega dodajanja kulis in odrskih trikov, zgolj s klasičnim bogastvom Platonovih zapiskov. Toda poleg te oblikovne zanimivosti pa je aktualnost te uprizoritve predvsem v vsebini besedila, ki je danes prav tako aktualn-o. kot Je bilo v Sokratovem času in ki bo ostalo večno, dokler bo živel človek. Malokateri mislec sveta vseh časov je izpovedal v preprost,; obliki sem se pri tem spomnil Tiem-mermansove »Mladosti pred sodiščem) vendar ja za standardne odrske pojme v bistvu le zelo malo zunanje akcij«. Prav zato je ustanova, kot je Eksp>e- rimenta.no gledališče. toliko bolj poklicano, da vsaj ožjemu krogu ljudi, 'ki ne gledajo sam® površinsko, ampak iščej-o dramatično veličino tud) v notranjem miselno idejnem razpletu, posreduje bogastvo, 'ki so ga že mnogi povsem pazabili ah ga sicer sami z branjem nikoli ne b; spoznali. Posebna zahvala za to dabrot-nost tega plemenitenja gre samemu oblikovalcu S-okrata, igralcu Lojzetu Potokarju. Morda bi težko rekli, da bi bi- Sokrat Potokarjeva največja gledališka vloga, kajti nedvomno so bile v galeriji tega Igralca še mnoge druge kreacije, ki so zaradi tipične in kompleksne gledališke gradnje lahko zaživele še veliko pristneje; nedvomno pa je Sokrat njegova najbolj ogromna in najbolj požrtvovalna kreacija, ki terja, fe odštejemo vse drugo, že zaradi več kot uro in pol trajajočega monologa v zagovoru silno razumsko ln fizično koncentracijo. Čeprav ni vloga zunanje tolško efektna, pa je lahko v njej dosegel Potokar največ, kar je mogel, namreč, da nas v Sokratovem imenu — uči. V ostalih vlogah dopolnjujejo celoto uprizoritve Jože Zupan kot Kriton. Lelja Reharjev^ kot Palas Atene. Janez RoVte' ček kot Meletos, Lojze Drenovec kot Anitos. Stane Cesnik kot Platon, Maks Furjan kot ječar, Albert Raner kot Apolo-doros, Danilo Benedičič kot Ll_ kon, Alja Tkačeva kot Ksan-tSpa in Marija Semetova kot spremljevalka. Vsi pa govorijo veliko Sokratovo in Platonovo misel v prav tako pošteni ln klen! besedi Sovretovega ore-voda. bp Simfonični koncert Slovenske filharmonije Lep uspeh dirigenta Zvonimira Cigliča in pianista Hansa Leygrafa Priroda, Slo vek in zdravje S številko 11-12, ki je izšla nedavno, je bil zaključen enajsti letnik mesečnika za zdravstveno prosveto PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Celoletno kazalo nam kaže, da je lepo število sotrud-nikov te revije prispevalo vrsto koristnik in poučnih člankov o zdravstveni in higienski vzgoji človeka. List ni potreben samo zdravstvenim delavcem, marveč vsakomur, ki mu je mar njegovo zdravje. Vsebina zadnje številke naj bo za primer, kakšno gradivo prinaša. Dr. Marij Avčin objavlja odlomek Iz svoje knjige »Mali bolnik II.« o tem, kaj so razvojne napake in kako nastajajo. — O menaierski bolezni in njenem preprečevanju govori prispevek »Z delom preganjani«, ki ga je priredil urednik. — Dr. vet. Ante Štefančič razpravlja o letošnjih zastrupi j en j ih * mesom in mesnimi izdelki pri nas. — Dr. Ivan Logar piše o zgodovini Otroške bolnišnice v Ljubljani. — Medicinska sestra E. D. poroča, kako Je bilo prvič v koloniji. — Dr. Leon Kocjan objavlja ob tednu tuberkuloze otroka, kako so tuberkulozni mački m psi pogosto povzročitelji tuberkuloznih obolenj pri otroklh. — V stalni rubriki »Vprašanja iz Industrijske higiene« piše dr. Stane Lajevec o poklicnih kožnih boleznih. Na ovitku objavlja dr. Mirko Karlin zanimivosti iz zdravstva. — Ta naš edini mesečnik za zdravstveno prosveto izdaja Državna založba Slovenije ln ga ureja dr. Dušan Reja. - -st- LAWRENCE OLIVIER PRIDE V JUGOSLAVIJO. Koncertna direkcija Jugoslavije je dosegla sporazum s vodstvom znane an-gleSke gledališke skupine sira Lawrencea Oliviera. Po tem dogovoru naj bi prišla ta skupina, v kateri je tudi znana igralka Vivian Lelgh, v Jugoslavijo v začetku julija, takoj po gostovanju v Italiji. Olivier bi prikazal a svojo skupino Shakespea- rovegt »Tita Andronika« v petih predstavah v Beogradu in Zagrebu, medtem ko gostovanje v Ljubljani zaenkrat ni predvideno Kakor večina Osterčevih del je tudi Klasična uvertura naletela ob prvi izvedbi pred dvajsetimi leti zaradi svojega sodobnega glasbenega koncepta v naših glasbenih krogih na deljena mišljenja. Toda čas, ki je naj pravičnejši sodnik, je temu delu prisodil vidno mesto v slovenski simfonični glasbi. Glavno pa je, da je delo vzljubila naša koncertna publika. Zal pa ni bila izvedba Uverture na tem večeru na višku, ker je bila v zadnjem trenutku vrinjena v spored namesto Kozinove skladbe. Beethovnov koncert za klavir in orkester številka 5. v Es-duru spada po razsežnosti, komplicirani formalni strukturi in vsebinsko tematski dognanost: med najbolj zahtevna skladateljeva dela. Morda je mladega dirigenta malo zaskrbelo, ko sr je znašel pred avditorijem s tako težkim problemom, ki pa ga je ob blesteči izvedb; pianista, kateri mu je bil v veliko oporo, zadovoljivo rešil. Razumljivo je, da je naša pozornost veljala predvsem pianistu, ki nam je z veliko nežnostjo in iskrenostjo prednašal to čudežno Beethovnovo govorico, tako da smo preslišali, če mu tu pa tam orkester v dialogih ni bil prompten sobesednik. Cesar Franck, ta francosko belgijski asket v življenju in umetnosti, je ostal do smrti v svoji umetnosti zvest izročilom velikih dunajskih klasikov in ja vseskozi prepojen z bohotno razovutajooo se romantiko (Wag-ner), ne da bi zapadel večjemu vplivu francoskega impresionizma (Debussy), ki je bil takrat na pohodu. Simfonija v d-molu, ki jo je mojster dokončal šele leto dni pred smrtjo in kateri je čas šele v zadnjih decenijih odkazal mesto, k; ji pripada, je eno izmed najveličastnejših del svetovne simfonične glasbe. Z’njeno izvedbo na tem večeru smo bili zelo zadovoljna in je napravila na nas globok vtis. Če si prikličemo v spomin vse velike pianiste, ki so nas ža obiskali, moramo ugotoviti, da tehnika ni danes več vprašanje, temveč da gre za nekaj drugega, mnogo dragocenejšega, to je za čim smotrnejšo pogoditev ■vsebine skladateljeve koncepcije, za njeno čim verne j šo poustvarite1’, Ce pri Leygrafu abstrahiramo njegovo veliko znanje in morda celo nenadkrilji-vo obvladanje instrumenta ter s® Gradbeno podjetje »BE2IGRAD«, LJUBLJANA, Ttova cesta 71 sprejme v službo GRADBENEGA TEHNIKA s pooblastilom Zaželena je daljša praksa. Nastop službe s X. februarjem 19S7 ali po dogovoru. — Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja, z opisom dosedanje zaposlitve. 494-R «t»x«xicooooooooooooooooooocooooooochx>doociocooooooooooooooooooooi omejimo le na vsebinsko po-ustvaritev, moramo ugotoviti, da je naredil Beethovnov koncert v njegovi izvedbi na naa mogočen vtis. Na navdušeno odobravanje ja dodal še Mozartov Adagio v h-molu, kar nam je priklicalo v športen njegovo lansko, nepozabno izvedbo Mozarta. Našega mladega, ambicioznega in vseskozi umetniško zavzetega dirigenta Zvoneta Cigliča le redkokdaj srečamo pred dirigentskim pultom, zato pa vzbudi vsak njegov nastop tem večjo pozornost. Iz njega struja velika, morda še ne povsem uravnovešena sila. Težkih partitur se loti s skrbno pazljivostjo in jih temeljito obvlada. Orkester mu vedno sledi ter sp zaveda njegove sicer mladostne, vendar izrazite umetniške avtoritete. Odlično zveneč orkester pod njegovo taktirko je najboljši ocenjevalec Cigtičevih dirigentskih sposobnosti. Ali bi ne bilo umestno, da se ta izredni dirigentska talent vključi kot stalen dirigent Slovenske filharmonije ali Opere? Bila bi velika škoda, če bi nam zaradi nepravilnega razvrščanja kadrov propadel mnogo -obetajoči talent. Cigliča S' še večkrat želimo pred dirigentski pult. Karol Pahor L M Moj vohunček Ameriški filmi s komikom Bobom Hopeom so pač znani naši publiki in resnica Je, da se nikakor ne moremo povsem ogret) za tega ameriškega komika, ki je vse preveč površinski, delno epigonski in ki skoraj vedno nastopa v komedijah precej plehkega in naivnega žanra. Tudi v tem filmu je vsa komika v svojih situacijah že davno znana, prisiljena in marsikod nelogična n. pr. dolge pasaže akrobacij na gasilski lestvi drvečega gasilskega avtomobila). Sem pa tja se v filmu zablesti kakšen res duhovit poblisk in film se v nekaterih sekvencah resnično dobro ponorčuje iz ameriške obveščevalne služb® (FBI). Obrtniško je film izdelan spretno, dialogi pa so smešni včasih prav zaradi njihove bedaste in nelogične vsebine. Kot partnerica Boba Hopea nastopa znana filmska Igralka Hedy Lamarr, ki se seveda na koncu obvezno zaljubi v Boba Hopea, dvojnika nekega mednarodnega gangsterja, ki ga ameriški FBI pošlje v mednarodni Tanger. da bi dobil nek® velevažne mikrofilme. Film Je torej mešanica farse in detektivke ln seveda Je ves usmerjen v komiko Boba Hopea, vendar Je še kar ogleda vreden, če si pri tem seveda odmislimo vse želje in hrepenenja po res umetniških kvalitetah. FUm Moj vohunčič Je nabavilo podjetje za izposojanje filmov Vesna v Ljubljani in moramo to pot zapisati vsaj eno veselo novico, da smo p« dolgem času spet gledali v slovenščini podna slo vi jen film. ________________ D. Z. V hladnih zimskih dneh n« nozabimo na golobe in 1 druge ptice! st. 23 — 1. februarja 1957 j SLOVENSKI POROČEVALEC / *tr. 9 lipi v£* m A.’ , > >T( i lP' ? ' * i rnm *' •' mmrn Zimski motiv s Pohorja Nevo podjetje v Litiji Ustanovili so kovinsko mehanično delavnico - V bodoče predvidevajo še karoserijsko delavnico Potrebo po podjetju, ki bi popravljalo v (gilavnem motorna vozila, se je v litijski občini čutilo že več časa. Motorizacija v posameznih podjetjih napreduje razveseljivo in že tako 'Občutno, da nekateri kmečki gospodarji, ki so se do sedaj preživljali z' vožnjami, tarnajo in napovedujejo, da bedo moral; prodati konje in vozove, čeprav 60 se že tud; sami modernizirali z »gumiradlerji«. na vozove so montirali, avtomobilske gume. Ker kamion, avtomobil in traktor izpodrivajo voz in konja, je treba v našem kraju tudi; popravlj-a-lnice motornih vodi. Teh je več, ker jih imajo pr; mestni komunali, lesno-in-dust-rijs-kem podjetju, pri gozdni upravi, pr; cestni upravi -in drugih podjetjih, tako na primer v Šmartnem pri tovarni usnja itd. V okolic; deluje 9 kmetijskih zadrug in dve vzorni posestvi na Grmačah in Po-novičah, ki se poslužujejo traktorjev in drugih strojev. O nujnosti kovinsko mehanične delavnice je razpravljal litijski občinski odbor že večkrat. Za ustanovitev takega podjetja je določil 1,300.000 din investicij in 1 milijon za nabavo strojev. Prostor so določili na dvorišču restavracije »Fošta* poleg kolodvora. Te dni sem si ogledal novo litijsko podjetje, k. je že v polnem razmahu, Vse potrebno za ustanovitev podjetja so uredili in izdelali domačine. Litijski občinski odbor je postavil za upravnika bivšega partizana Metoda Bokala iz Gradca pr; Litiji, ki je doslej služboval že pri SAP v Ljubljani in pr; prevozniškem podjetju »Gorjanci« v Novem mestu. Po njegovih navodilih s.o bilj izdelani načrti. Novo litijsko podjetje ima za enkrat šest prostorov. Zdaj deluje le še kak dober mesec. Izkušnja je dokazala, da imajo na razpolago premalo prostorov, za,to jih bodo moral; že spomlad; povečati. Upravnik Bokal je to zahteval že ob izdelavi načrtov, pa so nekateri menili, da bo za prva leta dovolj tudi manjša servisna popravi j ainica. Za Litijo so vse delavnice velikega pomena, ker bodo motorna- vozila popravljali odslej doma. Novo podjetje je konkurenčno, saj računajo za delovno uro po 210, za visoko kvalificirano urno delo pa 280 din, torej tretjino manj, kakor nekatera druga podjetja v okolici. Zato imajo tu zdaj že za več mesecev dela, nekatera celo Izven občinskega območja. Velikega pomena je za okoliš tudi oddelek za vulkan.izacijo. Tu popravljajo kolesarske in avtomobilske zračnice in gume, pa tudi raznovrstno gumasto obutev. Tega oddelka so zato zlasti vesele naše gospodinje. V podjetju je za zdaj šele 11 delovnih moči, od tega 8 kvalificiranih. »Spomladi pa bomo začel; z gradnjo novega objekta Za karoserijsko delavnico in avtoli-čars-tvo. Potem bodo zaposlili spet nove delavce.« »Kako bo s strokovnjak; za novo delo?« sem se pozanimal. 2e zdaj se je prijavilo več sposobnih delavcev v stalno službo. Tudi z naraščajem bom.o preskrbljeni. Mladina, ki je dokončala litijsko nižjo gimnazijo, se že pripravlja za mehanike, avtoelekt-ničarje in za druge panoge. Zanimivo pa je, da se nihče še n; .prijavil za kleparskega ali avtoličarskega vajenca. Takj monotoni poklic; naši mladini menda že niso všeč. »Za vso to prijavljeno mladino bomo« — tako je obljubil upravnik Bokal — »ustanovili posebno vajeniško šolo in v nekaj letih bomo imel; dovolj domačega strokovnega kadra, da bomo naše novo podjetje lahko vsestransko razširili in tako zagotovili Litij; prepotreben napredek.« Jože 2upančič MARIB0*! NAJVEČ-JA IZBIRA BLAGA PO OSVOBODITVI. Predilnica in tkalnica v Mariboru že doslej ni bila nikdar v zadregi glede prodaje svojih Izdelkov, ker je vedno polagala potrebno pozornost Izbiri in je znala vedno znova osvajati trg s prikupnimi vzorci. Tudi letos je ta tovarna izredno povečala izbiro svojih izdelkov. Zlasti bodo povečali proizvodnjo blaga iz stančevine, pri čemer bodo zlasti pazili na kakovost, glede katere so potrošniki vse bolj zahtevni. Do stančevine je bilo opažati pri potrošnikih precejšen odpor. Sedaj pa so izdelali predilnice in tkalnice z boljšo kvaliteto in nižjimi cenami to nezaupanje že precej izpodbili in upajo, da bodo to vrsto blaga kar najbolj prilagodili željam in potrebam potrošnikov. Za poletno sezono so pripravili nad 30 vrst blaga, za vsako vrsto pet do šest vzorcev, za nekatere vrste pa celo dvanajst vzorcev. Povprečna cena blaga iz stančevine je 400 din za meter. Letošnja izbira blaga v Predilnici in tkalnici v Mariboru bo po izjavi njenega direktorja največja po osvoboditvi. Zato bodo lahko tudi trgovci bolj kot doslej zagotovili večjo izbiro za kupce. ^DOLENJSKO Vesti iz Črnomlja Sindiikaiiinai knjiitšmica v Črnomlju je odprta po dvakrat na teden. Ima 2000 knjig. Nameščena je v prostorih šahovskega kotička in predvsem v zadnjem času deležna precejšnjega obiska. Obiskovalci berej-o knjige, časopise in revije ter igrajo šah. Med njim; je največ vajencev in dijakov. • V zadnjem času smo s; v Črnomlju lahko ogledali dve igri. Črnomaljc; so se nam predstavil; z dgro »Sin«, igralci :z Vinice pa s0 nastopili s Me-škov-im delom »Pr; Hrastovih«. Obe igr; sta lepo uspeli. Črnomaljci se želijo v bodoče še vej takih prireditev. Zlasti precejšnje je zanimanje za lutkovno T ecaj Otrokom padl bodo v goriškem okraju posvetili v bodoče več pozornosti Na zadnjem posvetovanju predsednikov občinskih odborov ZB, ki ga je sklical okrajni ^d-bor ZB v Novi Gorici, so razpravljali predvsem o življenjskih razmerah otrok padlih borcev im žrtev fašističnega nasilja. Ugotovili so, da so v tem pogledu organizacije ZB še vedno storile premalo, ker niso skrbele za vsakega posameznika. Tako so ugotovili, da še vedno ne prejemajo štipendij vsi otroci padlih borcev, čeprav bi jih bili potrebni. V goriškem okraju je nad 1100 ctro-k padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Nad 400 jih obiskuje nižjo gimnazijo, 230 osnovno šolo, okrog 130 se jih uči obrt;, 41 jih obiskuje višje Proti alkoholizmu Proračunski predlogi občinskih ljudskih odborov v koprskem okraju za socialno varstvo v letošnjem letu so nekoliko višji, kot so bil; lani. N3 nedavni s-ej, okrajnega sveta z-a socialno varstvo so se člani sveta zavzemal; za to, da se v proračunih zagotovi kar največ sredstev za preventivno službo socialnega varstva t. i. za šolske -in mlečne kuhinje, pionirske domove, patronažno siužbo in podobno. Praksa že dolgo dokazuje, da je preventiva cenejša od kurative, razen tega pa je tudi koristnejša tako r.a posameznika kot za družbo. Znano je, da se ljudje, ki jim je alkoholizem kot pereče družbeno vprašanje pni srcu. že dlje časa zavzemajo za to, da se vsaj nek del sredstev iz občinskih davkov 113 alkoholne pijače uporabi za boj prot; alkoholizmu. V koprskem -okraju je tak sklep doslej sprejel le občinski ljudski odbor Divača; v tej občini gresta 2’Vo od občinskega prometnega davka ca alkoholne pijače v sklad za boj proti alkoholizmu. Ker je alkoholizem v koprskem okraju, zlasti v njegovih obalnih delih dokaj pereč, je svet sklenil priporočit, vsem občinskim ljudskim odborom, da posnemajo zgled Divače in določijo za sklad za boi proti alkoholizmu 2 do 5°/o prometnega davka na alkoholne pijače. F. M. gimnazije, 12 učiteljišče 51 srednje gospodarske šole, 153 jih dela doma na kmetijah itd., 13 pa je nezaposlenih. Občinski ljudski odbori štipendirajo 373 teh otrok, ali pa jim kako drugače dajejo pomoč. Okrajni ljudski odbor jih štipendira 62, podjetja pa 7. Tako ostaja še vedno nad 500 otrok padlih borcev, k; niso deležni nobene pomoči. Krivdo je treba pripisati zgolj šablonskemu reševanju prošenj in dejstvu, da organizacije ZB niso vodile evidenco nad temi otroci, ki niso pravočasno vložili prošenj za gmotno pomoč pri šolanju. Na seji so sklenili, da ja treba to čimprej popraviti, zato bodo še enkrat preverili vse podatke o o-trokih padlih borcev, nakar naj bi bilj potrebni deležni pomoči iz dotacij republiškega odbora ZB. V bodoče, pa naij bi tudi občinski ljudski odbori vodili skrb za te otroke in jim omogočili pridobitev primernega poklica. Na posvetovanju so razpravljali tudi o izobrazbi bivših borcev im aktivistov, ki jih je še precej brez kvalifikacije. V veliko olajšavo jim bo nedvomno dopisni tečaj, ki ga prireja Ljudska univerza v Ljubljani. Pri okrajnem odboru ZB v Novi Gorioi so že ustanovili personalno in pedagoško komisijo. Prva bo izbirala kandidate za dopisni tečaj, druga pa jim bb na seminarjih pomagala pri pripravah za opravljanje izpitov. Občinski odbori ZB že zbirajo prijave. Na seji so se pogovorili še o volitvah vodstev osnovnih organizacij ZB, ki naj bi bile končane do sredine februarja. J. P. Razstava v Brežicah Zvedel; smo, da bo v maju v Brežicah pomembna razstava zgodovinskega gradiva o kmečkih uporih. Pri organiziranju te razstave, k; bo presegala okvir občine, bodo bržčas sbde-loval; tud; pristojni činitelj; iz sosednje Hrvatske. Tako b0 ta razstava hkrati tudj manifesta-c: j a povezanosti med slovenskim in hrvatskim ljudstvom. Šoštanj Kočevje Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva je bilo iz poročila in razprave razvidno, da je doseglo to društvo v minulem obdobju pomembne uspehe. Društvo posveča vso pozornost vzgoji pionirjev in mlajših članov. . Poleg raznih drugih uspehov so kočevski gasilci v lanskem letu ohranili tud; večmilijonske vrednosti pred požari. (or) Pr; razdeljevanju denarnih sredstev, ki jih je občina -v Šoštanju namenila za (izobraževanje, je občinski svet Svobod in prosvetnih društev namenil večje zneske predvsem tistim društvom, k; so bila v preteklosti najbolj marljiva. Pretežni del skupne vsote 260.000 din bodo porabila društva za nakup novih knjig. To bo predvsem pomembno za društva v oddaljenih vaseh, kjer je knjiga eddno izobraževalno sredstvo. r—v— igro »Obut; maček«, k; jo pripravljajo rudarji dz Kanižarice. Ljudje si želijo, da bi tud; Ljudska univerza čimprej začela s svojo dejavnostjo. * V Komendi se je nedavno začel tečaj za člane organov delavskega samoupravljanja. Tečaja se udeležujeta do dva člana d.z vsakega delovnega kolektiva. J. K. Za zboljšanje dela žena - zadružnic Okrajni odbor žena zadružnic v Kočevju je pred kratkim razpisal posebno tekmovanje, k; naj bi vodilo do izboljšanja dela. Ena najpomembnejših nalog zadružnic bo letos prirejanje raznih tečajev in urejevanje vasi. V marsikaterem kraju se žene zavzemajo za gradnjo javnih zaprtih kopališč. Te bi marsikje lahko uredili tudi s skromnimi finančnimi sredstvi. Za javna zaprta kopališča se posebno zavzemajo v Velikih Laščah, Dobrepoljah in Ribnici. Zadružnice so tudi sklenile, da bodo storile vse potrebno, da b; jih bilo v bodoče več kot doslej v vodstvih kmetijskih zadrug. Tekmovanje bodo zaključili v maju. Najboljši odbori žena zadružnic bodo dobili praktične nagrade. (or) RK v Stični Ta teden je bil v Stični na Dolenjskem zaključen tečaj za vašlko mladino, ki se ga je udeležilo 23 deklet iz občine Ivančna gorica. Tečaj je organiziral okrajni odbor Rdečega križa iz Ljubljane. Na tečaju so dekleta poslušala predavanja o prvi pomoči, zdravi prehrani, neg: dojenčka, protiletalski zaščiti, higieni vasi itd. Tečajnice so bile ves čas predavanj, t. j. 14 dni, nastanjene v internatu stiiške gimnazije, kjer so se tudi hranile. Tečaj je dobro uspel in so si dekleta pridobila mnogo praktičnega in teoretičnega znanja. Pesje pri Velenju Na nedavnem občnem zboru Socialistične zveze v Pesju pri . Velenju je bila precej burna razprava o stanovanjskih. težavah, krajevnih cestah in šolstvu. Krajevne ceste so v dokaj slabem stanju. Ze lani so jih prebivalci v precejšnji meri popravljali s prostovoljnim delom, za tako delo pa so pripravljeni tudi letos. Pritoževal; so se še nad slabo vzgojo otrok. Bili so mnenja, da vzgaja v šoli ni dovolj im da je treba pravilno vzgajati otroke tudi doma. V bodoče si želijo člani SZDL tudi boljšo povezavo svoje organizacije z drugimi. 2. R. Kako izboljšali družbeno upravljanje Nedavno so v tovarni perila »Muro« v Murski Soboti razpravljali o tem, kako naj bi se izboljšalo delo pri upravljanju tega podjetja. Sporazumeli so se, da bodo v bodoče skupine po dvajset in več delavk razpravljale o problemih podjetja s posameznimi člani delavskega sveta. V bodoč* bodo tudi vsa delavke te tovarne v naprej obveščene o dnevnem redu vsake seje delavskega sveta. V tovarni nameravajo izdajati časopis, ki bo med drugim obravnaval izpolnjevanje proizvodnega plana. Tako računa delovni kolektiv podjetja, ki je že sedaj eden najboljših v svoji stroki, da bo v bodoče delo pri vodstvu podjetja Se izboljšal. Apnen j s zemlje Vodstvo sklada za pospeševanje kmetijstva pri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti namerava v letošnjem letu posvetiti vso pozornost apnenju zemlje. Letos bo nujno treba najti oblike za gmotno pomoč kmetom pri nabavi im prevozu apnenega prahu in saturacijske-ga mulja. V Pomurju se strokovnjaki ba-ijo tudi z vprašanjem ustanovitve kmetijskega zavoda ali kmetijske postaje v Murski Soboti, ki bi se načrtno lotila reševanja vprašanja ap-nenja pomurske zemlje in reševanja drugih za pomursko kmetijstvo življenjsko važnih vprašanj. Tako bi bilo v Pomurju nujno potrebno proučiti vprašanje zamenjave semen, uvedbe pridelovanja strniščnih krmnih rastlin, izboljšanja vrtnarstva in podobno. V bodeče bo potrebno v Pomurju zaostriti borbo proti raznim škodljivcem kot so koloradski hrošč, ameriški kapar, prelec, gobar in drugi. Prav tako bo potrebno še nadalje nuditi vso skrb pravilni selekciji goveje živine in nabavi dobrih plemenjakov. K napredku živinoreje v Pomurju bo gotovo mnogo prispevala gradnja novega osemenjevalnega centra v Murski Soboti. Dijaški krožek v Trbovljah Poročal; smo že, da so na trboveljski gimnazij; ustanovili marksastični krožek, v katerega se je vpisalo 60 dijakov. Člani krožka so kmalu po njegovi ustanovitvi poslušal; prvo predavanje o marksizmu. Temu predavanju je sledilo daljše mrtvilo, sedaj pa spet pripravljajo nova predavanja. V kratkem bo tov. Filipčič iz Ljubljane predaval o temi »Marksizem in umetnost«. Pozneje bodo organiziral; še predavanje »Razred; jn razredne borbe« in druga. —nc Hrastnik Svet; potrošnikov v Hrastniku se redno sestajajo in razpravljajo o raznih težavah v trgovini. Tako je svet potrošnikov pri trg. podjetju »Potrošnik« dal že več predlogov za izboljšanje poslovanja in opozoril na ugotovljene pomanjkljivosti. Najuspešnejši pa je vsekakor potrošniški svet pri mesarskem podjetju, k; je zadnje čase večkrat razpravljal o prodaji mesa, o Tazlrkah med nakupno in prodajno ceno itd. Na predlog tega sveta potrošnikov so v vseh mesnicah zaposlili blagajničarke, medtem ko je prej ista oseba prodajala meso in sprejemala denar. V Hrastniku so na pobudo obč. ljudskega odbora sklical; tudj posvetovanje članov svetov potrošnikov iz vse občine. Na tem posvetovanju So razpravljali o raznih težavah, na ka- Da bi Postojna oživela Likvidacija starega in ustanovitev novega prosvetnega društva Te dni je bil v Postojn; redn; letn; občn; zbor kulturno-pro-svetnega društva, ki je sklenil, da to društvo preneha delovati. Istočasno pa je bil to že tudi ustanovn; občni zbor novega delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Ze dolgo se ni v Postojni na sestanku zbralo toliko ljudi, kot na tem občnem zboru. Nad 250 jih je napolnilo kinodvorano. To pa pomeni, da so ljudje v Postojni živo zainteresirani, kako se bo razvijalo prosvetno življenje pri njih. In kar je tudi razveseljivo, med navzočimi smo videli mnogo mladih Postojnčanov. Prav v te polaga novo ustanovljeno društvo »Svoboda« največje nade, saj je marsikatero sekcijo društva osvežila prav mladina. Vzemimo za primer mešanj pevsk; zbor, ki. je kar sam od sebe razpadel. Toda na pobudo mladinske organizacije so ustanovil; CO-člansk; mladinski mešan; pevsk; zbor. v katerega se je vključilo ‘lepo število delavske mladine ;n vajencev. Te so vse do takrat pogrešali v ovn vrstah. Kot smo lahko razbral; iz poročil dosedanjega predsednika, pa sta moški pevski zbor In vokalni kvartet društva priredila več javnih nastopov. Tudi orkester, ki šteje nad 30 godbenikov in vse bolj dobiva značaj dobrega simfoničnega orkestra, je zabeležil v preteklem letu več uspelih nastopov. Med tem; naj samo omenimo samostojni koncert v Postojni. Poživitev v postojnskem glasbenem življenju pa je prav gotovo novo ustanovljeni mandoMstičn; krožek, ki ga sestavljajo mladine; in pionirji dn že pridno vadi za nastope. Osnovni problem, s katerim se je moralo društvo v preteklem letu ukvarjati, je bil tiste, k; se vleče že vsa leta po vojni, in je tudi glavni krivec, da se kulturno življenje v tem mestecu še n; rar mahnilo. Vsega tega je v največji meri krivo pomanjkanje primernih prostorov za društveno življenje. Zato pa so se zborovalci tembolj razveselili poročila svojega predsednika. da se je preureditev Doma kulture le premaknila z mrtve točke. Idejn; načrt je bil že predložen republiški gradbeni inšpekciji. Dom bedo preuredili tako, da bo dvorana uporabna za gledališke in kino-predstave. V Domu bo tudi več primernih prostorov za delo posameznih sekcij in za klubsko življenje članstva. Ta preureditev bo stala ned 8 milijonov dinarjev. Občinski odbor je v ta namen ž-_ nakazal svoj prispevek v proračunu. Toda na občpem zboru kul-turno-prosvetnega društva so ugotovili, da je bil krog dosedanjega društva preozek in da sedanje število sodelavcev n; dovoljevalo širšega razmaha. Zato je nastalo hotenje po ustanovitvi delavskega kulturno-prosvetnega društva »Svobode*. V to društvo naj b; pritegnili tud; tiste, k; so doslej stal; ob strani, predvsem delavce. V tem so že v prvih dneh uspeli. Ze iniciativni odbor je zbral 524 pristopnih izjav za novo »Svobodo«. To število Pa se je na samem -občnem zboru še povečalo. Med prijavljene; je rad 200 delavcev, kar je vsekakor lep uspeh. Skoda je le, da od kmetov ni nobene prijave, pa tudi, da jih na občnem zboru ni bilo. Zato je pač ena glavnih nalog novega -odbora, da pritegne v svoje vrste tud; kmete iz vasic, ki obkrožajo Pos-tojno. 2e večkrat so postojnski delavci izra-zil; željo Po- izobraževanju. Ta je prišla do izraza tudii na občnem zboru. V okviru novo ustanovljene »Svobode« nameravajo ustanovit; splošno izobraževalno sekcijo. Zanjo So predlagali tr; oblike. Prva hi bila nekak večtedenski strokovni tečaj, druga oblika b; bila ciklusna tedenska ali štirinajstdnevna predavanja, tretja oblika, k; ima še največ pristašev’, pa naj b; bila šola za delavce. Na tej bi bil pouk dvakrat tedensko po dve do tri ure. Tu b; se delavci seznanjali s tehničnimi pridobitvami, procesom dela v tovarnah in obratih, v gospodarstvu doma in po svetu. Izobraževalna sekcija pa b; tudi lahko prirejala skupne obiske muzejev, izlete ;n podobno. Posebno vprašanje na občnem zboru je bila tud; organizacija solidnega družabnega življenja v Postojni. Kako b; Postojnčanom nudili čimveč kulturnega razvedrila. V ta namen bodo ustanovili posebno sekcijo, k; se bo imenovala sekcija za kulturno družaibnbst. B. K. Sporočamo žalostno vest, da je umrl tovariš Vladimir Bizovičar ■trojni tehnik Dolgoletnega in požrtvovalnega člana našega delovnega kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu. Na poslednji poti ga bomo spremili v soboto, 2. februarja 1-957 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Upravni odbor T. Z. Litostroj Sindikalna podružnica T. Z. Litostroj UROJ Ljubljana - Šiška tere naletijo član; svetov pr; svojem delu. Pozneje je bilo tud; posvetovanje s predstavniki trgovskih in mesarskih podjetij. :—nc » Onemoglim je poslal knjige Nedavno smo poročali, kako živijo in delajo oskrbovanci v Domu onemoglih na Gradišču. Danes pa že lahko poročamo, da se je njih-o-vi želji po knjigah prv; odzval Mirko Jarc iz Novega mesta. Upravi doma je po-’ slal 16 knjig, da bi si z njimi oskrbovane; krajšal; čas. Slednji so bil; darila zelo vesel; in jih z veseljem berejo. Tovarišu Jarcu se tudi zahvaljujejo za lepo darilo. Z enakim veseljem bi sprejel; oskrbovane; kn;-t:ia darila tudi od drugod. J P. Za boljšo dostavo pošto Kozje ima dokaj dobre prometne zveze predvsem z Brestanico. Sevemozahodni del Kozjanskega pa ima slabe zveze. Jurklošter, Planina, Slivnica, Prevorje in Lesično dobivajo pošto šele z večernim avtobusom iz Celja, naslovnikom pa jo dostavljajo naslednji dan. Nedavno pa smo zvedeli, da namerava poštna uprava uvesti poštni avtobus na progi Celje - Lesično - Jurklošier. V Jurklošter naj bi prispel 1a avtobus že okrog 9 zjutraj, vračal pa bi se popoldne. Ce pride do uresničitve te vesti, bodo prebivalci vseh naštetih krajev pošti precej hvaležni. Nedvomno bi bil na novi progi precej živahen tudi osebni promet. Upajmo, da na vzpostavitev proge ne bo treba dolgo čakati. Frankolovo Na občnem zboru Socialistična zveze, ki se ga je udeležilo bolj malo članov, so razpravljali predvsem o perečih gospodarskih vprašanjih. Največ težav povzroča ljudem plačevanje prispevkov za gozdni sklad, saj do-' bijo posamezni p-osestniki za kubični meter prodanega le5a komaj okrog 200 din, triko da na morejo kriti niti stroškov za sečnjo. Na zboru so se zavzemali še za elektrifikacijo hribovskih naselij v okolici Frankolovega. V Frankolovem je tisk zelo razširjen. Tako imajo ljudje naročenih nad 230 izvodov »Slovenskega poročevalca«, 67 izvodov »Ljudske pravice«, 41 izvodov »Večera«, 74 izvodov »Delavske enotnosti« in 326 izvodov »Kmečkega glasu*. D. S. HBESSESra Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubi mož, oče, sin, brat, stric, svak ST.J5.UK0 nameščenec OLO Ljubljana Pogreb dr=" ra pokojnika bo v soboto, dne 2. februarja 1957, ob 16.30 iz. Frančiškove mrliške vežice na pokopališče Zale. Žalujoči: žena Tončka roj. Miklič, sinova Stanko in Jože, ata in mama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. 31. jan. 1957, Dotrpel je moj nadvse ljubljeni mož Leopold Štirn bivši gostilničar 'Pogreb dragega pokojnika j« bil v četrtek, 31. jan. 1957, ob 15. uri v Brežicah. Žalujoča žena In ostalo sorodstvo. Brežice, 29. januarja 1957. . Tajniitvo za finance OLO Ljubljana sporoča, da je umrl njegov dolgoletni usluZbenec STANE MENART blagainik Pogreb bo v soboto, 2. februarja 1957, ob 16.50 Iz Frančiškove mrliSke veie. Vestnega in požrtvovalnega tovariSa bomo ohranili v trajnem spominu! » TAJNIŠTVO ZA FINANCE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA 1. FEBR. NEKAJ MISLI O PRAVEM ŠTUDENTSKEM ŠPORTU rt v rti i ... toda bres plotov in »žičnih ovir« — Najispše mesto za ureditev bi bilo tani, v Tivoliju Zg dosego tega in rešitev še vrst;« dragih vprašanj so pchebne bistvene spremembe na univerzi Naši Študentje so na lastno pobudo že večkrat zahtevali, da uredimo vprašanje njihovega športnega življenja na univerzi. Stlvo so občutili to potrebno iz utripa časa iu zgledov, ki jih je po vsem svetu na pretek. Kar nekam naravno je, da so univerze in visoke šole žarišča naprednih kulturnih prizadevanj in tedaj tudi tiste neprestane želje človeške družbe po zdravem življenju in razvedrilu — po športu. Vodilni položaj univerze v športu se kaže navzven tudi na pomembnih tekmah, še posebej na olimpijskih ig rali, kjer so študentje sorazmerno številčno najbolj zastopani in poberejo tudi največ lovorik. Tako je skoraj povsod v kulturnem svetil in temu ustreza potem tudi sam peiožaj, ki ga ima telesna kultura v posamezni deželi, saj jo podpira izobražen-slvo povsod, na vsakem delovnem mestu. Zavest prebivalstva v taki deželi je potemtakem na zelo visoki stopnji, saj razume pomen pravega športa sleherni vzgojitelj na visoki šoli, vsak inženir v podjetju, vsak nameščenec, vsak ... Pri nas je žal, drugače. Prav gotovo še ne morem govoriti ž prešernem študentskem športu, k: bi ustvarjal zdravo tradicijo za generacije, vstopajoče na fakultete ter dvigal družbeno zavest na višjo stopnjo, kar naj bi se ugodno kazalo v vsem tistem našem javnenn življenju, ki neposredno obravnava ta vprašanja ali jih samo posredno podpira. Prav zaradi pomanjkanja te (razširjene zavesti se zdi, da v desetletju še nismo preveč napredovali. In res ni in ne more biti drugače, dokler se stanje na fakultetah ne bo bistveno spremenilo. Osrednje študentsko športno društvo »Oljnnpia«, združuje v svojih klubih približno 1300 članov, ki pa niso vsi študentje. Razen tega so še organizirani v posebni strelski družini in planinskem društvu. Tudi ostala društva v Ljubljani zajemajo nekaj študentov kakor »Ljubljana«, »Enotnost«, »Partizan« in še nekateri, vendar ee zdi, da celokupno število včlanjenih študentov ne presega dva tisoč. Za 6S00 študentom, kolikor jih je na univerzi, visokih in višjih šolah v Ljubljani, je to vsekakor premalo, da bi mogli govoriti o ustreznem študentskem športnem gibanju. NAČRTNI UKREPI Športna zveza Jugoslavije je v minulih dneh sprejela več priporočil za zboljšanje razmer v študentskem športu. Pri rektoratih predlaga, da se naj ustanovijo posebni organi, ki bi skrbeli za razvoj telesne vzgoje ' med študenti. Zdi se, da bi bilo najbolje, če bi pri nas ustanovili tak organ pri Višji (ali bodoči Visoki) šoli za telesno vzgojo. Tako rešujejo to vprašanje tudi v inozemstvu. Specializirana ustanova za telesno vzgojo je v noi-malnih pogojih lahko s svojimi igrišči on objekti za telesno vzgojo, kakor tudi s svojimi predavatelji najbolj solidna hrbtenica za razvoj celotnega študentskega športa v kraju in razmerah kakršne nudi Ljubljana. Zaradi te pomembne, čeprav drugotne naloge, bi se morala navedena ustanova s svojo dejavnostjo in objekti približati univerzi, se pravd študentom. Nameravana preselitev na Kodeljevo bi taiko nalogo zelo otež-kočila; zato bi bilo potrebno najustreznejše mesto za bodočo Visoko šolo za telesno vzgojo, ki naj b; bila tud; matica študentskega športa in zraven še osrednja vzgojna ustanova za amaterje družbenih organizacij, učiti tudi po navedenih nalogah. V Beogradu predlagajo, da bi Me (Sušimo naravnega razvoja Gre namreč za šolske telesn ovzgojne organizacije, za. aktive, za društva, za šolske športne klube aii kakorkoli Jih že imenujejo. Njihov nastanek ni slučajen. Pa tudi sam pojav ni nav. V življenje jih je priklicala že skoraj takoj po vojni naravna potreba mladine po izdatnejšem udejstvovanju v telesni vzgoji. Sela namreč še danes ne more zadostiti potrebam v celoti, pa tudi reformirana šola skoraj gotovo ne bo ustrezala. Povsem naravno je tudi. da sl Je mladina izbirala prav šolo za svojo izvenšolsko telesnovzgojno izživljanje. Z njo jo vežejo premnoge vezi, saj se dobro poznajo, kajti imajo tudi učitelja stroko- FINSKI SLOS Naša športna javnost .ie postala pozorna m odlične finske skakalce že pred tremi leti, ko nastopili na proslavi 20-letnice I*!a-nice. Še nikoli nismo vi-deli tako lepili skokov kakor leta 1C-34 na 129-metr-ski skakalnici v Planici. Svoj sloves so Finci potrdili tudi v Cortini. Na vsem lepem so si priborili prvi dve kolajni! Gledalci so občudovali skakalce, ki so leteli izredno mirno, v velikem nagibu in z rokami ob telesu. Prvi, ki jCOOOOOOOOOOCOCOOOC)Of NA KOROŠKEM SMUČAJO, DA JE VESELJE! V koroškem kotu naše dežele =o izredno ugodni pogoji za smučarski šport. V letošnji sezoni so našteli že 900 tekmovalcev, ki so nastopili na različnih tekmah. Mladina v Ravnah je tako navdušena, da si žeii samo smuči in nič drugega. Ponekod kupujejo starši smučarsko opremo iz lastnega nagiba, ponekod pa je pritisk otrok tako goreč in vztrajen, da pač morajo popustiti. Socialno šibkejšim pomagata Železarna in Fužinar. Lan; so jim razdelili za novoletno jelko 100 .parov smuči, letos pa so se jih spet spomnili. Sredstva, vložena v telesno vzgojo mladine, pač niso in ne morejo biti izgubljena. Mlada generacija se bo navadila na šport i.n bo nekoč v večji meri zavarovana pred gostilnami, ki pomenijo ponekod edino »zimsko razvedrilo*. Na Koroškem smučajo, da je veselje. Ce se ozirate po belih klancih, se lahko prepričate, da so prav povsod, po strmem in položjnem svetu tisočeri sledovi smuči. Nedeljo za nedeljo prirejajo tekme, kar še stopnjuje zanimanje za treninge. Imeli so tudi tečaje za tekače, skakalce in aipske smvčar.je. Izkazalo se je, kolike prednosti imajo skakalnice, ki s» v bližini našel j. Za smučarje so laže dostopne, skakalci pa imajo kajpada več veselja, če imajo pri sleherni vadbi kaj gledalcev. Železarna v Ravnah je uvidevna za potrebe športa. Rudnik v Mežici pa tudi noče zaostajati in je prav tako obljubil svojo pomoč. Ko smo se pogovarjali z direktorjem Železarne tov. Gregorjem Klančnikom o domač-h tekmovalcih, je pohvalil zlasti Robača, OseniaE-ra in Famedtovo. Povedal je, da ima s koroškimi smučarji veliko veselje in zaupa v njihov razmah in kvalitetni vzpon, težave pa ima kot zvezni kapetan za teke. Letos bi morali tekač i sami trenirati, kar pač ne more voditi do vidnejšega napredka. Med Smučarsko zvezo Jugoslavije in med tekmovalci je premalo stika. Klančnik je na osebno odgovornost razpisal tekmovalni tečaj, ker mu Zveza ni pravočasno odobrila vadbenega načrta. a— Pohorska vzpenja V družbi s smučarskim trenerjem Francijem Čopom si je naš dopisnik ogledal dela na Pohorski vzpenjači In nam po- slal naslednje, poročilo: »Ko stojiš na vrhu Pohorja, tam nekje pri Sv. Bolfenku, ko si ogleduješ strmo in ravno izseko vse do vznožja pri Radvanju, si NESPORAZUM »Kaj ti je, Jože, da si tako čemeren?« »Zatreskal sem se v ...« »V katero?« prav lahko predstavljaš, kakšna ho nova vzpenjača. Tod okrog se bo začelo novo .življenje. Ljudje se bodo ' pripeljali z elegantno gondolo kar po jekleni žici do vrha — gondola bo zavila v izstopno post3jo, nato pa bodo turisti pohiteli mimo planinsko napravljenega portirja na razgledno teraso. 3?red sebo bodo videli Ruše, Falo, Maribor, Pekrsko gor-co. Urbana — polja in vinograde, gričevje in hribovje vse do centralnih Alp, na katerih se beli večni sneg. Ce bo poletje, se bodo podali turisti na sprehode proti 29 m visokemu razglednemu stolpu ali pa na športna igrišča, ki jih imajo pri 2elezniČarskem domu. Vse drugače pa bo, če bo zimski čas in bodo smreke okrog izstopne postaje obložene z belimi blazinicami. Smučarji si bodo pripeli smuči na noge in zdrseli na terene proti stari žičnici, udobja žejni turisti pa bodo sedli na sani in se zapeljali v hotel ali planinski dom. Franci Čop je povedal, da bo velika vzpenjača, na kateri bodo visele sVetle gondole, že letos končana, preizkušena in izročena prometu. »Termin, za katerega jamčim«, je dejal, »je 23. november«. Izstopna postaja je že končana. Zgradili so jo po načrtih inž. Kocmuta. Visoki stebri, na katerih bo visela jeklena vrv, že stoje. Višina znaša od 8 do 18 metrov. Gondole se bodo držale ponekod okrog 10 metrov nad zemljo, ponekod pa tudi 60 metrov. Za turiste bo to svojevrsten užitek. Splezal sem na vrh takega železnega stebra in se razgledoval po dolgi izseki: na tej strani temno Pohorje, onkraj Drave pa pri- jazno gričevje z vinogradi na sončnih legah. Spomnil sem se ljudi, ki živijo v mestu in posedajo o prostem času v gostilnah in kavarnah; v tem hipu pa se mi je zazdela pohorska vzpenjača kakor rešilni most, ki bo kazal ljudem pot v lepši svet: Ven iz mesta, na zeleno Pohorje! Spomladi na sonce, poleti v hlad gozdov, jeseni še enkrat na razglede po pisanem svetu, v zimskem času pa na sneg! Potujoče gondole bodo nenehno vabile, saj bodo v dvajsetih minutah užitka polne vožnje prestavile človeka iz doline na viši- Mimogrede Pripravljalni odbor »I. slovenskega festivala telesne kulture« je na zadhji seji formiral tri komisije: organizacijsko-programsko bosta vodila tov. Stane Lavrič in Tomaž Savnik, gospodarsko-fi-nančno Danijel Lepin in Viktor Hoj kar, propagandno Tone Kropušek, Edi Serpan in France Kutin. Zveza športnih društev »Invalid« Slovenije bo priredila v Kranjski gori dne 2. in 3. februarja V. republiško prvenstvo invalidov v smučanju. Pravico sodelovanja imajo invalidi iz NOB. mirnodobni invalidi, invalidi dela in invalidi od rojstva. V Mariboru bo v četrtek razširjena seja upravnega odbora Mariborske atletske podzveze. Dosedanje delo tega upravnega odbora kaže, da se bo atletika na področju okrajev Maribor, Ptuj in Murska Sobota razmahnila bolj kakor kdajkoli. Predsednik podzveze je znani športni delavec Darin Hasl. no 1930 metrov. V bližini izstopne postaje pri Bolfenku je že dandanes venec planinskih domov, do katerih imate četrt ure do uro in pol hoda. Prepričan pa sem, da bo zaslovelo Pohorje tudi v sirnem svetu. Nova vzpenjača bo privabila množice inozemskih turistov. Tako se bo pričelo že v prihodnji zimski sezoni novo življenje na Pohorju. Franci Čop se bo za hip oddahnil, ko bo nova vzpenjača stekla, potem pa bo postavljen pred nove naloge: treba bo organizirati smučarske šole. uredit’ nova smučišča, markirati izletniške smeri, oskrbeti proge za sankarje, izboljšati promet, vzgajati osebje v planinskih domovih in hotelih, graditi naprave za letne športe, organizirati športne tekme in še marsikaj. Agilni Mariborčani mislijo na vse — in bodo z združenimi močmi nove naloge tudi rešili. Tudi na gorsko reševalno službo mislijo in na ljudi, ki bodo novo vzpenjačo opravljali. Zat-o bosta odpotovala Cop in inž. Kocmut v inozemstvo, da se bosta podrobno seznanila še z nekaterimi izkušnjami v zvezi z vzpenjačami v Avstriji in Švici, -ga SLUŽBENE OBJAVE Tehnični plenum Plavalne zveze Slovenije ho v nedeljo, 3. t. m. 1957, ob 8.30 uri v sejni sobi Zveze športov Slovenije v Likozar j e-vi ulici z dnevnim redom: 1. Plavalne šole. 2. Propozicije za leto 1957. 3. Razno. Plavalna zveza Slovenije Nogometna zveza Slovenije obvešča vse svoje organizacije, da ima nov tekoči račun nri Komunalni banki 60-KB-2-Z-78 v Ljubij ani. V MUCARSKA OPREMA IN VADBA Pri smučanju se nekatere podrobnosti premalo upoštevajo. Tako so nekatere stvari zelo važne za začetnika, Ln sicer v opremi in načinu vadbe. V opremi, ki naj jo unorab-lja začetnik in izurjen smučar je določena razlika. Oprema mora biti tako izbrana, da olajša trde ure učenja in omogoča prijetno zabavo na snegu. Glavni del opreme pri smučanju so smuči in palice, pa čevlji in obleka. & ačetnlk naj ima nekoliko jih uporablja izurjen smučar in predvsem mehko prožne. Ta zahteva je bistvene važnosti. Ima iahko tud; kvalitetne tekmovalne smuči, teda biti morajo mehko prožne. Napačen je predsodek, da kvalitetne smuč; niso za začetnika. Take smuči PlSE CIRIL PRAČEK so dovršeno izdelane, zelo gladke. kar povzroča man; trenja in upora in olajša drsenje drt vijuganje nasploh. Zakaj mora imeti začetnik mehko prožne smuči? Tud; najboljši tekmovalec obvlada trdo prožne smuč.; le z neko težavo, ker nudijo večji upor pri vijuganju in ker so v mehkem — globokem snegu težko vodljive Mehko prožne smuči so ubogljive in ne delajo težav 'in to je za učenca izredno važno. Robnik; naj ne bodo moaUraai navzven, kakor jih ima tekmovalec; to b; začetnika motilo! C e vij; naj bodo lažji, sicer bo obupal nad togostjo in težo čevlja. Vez je kandahar al.j podobna, dolg; jermen n; za začetnika. Zelo dolge palice delajo včasih še mojstrom težave, kadar love v slalomu ravnotežje. Začetnik ,naj ima palice, k,i mu segajo največ do višine prsi. Pri obleki se ne b; 'ustavljali, podčrtal; bi samo poznano alpinistično ugotovitev: lia daljšo turo vzemi s seboj raje tri lahke puloverje kakor težko bundo, ker so dosti lažji, zaležejo pa ravno toliko. Vadba začetnika na snegu je danes že močno obdelana in razčlenjena. Poznamo razne načine šolanja, kljub temu pa ugotavljamo, dn je zelo majhen odstotek tistih, k; so šlj skozj šolo smučanja. Mnogo naših dobrih tekmovalcev ne pozna osnov smučanja. Smučajo ln tofciotijejo po posluhu. Nekateri element; so bistvene važnosti za začetnika ih mojstra, predvsem tisti, ki so v zvez; s fizikalnimi zakoni o ravnovesju. Bistveni elementi, ki so osnovne važnosti za začetnika lin mojstra, so približno isti. Po vsakem terenu, zglajenem alj debelo zasneženem, se mora vsak smučar posluževati krmarica (noga, ki je više v bregu, je spredaj za zahtevano razdaljo in je manj obtežena s težo telesa kakor nasprotna noga), ter polvisokega al; globljega počepa. Krmarica in čepenje sta najvažnejši prvini za zavarovanje ravnovesja. Polvisoko ali nizko čepenje sta zadev; posameznika, ta tako, drugi drugače. Novejše šole se poslužujejo polvisokega čepenja, se pravi nalahnega upogiba nog v kolenih. Za vijuganje, za navadno začetniško vijuganje, je bistvene važnosti razbremenitev. Pri p lužni kristijaniji izvedemo razbremenitev v vodoravni smeri s tem, da prenesemo težo z ene noge na drugo, pri sonožmih kri-stijanijah izvedemo razbremenitev od spodaj navzgor, torej navpično. Izraza-vodoravno in navpično nista popolnoma točna, toda v bistu držita. Vijuga dela začetniku največ težav, saj še z močnim zamahom telesa komaj dobi moči za vrtenje. Vrtenja v kristijanij.; se začetnik navad; najhitreje z vadbo popolne razbremenitve, se pravi s prečnim skokom. Po mnogih prečnih skokih odrivam vse manj v zrak ih končno znam razbremeniti s popolnoma paralelnimi smučmi v stalnem dotiku s snegom. Vadba razbremenitve po načinu prečnega skoka ima še eno dobro stran: smučar se priuči na držo paralelnih smuči. " Tekmovalec je zaradi dolgotrajne vadbe mnogo bolj pasiven pri uporabljanju lastnih fizičnih sil in .izkorišča silo zaleta kolikor le more. Današnji tekmovalci ne. delajo z rokama in z rameni predpasanih gibov. Rok; sta regulator ravnovesja, gornj.i trup je razmeroma pasiven. Toliko živahne j e delajo členki, kolena in boki. Toda to de.lo se prav malo opazi, ker dela smučar s finim občutkom, vse v povezavi z zaletno silo. Razvoj vijuganja tež; za popolno, sonožno ' kristijanij o. vse gi- banje se izvaja z boki, nalahno s koleni in nekaj več s členki stopala. Pri vadbi smuča tekmovalec z edinim ciljem, čimbolj sproščeno im elegantno. Zato vidimo pni vadbi lepše vijuganje kakor na tekmi med koli, kjer je treba uporabiti silo, da se obdrž; na strogo začrtani stezi. Ne smem se pustiti mehko zanašat,; v lokih kakor to storim pr.i vadbj na prostem svetu. Zato pride med koli do veljave nekaj več navadna šolska tehnika: vbod palice, izrazitejša razbremenitev, tod in tam izrazitejša krmarica in vse ostale značilnost šolskega smučanja. Tekmovalec ima navadno 215 cm dolge smuči, ki so vsaj srednje prožne, da jih lahko uporabi za vse vrste snega. Palice uporablja nekaj daljše kakor nekoč, dolge nad višino Prsi. Cevi j.; so visoko čez členke, da bolj utrde nogo. Vez je dolgi jermen, ki je najbolj idealna tekmovalna vez, toda zaradi izredne nepraktičmosti pri navezovanju so danes v rabi že raz-nj patenti, k; to vez izboljšujejo. Obleka je stvar okusa. Navadno dolge hlače in živobar-van pulover, modna volnena čepica in nepogrešljiva očala. V začetku sezone vad,; tekmovalec samo vijuganje, ko je že delno v form; pa tud; hitrost. Vijuge so lahko hitre ali raztegnjene, smuk naravnost na vseh mogočih strminah, kjer so tud,; terenske zapreke v obliki vdolbin in valov. Posebno skrb posveča tekmovalec tudi vadbi v mehkem, globokem shegu. Zelo priporočljivo je, da vadi tekmovalec kdaj pa kdaj sam, posebno takrat, kadar poizkuša nove stvari tz tehnike smučanja. Hitrost vadi zmeraj v družbi! Velika večina smučarjev, tako tekmovalcev kakor izletnikov pozablja, da je bistven; del opreme orodje za majhne rtpa-rature. V vsak; smučarsk; skupini bi moralo biti Po dogovoru tole orodje: pila, zvijač, klešče, jekleno šilo, robniki, razni vijaki, rezervne vezi. To spada neogibno k opremit. Prav tako je na izletu vsakdo soodgovoren za varnost tovariša in s tem za skupno varnost. Vadba na steptanem terenu naj bo načrtna, navzgor hodi zmeraj zunaj območja tistih, ki s« spušča ji navzdol. CIN O fy 3 fl Jw 1 jpKp^.“ -’N • 31. Tedaj pa — Joj, prejoj! Frača je padla Iz rok, solze 32. Tako je potekalo življenje malega Sneika v Uralskem 33. Saeiek Je bil prav zadovoljen ln srečen v prostorni »tTugl av‘«T'J‘anTcr. smeha so se spremenile v solze bolečine in iz dečkovih vrtu. Zabave je imel obilo in lačen ni bil nikoli. Stara kletki* le ena stvar mu ni dala miru. Kaj neki je onstran »čhni labod«. *• ust se je izvilo bolestno tuljenje. Močne roke so ga po- Belka ga je venomer poučevala. Seveda ga ni mogla ograje? Mnogokrat je splezal na najvišjo skalo in stegoval vlogi Tyrone Pom Miki MUST£R grabile za ušesa in mu jih navile: »Ti bom že pokazal, frkolin! Nedolžne živali streljaš? A?« Se dolgo so slišali kosmatinci grmeči Jakov glas. naučiti vsega, česar bi ga lahka v svobodni divjini, pla- vrat, da bi videl, kaj se nahaja onstran visokega zidu, vati pa je znal prav kmalu in je s svojimi norčijami ras* toda zaman. Kaj bi dal, da bi le enkrat videl skrivnostni-veseljeval staro in mlado. svet na oni strani! IZLiBMiTETfl KOLEDAR Petek, 1. februarja: Ignacij. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA za nujne primere od 2G. I. — 1. II. 1JJ57 — nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. Zdravstveni dom Center: Dr. Josip Luzar, tel. 39-151, Miklošičeva c. 20. Dr. Sonja Kotnik, tel. 31-962, Resljeva cesta 4b. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Lojze Tičar. tel. 21-96G, Erjavčeva cesta 28. Zdravstveni dom Siska: Dr. Jenkole Rozalija, tel. 21-131, črnetova 31. Zdravstveni dom Vič: tel. 21-797 Dr. Stane Grapar, tel. 23-372, Kogejeva ul. 5. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Anton Sirca, tel. 20-167 — v primeru odsotnosti zdravnika klicali LM 20-500. Zdravstveni dom Moste: Dr. Medvešček Branko, telt 31-359, Krekova ul. 5. Zdravstveni dom Šentvid: tel. 731 ali 741. Oftalmološka sekcija SZD bo imela v petek, dne 1. II. 1957 ob 19. uri na očesni kliniki v Ljubljani svoj redni letni občni zbor združen s predavanjem docenta ::r. Staneta Stergarja o pomenu popisa slepih in slabovidnih oseb v LR Sloveniji. Vabljeni! Pri DELAVSKEM ODRU v Ljubljani se snuje nova študentska igralska skupina. Interesenti j-ni se prijavijo v pisarni Delavskega odra, Miklošičeva 22-11 v dopoldanskih urah. Ljudska univerza v Ljubljani, L za tuje jezike, obvešča svoje uelje, da se bo začel pouk 11. vu arja 1957. — Vpišejo se lahko .udi začetniki v. intenzivne tečaje in sicer iz angleščine, nemščine in francoščine. Vpisovanje za vse tečaje je v prostorih Ljudske, univerze v Ljubljani, Cankarjeva o-III, soba štev. 136. II. ROŽNODOLSKI TURISTIČNI VEČER bo v soboto, 2. februarja ob 20. v gostilni »Pri Katrci«. Umazana okna ne skrbijo več naše gospodinje, kajti s »HINKO« oknočistilcem jih z lahkoto in hitro očistijo! »RIM M E L« ZA POVEČANJE IN BOLJŠO RAST TREPALNIC dobite v drogerijah! ZA OTROŠKO KOZO NAJBOLJŠA KREMA! »FLEN« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEK«, kjer kupuješ milo! »TEI NT BELL« je edinstveno kozmetično sredstvo. Predno greš na ples, v gledališče, ali v družbo, si napravi kozmetično masko »TI'INT BELL-. ŠMINKA ZA USTNICE IIOLLY-1VOOD — J N DELIBLE. odlične kvalitete in TUŠ za bujnejši iz-gled in rast trepalnic, HOLLV-1VOOD, dobite v drogerijah in Na-Ma. DRAMA — LJUBLJANA Petek, 1. febr. ob 15.30: Kreft: Krajnski komedijanti. Abonma Petek I. popoldanski. — Ob 20: Moliere: Šola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red K. Sobota, 2. febr. ob 20: Moličre:- Šola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red H. OPERA — LJUBLJANA Petek, 1. febr. ob 19.30: Verdi: Othello. Gostov, ten. Jos. Go-stiča. Abonma red C. Sobota, 2. febr. ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Gostovanje tenorista J os. Šuteja. Izven in za podeželje. * Za nedeljsko predstavo baleta »Labodje jezero« je ustavljeno sprejemanje naročil za rezerviranje vstopnic. Obveščamo pa občinstvo, da bo izvenabonmajska predstava »Labodjega jezera« v četrtek, 7. febr. ob 15.39 in se vstopnice lahko že rezervirajo po telefonu št. 22-526. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek, 1. febr. ob 2U: M. Gorki: Malomeščani Abonma red Petek in zaključena. Sobota, 2. fvbr. ob 20: Barillet- Gredy: Pero. izven. Nedelja. 3. fe~r., ob 15: I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. Popoldanska predstava (Jacinta - Mira Sar-dočeva). Ob 20: Večer v čitalnici — Vilharjeve šaloigre. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 2. febr. ob 20: J. Ogrinc: »Kie je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Županova Micka«, komedija. Izven. Nedelja. 3. febr ob 16: O. Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Popoldanska predstava. Izven. — Ob 20: J Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra A T Linhart: »Zupanova Micka«, komedija Večerna predstava Izven Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Križanke — Vitežka dvorana Petek, 1. febr. ob 20: Platon- Sovrč: »Poslednji dnevi So- krata«. Premiera. Sobota. 2. febr. ob 20: Platon- Sovrč: »Poslednji dnevi Sokrata«. Ponovitev. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah, tel. št. 21-472) dnevno od 10 do 12 in od 18 do 20. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota. 2. febr. ob 20: »Res luštno je na deželi«. Nedelja, 3. febr. ob 16: P. Golia: »Sneguljčica«. — Ob 20: »Res luštno je na deželi«. Predprodaja vstopnic 2 uri pred pričetkom predstave in v nedeljo od 10. do 12. ure. Rezervirajte na telefon 22-633. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Petek, 1. febr. ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 2 febr. ob 17: Taufer-No-vy: »Mojca in živali«. Ob 20.30: F. Pocci: »Čarobne gosli«. Samo za odrasle. Prvič v sezoni. Nedelja, 3. febr. ob 11: Taufer-Novv: »Mojca in živali«. Ob 15: J. Malik: *2ogica Marogica«. R O C N E LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja, 3. febr. ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih vsak dan (razen ob nedeljah) od 10.—12. ure na upravi Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. Cenjene obiskovalce marionetnega gledališča obveščamo, da «mo njih splošni želji po lutkovni igri pisatelja Poccija »Čarobne gosli« ustregli in jo uvrstili v večerni repertoar gledališča. Po daljšem presledku bo prva uprizoritev te priljubljene igre v soboto 2. februarja 1957 ob 20.30 uri. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 2. febr. ob 19.30: G. E. Lessing: »Emilia Galotti«. Nedelja, 3. febr. ob 14.30 in 19.30: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se Ženi«. V spomin 200-letnice rojstva A. T. Linharta gostuje Goriško gledališče. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, dne 31. jan., ob 20: Bojan Čebulj: »Janko in Metka«. Red premierski in izven. PREDAVANJA Slovensko geološko društvo vljudno vabi na predavanje prof. dr. I. Rakovca: Razvoj mlajšega pleistocena na Primorskem. Predavanje bo v petek, 1. februarja, ob 17. uri v matematični predavalnici na Univerzi. -P Društvo ekonomistov Ljubljana — sekcija za organizacijo podjetij priredi prvo predavanje iz ciklusa predavanj tovariša Leopolda Pogačnika v petek — 1. februarja t. 1. ob 17. uri na Ekonomski fakulteti. Tema predavanja je: Analitična ocena delovnih mest in analiza delovnih mest. -Vljudno vabimo vse, ki jih tema zanima. -P KONCERTI V ponedeljek koncert za rumeni abonma. Dirigent Cedric Dumont iz Basla, solist pianistka Maureen Jones iz Trsta. Spored — Respighi. Stari napevi in plesi; Mozart, Simfonija v A-duru; Rahmaninov. 2. koncert za klavir; Ravel, Španska rapsodija. — V torek, 5. februarja koncert za reprizni (oranžni) abonma z istim sporedom. K OBVESTILA OBVESTILO SKLAD LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS je objavil v Uradnem listu LRS, št. 1/57 z dne 17. jan. 1957 razpis natečaja za dodelitev posojil za zidanje stanovanjskih hiš.- Podrobni pogoji za udeležbo na natečaju so navedeni v omenjenem razpisu. PUTNIK SLOVENIJA obvešča: SMUČARSKI IZLET na ZAPLANO v nedeljo, 5. febr. Odhod avtobusa ob 8.30. Vozovnice samo v predprodaji. Idealna smuka! IZLETI V INOZEMSTVO Tridnevni avtobusni izlet v VERONO v prvi polovici marca. -Ogled mednarodnega kmetijskega velesejma in Benetk. Cena 9.809 din. — Tridnevni avtobusni izlet na DUNAJ v mesecu marcu na mednarodni velesejem. - Ogled mesta z avtobusom. Istočasno je na Dunaju tudi razstava izumov in obrtna razstava. Cena 11.900 din. — Štiridnevni avtobusni izlet v MILANO na mednarodni velesejem, ki je poznan širom Evrope. Ogled Benetk. Padove, Verone, Brescie in Trsta. Cena 14.600 din. Prijave sprejemajo vse poslovalnice »Putnika — Slovenija«. Zahtevajte brezobvezno program izletov in potovanj. Morda Vas bodo zanimali izleti v RIM, LONDON, PRAGO. PO SEVERNI ITALIJI, v PARIZ ali pa številni izleti., ki jih bomo priredili po JUGOSLAVIJI. UMRLI RAZPISI Vsak. mesec prirejamo stalne dvodnevne avtobusne Izlete v TRST. Ogled mesta ln izlet v Benetke. Cena 5900 din. RAZPIS Zadružno kmetijsko podjetje »MATIJA GUBEC« Leskovec pri Krškem razpisuje mesto RAČUNOVODJE. Nastop službe 1. marca 1957. Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa v samostojnem knjigovodstvu na kakem posestvu. Plača po tarifnem pravilniku odnosno po dogovoru. Ponudbe z obširnim dopisom dosedanjega službovanja ln strokovnosti pošljite najkasneje do 10. marca na gornji naslov. -R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanje Občinskega Ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani razpisuje mesto 1. REFERENTA za gospodarstvo, 2. SEFA uprave 7.a dohodke. Pogoji: Ad 1. ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z večletno prakso. — Ad 2. srednja ekonomska šola z večletno prakso v dohodarstveni stroki. Plača po Uredbi in dopolnilna plača po odloku občinskega ljudskega odbora. — Prošnje z življenjepisom pošljite ObLO Dobrova pri Ljubljani. Nastop službe takoj. R RAZPIS Udruženje industrije papirja -Beograd razpisuje natečaj ZA DIREKTORJA INSTITUTA INDUSTRIJE PAPIRJA Ljubljana — Vevče. Pogoji: kot vodja mora biti v skupini 123 X najmanj 4- do 5-letno prakso. — Prijave do 15. februarja 1957 Udruženju industrije papirja, Beograd — Brankova 23. R RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in obrtov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Bežigrad razpisuje v smislu 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov MESTA UPRAVNIKOV samostojnih gostišč: 1. »Bežigrajski hram«, Ljubljana, Hranilniška ulica 1. 2. »Planica«, Ljubljana, Titova 71. 3. »Janševa klet«, Ljubljana — Janševa 15. Kandidati za vsa trt gostišča morajo biti kvalificirani gostinski delavci z najmanj 10 let prakse v gostvinstvu. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom oddajte občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana, Parmova ul 33, najpozneje do srede 6. febr. t. 1. R RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Ljubljana — Moste MESTO UPRAVNIKA Čevljarske delavnice Moste, Društvena ulica 34. Pogoj : mojstrski izpit iz čevljarske stroke in vsaj triletna praksa v vodenju obrata. Ponudbe vložite do 15. februarja 1957 pri ObLO Ljubljana — Moste, Zaloška c. 51 a, soba it. 5. R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Divača razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENTA ZA DOHODKE od prebivalstva. — Pogoji: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v finančnih ali davčnih poslih. 2. REFERENTA ZA UPRAVNO-PP.AVNE ZADEVE v odseku za gospodarstvo. — Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba s prakso v upravno-pravnih poslih v gospodarstvu. - Plača po uredbi: za vsa mesta je predvidena tudi dopolnilna plača. Prijave z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite do 20. febr. 1957. R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj razpisuje po členu 40 Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur, list FLRJ. št. 26/55) in 94. člena Statuta Občine Črnomelj naslednja DELOVNA MESTA za 1. Tajnika Občinskega ljudskega odbora. 2. Načelnika oddelka za finance. 3. Načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve. 4. Referenta za imovln«ko-prav-ne zadeve na Oddelku za finance. 5. Referenta za upravno-pravne zadeve na Oddelku za splošne zadeve. 6. Referenta za skrbništvo. 7. Veterinarja. Pogoji: ustrezna višja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v državni upravi ali srednja strokovna izobrazba z naimanj 10 let prakse v državni upravi. Pravilno kolkovane prošnie z življenjepisom, dokazi o strokovni kvalifikaciji »er potrdilom o nekaznovanju, predložite Občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj do 10. febr. 1957. R Nenadoma nas Je zapustila naša ljuba mama, stara mama in sestra MARIJA GROŠELJ roj. DOLENC upokojenka Pogreb drage pokojnice Je bil v četrtek ob 10.30 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. . Žalujoči: Viktor in Nada, vnukinji Zorica in Janja ter ostalo sorodstvo. Polzela, 30. januarja 1957. v starosti eo let nas Je nenadoma zapustila naša ljubljena mama, stara mama, prababica ROZALIJA DERLING roj. MURNIK Pogreb drage pokojnice Je bil dne 71. januarja od 16. uri iz hiše žalosti v Hlebcah na farno pokopališče v Lescah. Žalujoči: sinovi, hčere, vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostali sorodniki. Hlebce, Lesce, Radovljica, Zenica, Beograd, Kiefesfelden, Ohio, dne 30. januarja 1957. ZAHVALE ZAHVALA Vsem. ki so našo nepozabno LJUDMILO JEGLlC-evo spremili na njeni zadnji poti, JI poklonili cvetje in z nami sočustvovali, naša iskrena hvala. Družina Jeglič-eva. Ljubljana, 30. januarja 1957. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadomestljivi izgubi ljubljene mamice KATARINE K OMOT AR notarjeve vdove se najiskreneje Zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni bolniški sestri Zdešar Milki ter Krašovec Ivanki. Istenič Julki in vsem stanovalcem v hiši, za vso njihovo požrtvovalno pomoč, dalje vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nam ustmeno in pismeno izrazili sožalje ter vsem, ki so spremili blago pokojnico V tako velikem številu na njeni zadnji poti. Vrhnika, 27. januarja 1957. 2alujoči ostali. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega, ljubljenega tati-ja in starega očeta JOŽETA BACNIKA žel. uradnika v pok. Izrekamo globoko zahvalo vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju A-septike kliničnih bolnic Ljubljana, ki so storili vse, da bi nam ohranili dragoceno življenje našega tatija. Se posebej iskrena hvala njegovemu dobrotniku in znancu dr. Gala Stojanu za ves trud in nesebično požrtvovalnost v času' njegove težke bolezni. Prisrčna hvala Centralnemu odboru združenja šoferjev in avtomehanikov LRS, Za izkazano pozornost njemu in nam. Enako se iskreno zahvaljujemo Društvu upokojencev LRS, Svetu državljanov za soc. skrbstvo terena »Ajdovščina«, posebno tov. Pihlar.ievi, tov. Repetu in tov. Potokar Jožetu ter kolektivu restavracije »Lev«. Zahvaljujemo se tudi vsem dragim sostanovalcem in sosedom, ki so nam s toliko ljubeznivostjo stali ob strani, njegovim vaščanom iz Smlednika, Valburge in Hraš, posebno Jenko Janezu. Prisrčna hvala darovalcem vencev in cvetja. Tisočera zahvala vsem, kt ste v tako velikem številu počastili njegov spomin ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Globokp žalujoča žena Marija in hči Jožica z družino. 'Ljubljana, 30. januarja 1957. ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnji poti spremili mojega moža, brata, strica, svaka IVANA KOGEJA gostilničarja na Vrhniki ga počastili z venci ter pesmijo II. program za petek 12.30 Vedre melodije — 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.10 Simfonični koncert — 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.35 Pester spored operne in solistične glasbe — 15.00—15.15 Napoved ča-in z nami sočustvovali, izrekamo sa, poročila ln vremenska napo- našo globoko zahvalo! Neutolažljiva žena Olga s sorodstvom. ZAHVALA Vsem, ki ste nam v težkih urah ob prezgodnji smrti našega nepozabnega FRANCETA ŠTRUKLJA stali ob strani, nas tolažili s številnimi ustmenimi in pismenimi izrazi sočutja ter nam kakorkoli nudili potrebno uteho in pomoč, izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo. Predvsem čutimo dolžnost, da se zahvalimo duhovščini, zastopnikom okrajnega Ljudskega odbora Ljubljana, Okrajni organizaciji vojaških vojnih invalidov, pokojnikovim stanovskim tovarišem in njegovim tovarišem - sošolcem ter vsem drugim, ki ste dragega nam pokojnika zasuli s cvetjem in ga v tako ogromnem številu spremili na zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni pokojnikovemu šolskemu tovarišu dr. Vinku Vrhuncu za nadvse tople in v srce segajoče besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat srčna hvalal Ljubljana, 30. Januarja 1957. Žalujoči ostali. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: S.05, 6.oo, 7.00, 13.oo, 15.oo, 17.oo 19.oo, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasb, spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Pojo naši amaterski zbori — 8.30 Radijski roman — Branko Čopič: Doživljaji Nikoletine Bur-sača — XX. — 8.50 Dopoldanski koncert — 9.45 Za šolarje — H. Sienkietvlcz - Maks Sajko: Ugrabljena otroka — 10.16 Popevke in ritmi — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Dopoldanski spored opernih melodij. 12.00 Pol ure vas bo zabaval vaški kvintet s pevci Reziko in Sonjo ter Božom in Miškom — 12.30 Kmet. nasveti: Jože Kregar: Vrt v februarju — 12.40 Štiri klavirske etude Fr. Liszta — 13.15 Od melodije do melodije — 14.05 Za šolarje — A. Dreyer: Hvaležne živali — 14.31 Glasbena medigra — 14.35 Želeli ste. poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: Se gola je češnja in mrtva je trta — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — Sergej Prokofjev: Divertimento; Primož Ramovš: Tretja simfonija — 17.10 Športniki, pozor! — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Beseda naše mladine — 18.15 Stare slovenske vojaške pesmi poje Planinski oktet —• 18.30 Iz naših kolektivov —-18.45 Hammond orgle v ritmu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Teden, zunanjepolitični pregled — 20.15 Ciklus Beethovnovih godal, kvartetov: Godalni' kvartet op. 132 v a-molu — 21.02 Vedre melodije — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —. 22.15 Igra ples. orkester Radia Ljubljana p. v. B. Adamiča — 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) dr. Boris Lavrenčič: Delo v kemič. institutu Borisa- Kidriča na oplemenitenju premogov s področja plemenitenja naših premogov — II. Prenos in razdeljevanje električne energije — b) F. W. Gund-lach: Elektrotehnika — V.: Elek-tromorji: električ. prevozna sredstva — 22.50 Glasbena medigra — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). Nenadoma nas je zapustila naša ljuba mama, babica, teta in' tašča VERA DERGAN Pogreb bo v petek, 1. febr. ob 16. uri v Laškem. Globoko žalujoče družine: Dergan, Simonič, Berger in ostalo sorodstvo. Laško, Kočevje, Ljubljana, 30. jan. 1957. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo. da nas je za vedno zapustil v 81. letu naš nepozabni mož, stric, dedek ALOJZ TRTNIK posestnik v Lanišču Pogreb bo 2. februarja 1957 oto 9. uri izpred hiše žalosti v Šmarje. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo Škofljica, Šmarje na Dolenjskem, Ljubljana, Elij, Minesota, Cleveland. ved — 22.15—23.00 Plesna glasba. MALI OGLASI DOM UČENČEV INDUSTRIJSKE PAPIRNIŠKE SOLE VEVČE razpisuje mesto samostojnega knjigovodje. Interesenti -tke naj se zglasijo pri upravi osebno. Nastop službe 1. III. 1957. 1470-1 DVOKOLO ZA DEKLICO od 9 do 13 let kupim. Ponudbe vsak dan od 14.—15. Željan Marija. Poljanski nasip 34/1. 1477-5 SOBO IN HRANO dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Zavrl, Šentvid 37, Ljubljana. 1440-1 ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« sprejme 3 vlagalke. po možnosti že priučene pri knji-gotiskarskih strojih. Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja, najkasneje do 9. 2. 1957. -1 TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« Ljubljana, Gradišče 10, sprejme' trgovskega pomočnika za skladišče — mlajšo moč — vojaščine prostega«- V poštev pridejo samo moški. Pismene ponudbe upravi podjetja. R 244-1 LEPO ZBIRKO ZNAMK,'domačih ln inozemskih, ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo kompleten 150«. 1455-4 KLEPARSKE STROJE prodam zaradi selitve. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjene«. 1454-4 ŠPORTNI AVTO, v brezhibnem stanju, lepe oblike, Cabriolet prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Register za 1. 1957«. 1453-4 NEMŠKI OVČAR, mladi, z rodovnikom, naprodaj. Ljudsko kopališče Ježica, Ljubljana. 1451-4 NOV ŠTEDILNIK, emajliran, bel, ugodno prodam. Kuzmanovič, Goce Delčeva 6. Ogled od 14. dalje. 1445-4 RAČUNSKI IN SESTEVALNI STROJ vzamem v najem. Najemnino plačam po dogovoru. Naslov v ogl. odd. R 215-8 SOBO v strogem centru s posebnim vhodom zamenjam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Najemnik«. 1467-9 KOVINOSTISKACA, obratnega električarja, 2 priučena elektro-mehanika ali navadna delavca, ki imata veselje do navedenega poklica, kvalificiranega ali priučenega avtogenovarilca, 2 ključavničarja in navadnega delavca sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata 12. R 252-1 ZDRAVSTVENI DOM V MEDVODAH razpisuje mesto za zdravniškega pomočnika. — Nastop službe takoj! Temeljna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. R 249-1 PREDSTAVNIŠTVO TRGOVSKEGA PODJETJA za Zagreb in NRH želim prevzeti takoj. Lokal na razpolago v centru mesta Zagreba. Ponudbe pod »Agilen komercialist« v ogl. oddelek. 1513-1 BOLNIŠKI AVTOMOBIL Steyer-Buldog 55, v odličnem stanju, z rezervnim motorjem, prodam za 380.000. Beograd, Cvijičeva 84, Sahovič. 1439-4 SPORED ZA PETEK »UNION«: ital. barvni film »TEODORA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - V glavni vlogi Gianna Maria Cannale. • KOMUN.*««: amer. clnemascopskl film »DO PEKLA IN NAZAJ«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V glavni vlogi Audie Murphy. •SLOGA«; ameriški barvni film »TUJEC V SEDLU« Predstave ob 15. 1-7, 19 in 20. - Dane* zadnjikrat. VIC: ameriški film: »MOJ VO- HUNCEK«. - Predstave ob 16, 18 in 20. - V glavni vlogi Bob Hope. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 naprej, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje. »SOCA«: ital. barvni film »TEODORA«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 naprej. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: predvaja češki barvni film »CESARJEV SLAVČEK«. — Predstave so vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: ital. film »OPROSTI MI«. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. -Danes zadnjikrat. barvni film Tednik. V gl. e Pou\ver in Maureen OTIara. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Dom »JLA«: amer. film »ŽRT- VOVANI«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: italijan. barv. film »ODISEJ«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: franc, barvni film »OB--CESIJ A«. BLED: amer. barv. film »BOSONOGA GROFICA«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: ital. film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«. Kranj »STORZlC«: amer. barvni film »V SRCU MLADIH«, ob 16, 18 in 20. Jesenice »RADIO«: ameriški film »TRI KORAKE DO VES AL«, ob 18 in 20. Zadnjič. Jesenice »PLAVŽ«: amer. barvni film »PEKEL POD NIČLO«, ob 18 in 20. Zadnjič. ctsti Ui stzk&r/ MAGNETOFON prodamo poceni. »Radio servis«, Ljubljana, Cankarjeva 3-1. R 254-4 POPOLNOMA NOV ELEKTROMOTOR RADE KONČAR 20 Wat ln motorno kosilnico Avstrora-. pid v dobrem stanju proda Kmetijska zadruga Selca nad Škofjo Loko. R 250-4 JESENOV LES raznih dimenzij prodamo po znižani ceni. Podatke dobite ustno ali pismeno v tovarni športnega orodja Elan, Begunje na Gor. R 248-4 SKOBELNI STROJ z delovno dolžino iznad 1509 mm kupimo. Ponudbe s tehničnimi podatki, letom izdelavo In ceno posilite Jugoreklamu, Ljubljana. R 251-5 TOVARIŠI SOTRPINI, kateri so se nahajali v črnem lageru 2222 (Scheuen) Celle. prosim, javite se sotrpinu Bernardu Miklavcu, Dob 53 pri Domžalah. R 233-11 NATAKARICO išče za takoj gostilna »Cinkole«. 1493-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Levčeva 40. 1496-1 SODAVICARSKI OBRAT prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Na pismena vprašanja ne odgovarjam. Balclasin, sodavičarstvo, Celje. 1510-4 ISCEM SOBO. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cena ni važna«. 1503-9 MARIBOR Petek, 1. februarja. Dežurna lekarna: »Planinka« Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 16: Grimm - Škufca: »Janko in Metka«. — Izven. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.03 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave in reklame. 8.15 do 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste, poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17. C0—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave in reklame. 17.20—17.30 Dva instrumentalni skladbi. 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi. 17.40 do 18.0Qk Pojo zbori KUD Obrtnik, zborovodja Zvonko Korban in G. Rakuša. 13.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. V 72. letu staorosti se je za ve-dno poslovila najina mama MARIJA KOSI*roj. SKAZA Pokopali jo bomo v Šoštanju dne 1. februarja 1957 ob 15. uri. Otroka: ing. Anton Kosi in Marija Elizabeta poročena Urbanci v imenu sorodstva. Ljubljana, Celje 30. januarja 1957 Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl v 65. letu starosti naš srčno ljubljeni mož, skrbni oče, brat, stric in svak FRANC MAHKOVEC višji svetnik finančnega ministrstva v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. februarja 1957, ob 16. uri iz Petrove mrliške vežice na pokopališče Zale. Globoko žalujoča žena Berta, sin Franc ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 30. januarja 1957. Dotrpel je po kratki in mučni bolezni naš ljubljeni tata, brat, svak, stric in nečak VLADIMIR BIZOVIČAR stroj, tehnik v pokoju Pogreb nepozabnega bo v soboto, 2. februarja 1957, ob 15.30 uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. ■^rosimo tihega sožalja! Žalujoči: Nina, hčerka Lidija, sinova Sandi in Ladko, brata Jože in Slavko z družinami, sestri Pepca in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 301 januarja 1957. r 8 str. J SLOVENSKI POBOCEVALEC / st. 29 — 1. februarja 1957 DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Prvi nastop Ljubljane- poraz Crvena zvezda 1:0, 3:0). — Strelci : Merlokovip. Radojkovič Žič. — Gledalcev 2000. Partizan : L j u Strelci: Mijnškovič Stanimirovič {51. min.) ka ing. Miljkovič, Škrti Krstrmosič, Osrečki. Vo Partizana: Dušanovtč, dalcev 3000. : Drvodeljac 6:0 (2:0, Petrovič 2, Rrdelji, Kostič, 1. — Sodnika: Pogačnik, Bobi jana 3:1 (0:0, 2:0, 1:1). — (35. min.), Uršič (36. min.), in Čuček (60. min.) — Sodni-č. — Najboljši Ljubljančani: Ikar in Cucek, najboljši igralci IVIijuškovič in Uršič. — Gle- Beograd, 31. jan. Včeraj se je v Beogradu na staddomu Taš-majdanu začelo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu, v katerem sodeluje pet ekip, in sicer Jesenice in Ljubljana iz LRS, Drvodeljac iz LRH in obe domači ekipi Partizan in Crvena zvezda. Lanski državni prvak Zagreb ni prišel na tekmovanje. Prvo srečanje med Partizanom in Ljubljano je bila prva vele-tekma na X. in jubilejnem prvenstvu v tej zimskošportni panogi. Partizan, bogato moštvo s plačanim kanadskim trenerjem, umetnim drsališčem in dolgoletno tradicijo, ki svoje vrzeli sproti maši z drugimi najboljšimi igralci. kot n. pr. »asi« lanskega državnega prvaka Uršičem, Kranjčičem in Marušo, ki so oktobra 1-956, seveda v prestopnem roku, postali njegovi člani — in mala Ljubljana, ekipa brezdomcev, ki se vozi trenirat in igrat (razen štirinajst dni, ko ima led doma) najmanj 60 km daleč — na Jesenice. Ljubljanske bele majice so prvih 20 minut pokazale ekshibicijski hokej. Nenehno so se vrstili napadi Ljubljane in v Partizanovih vrstah je mnogokdaj hudo škripajo. Toda gola ni bilo! Precej je pri tem opravil odlični vratar Dušanovič, drugo pa so zaigrali ljubljanski napadalci sami. Tehnična premoč se je v dru- gem delu igre nagnila v prid domačinov. Partizanove akcije so bile čedalje odločnejše in ljubljanske branilske garniture so dobivale zmerom več dela. Tudi vratar Krstonošič je bil ves čas zaposlen Čez glavo, toda gola še vedno ni bilo nobenega. Pa ga tudi ne bi bilo, če bi ne bilo one usodne 15. minute. PAVLETIČEV FOUL IN POSLEDICE ... Petnajsta minuta torej. Na ledu sta branilca Pavletič in Radin ter napadalci Aljančič, Čuček in Vol- kar. Partizan igra z zagrebškim napadom. Na rdeči črti dobi puck Uršič in švigne z njim proti vratom Ljubljane. Pavletič ga zasleduje; palica se mu zaplete med Uršičeve noge, in to je pregrešek. Zagrebški sodnik Skrtič ne okleva. Pavletič mora za 2 minuti na kazensko klop. Sedaj so 120 sekund štirje Ljubljančani v dvoboju s petimi Partizani. Ljubljana zdaj le s težavo odbija Partizanove napade. Sredi ene takib akcij doseže Mijuškovič prvi gol za domače. V zmedi, ki nastane po tem dogodku v ljubljanskem taboru, zadene goste še drug udarec. V naslednji minuti prejmejo po Kršiču še drugi gol. Tekma je s tem že odločena. Nasprotnika sta tako izravnana, da nobenemu izmed njiju ni mogoče nadomestiti dveb dobljenih golov. V zaključni tretjini se položaj ni več mnogo spremenil. Sprva so prevladovali domačini, zaključek pa je pripadal Ljubljani. Tik pred zaključkom je padel iz gneče še tretji gol za Beograd, tik pred koncem p« je dal častni gol za goste Čuček. Zmaga Partizana je sicer zaslužena, prav tako utemeljen pa bi bil tudi neodločen izid, Ce bi bila Ljubljana svojo premoč v začetku potrdila z zadetki, bi bil izid lahko povsem drugačen. »IMELI STE SREČO « Najznačilnejša izjava o tem srečanju je gotovo kratek razgovor med češkim jeseniškim trenerjem g. Blaho in Partizanovim vratarjem Dušanovičem. ki sta izmenjala misli o njej takole: Blaha: »Imeli ste neverjetno srečo.« Dušanovič: »V športu ne gre brez sreče.« Jutri bosta na sporedu dve tekmi, in sicer med Ljubljano in Jesenicami ter Partizanom in Drvo- deljcem. -eb. MEDNARODNI SMUČARSKI TE DEN V GA-PA Dvojna zmaga Švedske Jugoslovanski udeleženci prvega dneva tekmovanja na mednarodnem smučarskem tednu — v tekih za moške in ženske — se spričo močne konkurence niso mogli vidneje uveljaviti. V moški konkurenci na 15 km je bil naš najboljši Janez Pavčič, ki je med več kot 100 tekmovalci zasedel 48 .mesto s časom 1;03:12. MEDDRUŠTVENI SLALOM V SI SKI KUNŠIČ K&JBOLJŠI MRD NAJBOLJŠIMI Samo vsakih nekaj let ima širše občinstvo Ljubljane priložnost videti naše najboljše alpske smučarje v borbi na slalomišču. Ena takih prilik je bila včeraj. Z izjemo Stefeta in Cvenklja so bili zbrani na startu vsi naši najboljši. Občinstvo, ki ga je bilo nad 2000, ni bilo prikrajšano za smuk Muleja, ivi. Lukanca. Kunšiča, Zupančičeve in drugih, pač pa za plasma nekaterih favoritov. Strmo pobočje in razmeroma težek teren sta terjaia preudarno in previdno vožnjo, zato se je že majhna napaka maščevala z diskvalifikacijo ali izstopom. Tako so izpadli Mulej. Dornik. Pogačnik, liija in Janc. Z najboljšim časom v drugem teku se je proslavil mladi Jože Klinar z Jesenic (29.9). Progo, ki je imela 250 m dolžine in 31 vrat, so vozili dvakrat. Rezultati — CLAS1CE: >. slava Zupančič (Triglav) 1:10.2, 2. Nadia Lenardor. (Ljubljana) 1:52.8, 3. Andreja Oitz.l (Enotnost) 2:02.9. ČLANI: i. Jože Kti'išič (Jesenice) 1:04.2, 2. Matevž Lukane (Ljubelj) 1:01.4, 3. Nograšek (Enotnost) 1:04.7, 4. Cetina (Celje) 1:05.0, 5. Klinar (Jesenice) 1:05.9. S. G. Izbirne J e km e novinarjev V sredo so bile v Kranjski gori izbirne tekme v slalomu za določitev novinarske reprezentance Jugoslavije, ki bo v kratkem zastopala našo državo na svetovnem prvenstvu novinarjev - smučarjev v Kranjski gori. Udeleženci so tekmovali na 909 m dolgi progi, ki je imela -305 m višinske razlike in 40 vratič. Plasma desetorice najboljših je talile: I. Maver (Pavliha). 2. Zirkel-bach (Pionirski list), 3. Podobnik (Radio), 4. Novak (Progres). 5. Ledič (Vijesnik), 6. Mikeln (Gorenjski glas), 7. Furlan (SP), 8. Matelič (Radio), 9. Stular (SP), 10. Tome (Radio - Koper). *■ V nedeljo ho na Pohorju pri Zgornjem Razvanju tekmovanje najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev v »Mariborskem slalomu«, medtem ko prireditelj zaradi slabih snežnih razmer odpoveduje »Pohorsko kombinacijo«. Začetek ob 10. To tekmovanje bo veljalo za kategorizacijo. Z Jesenic so sinoči odpotovali mladinci, ki se bodo udeležili v soboto in nedeljo III. evropskega mladinskega prvenstva v sankanju, in sicer Vipitenu. V Logatcu je TVD Partizan priredilo meddruštveno tekmovanje v skokih in tekih za prehodni pokal. Tekmovanja se je udeležilo nad sto tekmovalcev iz Idrije, Vrhnike, Rakeka, Ho'eclr-ščice. Loga. Borovnice in Logatca. V teku (15 km) je zmagal Podobnik, med mladinci ln pionirji pa Bočnar in Leskovec. V skokih (25 m) so bili najboljši Kunstelj, Sovan ter Polih. V Prezidu na Hrvatskem je bil smučarski troboj Prezid—Tršče in TVD Soške doline. Sodelovalo je 140 tekmovalcev v smuku, slalomu in tekih. Zmagal je SK Tršče z 29 točkami pred TVD Partizanom 17. Smučarski tečaji. V Kisovcu pri Zagorju je bil tečaj za pionirje pod vodstvom člana ŠD Svobode Aitiča. Ob zaključku tečaja so bile tekme v smuku in skokih. Najboljša sta bila Prosenčeva in Ostrožnik. - M. L. Desetdnevnega tečaja za vaditelje smučanja iz Pomurja na Pohorju se je udeležilo deset najboljših smučarjev, ki so se seznanjali z r.ajnovejšo šolo v tej panogi. Svoje znanje bodo tečajniki prenesli med mladino doma. Za njim so se med našimi plasirali: 54. Cveto Pavčič s časom 1;03:51, 59. Zdravko Hlebanja z l;04:39, 67. Gašper Kordež z 1;05:44 in 79. Stefan Robač z l;07:51. Med ženskami (5 km) je prišla na cilj 20. Rekarjeva (44:18), 25. pa Bela-jeva (46:22). Drugi dan sporeda Je bilo na vrsti tekmovanje v nordijski kombinaciji. V tej manj zasedeni konkurenci je zmagal Schiffner (Nemčija) s 449.6 točke, naslednji dve mesti pa sta pripadli Poljaku Gronu s 442.3 točke in Cehu Me-linu s 435.3 točke. V smučarskih skokih za kombinacijo je bil najboljši Sved Bengt Erikson z 217.6 točke pred Gro- nom (213) ln Schiffnerjem (210.8 točke). Včeraj so tekmovali v štafetah. Na tekmovanju ženskih ekip na 3X5 km so zmagale Svedinje, ki so progo pretekle v 1 uri in eni sekundi. 'Naslednje mesto so zasedle zastopnice Finske s časom 1;01:57, tretje pa so bile Nemke iz Vzh. Nemčije, ki so potrebovale za progo i uro 2 minuti in 36 sekund. V tekmovanju moških ekip, ki so tekle 4X10 km, so prav tako zmagali Švedi, ki so potrebovali za 40 km poti čas 2;12:06. Jugoslovanska ekipa se je plasirala na 14. mesto s časom 2;24:36. Ljubljana : Drvodeljac 13:0 (2:0, 7:0, 4:0) Beograd, 31. jan. Prva tekma moštvi dobro uveljavili. Društvo drugega dneva turnirja se je kon- je organiziralo doma pionirski no- čala z visoko zmago Ljubljane — gometni turnir in se udeležilo tu- 13:0. Sodila sta pred 1000 gledalci • di več prireditev drugje. Gojilo je izletništvo in skušalo poživiti Kneževič in Radakovič. Ljubljančani niso igrali najbolje; posebno v prvi tretjini je bila igra precej žalostna. Pozneje se je gostom iz Slovenije odprlo, pred koncem pa so Varaždinci zaigrali precej ostro. Gole so dali Čuček in Prosenc po 4, Zupančič in Janežič po 2 ter Radin 1. V TACNU NI VEC LEDINE Največji uspeh so v mladem, toda marljivem nogometnem klubu »Sava« v Tacnu zabeležili lani z ustanovitvijo mladinskega moštva in njegovo vključitvijo v podzvezno tekmovanje. V ostalem pa sta se tudi ostali dve klubovi športno življenje v Tacnu z uvedbo raznih novih športnih panog, vendar je za sedaj ostalo samo pri poskusih. Klub se mora boriti z raznoterimi težavami, predvsem seveda finančnimi. Tudi disciplina med članstvom pl taka, kakor bi bilo zaželeno. Mnogo nevšečnosti povzroča tudi okoliščina, da na igrišču ni garderobe, tako da člani nimajo kje hraniti svoje že tako skromne opreme. Občni zbor je sicer dobro uspel, vendar ni ostalo neopaženo, * da ga ni obiskal noben zastopnik niti domačih niti nadrejenih športnih forumov. 31. J. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GROSUPLJE sporoča, da je dne 30. januarja 1937 umrl FRANC MAHKOVEC šef odseka za finance Vestnega uslužbenca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Grosuplje, 31. januarja 1957. Sporočamo žalostno vest, da je 31. januarja po mučni kratki bolezni umrl v ljubljanski klinični bolnišnici v 29. letu starosti MIHAEL B0ŠTELE novinar mariborskega »Večera« v Celju Pogreb bo v soboto, 2. februarja 1957 popoldne v Ljubljani na pokopališče v Stepanji vasi. Dobrega tovariša in požrtvovalnega družbenega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Društvo novinarjev Slovenije, poverjeništvo Celje Sporočamo sorodnikom in znancem žalostno vest, da je dotrpela naša ljuba mama, stara mama, teta, sestra, tašča, svakinja ALBINA JERANČIČ roj. H0ČEVAF vulgo SKRABCEVA MAMA Pogreb nepozabne mame bo v soboto, 2. februarja 1957, ob 14. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: sin Stefan z družino, hčerka Albina z družino, sin Franc z družino, hčerka Zinka z. družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Toconto, Canada. Obveščamo vse sorodnike in znance, da bo pogreb našega dragega očeta AVGUSTA REMSKARJA v petek, l. februarja 1957, ob 15 Izpred Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči sinovi Tine, Kosta ln Jurij ter družine Remškar, Cej Ln Kunaver. Po dolgi, mučni bolezni Je v 35. letu starosti umrl naš dragi brat IVAN STARIN nameščenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. febr. ob 15. uri iz Janezove mrliške veže na Zalah. Žalujoči: Peter Frank, Malči Starin in ostalo sorodstvo. Ljubljana - okolica, ZDA, dne 31. januarja 1957. ^otrti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je preminil naš nadvse ljubljeni Božidar Sartory Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v petek, dne 1. februarja 1957, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Sartorijevi s sorodstvom Ljubljana, Nova Gorica, 3L januarja 1957, GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM! Naročite se pravočasno na naše izdaje, ki j’ii pripravljamo cli so v tisku: dPROPISI o raspgdeli uicupngg prihoda frivrebnih ORGANIZACIJA« . g Zveznim družbenim planom za 1957, posebnimi odloki o razdelitvi skupnega dohodka, raznimi predpisi, pojasnili in primeri o gospodarskem sistemu. Ing. Božidar Race in Dragomir Živanovič, svetnika Sekretariata za splošne gospodarske zadeve Zveznega izvršn. sveta. Cena v predplačilu 550 din. »PR0PISI 0 OSmVlMIU, UPRAVLJANJU I FRESTANKU PRIVREBNIj ORGANIZACIJA« Dragomir Živanovič in Zoran Cerič »vetnika Sekretariata za splošne gospodarske zadeve Zveznega izvršn. sveta. Cena v predplačilu 550 din. »PRIRUČNK ZA SASTAVLJANJE PERIODIČNIH OBRAČUNA ZA 1957 GODINU« Ing. Ivan Apostolovič, direktor Organizacijske direkcije Jugoslovanske investicijske banke,Vlajko Djonlič, šef službe Direkcije družbene evidence glavne centralne banke FLRJ; v redakciji Nikole Petroviča, direktorja Direkcije družbene evidence glavne centralne narodne banke FLRJ. Cena v predplačilu 650 din. »PRIROČNIK ZA INVESTIT0RE« Momčilo Pejovič, direktor Direkcije investicijskih posojil jugoslovanske Investicijske banke in Radoslav Niketič, višji referent Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje. Cena v predplačilu 800 din. »EVIDENCUA U J31DU1EČU 0 OSNOVNIM SHEBS‘VIMA I INVESTICIJAMA« Momčilo Pejovič in Radoslav Niketič Cena v predplačilu 400 din. »ZBIRKA PR0PISA IZ OBLASTI Z1NATSTVA« Br. Milan Jovič, pravni svetnik Narodne skupščine LRS. Cena v prsdplačilu 500 din. Zaradi velikega zanimanja za naše izdaje, prosimo, da takej pošljete prijave neposredno na naš naslov. Ce pošljete denar že v naprej, nr.značite na hrbtni strani nakaznice naslov izdaje in število primerov. „Savremena administracija lzdavaoko šiamparska preduzefte BEOGRAD - PRIZRENSKA 6 PoStni predal 479 — Tekoči račun 1031-T-552 lji ^ Zategadelj je dr. Sakai drugekrati, potem ko so že nekaj minut govorili o vremenu in o tem, da kaže v tem letu dobro za krizanteme, izogibajoč se venomer stvarem, ki bi se nanašale na okupacijo, namignil svoji ženi, da sta se odstranila. Ko sta odšla, se je Kobori Matsui ljubko nasmehnil in se obrnil k Josui z zaupnim veseljem. »Vaš oče je tako čudovit,« je rekel s prijaznim basovskim glasom, močnim glasom, ki bi bil lahko preglasen, če bi ga spregovoril tako glasno, kot je mogel. Toda on ni tega nikoli storil. »Zakaj se vam zdi čudovit?« je vprašala Josui. »Bolj je Japonec kot kdorkoli od nas, a še ve ne, da je na njem nekaj, kar ne more biti nikoli japonsko, pa čeprav se še tako zelo trudi. Amerika je pustila pečat na njem.« »Mislim, da je pustila pečat tudi na meni,« je Josui rekla. »Da, tudi na vas,« je Kobori pritrdil, »toda v tem primeru imam rad Amerikance.« »Celo te, ki so tukaj kot okupatorji?« je vprašala Josui dvomeče. »Celo te,« je odgovoril Kobori. »Ne ugaja mi vedno, kar počenjajo, a zelo pogostokrat jih pomilujem. Njihova naloga je tako velika.« »Kaj je njihova naloga?« Kobori se je zopet nasmehnil. »Napraviti iz nas Amerikance. Kako nemogoče!« »Vendar pa nas spreminjajo,« je omenila Josui. »Nekatere od nas,« se je Kobori strinjal. »Mislite li, da bo po njihovem odhodu vse tako kot prej?« je Josui vprašala. »sprva bo še tako,« je odgovoril Kobori. »Preveč japonsko bomo nastrojeni, prizadevali si bomo najprej najti sami sebe. Potem, po generaciji ali dveh, se bomo zopet spremenili. Kar smo odklonili, bomo začeli spet raziskovati in po malem osvajati. Petdeset let bo preteklo, preden bomo spoznali, kakšni smo. Toda kdo ve, kakšen bo tedaj svet?« Josui je poslušala. Kobori je govoril pravilno, premišljeno m brez ošabnosti njenega očeta. »Ali se ne bojite?« ga je vprašala. »Zakaj bi se bal?« je odvrnil. »Pripadam stari rodbini, konservativni, kot vam je znano. Zelo dobro bomo delali v konservativni periodi, ki je pred nami. Edini, za katere mi je ^.a*’ .1°.ti tiso&i majhnih otrok, ki so sedaj našli zavetje v sirotišnicah; ti imajo za očete Amerikance, za matere pa Japonke in so zategadelj sirote.« Čudno, da ni bila prej nikoli pomislila nanje! Ce bi bila ubogala Allena Kennedyja, čeprav bi se želel celo poročiti z njo, bi bili njuni otroci prav taki otroci. Bi mar on — ali ona — zapustil svoje otroke? Ne, nemogoče je bilo to zanjo! »Ubogi otročički,« je rekel Kobori z močno usmiljenim glasom. »Bolje bi bilo zanje, da se ne bi nikoli rodili.« Nenadoma si je zaželela, da bi Koboriju vse povedala. Bil je tako prijazen, to je bil del njegove dobrotljivosti. Lahko si ga je zamišljala, kako z usmiljenjem posluša; in morebiti bi celo razumel, kako je do tega prišlo. Kaj ni njena dolžnost, da mu pove, ko bo pa morala postati njegova žena? Pogledala ga je, ne vedoč, da ji vprašanje sije iz oči. Nasmehnil se je. »Kaj pa je? Me mar kaj sprašujete?« »Kako pa veste?« Bila je presenečena. »Vaš obraz je odkrit. Skorajda berem lahko, o čem premišl j u j ete.« »O čem premišljujem?« Obotavljala se je, ne vedoč, ali je sedaj pravi trenutek za to. Toda zares mu bo povedala, tako da ne bo skrivnosti med njima. »Sprašujete se, kakšne vrste človek je mož, ki mu boste pripadali,« je namignil. »Se mar tega ne sprašuje vsaka ženska?« Tako se mu je izmaknila. »Da, prepričan sem, da se.« Klečala sta po japonskem običaju. Pokleknil je nekoliko stran od nje in to je pripomoglo, da se je počutila mirno. Kobori bi si nikoli ne dovolil, da bi se je dotaknil, preden bi spoznala, medtem ko se bosta razgovarjala. Kobori je premišljeval. Potlej je rekel: »Upam, da nisem preveč nerazumljiv. Leta, v katerih sem bil prisiljen biti vojak, ne bila poročena. Njenemu očetu je bil celo rekel, da se bosta so napravila iz mene nekaj povsem nasprotnega tistemu, za kar so me učili. Sedaj bi ne mogel nikogar ubiti. Ne mogli bi pričakovati od mene niti tega, da bi ubil miš. Pustil bi jim prosto tekati okrog. Toliko let sem poslušal glasno, surovo kričanje oficirjev v vojski, da so trenutki, ko čutim, da bi najraje ne govoril glasneje od šepeta, da bi se mogel odpočiti. Videl sem ljudi, ki so jih tepli in brcali zaradi majhnih prekrškov. In zategadelj vas prosim, ne pričakujte od mene, da bi mogel sploh kdaj udariti otroka. Videl sem toliko nečloveškega, da je edini način, da lahko prenašam življenje, ta, da vztrajam pri svoji dobrotljivosti. To je samo zavoljo mene samega. To bi lahko imenovali slabost. Odkar vem, da se lahko uprem strupenim nečlovečnostim, ki se lahko tako lahko kakor škodljiva bolezen širijo od enega k drugemu, lahko upam, da so tudi drugi ljudje takšni in da bo nekoč konec človeške krutosti.« Nikoli poprej ga še ni bila slišala govoriti tako dolgo ali tako resno in bila mu je hvaležna. Vedela je, da je storil to zategadelj, da bi se ji razodel in ker je imel to za svoje dolžnost. Toda nevede ji je bil odgovoril na njeno vprašanje. V svoji dobrotljivosti bi mogel, če bi mu povedala o svoji ljubezni do drugega moškega, vztrajati pri tem, da bi se ji predala, ali vsaj pri tem, da bi se sam umaknil, dokler ne bi pozabila in se spremenila Gotovo bi pozabila in gotovo bi se spremenila. Ni hotela čakati. Hotela se je poročiti, zakaj porok« ji bo zaposlila duha, ali vsaj vzela časa.