•».'^.SKPTKIVrBRA 1977 glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec [ Z današnjo odtvoritvijo desetega ju- bilejnega sejma obrti in enajste zlatar- ske razstave stopa Celje v svoje jesen- sko sejemsko obdobje, v čas pomembnih gospodarskih prireditev, ki so mestu že doslej prinesle pomembno afirmacijo, prav tako pa tudi njenim organizatorjem. Celje tako nadaljuje tradicijo obrt- nih in gospodarskih razstav, ki so bile že pred vojno, štiri uspele pa tudi v letih po drugi svetovni vojni: leta 1947. obrt- na razstava, naslednje leto razstava lo- kalne industrije in obrti ter 1952. in 1975. leta še prva in druga gospodarska razsta- va. Novo obdobje v prirejanju obrtnih sej- mov in zlatarskih razstav se pričenja z zborom slovenskih obrtnikov, 2. in 3. septembra 1976. leta, na Dobrni. Čeprav je bila že tedaj v tem zdraviliškem kra- ju blizu Celja manjša razstava reproduk- cijskega materiala za obrat, zatem izdel- kov učencev v gospodarstvu, prireditev ni dobila oznake pravega sejma. Pač pa je to leto rojstno leto zlatarske razstave. Zato pa so slovenski obrtniki na Dobrni sprejeli sklep, naj bo poslej Celje orga- nizator vsakoletnih obrtnih sejmov. Na- logo so poverili poslovnemu združenju Agens, ki se je nekaj let zatem preimeno- valo v Formator. In tako je Celje dobilo svoj prvi se- jem obrti v 1968. letu. Njemu so sledili v naslednjih letih drugi. In tako sms zHaj že na pragu desetega jubilejnega. Sejmi obrti v Celju niso le posledica tradicije, marveč še zlasti izraz potreb In zahtev obrtništva kot celote po afir- maciji v slovenskem in širšem prostoru. Organizacijo sejma je terjala potreba, da se ta gospodarska panoga bolje uveljavi, da opozori na svoj položaj in prav tako na možnosti razvoja. Celjski sejem obrti je postal pomem- bno stičišče slovenskih obrtnikov in dc- lavcev v obrtnih delovnih organizacijah. Sejem je postal tisto mesto, kjer so si delavci v obrti izmenjali medsebojne iz- kušnje, se pogovorili o delu, problemih, nalogah itd. Tu je tekla in še teče bese- da o nalogah v izobraževanju, o tehnološ- kih procesih, o nalogah na področju op- remljanja delavnic, organizacije dela, var- stva pri delu. Tu, v Celju, so se na sej- mih obrti srečevali in se srečujejo obrt- niki, proizvajalci reprodukcijskega mate- riala in orodja za potrebe obrti. Pomenv bna so tudi srečanja s trgovci in drugi- mi. Sejem obrti je zaslovel tudi zaradi po- slovnili uspehov, ki so jih dosegli raz- stavljalci. Mnogim obrtnikom in obrtnim delovnim organizacijam je prav celjski se- jem obrti odprl pota na širše tržišče, tu- di v tujino. Zaradi ugleda, ki ga je dosege!, so sejmu ostali ves ta čas, skozi vseh deset let, zvesti mnogi obrtniki, mnoge obrtne In druge delovne organizacije. Desetlet- nih jubilantov bo tudi na desetem sejmu veliko. Sejem obrti je vselej uspel po številu obiskovalcev, saj je zanimanje zanj ras- lo Iz leta v leto. Samo lani si je sejem obrti ogledalo okoli 100.000 ljudi, vse; sejme doslej pa približno 700.000! Tudi letošnji deseti sejem obrti fc-o zrcalo stanja, moči in sposobnosti obrt- ništva, kot pomembne gospodarske pano- ge. Tokratna prireditev pa bo tudi skok v preteklost in ne nazadnje prikaz stanja v domači in umetni obrti. Seveda pa tudi priložnost za razgovore o prihodnjih na- logah, za preusmeritev poslovnega zdru- ženja v poslovni skupnosti, za pomenke o kooperaciji med trgovino in obrtjo itd. O razgibanosti pa govorijo tudi drune pri- reditve, ki bodo v tem času in bodo ve- zane na obrtni sejem. Vzporedno z obrtniškim sejmom je ras- la in dosegla visoko in priznano medna- rodno raven zlatarska razstava. Ni naklju- čje, da je bila ta velika mednarodna pri- reditev vselej ob Istem času ali skoraj v Istih dneh kot sejem obrti. Zlatarska razstava je v bistvu simbol celjske zlatarske tradicije, ugleda, ki sd ga je kolektiv celjskih zlatarn pridobil v letih po vojni. Celje in zlatarstvo. Nelo< čljiva pojma. Letošnja enajsta po vrsti doživlja m^ hno spremembo. Na njej bodo namraŽ poleg temeljnih organizacij združenega de- la Zlatarne Celje sodelovali le še ostali jugoslovanski proizvajalci nakita. Torej, le- tos prireditev v domačem, jugoslovan- skem krogu, brez mednarodne udeležbe. Geslo letošnje enajste zlatarske raz- stave je »Nakit, vaš vsakdanji spremlje- valec«. To pa pomeni, da bo razstava opo- zorila slovensko in jugoslovansko javnost, pa tudi svet, na domača prizadevanja v približevanju oblikovanja, proizvodnje in pro- daje nakita širokemu krogu potrošnikov, Celje, kot središče jugoslovanskega zla- tarstva ubira torej po zaslugi domačega kolektiva s to prireditvijo novo pot. Poleg nakita bodo tudi letos na raz- stavi značke, plakete, emblemi, zobno zlato, platinsko zobno zlato, nadomestki za zobno zlato, razni loti, polizdelki iz plemenitih kovin, dragoceno kamenje, embalaža za nakit, pa tudi ure, biseri itd. Tudi zlatarsko razstavo bedo vse dni spremljale prireditve, poslovna srečanja, strokovna predavanja (tudi o spoznavanju diamantov) itd. Komaj bodo 2. oktobra zaprli vrata sejma obrti in zlatarske razstave, že bo- do stekle zaključne priprave za sejem »Vse za otroka«, pri katerem gre v bist- vu za nadaljevanje treh dosedanjih rai:- stav igrač, samo da tokrat v dosti širšem obeležju, v vseh poglavjih, ki zadevajo otroka. Ta sejem je predviden od 21. do 28. oktobra. In končno so za zadnje dni novembra napovedani še celjski komercialni dnevi, na katerih bo celjsko gospodarstvo predstavilo jugoslovanskim poslovnim kro- gom svojo ponudbo in tako skušalo raz- širiti krog kupcev, utrditi poslovne sti- ke itd. Posnetek z lanskega devetega sejma obrti. Okoli dvorane turistično rekreacijskega središča Golovec je bil velik vrvež ob vsakem času ... ^Vo^" član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije med govorom na lanski jubilejne mednarodne zlatarske razstave. Sicer pa je Štefan Korošec ta ®aprl tudi deveti sejem obrti. 2. srran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 Vsakokratno obrtno sejemsko prireditev v Celju so si ogledali tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in cele zveze. Tale posnetek je spomin na šesti sejem obrti, ki je bil od 28. septembra do 7. ok- tobra. Med gosti, ki jifr je ujel fotoreporter, so bili tudi: Stane Dolenc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta Slo- venije, Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja pred- sedstva CK ZKS, Marjan Orožen, član izvršnega sveta SRS, Emil Roje, član CK ZKS. Sicer pa so na posnetku še: Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK Celje, Stane Seničar, sekretar občinskega komiteja ZK Celje, Ivan Uranjek, tedanji direktor Formatorja, Majda Trogar, sedanja direktorica Formatorja, Jaka Rojšek (po- leg Staneta Dolanca) in drugi. PETEK, 23. SEPTEMBRA 9.00 — Promenadni koncert; 10.00 — slavnostna otvoritev desetega sejma obrti — dvorana Golovec; 13.00 — otvoritev zlatarske razstave — Lapidarij Po- krajinskega muzeja; 17.00 — modna revija v klubskih pirostorih dvorane Golovec. SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 17.00 — Modna revija v klubskih prostorih dvoiune Golovec; 19.30 — sprejem razstavi j alcev pri predsedniku občin- ske skupščine Celje ter podelitev plaket in di- plom — velika dvorana Narodnega doma; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (keglja- nje in streljanje z za-ačno puško). NEDELJA, 25. SEPTEMBRA 10.00 — Medmestno tekmovanje učencev frizerske stro- ke — dvorana Golovec; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; 18.00 — revija pričesk in izdelkov Toper z zabavnim programom — Narodni dom. PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA 11.00 — Podpis samoupravnega sporaauma za usta- novitev p>oslovne skupnosti za turizem — re- stavracija »Ribič«; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (namiz- ni tenis). TOREK, 27. SEPTEMBRA 10.00 — Seja izvršilnega odbora PZ oeiroma zbor po- godbenic; 17.00 — modna revija — dvorana Golovec. SREDA, 28. SEPTEMBRA 9.00 — Začetek komercialnih razgovorov s kupci. Tra- jali bodo predvidoma do 12. ure; 10.00 — seja izvršilnega odbora TOZD obrti pri Gospo- darski zbornici SRS o koopei-aciji; 17.00 — modna revija — dvorana (jolovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (namiz- ni tenis, mali nogomet); 18.00 — kxHicert pihalnega orkestra ŽPD »France Pre- šeren« — Golovec. ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA 9.00 — Začetek komercialnih razgovorov s kupci. Tra- jali bodo predvidoma do 11. ure; 11.00 — demonstracija izdelkov Tekstilne tovarne Pre- bold za oblačilno stroko — dvorana Ciolovec; 17.00 — modna revija — dvorana (Golovec; — športne igre obrtnih delavcev v Celju (mali nogomet). PETEK, 30. SEPTEMBRA 9.00 — Posvetovanje o turizmu; 17.00 — modna revija — dvorana CJolovec; 17.00 in ob 19.30 — modna revija in revija zlatega na- kita — velika d^rana Narodnega doma. SOBOTA, 1. OKTOBRA 17.00 — Modna revija — dvorana. Golovec. NEDELJA, 2. OKTOBR.\ 17.00 — Modna revija — dvoran«', (jolnvec; 18.00 ~ zaključek sejma. Deseti jubilejni sejem obr- ti v (TeJju sovpada v razgi- bano gospodarsko in družbe- nopolitično življenje, saj pri- čenjamo izrvajati določila za- kona o združenem delu na vseh področjih našega delo- vanja. Deset let je kratko obdob- je, pa vendar je za vsak se- jem bilo značilno, da je pri- kazal napredek tako družbe- ne kot zasebne obrti. Dobro organizirana in razvita obrt pa pomeni za vsako družbo tisto, kar pomenijo drobni vi- jaki pri velikem stroju. Ugotavljamo lahko, da ima- ta obrt in njen razvoj še vse premalo družbene podpore, saj se sprejete resolucije o razvoju malega gospodarstva na nivoju republike in občin vse prepočasi uresničujejo. Zakon o združenem delu na- laga spremembe tudi v pos- lovnem združevanju. Sedanje združenje »Pormator« Celje se bo transformiralo v pos- lono skuipnost in sicer: turis- tično-gostinsko in poslovno skupnost malega gospodar- stva. To pa pomeni, da bodo bodoči sejmi pripravljeni na drugačnih osnovah in da bo- do samoupravno organizira- ni. Med razstavljalci in dru- gimi zainteresiranimi part- nerji bo sklenjen samouprav- ni sporazum, s katerim se bodo dogovorili o organi- zaciji sejma, predvsem pa utrdili dohodkovne odnose. Naj bodo ob koncu ome- njene tudi prostorske težave, s katerimi so se srečali pri- reditelji, organi?,atorji in raz- stavljale! skozi vse obdobje prirejanja sejmov. Posluževa- li smo se šolskih prostorov, tribime na atletskem stadio- nu in končno dvorane cent- ra Golovec. Tudi v novi dvo- rani so težave. Dv^ora- na ni fimkcionalno prire- jena za organizacijo sejmov, prostor pred njo pa ni ogra- jen. Upravičeno pričakuje- mo, da bo sejemska dvorana pod Golovcem kmalu zgra- jena, saj ne bo pokrivala sa- mo potreb sejma drobnega g05p Ijane. Obrtna nabavno pr** dajna zadruga »CELEIA« W povezala šestnajst svojih nov. Galeb iz Izole pa dv^ set. Združmje samostojnih obrtnikov iz Velenja bo n» stopilo s šestnajstimi člBii' Posebno mesto za domačo ® umetno obrt. Tu bodo pri^ li do veljave: lončarji, ko^ čd, pastirji, sodarji, iadeS" Iz slame, prekmurski njaki in še kaj. , Da, in še marsikaj drug^ 23. september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 3 ELEKTRONSKE RAČUNSKE TEHTNICE LIBELE f ^ 1 ^ r ^ i^L ^^ 1^^ f ^ Libela Celje je na le- tošnjem Zagrebškem ve- lesejmu požela velik uspeh in mnogo zanima- nja s svojim novim pro- izvodnim programom ozi- roma z novimi izdelki, ki predstavljajo pravo revo- lucijo v razvoju tehtalne tehnike, merjenja, proce- sne industrije in celih si- stemov. V celotnem programu, ki so ga razstavili, so še posebno zanimanje pože- le elektronske računske tehtnice. Ker- bodo tudi na obrtnem sejmu prav te tehtnice nedvomno vzbudile širok interes obi- skovalcev in poslovnih partnerjev, Jih bomo sku- šali nekoliko podrobneje predstaviti. Predvsem je treba po- vedati, da Libela proizva- ja elektronske računske tehtnice v treh različicah. To so: model s printer- jem, model brez printerja ter optična poštna teht- nica. Skupina vseh treh je namenjena najsodobnejše- mu poslovanju v delika- tesni in podobnih malo- prodajnih trgovinah, pa seveda v poštah in še kje. Njihova uporabnost je izjemna. Ne le, da pro- dajalcu olajša delo, saj sama izračuna vse po- trebne podatke, pospeši tudi delo, je izjemno na- tančna, na posebnem ekranu pa tudi pokaže vse podatke, ki jih želi vedeti potrošnik. Samo primer: Kdo še ni začudeno strmel, ko mu je mesar vrgel na tehtnico zaželeni kos me- sa, pa je, še preden se je tehtnica umirila, pisal ceno. Res, mesarji raču- najo hitreje od kompju- terja. Toda, vprašanje je, koliko so pri tehtanju In računanju natančni. Nova Libelina tehtnica opravi sporno delo sama. Mesar, na primer, položi meso na tehtnico, na posebnem ekranu potrošnik že vidi težo tega mesa, ko me- sar odtipka še ceno za kilogram, pa tudi končni znesek, ki ga bo treba za meso plačati. Ni kaj, "hitro, preprosto in natanč- no. Takih primerov bi lah- ko našteli še vrsto. No- va Libelina tehtnica nam- reč lahko tudi šteje, med- sebojno primerja odtehta- ne količine in tako dalje. Pa ni nič večja od obi- čajne. Nasprotno. Tako dizanj, kot tehnika, sta vrhunski. Ne le doma, mirno lahko trdimo, da podobni tuji proizvodi ni- ti po uporabnost niti po obliki niso ne lepši ne boljši. S to tehtnico se je Libela dejansko uvrsti- la v sam vrh tovrstnih svetovnih proizvajalcev. Ob tem velja povedati, da so tehnične rešitve ob uporabi elektronike povsem sistemsko in sin- hrono z mehaniko, kot nujnim delom tehtanja, rešene tako, da bo enak sistem uporaben tudi za industrijske in druge teht- nice. Del tehtnice je na- mreč elektronski računal- nik z mikroprocesorjem, uporaba tehtnice pa se vrši glede na program te- ga računalnika, ki je za- menljiv in prilagodljiv. Poglejmo, kakšne so različice najnovejših elek- tronskih računskih tehtnic Libele. Model brez printerja ima nosilnost 4 kg, naj- manjša delitev je 2 gra- ma, s tem pa sodi v sku- pino najpreciznejših tr- govskih tehtnic. Kot smo opisali na primeru. Teht- nica na posebnem zaslo- nu za trgovca in kupca pokaže težo, ceno za ki- logram in končni znesek. Da se jo tudi prilagoditi, tako da odšteje težo ta- re. Ko namreč na tehtal- no posodo postavimo pra- zno embalažo, s prepro- stim pritiskom na gumb nastavimo skalo tako, da tehta od nule naprej. Preobremenitev tehtni- ce ni mogoča, saj poskus- tehtanja bremena nad 4 kilograme izklopi tehtni- co, tako da do poškodb ne pride. Ta tehtnica je zelo uporabna tudi na po- štah, saj nudi možnost digitalne uporabe oziro- ma sprotnega štetja, teh- tanja in frankiranja. Model s printerjem se od opisanega razlikuje le po tem, da je še bolj uporaben. Vse tehtalne značilnosti so enake, do- datek tehtnici pa je vgra- jen printer (tiskalnik), ki sproti in avtomatsko od- tipkuje vse podatke, to- rej težo, ceno in končni znesek. Ker vse to regi- strira, ima vse lastnosti normalnih registrskih bla- gajn, vodi pa tudi delne in končne sume. Tretja različica je op- tična poštna tehtnica, ki je po obliki podobna, na- menjena pa Je izključno delu na poštah, sprejemu in frankiranju pisem ter paketnih pošiljk. Po me- haniki je enaka prvima modeloma, le da odčita- vanje ni digitalno, marveč optično. Tehtnica ima na- mreč posebno okence, skozi katerega »potuje« merilna skala, tako da v tem okencu normalno od- čitujemo težo do najmanj 2 grama, kar je, kot reče- no, najmanjša delitev me- rilne skale. Nedvomno je s temi tehtnicami, ki 30 razstav- ljene tudi na obrtnem sej- mu, Libela pokazala vse svoje zmožnosti in si od- prla široke možnosti za nadaljnji razvoj tehtalne tehnilce ob uporabi elek- tronike, računalnikov, spo- minskih celic in seveda izpopolnjene mehanike. Revolucionarnost tega uspeha Libele pa boste najbolj spoznali sami, ko boste na razstavnem pro- storu Libele lahko obču- dovali točnost, hitrost in zanesljivost Libelinih elektronskih, računskih tehtnic. 4. srran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 KORS ROGAŠKA SLATINA JUBiLEJ ✓ PAMETNA VLAGANJA — BOGATE OBRESTI Brez dvonm pomeni 30 let obstoja, dela in raz- voja KORS, tovarne mod- ne konfekcije iz Rogaške Slatine, pomemben jubi- lej, poln uspehov in de- lovnih zmag. Da to niso izmišljene ali slavju pri- krojene besede potrjuje nesaj podatkov, ki so petstočlanskemu kolekti- vu lahko le v ponos. Pa ne samo njim, ampak ce- lotnemu gospodarstvu šmarske občine. Posebno v zadnjih desetih letih je KORS napravil nekaj sko- kovitih uspehov. Že pred leti je bilo važno spoznanje, da le s storitveno dejavnostjo ne bodo mogli slediti razvo- ju. Zato so zasnovali dol- goročno razvojno politi- ko, ki danes kaže svoje sadove. Tako je KORS po- stal iz obrtne organizaci- je industrijsko podjetje, kar je bistveno spreme- nilo tudi kakovostno ra- ven. Zaradi vseh načilo- vanih sprememb in zara- di pomanjkanja lastnih poslovnih sredstea', so se morali odločiti za veliko akumulacijo in etapno gradnjo, ki so jo izvajali v letih 1968, 1972/73 in 1976/77. I>t'ta 1JM>8 so investira- li sredstva v izgradnjo 2200 kvadratnih metrov velike proizvodne prosto- re, ter T proizvodno op- remo vredno 13 milijonov din ter v letu 1976/77 v proizvodno tehnične pro- store v površhii 1200 kva- dratnih metrov s kUmat- skimi napravami in so- dobno proizvodno opre- mo v vrednosti 20 milijo- nov din. Od leta 1969 pa so vložili v obratna sred. stva kar 38 milijonov starih dinarjev. Takoj labko opazimo. da so bile doslej omenje- ne eta-pe vlaganja usmer- jene predvsem v delovne prostore in proizvodno opremo. Vse to pa se tu- di navezuje na drugi del vlaganj, ki pa so bila izključno namenjena — ne v povečevanje zaposlo- vanja, ampak v izboljše- vanje delovnih pogojev, za razvijanje socializacije delovnega mesta. In res — kdor gre danes skozi proizvodne prostore, ga povsod spremlja svetlo- ba, svež zrak, urejenost delovnih mest, tudi glasba ga spremlja in ni naključ. je videti steklenico sad- nega soka ali skodelico kave. Z vzpostavljanjem relacije delovni človek .n njegovo delovno mesto so dosegli boljše delovne re- zultate. V tridesetletni jubilej sodijo tudi podatki o se- danjem gospodarskem sta-" nju. saj ti najbolje iz- pričujejo in najbolj spe- cifično kažejo na uspe- he. Današnja slika gospo- darjenja je dobra, naj le zadostuje podatek, da gre od celotne proizvodnje kai 30 odstotkov v izvoz in to na konvertibilno tr- žišče. Veliko sodelujejo s firmo Head, največ na področju oblek za smu- čanje in tenis. Sploh slo- vi KORS po športni kon- fekciji, izdelavi plaščev, hlač, fantovskih komple- tov itd. Znani so tudi po proizvodnji oblek za pla. nince. Vsekakor ne moremo, kadar teče beseda o KORSU, miano negospo- darskih naložb. KORS je od leta 1967 do d:mes vlo- žil 15,950.000 din — od te- ga 8,450.000 din za -iz- gradnjo devetintridesetih družbenih stanovanj, 5,400.000 din za kredite 185 delavcem za individu- alno stanovanjsko grad- njo ter 2,1 milijona din krajevni skiipnosti Roga. .ska Slatina in drugim za komunalna in druga de- la. Kam vodi KORSOV.l Pf)T? Brez dvoma v na- pretlek, saj je ta priso- ten v veliki med že zdaj. Sodobna tehnologija, združevanje teori.je .s j)rak- so in vse tisto, kar sodi v strokovnost dela. Vsega tega pa seveda ni brez dobrega samoupravljanja, bre« poglabljanja družbe- no ekonomskih odnosov v duhu zakona o združe- nem delu, skratka, gre za dosledno uresničevanje ustave. Ob 30-letnici KOKSA se vse lo zrcali ob bežnem pregledu do- slej pretiojene poti, ki je kolektivu le v ponos. umm CELJE: NOVA POT S svojimi dopoldanskimi živimi oddaja- mi, je Radio Celje nakazal pot razvoja te osrednje območne radijske oddaje. Reak- cije poslušalcev na žoletje i>oslav- Ija. Malce drugače je še ob našd obali, kjer je tu- ristični živžav še vedno krepko prisoten pa če- prav tudi ne več tako, kot v juliju in prvi polo- vici avgusta. Bolj, ko se vše skupaj odmika, raje se spominjamo dni, ki smo jih preživeli ob naši obali. Zdaj smo tudi bolj realni v ocenah, ki jih poskušamo dati. Zdaj ni več tistega prvega navdu- šenja ali pretirane slabe volje, ampak trezen pog- led na doživeto in preži- veto. Kje smo z našim po- letnim turizmom? Predsezonske napovedi so bile obupne. Porazne. Zastrahujoče. Zdaj lahko ugotavljamo, da le ne bo vse tako črno, kot je čr- no izgledalo. In tako je prav. Vendar ... Ko sem spomladi z At- lasom obiskal Španijo, Portugalsko in Tunizijo sem ugotovil, kako se tu- rizem prodaja. Samo v Španiji predstavlja turi- zem okoli 80»'o celotne gospodarske veje. Pri njih noč ni noč, ampak je celo mnogo živahnej- še, kot dan. Vso noč so odprte trgovinice (tako lahko okoli tretje ali če- trte ure zjutraj kupiš tu- di navaden -vijak ali ve- zalke!), kafetamice, bar- čki, disko klubi, španska noč je ena sama pesem, ena sama zabava, eno ve- liko doživetje. In kar je najvažnejše: v barih ti za sorazmerno majhne denarje ne prodajajo za- valjenih sla& punc ali mečejo nože ob tvoje te- lo temveč lahko uživaš v programu, ki ti v nekaj urah predstavi vso boga- to folklorno zakladnico dežele mlinov, bikov, Sanča Panse... In turis- tične agencije poskrbi io. da si lahko vsako noč dopustovanja ogledate nekaj novega, svežega, za- nimivega. Med bogatim programom vas tudi fo- tografirajo in čez uro ald dve že dobite fotografije iz prostora, kjer ste pre- živeli enkratno noč. Slike ni treba kupiti, ker vas v to nihče ne sili, vendar skoraj ni turista, ki nebi hotel doma pokazati čr- no na belem, kje je uži- val tudi na takšen na- čin svoj letni oddih. Dro- bnih pozornosti je še več, celo do takšnih ,da te po vsakem izletu (cene so zmerne) zapeljejo v vin- sko klet, kjer se ga lahko nažingaš, kolikor ti grlo požre (vračunano v ceno izleta)! Natakarji strežejo hitro, natančno in vljud- no. Sobe so opremljene enostavno, vendar čiste. Hrana je okusna, vendar resnično m.anjka solata, na katero smo Slovenci Se kako navajeni. Se bi lahko naštevali, vendar bodi dovolj. Gre samo za kratek uvod, da viduno, kaj vse ponuja turistična Španija za tiste žepe, ki jih je pri nas največ. Kako pa je to pri nas? Barka Prižba Idiličen kraj na robu otoka Korčule. S turiz- mom se ukvarjajo .šele nekaj let. Narava jim je dala vse, razen večje me- re iznajdljivosti in priza- devnosti. Tako recimo po prospektih vabijo turiste in propagirajo »mir, čis- to morje, svež zrak, pe- ščeno plažo ...« Prvo tro- je je, peščene plaie pa ni oz. tudi ta je, vendar še od lanskega leta za- mazana s katranom, ki ga spuščajo iz ladje. Ni pa nobenega, ki bi dru- gače res lepo plažo očis- til ali pa spremenil re- klamiranje. Potem . pa prihajajo turisti in iščejo peščeno plažo . .. Razo- čaranje je veliko in upra- vičeno. Kontra reklama! . Edina trgovina je slabo založena, kiosk je brez prave izbire časnikov (slovenskih sploh ni!), glavna ulica je ponoči te- mna kot v rogu... Ob hotelu Alfir že od lanske- ga leta ležijo pok^^arjene sandoline, katere otroci vprašujoče gledajo, z-akaj so takšne! Poskušajo s turizmom, vendar je svež zrak, čisto morje in mir le premalo za tisto, kar potrebuje bodisi mlajši ali starejši turist. Bolj slabo je tudi z izleti v druge kraje, poleg tega pa so še precej dragi. Barka Grščica v neposredni bližina Prižbe je stisnjena v oča- rljiv zaliv ribiška vasica Grščica. V njej živijo še trije profesionalni ribiči z družinami. Poleti se vr- nejo tudi tisti, ki druga- če živijo v bližnjem cen- tru Blatu. Oddajajo sobe. Hotela ni, restavracije tudi ne. Pa trgovine prav tako. Skratka nič. Narav- ni pogoji so, ne znamo pa jih izkoristiti. Ljudje v vasi so nejevoljni. Sa- mi vsega ne zmorejo, po- moči in nasvetov od zu- naj ni. Lani so dobili do vasi asfalt, vendar je to premalo. Star ribič žalo- stno ugotavlja, da jim je narava dala vse, samo ljudi, ki bi jo »vnovčili« ne. Sam prej ni imel možnosti, zdaj je betežen. Mladi pa odhajajo v me- sta, na celino. Stari osta- jajo doma z osli in med kamenjem, nebom in mo- rjem. V upanju, da bo kdaj bolje. Turisti pa pri- hajajo, najprej vse sku- paj občudujejo, pK>tem pa se razjezijo, kalaj Prvi je ba- je ponoči preglasen in moti one, ki se zdravijo. Tehnica naj bi torej v bodočem razvoju potegni- la v prid 2jdravja. In do- kler tega še ni lahko po- vemo, da tudi Vela luka nima nočnega življenja, nima vsega tistega, kar bi dopolnjevalo turistične počitnice. Pri env?m hote- lu je glasba, kjer lahko noč za nočjo poslušaš is- te melodije, disko ... Ni folklornih prireditev, če pa že katera je, so cene zabeljene do ... Tudi ni ljudi, ki bi anali poleg kopanja in sončenja or- ganizirati še kaj drugega. O spominkih pa bolje, da sploh ne govorimo, saj so brez vsakega pravega navdiha, iznajdljivosti in prisrčnosti. Vse je togo klasično od srebmine do ■lesnih izdelkov. Prevladu- je kič, po katerem naj- več sega ju tujci, ker pač že morajo nekaj nane- sti domov, da jim bodo verjeli, da so sploh bih v Jugoslaviji. Barka Hvar Iz Vele luke do Hvara vozi hidrogliser, enodnev- ni izlet (vožnja in ogled dveh, ti-eh kulturnih spo- menikov) pa stane 140 din po osebi. Sami izra- čunajte, koliko pride izlet štiričlansko družino, ki mora fk>leg vožnje še ne- kaj pojesti in spiti ter to posebej plačati! Hvar je lepo mesto, žal pa izred- no drago. Prav na Hvaru smo zabeležili najdražji pršut in to v dokaj neu- gledni gostilnici v ozki ulici — kilogram 450 din! Olive in kruh posebej, veda! Ves Hvar diši po rožmarinovem olju in la- vendlu, žal pa piuv tuj- cem zna le malokdo raz- ložiti, kaj je to in zakaj se uporablja. Je pa to posebnost, ki je daleč na- okrog ni enake. Tudi na Hvaru je s prireditvami podobno, kot p>ovsod dru- gje. Jih sploh ni! Je pa še en problem: predstav- niki Atlasa znajo zelo malo poskrbeti zato, da bi zainteresirali skupine za razne izlete, pilmike in podobno ter so turisti prepuščeni več ali manj sami sebi in svoji i2maj- dljivosti. Eno izmed iz- jem smo sicer spoznali, to je bil tudi Atlasov predstavnik Boro Lastrič, ki pa je imel tisto žilico, ki jo pri drugih pogreša- mo. Nevsiljivo je sveto- val, pomagal, organiziral. Lahko bi rekli, pravi tip predstavnika, ki gosta ne prepušča samo ,soncu in morju ter lastni iznajd- ljivosti. Seveda je takšnih pred- stavnikov še več, vendar žal še vedno občutno pre- malo. Je pa tudi res, da kaj dosti tako aJi tako nimajo svetovati. Togi smo: ne znamo predstav- ljati naše folklore, naše glasbe, naših običajev. Ni večernih ali nočnih ribi- ških izletov, če pa so, so slabo pripravljeni, še bi laliko naštevali. Recimo tudi to, da je zelo težko priti v turističnih poslo- valnicah do kakšnih po- datkov, navodil, informa- cij . Ljiidem je nekako od- več, če jih pod pekočhn soncem kaj vprašaš. Kakšen zaključek laiiko p>otegnemo iz primerjave prvega in drugega dela? Sonce s senco! Res je, vse imamo, žal pa ni- mamo tistega osnovnega, to je resničnega posluha za prodajo turizma. Na- takar se nosi tako, kot da bi komaj čakal, da bo konec poletja in bo la- hko »čakulal« cele dneve na rivi ob bevandi in ri- bicah z gradele. Hudo je samo to, ker imamo do- puste iin ker radi gremo na NAŠE morje. Žal mar- sikaj ne velja, vendar vse kaže, da se bomo morali vdiati v usodo. Kaj ti p>omaga, če ti recimo agencija Atlas vse dobro organizira (sorazmerno poceni), če pa potem na »licu« mesta ni vse tako, kot bi moralo biti. Pa menda se ne bo treba za- četi učiti turizma v Špa- niji? Takšnih barčac, kot so na otoku Korčuli, je še veliko. Preveč. In ljudje v teh barčicah bi morali takoj uvideti, da turizem (tudi pri nas bi lahko bil izredno pomembna veja gospodarstva!) ni samo morje, vino in ribe, am- pak tudi prijazen nas- meh, ne previsoke cene in predstavitev vsega tistega, kar imamo. Vpra- šanje je, če bodo »mor- ske razglednice 78« ugod- nejše? Dvomimo. Lepo pa bi bilo, če bi se zmo- tili v napovedi. TONE VRABL BORO LASTRIČ, eden izmed redkili predstavnikov, ki resnično poznajo svoje delo. Staro ribiško naselje Prižba, ki poskaša s prvimi koraki v turizem. Zal prijetne morske idile ne znamo dovolj izkoristiti« Pod hribom Grška glava se je vgnezdil hotel Alfir. Poleg njega naj bi v prihodnjih letih zgradili še enega z mnogimi športnimi objekti, saj želijo turistično sezono po- daljšati tudi na zimski čas. Pravijo, da imajo ceJo ugodnejše podnebje, kot na pro- Blavljenem Hvani. Bomo videli! Komplet: ovratnica, zapestnica in prstan iz belega zlata in kombinacija briljantov ter opala, ki je kamen prihodnjega leta Konrtplet iz rumenega in barvanega srebra Prikaz izdelkov celjskih zlatarjev že XI.' zapored slovenski zlatarji, združeni v ZLATAR- NAH Celje, razstavljajo v pro- storih lapidarija Pokrajinskega nuizeja svoje izdelke, v oceno strokovni žiriji in najširšemu občinstvu. Kot vsako leto, bodo pode- ljene tudi letos značke obi- skovalcem, dobil jih bo vsak stoti in tisoči obiskovalec. Vsak desettisoči obiskovalec pa bo dobil zlato značko. Vstop je prost. In kaj lahko vidi^mo na le- tošnji razstavi? V prvi vrsti praktičen na- kit, torej tudi takšen, ki ga lahko v primerni kombinaciji obleke nosimo ves dan, a je vrhunsko oblikovan. Ta nakit je dojemljiv in dosegljiv vsem obiskovalcem, saj tu ni to- liko dragega kamenja kot je bila navada doslej. Odločilna je.oblika, ki je sodobna. To je razumljivo, saj ima obliko- vanje Zlatarn Celje vodilno vlogo v Jugoslaviji in se uvr- šča med pomembnejše smeri v Evropi. Priznane smeri so: skandinavska, nemška (Pforz- heim), italijanska in jugoslo- vanska, katere nosilec so celjske Zlatarne. Novost je tudi vse večje število kombi- nacij belega zlata s pravimi, p<»Ldragi-mi in tudi sintetičrri- n>i kamni — kjer so učinki dosti večji. Sledijo kombina- cije belega zlata in platine ter rumenega zlata s platino. Delo in ocena publike Delavci TOZD ZLATARNA Celje so nam povedali: i Vedno iščemo novo smer in obhko. Potrebno pa je kombinirati to, kar je v svetu moderno, z našim trgom. Delo oblikovalcev je bilo za letošnjo razstavo težje, kajti potrebno je bilo doseči isti efekt in kvaliteto z manj dra- gimi materiali — to je: le- poto, skladnost in moderno obliko. Ali smo v vsem tem uspeli in dejansko približali nakit potrošniku, bo pokai:al letošnji ogled razstave, saj meril za uspešnost ni. In še nekaj številk. Število eksponatov celjskih zlatarjev, ki lx)do letos razstavljeni, se giblje okoli številke 170 — tu je vključenih tudi 25 kom- pletov. Novih izdelkov nakita, s katerimi se obnavlja asorti- man, pa je skupno okrog 400. Doslej je zlatarjem bila v pomoč in vodilo pri oblikova- nju knjiga vtisov z razstav, letos pa se prvič pojavlja tudi ocena publike. Strokovna žirija je že pode- lila plakete, sedaj pa sledi še ocena publike. Vitrine z izdelki. ki pridejo v poštev, so ošte- vilčene in za izdelke, ki bodo prejeli največ glasov, bodo ob zaključku razstave prejeli obli- kovalci in zlatarji zlato, sre- brno in'bronasto plaketo, kot priznanje za svoje delo po oceni in mnenju publike. Značke In Aurea V tej TOZD je danes zap<.<- slenih že 200 delavcev, a že sedaj razmišljajo o razširitvi in še eni proizvodni hali, kar pomeni, da gredo značke do- bro v promet. Pogovarjali smo se z oblikovalko Albino Jan- žič, ki letno oblikuje in pripra- vi osnutke za proizvodnjo za 1000 značk, kar je že lepa številka. Poleg tega kreira še plakete, obeske za ključe in medalje. Njeno delo je razno- vrstno in zahtevno, saj je vsa- ka značka drugačna. »Dostikrat je zelo težko za- dovoljiti stranko, če ima le-ta napačno predstavo o izdelku in želi imeti na znački, ki je majhna, dosti podatkov. Naj- laže naredim kreacijo po svoji presoji, seveda ob upošteva- nju zaščitnega znaka in po- sebnih želja naročnikov. Če je stranka zadovoljna, sem vesela.« In kako je s kvaliteto značk? Albina priznava, da bi bila lahko kvaliteta dosti bolj- ša, če naročnik ne bi vztrajal pri svojem osrujtku ali pa bi I bila zato le malo višja cena i izdelka. Dostikrat so vzrok j mnogih težav tudi prekratki i roki. Ob raznih prireditvah I spomladi in jeseni, je velik ; naval in takrat je dosti teže i nareciiti uspešno in kvalitetno kreacijo, če pa je časa do- volj, ni problemov. N Albini prav gotovo, stranka direktno k je tako dosti manj i da se ketkšna stvai Albina potem naredi pri večjih serijah pa v AUREI tudi vzorce Novi poslovni prostori Zlatarstva v Trbovljah, zgrajeni leta 1972, ki so zagotovili boljše delovne pogoje, a za nadaljnji razvoj so prostori že pretesni Komplet najmodernejše oblike iz belega zlata in granul čistega rumenega zlata Takšen ]e motto letošnje zlati ljubimo lepoto, skladnost, har ločitev Zlatarn Celje, ki so svi skovalcem te tradicionalne m Uspešen komplet Ateljeja za zlatarstvo Ljubljarta m- teve, ki |e zatorej naša. Vsi, ki sodobne oblike, pozdravljamo od- janje skušale približati vsem obi- je. Iltcer pa ck)tw Albina v krat- il pomoč, saj sama ne ore vsega dela. 'Jaj povemo, da je delovna ianizacija Zlatarne Celje pisala anonimni natečaj lu- • za zunanje oblikovalce za oblikovanje značk za olimpia- do v Moskvi. Albina je za na- tečaj prejela 2. nagrado, s tem, da 1. nagrada ni bila po- deljena. Tudi to je dovolj zgo- voren dokaz njene uspešno- sti. Zlatarstvo Trbovlje Prav gotovo je v zlatarstvu najidealnejše, če je oblikova- lec tudi zlatar in graver, kot je Zdravko Dolinšek, član ko- lektiva, ki ima 51 zaposlenih. To je razmeroma mlad kolek- tiv, ki je teta 1975 prejel eno zlato in eno srebrno odličje ter srebrni in bronasti grb Celja. Kaj predstavlja Zlatarstvo Trbovlje na letošnji razstavi? Pet kompletov je danih v oce- no žiriji in publiki! Tu je še kolekcija splošne proizvodnje za naslednje leto kot manifestacija gledalcem. Ta zajema prstane, zapestnice in ovratnice po dostopnih ce- nah. Vlado Zaje je zlatar in mo- delar, ki že vrsto let sodeluje pri kolekcijah za zlatarske razstave. Povedal nam je, v čem je njegov uspeh — mo- dele izdeluje z občutkom, pre- danostjo,' skratka s srcem. Zaveda se, da je oblikovna zamisel le prva etapa in da izdelek potrebuje notranji na- vdih, šele takrat zaživi v pra- vi luči. Zlato je sicer kovina, ki ima prednost pred drugimi kovinami, a je to še vse pre- malo, če se ne dela z njim z občutkom in če ni team- skega dela. In kakšne so na- loge zlatarjev? Zasledovati dogajanja in smeri v tujini, predvsem kaj je mogoče narediti oblikovno ter s tehnične plati. Želje? Zelo koristno za nmialjnje delo bi bilo, če bi se na raz- stavi sestali vsi oblikovalci in izdelovalci Zlatarn Celje in se konstruktivno pogovorili o svojih izdelkih. Ivan Mravlje je zlatar in modelar. Potožil je, da je bilo časa za razstavo zelo malo, ker se je zavlekla spomladan- ska kolekcija. Težavno je iti v korak z za- hodnimi izdelovalci nakita, ker je pri nas še vse preveč ročnega dela. Manjkajo izra- zito komercialni sejmi s pred- stavitvijo proizvodnje posa- meznih TOZD. Nakit je tudi del oblačenja, zato bi bilo zelo primerno sodelovati s tekstilnima tovar- nami v obliki revij — večkrat in v različnih mestih. Ob koncu še to — Zlatar- stvo Trbovlje se tvorno vklju- čuje v izvoz, in sicer v Skan- dinavijo. Nemčijo, Švico in Avstrijo ter Kanae- sec4h. Z gradnjo rvovih proizvod- nih in poslovnih prostorov se bistveno povečujejo tudi pro- izvodne kapacitete, ki nareku- jejo potrebo po še močnej- šem prodoru na Inozemski trg, kar mora temeljiti na raz- iskavi trga in čvrsti povezano- sti poslovnih funkcij v okviru delovne organizacije. In ravno na tem področju aktivno delajo v vseh TOZD. Tudi XI. zlatarska razstava v Celju je poziv vsem obisko- valcem, da sodelujejo pri oce- ni in oblikovanju nakita, ki je postal naš vsakdanji sprem- ljevalec. j Vazzaz: »Največje zadovoljstvo mi pomeni, če je •tk, pri katerem sodelujem, nagrajen.« Kombinacija rumenega zlata in prozornega ali pleksi stekla, v katerem je vdelan trikotnik ler okovje z zelenim oniksom Komplet ovratnice in prstana iz belega zlata, briljantov, rde- če korale in poldragega kamna lapis lazuli Albina Janžič — oblikovalka v AUREI Ivan Mravlje — zlatar in mo- delar Vlado Zajc — zlatar m mode- lar Zdravko Dolinšek — oblikova- lec in ziatar-graver 10. srran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 23. september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 11 AZIJA ZAGOTOVITI VSAJ OSNOVO NAJREVNEJŠIM Ankete o zaposlovanju so pokazale, da bo potrebno v državah azijskega kontinenta oajta do 1980. leta zaposlitev 180 naililjonom mladih lju- di različnih kvalifikacij ali celo brez njih, ljudem, ki se prvič javljajo na urade za japoslovanje. Ustanavljanje teh uradov, raaaiih vaških delavnic in od- piranje tečajev, na katerih pridobiva kmečka mladina kvalifikacije, so samo neka- teri vidiki sodelovanja Med- narodne organizacije dela (ILO) na tem ogromnem ob- močiju držav v razvoju. xxx Azijski regionalna projekt za napredovanje zaposlenosti je eden od instrumentov so- delovanja z osemnajstimi dr- žavami, katerim ILO pomaga pri raziskavah potreb po za- poslitvi in iskanju novih mo- žnosti izobraziti mlade ljudi v tistih poiklicih, ki so aa ekonomski in sooialni razvoj njihove dežele najbolj po- trebni. Tako so v Bangladešu namenili pozornost javnim delom na kmetijskih površi- inah, v Indiji so se osredoto- ;čili na razvoj kmetijstva in itskanja zaposlitve tistih, ki sicer imajo diplomo, ostajajo pa brez dela, v Tajlandu od- pirajo tečaje za pridobivanje sitix)ikovniih kvalifikacij, na Filipinih iščejo boljše mož- nosti za večje zaposlovanje mladih z višjo irsobrazbo, v Pakistanu pa raziskujejo mo- žnost za gradbena dela, kjer bi bilo mogoče zaposliti veli- ko število ljudi brez kvalifi- kacije. Tudi drugod je pro- jekt usmerjen v odpiranje takšnih načrtov, ki angažira- jo veliko število ljudi. Razvoj zaposlenosti in nje- na rast postaja vedno po- membnejši čiaitelj v progra- mih tehničnega sodelovanja ILO. To je tudi odgovor na vedno pogostejše zahteve čla- nic, ki iščejo pomoč pri orga- niziranji! šol in tečajev aa kvalificirane delavce. Tako se načrti posameznih sektor- jev gospodarstva povezujejo z načrti nacionalnega izobra- ževanja. Z omogočanjem pri- dobivanja strokovne izobraz- be netsaposlenim mladim lju- dem skušajo doprinesti k uresničitvi enega od prio- ritetnih ciljev držav v raz- voju: produktivni zaposleno- sti. Lanska svetovna konferen- ca o nezajKKlenostd je vzbu- dila pozornosti tudi na ra- čim strategije borbe proti siromaštvu. To je konferen- ca formulirala z željo zado- voljiti osnovne potrebe si- romašnih slojev prebivalstva: hrana, stanovanje, obleka, skrb za zdravje in izobraže- vanje Azijfki regionalni projekt se je takoj angažiral na ure- sničitv teh nalog, in to z ustanavljanjem nacionalnih skupin za planiranje ter za- poslovanje. Povdarek pa je tudi na odpiranju novih de- lovnih mest, kjer je prvenst- veno omogočeno zadovoljiti prej omenjene osnovne po- trebe Takšna skupina že dela v Iranu, pričakujejo pa nji- hovo formiranje tudi v dru- gih državah v obdobju ene- ga leta. Gre za Bangladeš, In- donezijo, Malezijo, Filipine in Siri Lanko. Istočasno pa poizkušajo tudi na večjem vključevanju azijskih strokovnjakov v program ILO. Več držav ima velike rezerve neizkoriščenih talentov. Njihovo aktivira- nje v produktivnem delu bi predstavljalo majhen a ven- dar pomemben korak k ure- sničevanju cilja — rasti za- poslovanja na tem območju. 12. srran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 23. september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 13 OD VSE- POVSOD v CELJU ŽIČNA KLETKA — Tako jo imenujejo ljudje. Stoji pa na delu Stanetove ulice v Celju, od križišča z Vodnikovo pa vse tja do Mi- klošičeve ulice. Toda, komu- nale! je niso postavili zaradi divjih zveri, čeprav je tudi na Ux račun slišati že marsikate- ro pikro, marveč predvsem zaradi del, ki so se začela na tem območju in bodo trajala vse do pomladi prihodnjega leta. — V bistvu gre za za- menjavo vseh komunalnih na- prav, priklljučkov, kot elek- tričnih vodov, PTT voda, ka- nalizacije, ne nazadnje tlaka in podobno. Tu bodo vgradili povsem novo kanalizacijo. Ce- vi bodo imele premer 80 cm. In kar je najvažnejše, kanali- zacijo bodo poglobi lil in tako odstranili nevarnost poplav v kleteh, ki je bila doslej zara- di nizke kanalizacije prepogo- sta. — Stanetova ulica bo do- bila tvidi novi tlak. Po rekon- strukciji bo zaprta za ves promet. V tem času bo delno re-šen odvoz blaga za trgovine na eni strani ulice, za druge bo še vedno odprto vpraša- nje. Po prvih računih bo ob- činska komunalna skupnost za ta dela odštela okoli 2,5 milijona dinarjev. GRŠKA KERAMIKA — Hkrati z zlatarsko razstavo v lapidarju Pokrajinskega muze- ja, bo kolektiv tega muzeja odprl v svojih razstavnih pro- storih tudi razstavo zbirke gr.ške keramike, ki izvira iz šestega do četrtega stoletja pred našim štetjem. 40 ULIČNIH SVETILK — Na ziioetku oktobra bodo v starem mestnem jedru posta- vili štirideset ličnih uličnih svetillk, ki prav tako sodijo v program tako imenovane mestne opreme. Doslej smo v Celju že na mnogih predelih dobili klopi, posode za cvetje, stojala za kolesa, v zadnjem času tudi nove koše za odpad- ke. Zdaj pa so na vrsti ulič- ne svetilke. Na vsak način le- pa pridobitev. 700.000 OBISKOVALCEV — Po podatkih, ki so na voljo si je dosedanjih devet sejmov obrti ogledalo okoli 700.000 ljudi. To je prav gotovo lepa številka, toi govori o priljub- ljenosti in ugledu te obrtniš- ke prireditve. Največ jih je bilo doslej na devetem sej- mu sto tisoč. Organizatorji letošnjega jubilejnega desete- ga sejma pričakujejo nov rekord. DIJAŠKI DOM — Celje bo dobilo nov dijaški dom z zmoglivostjo 480 postelj. Stal bo na območju med Ljubljan- sko cesto in Ma.glajevo ulico, torej na prostoru stare celj- ske plinarne in vodovoda. Di- jaški dom bo imel vse pred- videne prostore za dijake, ra- zen igrišč, ki jih bo dom ko- ristil v šolskem kompleksu. Dom bo stal bliže Malgajevi ulici, proti Ljubljanski cesti pa bodo zaklonišča in tudi telovadnica. Parkirne prosto- re, ki so bild po doslej ve- ljavnem zazidalnem nač-tu na tem območju, bodo nado- mestili s predvideno garažno hišo v zazidalnem načrtu bolniškega kompleksa. KOLIKO TOZD V ŽELE- ZARNI ŠTORE — Člani de- lovnega kolektiva železarne v štorah se bodo na referendu- mu 5. oktobra lestos odločili o novi samoupravni organizi- ranosti. Po predlogu, ki je bil minule dni v javni razpravi na zborih delovnih ljudi, bi naj imeli v železarni trinajst temeljnih organizacij . združe- nega dela in šest delovnih skupnosti skiipni služb. 14. srran NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA 23. september 1977 OTROK IN SMRT NAJ POJASNIMO OTROKU SMRT STARŠA? Je že tako, da je statistika dokazala naslednje; današnja civilizacija poleg vseh ugod- nosti in zadovoljstva, ki jih daje, jemlje več življenj, kot je bil to pr-.mer v nerazvitih družbah. Bolezau, nesreče, umori — deset tisoče življe- nj ugasne vsah dan in pred tem niso obvarovani niti ljud- je v najboljših letih, za ka- tere običajno rečemo, da so »na višku življenjske moči.« In tako ostajajo za njimi ot- roci soočeni z nenadomestlji- vo izgubo enega od staršev, ot- roci, ki še niso emotivno zre- li. da bi lahko prenesU stra- šno izgubo. Samo lani je v ZDA, n. pr-, ostalo brez ene- ga od staršev tri in pol mili- jona dečkov in deklic mlaj- ših od 19 let. )-( D'>zurevarye teh bodočih osebnosti predstavlja veliko odgovornost za družbo, pou- darjajo ameriški strokovnja- ki. Kako m kaj povedati ot- roku o smrti matere ali oče- ta? Kako se obnašati? Ali bo otroku laže. če mu povema, da oče ali mati »spita«, ah pa bo bolj naravno in manj boleče, če bo žalost lahko razdelil skupaj s preostalim staršem? S takšno dilemo so soočeni mihjond očetov in mater, m prav ta je izredne- ga pomena za bodočnost ot- roka. In 'o ne za tisto nepo- sredno bodočnost, temveč ti- sto, v kateri bo moral biti ot- rok samostojna, odgovorna in stabihia osebnost. Prva posledica sitrašne iz- gube je — povsem normalno — depresija, ki zajame otro- ka. Otrok išče vzor v štaršu, ki je ostal živ, in ga skuša — vkolikor ta hrabro prenaša tragedjo — posnemati. Ni težko uganiiH, koliko zataje- vane neizražene žalosti, bo- gatega spektra najfinejših in najglobljih občutkov, lahko PK>zneje vpliva na formiranje arele osebnosti Umrli je navadno »obtožen« za nepričakovan odhod, več- krat pa iz njega naredimo idola brez napak, osebnost, ki jo je pozneje nemogoče naj- ti. Posledic je več: nesposob- nost za vzipostavitev stika z osebami istega in drugega spola, življenje v »svetu ide- alnega«, emotivna nestabil- nost. Kot prvo je tu nekaj, kar so psihoanahtiki imenovali »letna reakcija«. Ta termin ima več pomenov. Nanaša se na depresijo in celo fizično bolečino, ki se pojavllja v času, vezanem na smrt ljub- ljene osebe. Te reakcije se lahko pojavijo v obdobju le- ta, ko je umrl eden od star- šev, zatem, ko pride otrok v leta, ko je njegovega očeta ali mater nadela smrt ali celo, ko ima njegov otrok toliko let, ko jih je imel sam tedaj v času hude izgube. Patološke »letne reakcije« se pojavljajo pri osebah, ki so že pred tragedijo .kazale znake emotivne nestabilnosti in lahko privedejo takšne lju- di do alkoholioma ali samo- mora )-( Otroku je potrebno pojasni- ti okoliščine in vzrok smrti, jasno v takšni meri, kohkor so jo sposobni razumeti. Na- vadno r je ta siix>sabnost ve- čja, kot mislimo. Obstaja namreč še ena psihična ob- remenitev, ki se pogosto po- javlja — oibčutek krivde. Otrok, ki ga nismo spozna- li s pomenom in vzrokom iz- gube^ lahko misli, da je s svo- jim obnašanjem, porednostjo in jeizo, ki ji jo povzročal, povzročil sonrt ljubljene ose- be. Vse to pa je zelo težko izkoreniti iz zavesti otroka, ki tako postaja še nesrečnej- ši in nestabilnlejšd. Psihoanalitiki se strinjajo v trditvi, da poleg pojasnje- vanja smrti staršev, ima va- žno vlolgo tuidi ustvarjanje stališča o osebnosti umrlega. Poudarjanje pozitivnih zna čilnosti umrlega v normalni meri, hvhko daje otroku veh- ko tolažbo in ga pravilno us- merja. N. pr., otrok lahko postane močna osebnost s poudarjanjem lastnosti, ki jih je umrli 3poštoval in cenil ter z usmc-janjem tja, kamor bi oče ali mati gotovo želela. Na ta način otrok ne bo imel občutka krivde ali izgublje- nosti, temveč občutek odkri- vanja smisla življenja in ure- sničevanja zahtev, ki so nor- malne in ne idealne. V Chicagu ^ lani odpni pr- vi svetovni specializirani psi- hološki center namenjen ot- rokom, ki po tragediji v dru- žini niso uspeli najti normal- no pot, in staršem, ki niso znali p>omagati otroku po iz- gubi. Naloga je težka. Tera- pija je popolnoma individu- alna in se spreminja od pri- mera do primera. Poleg ot- rok iščejo pomoč pri Centru tudi številni socialni delavci, učitelji in drugi. Center or- ganizira posebna predavanja, seminarje ' in i>osvetovno službo za vse zainteresirane. Tako dobiva problem, ka- teremu do sedaj nismo name- njali velike p>Qziomositi, in ga ni mogoče zanemariti, takš- no mesto v družbi, kot ga zasluži. Verjetno bodo prime- ru tega Centra sledih tudi strokovnjaki drugod v svetu. 23. september 1977 NOVI TEDNIK — SEJEMSKA ŠTEVILKA Stran 15 ŽIVLJENJE OB NENAVADNI HIŠICI ZVEZANE ROKE JOŽICE KOCMAN Njega dni so prerokovali vreme kar se da preprosto: če je lezel močerad navzgor, potem je bilo lopo vreme, če se je nad gorami zbirala megla oa nizko letele ptice in glasno vreščale je bilo gotovo, da se bo na zemljo spustil dež. Res je, da je v večini primerov takšno pre rokovanje držalo, za dalj ča- sa pa le ni moglo obveljati. Razvoj z oblaki in močera- di sicer ni opravil, v ozadje Pa jih je vendarle potisnil in tako so se kmalu po vojni na podeželju prvič pojavile lepo pobeljene hišice na viso kih nogah, v katerih se je stiskalo cel kup iaštrumen- tov, prava paša za radovedne oči. Takšno ttlšico je ljubljan. sk; Hidrometeorološki zavod postavi! že leta 1949 tudi na Planini pri Sevnici tik župniš- ča in takrat se je a zbiranjem podatkov ukvarja domači diHiovnik, tri leta pozneje pa so hišico prestavili v Visooe pri Planina. 'Zbiranje podat- kov ki jih je bilo treba ne- kajkrat na dan odčitati z in- štrumentov, je prevzel mla- di Kolman, ki je bil tiste ča- se precej bolan na pljučih in se je zdravil. Kolmanova sestra Jožice je vneto zasle- dovala bratovo delo in kma lu ji skrivnost vremenskih podatkov ni bila več nezna- na. 1956. leta je vzela delo v svoje roke in mu je zvesta še danes. »Tistikrat sem bila trikrat v Ljubljani na tečaju, pripo- veduje Jožica z Visoč, kjer so lam natančno povedali, kako ravnati z inštr,;;jiienti. Vsako jutro ob sedmih pa popoldne ob 14. un in zvečer ob devHih obišč-^m hišico, ki stoji na dvorišču, prepišem a inštnimentov podatke o tem- peraturi, vlagi zraka smeri in jakosti vetra, količini pa- davin, po uri zmerim dolžino dneva, vestno zabeležim vsa- ko grmenje, nevihto, roso, slano, -vje, točo, skratka vse, kar se dogaja v ozračju!« Delo je zanimivo, ugotavlja Jožica, a jo s trdimi veami priklepa na Planino, na roU no Visoče. Za dalj časa ne more oditi z doma, podatke je treba redno izpisovati in jih pošiljati v Ljubljano: vsakih ieset dni in enkrat mesečno, če kakšen dan iz- koristi za islet, še gre — ta- krat jo nadomesti brat, ki se je ob sestri prav tako naučil streči muhan\ čedne hišice na visokih nogah, ki zahteva celega človeka. Vsake tri mesece ji iz Ljub- ljane pošljejo dvesto starih tisočakov, za ta denar pa mo- ra Jožica še marsikaj posto- riti. »Ukvarjati se moram še s finološkim opazovanjem ra- stlin. Zasledujem rast drevja, žita, vsakršnih posevkov, tra- ve, zapisujem si, kdaj začno cveteti razne rastline in jih potem spremljam v vseh fa- zah njihovega razvoja vse do- jeseni!« Živeti z naravo je vsekakor lepo in konstno. Dan za dnem ^ožica potuje po doma- čih travnikih in gozdovih in prisluškuje za nas nevidnemu življenju. Nekoliko neobičaj- na'zapo.slitev iz dneva v dan bolj postaja del nje same. -vlILENKO STRAŠEK Z glasbo je v Celju zadnja lete vselej križ. Ze vse od časov Felloiosov smo v Ce- lju progrešali kvaliteten za- hax no glasbeni oziroma pop ročk ansambel. Kratek pre- blisk so prinesle Synkope, za njimi smo se nekaj mese- cev veselili Spominov, ki so s svojo izvirnostjo in izključ- no laHnimi skladbami naka- zali dobro pot, veiidar jim je zmanjkalo moči, da bi jx) njei ijogumneje stopili. Za Spomini smo imeli še Celjs. ke grofe, ki so delovali le kratek čas, precej obetali, pa zato manj dosegli. In to je bilo doslej vse, kar se je v glasbi mladih v Celju doga- jalo zadnja leta. Seveda, niti ne omenjamo številnih kavarniških ali bolje rečen/-.- »vrtnih« glasbenih zasedb, katerih edini cilj je, da v počitniškem času za- služijo kak dinar in privabi- jo čimveč gostov, pa čeprav 2 glasbo sumljive kakovosti in tudi nekakovostno izva- jano Morda pomeni nova sku- pina, 'ci je nastala na celjski gimnaziji, nov preblisk vsaj kar zadeva glasbo mla- dih. Obeti so, vendar smo že zaradi izkušenj ^ skitpi- nami, ki so nastale in iz- ginjale čez noč, še skeptič- ni. Morda pa se s štirimi mladimi glasbeniki, ki so si nadeli lepo ime Žetev, obeta le nov list v celjskem glas- benem življenju mladih. Kdo je pravzaprav žetev? To so štirje mladi gimnazij- ci, ki so se našli povsem slu. čajno, nekajkrat skupaj mu- zictrah, brez namena, da bi iz njihovega muziciranja na- stala stalna skupina. Kaj kmalu pa so spoznali, da jih veže ,jubezen do enake glas- be, da imajo nanjo podobne poglede in da si želijo isto, namreč dati slovenski pop glasbi nekaj novega, sveže- ga. So povsem akustična sku- pina in igrajo tudi specifič. no glasbo. V zasedbi imajo tr' akustične kitare in vio- lino ob glasbi znanih ame- riških folk skupin (npr. Crosby Steels and Nash, itd.) gojijo samostojno, nad- vse zanimivo, instrumental- no in vokalno dodelano glas- bo. . V njihovih pesmih se občutena besedila izmenju- jejo z romantičnimi zvoki violmz, pa domiselnimi soli akustičnih kitar. Seveda je to le osnova, na kateri bo skupina žetev morala še graditi če bo želela doseči več. ^ Vsekakor želimo, da bi jim uspel prodor med mlado celjsko in slovensko občin- stvo, Ki je že kar nekam ne^ sičenc z glasno ročk glasbo: Njihova glasba je sprostitev^- užuek zato upamo, da se bodo lahko kmalu predstavili širšemu občinstvu. Vseka-' kor jih bo uredništvo našega' Radia in Novega tednika pred- stavilo na eni od prihodnjih javnih radijskih oddaj, s tem pa tudi najširšemu ob, činstvii v občinah celjskega območja. Upajmo le, da bo skupna setev pogojila bog/a- to »žetev«. B. S. ZS3 NOVI TEIDNIK — Glasilo občinskih org-mizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Lasso, tConjiee, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Tr^ V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Mila^ Božič, Jiu-e Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stainejčič, Zden; ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tune Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »Dol.-«, Ljubljana Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za Inozemstvg je cena <¥Srojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m naročnina 22-800. P^IJF. 39. SfitTEMBRA 1977 !^TEV. 39 — LETO XXXr — CEVA 4 DfVARJR glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Celjsko območje je izredno živahno, aktivno. S prelistavanjem današnjega NT S€ boste o tem lahke sami prepričali. NaSa ekipa »Letečega uredništvun se je tokrat za ves dan ustavila v Šmarju pri Jelšah, izdala posebno številko NT in izvedla ustni časopis. Tako kot s prejšnjega »Letečega uredništva«, na Planini, pa tudi tokrat ne objavljamo vsega, kar smo iz- vedeli, naenkrat. V uredništvu se v teh tednih že vestno pripravljajo na jubilejni Teden domačega filma — druga polovica novembra. Sicer pa je pred vrati praznik občanov Slovenskih Kovjic, spremljamo volilne konference ZK, dogodke v osmih občinah, itd. Toliko vsega, da bo prihodnja številka NT zopet v povečanem obsegu. Radio Celje uspešno nadaljuje z oddajami »V živo«, kar poudarja izredno poslušanost in bogato vsebinsko zasnovo. Se to, razmislite o današnji J^ednikovi akciji pod naslovom »Nož, ki tehta kruh«. MILAN SENIČAR "" OHRANJENA TRADICIJA ZA ZAČETEK: X. SEJEM OBRTI IN XL ZLATARSKA RAZSTAVA »želim, da ostane sejem obrti in Celje tisto mesto, ^jer se bodo srečevali naši poslovni ljudje in ljudje iz gospodarstva iz Jugoslavije in tu sklepali dolgoročne po- godbe, iskali poti sodelova- nja itd.« S temi besedami je pred- sednik Gospodarske zborni- ce Slovenije, Andrej Ver- bič, odprl v petek, 23. t. jn., deseti jubilejni sejem obrti in podobne so bile besede, ki jih je izrekel na otvoritvi enajste zlatarske razstave. Da, Celje naj po- stane stičišče gospodarskih tokov, ne samo na področ- ju malega gospodarstva, mar- več tudi sicer. Zato iana vse pogoje in zato tudi .ohranja tradicijo prirejanja obrtnih sejmov in zlatarskih razstav. Zavoljo tega tudi nove pobu- de za razširitev sejemske de- javnosti. Pomemben delež v tem -bodo dali Celjski komer- cialni dnevi, pravtako sejem »Vse za otroka«. S tem pa seveda pobud ni konec in bi jih ne smelo biti. Deseti sejem obrti in enaj- sta zlatarska razstava se iz- tekata. Obe prireditvi bodo zaprli v nedeljo, 2. oktobra. Čeprav je preuranjeno oce- njevanje ene in druge, lah- ko rečemo že zdaj, da sta uspeli. Letošnji sejem obrti je drugačen od dosedanjih. Je bolj obrtniški. Izredno posrečene so tudi oblike ko- operacijskega sodelovanja, ki jih je predstavila zlasti ve- lenjska ERA, da ne govori- mo o deležu Obrtno nabav- no-prodajnih zadrug, pogod- benih organizacij združenega dela in seveda vseh drugih. Obrt se tu solidno predstav- lja. Zlatarska razstava je to- krat v resnici domača, ju- goslovanska, kljub nekate- rim tujim razstavljalcem, ki jih j« v mesto ob Savinji prignala že tradicionalna na- vada. In ne samo to. V tem okviru je prišla do izraza »premoč« celjskih oblikoval- cev in izdelovalcev nakita za vsak dan. To je pomembna ugotovitev, V sejemskem okviru je le- tos našla hvaležen prostor tudd turistična razstava za severovzhodno Slovenijo. Celjska sejemska tradicija je ohranjena. Zato naj bo dober začetek tudi spodbu- da za nadaljnje delo. MB SAMOPRISPEVEK V KONJICAH ZELJA PO NAPREDKU ZMAGALA 78,53 ODSTOTKA VOLILCEV JE GLASOVALO »ZA« Referendum o samoprispev- ku, ki so ga v občini Sloven- sie Konjice izvedli v nedeljo, je z veliko podporo občanov uspel. Ze zgodaj zjutraj so na lepo okrašena volišča pri- lajale skupine občanov, tako la je do osme ure zjutraj gla- ovalo že lepo število ljudi. Ja treh voliščih in sicer na Jreznu III, v Kravjeku in na ludinji I so do osme ure tjutraj tudi že zaključili z lasovanjem. Skrivnostno 'zdušje je bilo prisotno v 'sakem kraju, ki smo ga v ledeljo obiskali. Ustvarjali so [a tudi otroci, ki so z izpisa- šiiid transparenti izražali ve- elje ob načrtih za izgradnjo K)vih šol, vi-tcev, športnih Srišč. Tako so po Stranicah lodili otroci s transparentom ' rokah, na katerem je pisa- lo: Vaš da — smeh v naših •^eh in zdelo se je, kot da se že sedaj veselijo sreče, ki jim jo bo prinesel bodoči rasvoj. podobno je bilo v Mlačah, kjer so otroci izpisali na plakat pravo malo pesmico: Sovrašt- va ne gojimo, gojimo le po- moč, v slogi se družimo, malčkom v pomoč. Navdušenost občanov pa se kaže tudi v rezultati!.'., ki jih je prineslo glasovanje. Od 12.933 vpisan .h volivcev je za samoprispevek glasovalo 101,% ljudi. Izraženo v od- stotkih se je glasovanja ude- ležilo 91.69 odstotka občanov, od vseh njih pa je za samo- prispevek glasovalo 78,.53 % volivcev. Ker pa so se v Slo- venskih Konjicah že pri gla- sovanju o drugem samopris- pevku leta 1973 odločili, da bodo glasovali na treh refe- rendumskih območjih, so za- nimivi tudi rezultati, ki so jih po območjih dosegli na nedeljskem glasovanju. Na območju Loč se je za samo- prispevek izreklo 81,44 od- stotka volivcev, na območ- ju Zreč 69,05 odstotka, Vita- nja 74,44 odstotka in na ob- močju Slovenskih Konjic je za samoprispevek glasovalo 82,13 odstotka volivcev. Ob tem velja povedati, da so ob- čani na območju Konjic, Loč in Vitanja glasovali o dvo- odstotnem samoprispevku iz neto osebnega dohodka, ob- čani na območju Zreč pa o triodstotnem samoprispevku Omeniti moramo tudi voliš- ča, kjer so se občani z glaso- vanjem o samoprispevku naj- bolje odrezali. Na prvo me- sto moramo postaviti volišče v Mlačah, kjer so občani že ob osmi uri zjutraj zaključi- li z glasovanjem in kjer so prav vsi volivci glasovali za samoprispevek. Lepo pa so se odrezali še na voliščih v Slo- veriskih Konjicah in sicer na volišču Celjske ceste, pa v Stranicah, v Ločah, na Malem bregu, v Spodnjem Doliču II in na Gorenju. Neuspeh pri glasovanju pa so zabeležili na voliščih v Spodnjih Zrečah — Radana vas, na Hudinji III in v Breznu II. Samoprispevek, že tretji po vrsti v občini Slovenske Ko- njice, je torej uspel. Uspel ob vehki podpori občanov, ki so v svojih krajevnih skupnostih oblikovali obsežne programe za razvoj družbenega standar- da in se zato tudi odločili, da bodo še sami prispevali de- lež 2ja ijihovo uresničitev. Skupna želja občanov ter za- vest o potrebi hitrejšega raz- voja krajevnih skupnosti je tako zabeležila ponovno sma- go. DAMJANA STAMEJCIČ Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič, je v petek, 23. tega meseca odprl ne samo deseti ju)»ilejni sejem obrti, marveč tudi enajsto zlatarsko razstavo. In prav ta dogodek je zabeležil tudi naš filmski trak. Poleg njega na desni: direktor delovne organizacije Zlatarne Celje, Vladimir Veber. (Folo: MB) Po pravilu, ki velja že dlje ^sa, da se formalni sedež občin celjskega območ- » vsakih šest mesecev seli ' tlfugo občino, so zdaj vlo- ® gostitelja in seveda or- ganizatorja zasedanj prevze- ' Konjičani. Jn že prva seja po polet- ; ['h počitnicah je pokazala, i a nalog, ki jih morajo uskla- fvati v regijskem merilu, ne ^njka. Posebna pozornost ® veljala osnutku programa isiTierjenega izobraževanja v regiji. Kljub temu, da gra- divo ni popolno, za kar pa niso krivi sestavljale!, tem- več predvsem združeno de- lo, ki je pomanjkljive po- datke posredovalo ali pa sploh ne, so se odločili za javno ra/pravo o tem po- membnimi gradivu tembolj, ker k temu sili tudi časovna stiska. Po tem načrtu naj bi oI>Cinske skupščine in seve- da drugi organi, skupnosti, delovni kolektivi itd., raz- pravljali o tem do konca ok- tobra, Seveda pa je že ta razprava pokazala, da ne gre samo za nujno usklajevanje znotraj območja, temveč še bolj s posebnimi izobraževal- nimi skupnastmi! Celotno podporo je dobil tudi osnutek družbenega do- govora o organizirani proiz- vodnji in preskrbi prebival- cev v celjski regiji s kme- tijsko-prehrambenimi proiz- vodi. In še več. Menili so, da bo dogovor dosegel svoj namen le. če bo zajemal ce- lotno regijsko območje. Dro- bitev na posamezne občine bi bila škodljiva, saj je vpra- šanje, kako bi to zahtevno nalogo reševali v okviru ene občine. Sicer pa se bodo mo- rali v občinah o tem odlo- čiti do konca noveimbra. Izredno pomembno je tu- di stališče sveta o preobraz- bi bančništva. Tudi v tej zvezi so priporočili povezo- vanje^ ustanavljanje močnih temeljnih bank, ne pa drob- ljenje sil in kapitala. Takšne želje se tu in tam uveljav- ljaj". pa bi bila velika go- spodarska škoda, če bi tudi obveljale. Saj je sicer vpra- šanje, kako bi lahko gospo- darsko šibkejše barike ures- ničevale predvidene naloge, ki pa niso majhne. Člani sveta občin celjskega območja so se nadalje stri- njali s predlogom o razpu- stitvi štaba za financiranje modernizacije celjske bolniš- nice, ker je svoje delo opra- vil. Zato pa bo skrb za na- daljnjo konkretizat;ijo pro- grama prevzel poseben sklad, ki ga bo imenovala regijska zdravstvena skupnost. In končno, svet občin je potrdil prizadevanja za uve- ljavitev sporazuina o delu skupnosti za rekreacijo na Golteh, saj je v teh priziide-■ vanjih videl edino možnost za rešitev problema turistič- nega centra pod Medvedja- kom. M. B. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ OBRAMBNI KROŽKI Pred dnevi je bil sestanek predavateljev predmeta Ob- ramba in zaščita na srednjih šolah s člani občinskega šta- ba teriotrialne obrambe Ce- lja. Na sestanku so obravna- vali nekatera vprašanja iDoma imamo malo kmetijo. Bili smo trije otroci. Cesta do avtobusa je slaba, vendar se je tu- di v zadnjih letih pri nas veliko spremenilo. Seve- da na bolje. Fsi prispeva- mo delček, da bi naši ju- trišnji dnevi bili lepši, kot so današnji...« In kaj dela v prostem času? • »Doma pomagam na kmetiji, ob prostih dnevih rad hodim v hribe, ko pa je sezona gob, sem ruij- večkrat v goši.« Problemi v službi.... »Predvsem prostori. Pre- majhni so in neustrezni za vse tisto, kar prodaja., mo. Predvsem nimamo ustreznih skladiščnih pro- storov. Upamo, da bo to v prihodnje urejeno, saj smo edina tovrstna trgo- tn7.a v občini. Promet? Resnično valik!« Prej ste govorili o sla- bih cestah, potem o fič- ku... »Res je. Imam fička, vendar vsi ga le nimajo. cesta pa je še vedno sla- ba. Ne gre za mene in mojega fička, ampak za mnoge druge ljudi, ki tr- gajo podplate po prašnem ali mokrem makadamu.« Pri vas doma ni bilo vrtnarjev. .. »Ne! Stari oče je bil sodar, oče železničar, jaz vrtnar.« Takšen je Franc Lo^^ger iz Brezovca pri Rogatcu, ki sicer zadnja štiri leta dela v Šmarju pri Jelšah. Nikoli pa ne pozabi po- vedati, da je vesel, da je tu in da se ne strinja s tistimi, ki ga zapuščajo, če bi vsi ostali doma in dodali vsaj delček prispev- ka v delu in ljubezni, po- tem bi bilo drugače. Ma- lo je takšnih Francov Lorgerjev, vendar tisti, ki so. se trudijo, da bi tudi ta predel Slovenije zaži- vel lepše življenje. TONE VRABL PIŠE IVAN SENIČAR — JANOŠ KADAR, prvi sekretar centralnega komite- ja madžarske socialistične delavske partije, je na pova- bilo predsednika Tita obiskal Jugoslavijo. To je bilo deveto srečanje Tito—Kadar po letu ^962. LR Madžar- ska (93.030 kv. km in okoli 10,4 milijfma prebivalcev) je naša soseda, s katero razvijamo zelo uspešne stike na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Pniv tako pomembno pa je sodelovanje med Zvezo ko- munistov Jugoslavije in madžarsko socialistično delav- sko partijo. Tudi ob tem obisku je bil poudarjen pomen slovenske, hrvatske in srbske narodnosti, ki živijo na Madžarskem, in madžarske narodnosti pri nas, saj prav razvijanje leh narodnosti kar najbolj prispeva k poži- vitvi vsestranskih stikov mecl obema deželama, njunimi delovnimi organizacijami, kulturami in med samimi na- šimi in madžarskimi občani. Dokajšnjo pozornost zbu- jajo tudi madžarska prizadevanja, da razvijejo njim ustrezne oblike in načine demokracije v gospodarskem in javnem življenju. Precej in odprto se na Madžarskem piše tudi o mednarodnem delavskem gibanju in š tem v zvezi o proletarskem intemacionalizmu. Madžarska se zavzema za tesno sodelovanje s So7jeti>ko zvezo in vi- soko vrednoti sovjetske izkušnje v graditvi socializma, vendarle se ne zavzema za kopiranje teh izkušenj — kot to delajo nekatere druge vzhodnoevropske sociali- stične dežele — ampak za prostovoljno sodelovanje z vsemi, tudi s Sovjetsko zvezo, na te^melju neodvisno- sti in nevmešavanja. Madžari menijo, da je prav to bistvo proletarskega intemacionalizma. V razgovorih našega predsednika s Kadarjem so pozitivno ocenili naše dvostranske odnose in možnosti za njihov nadalj- nji razvoj; oba voditelja pa sta obravnavala še mnoga medinarodna vprašanja, pri čemer je prišla do izraza podobnost v stališčih, s poudarkom, da razlike, ki ob- stajajo med jugoslovanskimi in madžarskimi ocenami o mednarodnih problemih, v ničemer ne zmanjšujejo prijateljsikega zbliževanja in sodelovanja med nami. — (GOSPODARSKO IN DRUGO SODELOVANJE Jugoslavije z deželami v razvoju je v porastu. Samo od 1972. do 1976. leta se je naša blago\Tia menjava s temi deželami povečala za 330 odstotkov in raste še na- prej. Tudi delež v izgradnji rajznOi objektov v teh de želah se je od 1972 do leta 1975 povečal za 186 odstot- kov. V 36 deželah v razvoju so naše organizacije zdru- ženega dela ustanovile mešana podjetja, v 26 deželah dela večje število naših strokovnjakov, v Jugoslaviji pa je na imiverzaJi in drugih šolah doštudiralo več kot 7000 študentov iz dežel v razvoju. To je sode!lova.nje z novimi deželami v mednarodnem življenju, uresniče- vanje politike neuvrščenosti in naš prispevek v izgra- jevanju nove gospodarske ureditve v svetu. TDF 77 FILMI, RAZSTAVE, RAZGOVORI Marsikaj obeta, da letošnji Teden domačega filma v Ce- lju ne bo imel jubilejno oz- načbo samo s številko 5, tem- več tudi po izredno bogati in pestri vsebini. V ponedeljek je bil sprejet dokončen program letošnjega Tedna domačega filma 77, ki zagotavlja, da lahko organiza- tor — uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje — priča- kuje še večje število tistih, ki bodo aktivno sodelovali na TDF kot kinoobiskovalci, na posvetovanjih, razgovorih, razstavah, itd. Morda prav za- radi bogate letošnje vsebine ni težko predvideti, da bo občutno višja številka iz lan- skega leta — 33.000 kinoobis- kova,lcev. Nedvomno bodo poseben pečat jubilejnemu TDF dala posvetovanja. Prvo bo name- njeno kulturnemu, samouprav- nemu in družbenoekonomske- I mu pO'ložaju slovenskega igral- I ca, drugo pa slovenski založ- niški dejavnosti na področju filma. Tretje posvetovanje bo najverjetneje zopet v delni or- ganizaciji slovenske sekcije filmskih kritikov in bo zajelo j kritike iz drugih naših repub- lik. Tudi tokrat bosta dve raz- stavi, in sicer prva pod na- slovom Tito in film, ki so jo i pripravili v Puli, druga pa bo predstavila stvaritve mladih članov filmskih krožkov Slo- venije. Velikega pomena je tudi podpis sporaauma o ustano- vitvi Koordinacijskega odbo- ra za sodelovanje in pomoč med jugoslovanskimi filmski- mi manifestaoljami, ki bo v času TDF 77 v Celju. Gre za idejo staro deset let, kateJ uresničitev pa bo prav v n šem mestu. Podpisa se boa so lep pro- gram dopolnili cicibani VVZ »Zarja« ter otroci iz četrte osno^Tie šole. MB KOZJANSKO 77 ZAKLJUČNA SEJA SKUPŠČINE v soboto je bila v Šentjur- ju zaključna seja skupščine Zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 77«, na ka- teri so ocenili prispevek, ki :S0 ga brigadirji vseh narodov in narodnosti Jugoslavije vlo- žili za hitrejši razvoj Kozjan- ske pokrajine. Letošnja zvezna mladinska delovna akcija »Kozjansko« je odlično uspela. Odnosi med brigadirji na akciji so vseskozi potekali na temeljih tovarištva, bratstva in enot- nosti ter odličnega medseboj- n^a sodelovanja. Zelo plod- Ino je bilo tudi sodelovanje z jdružbenopolitičnimi organiza- cijami obeh občin — Šmarje in Šentjur, — ki se je izpo- stavilo že pred samim pričet- kom akcije, pri urejevanju obeh naselij in se nadaljeva- lo tudi med trajanjem akcije. Prav zaradi tega so tudi de- lovni rezultati, ki so jih le- tos dosegli udeleženci akcije, izjemni. Osemsto brigadirjev, kolikor jih je sodelovalo v štirih izmenah akcije je opra- vilo okoli 121 tisoč delovnih ur in pri tem zastavljenih sto odstotkov v povprečju prese- glo za 118 odstotkov. Mladi so zgradili 3,8 km ceste Mar- šala Tita in ravno toliko ce- ste v Slivnici. Poleg tega pa so sodelovali tudi v številnih popoldanskih in udarniških akcijah. Na akciji je bilo po- deljenih 231 udarniških značk in prav toliko priznanj, vod- stvo akcije pa je prejelo tudi FKJsebna priznanja skupščine občine Šentjur in Šmarje. Vsekakor je potrebno pove- dati tudi to, da so bili tudi odnosi med brigadirji in do- mačini zelo dobri, saj so mla- di prišli na akcijo motivirani, za pomoč domačinom, da spoznajo kraje in navade, utrjujejo bratstvo in enot- nost. Na področju interesnih de- javnosti so bili realizirani vsi programi, ocena na tem pod- ročju, na nivoju akcije pa znaša 9,3. Mladi so poslušali vrsto predavanj, ki jih je pri- pravila Delavska univerza so- delovali so na področju špor- tnih aktivnosti, dobro je bi- lo organizirano informiranje. Akcija je torej svoj namen in cilje popolnoma opravičila. Samo podatek, da je bilo 116 brigadirjev predlaganih za sprejem v Zvezo komunistov, govori o tem, da je bila akci- ja dejansko šola samouprav- ljanja in družbeno-političnega usposabljanja. MOZIRJE iVEČJA ODGOVORNOST TEŽAVEN POLOŽAJ V TOVARNI IVERNIH PLOŠČ Ni naključje, če so ne sa- mo člani i2!vršnega sveta, ' niarveč še bolj delegati vseh treh zborov občinske skup- ščine Mozirje, več kot kritič- ^ 10 ocenili polletna gospodar- ■ ska gibanja v občini, številke ' in odstotki govorijo sdcer o 1 zboljšanju p>oložaja v pruner- ' javi z lanskim polletjem, de- li ]an.«;ko stanje pa je drugačno ^ opozarja, da bo treba več ' '^ot doslej storiti za gospo- f ^rsko in seveda finančno ■J^^i^itev združenega dela. ' Razprava o vseh teh vpra- 5 SaJijih, zlasti na zadnji skup i seji delegatov vseh treh 1 zborov običnske skupščine, ! dobila zelo oster prizvok. t Nekateri so ga sprejeli kot ( Jiapad, na koncu pa je le t prevladalo spoznanje, da gre ^^ reševanje skupnih proble- [•»mov in zato za skupno od- t Sovornost. Ne glede na to je Ji ®sebrui odgovornost dobila i 0^'!® ""lesto, tembolj, ker v bčini ugotavljajo, da mno- ? ^ sposobni strokovni kadri odhajajo drugam, ostajajo pa mnogi takšni, za katere je težko reči, kaj prispevajo k reševanju skupnih vprašanj. Zato je na koncu te debate padel tudi predlog, da naj bi v občini v najkrajšem ča- su ocenili, kakšno je delo vo- dilnih delavcev, pa tudi onih z višjo in visoko izobrazbo. Zal, ni bilo rečeno, kdo naj to oceno opravi. Ko je tekla beseda o pro- blemih v gospodarstvu, so znova opozorili, da mnoge organizacije združenega dela niso pripravljene na nova vlaganja, da nimajo razvojnih načrtov, če pa jih imajo, so stari in n''so več aktualni. Problem zase je seveda proizvodnja ivernih plošč v Lesni industrija Nazarje. Predlog jugoslovanskih pro- izvajalcev o povišanju cen za 17 odstotkov je bil zavrnjen. Na vidiku so nove podražitve materiala, ki ga uporablja ta industrija. In v kolikor vpra- šanje ne bo rešeno v jugo- slovanskem merilu, saj zade- va prav vse proizvajalce iver- nih plošč, bo poslovna izgu- nirane. Ne glede na to se v ba TOZD za proizvodnjo ive- ric v Nazarjah večja od pla- Nazarjah zavedajo, da bodo morali stop.ti odločneje na pot večje finalizacije. Z velikimi problemi se sre- čujejo tudi gozdarji. Pred- vsem v obratih v Lučah in Solčavi, kjer imajo nepiimer- no težje pogoje za delo in ne nazadnje tudi večje število za zahtevno delo manj spo- sobnih delavcev. Zato so stroški na kubični meter lesa večji, kot bi naj bili. Čeprav ne kaže zanikati dejstva, da bi laliko nekaj dosegli tudi z boljšo organizacijo dela in podobno, je vendarle tu člo- vek, ki ga je treba rešiti in mu omogočili normalno delo. Morda celo v posebnem obra- tu ali kako drugače. Gre namreč za delovno manj spo- sobne delavce. M. B02IC Slavnost ob vgraditvi temeljnega kamna za gradnjo novega otroškega vrtca v Novi vasi so uspešno dopolnili tudi cicibani iz Vzgojno varstvenega zavoda »Zarja«. Predstavili so se tudi kot mali glasbeniki. START PREO KONCEM Za delegate celjske ob- činske skupščine je konec počitnic. Sicer pa so se končale že prej, saj so jih v tem času že zajele priprave na prvo jesen- sko zasedanje vseh treh zborov. Vtem ko so bo- do delegati družbenopoli- tičnega zbora sestali v sredo, 5. oktobra, bo na- slednji dan seja ostalih dveh zborov. Tako se tu- di za celjsko občinsko skupščino pričenja zad- nje delovno obdobje v štiraletnem mendatu. Ob. dobje, Id bo bogato po vsebini dela. O tem bo tekla razprava tudi na na- slednjih sejah, saj se bo- do delegati odločali tudi o delovnem programu, ki prihaja na dnevni red za- sedanja. Sicer pa je več kot na dlani, da bo glavna po- zornost veljala oceni iz- vajanja resolucije o ure- sničevanju družbenega plana občine v prvem pol. letju letos. Ne gre seve- da za to, da bi s svojo razpravo mogli vplivati na dosežene rezultate, marveč predvsem zato, da bi se slabosti v naslednjem ob- dobju ne ponavljale in da bi zatorej steklo tisto de- lo, ki bo zagotovilo ne le izpolnitev letošnjih, mar- več prav tako srednjeroč- nih nalog. Gre za spozna nje, da je izpolnitev pet- letnih nalog do 1980. leta v mnogočem odvisno prav od letošnjega leta. Zato ni naključ.je, če bodo de- legati odločali o neJiate- rih izredno konkretnih zaključkih. Na ločenih sejah dele- gatov vseh treh zborov pa bodo tekle še besede o osnutku odloka o jav- nih pogrebnih svečanostih, zatem o podstanovalskih razmerjih, ki v večji me- ri kod dosedanji odlok določa, kateri so mini- malni pogoji, ki jih mora izpolnjevati nosilec druž- bene stanovanjske pravi- ce, kadar se odloča za od- dajanje sob podnajemni- kom itd. Delegati pa se bodo med drugim morali tudi odločiti, ali naj bo osred- nja proslava občinskega priznika 1978. leta v Voj- niku in 1979. leta na Sve- tini, ah ne. MB OB 20-LETNICI KLUBOV OZN MARINA MRAZ O DELU KLUBOV Sredi prihodnjega meseca bo v Celju osrednja proslava ob 20-letnici ustanovitve pr- vega kluba OZN v Sloveniji. Ta je zrastel prav v Celju in sicer na Gimnaziji. Ob tem pomembnem jubileju bo cela vrsta srečanj, pogovorov in razstav, katerih namen bo prikazati delo klubov OZN in seveda vlogo organizacij Zdru- ženih narodov v današnjem svetu. Delo celjskih klubov OZN koordinira in usmerja občin- ska konferenca klubov OZN, katere predsednica je Marina Mraz. V razgovoru z njo smo želeli izvedeti predvsem zna- čilnosti delovanja klubov OZN v celjski občini, kajti o sa- mih prireditvah v zivezi z os- rednjo proslavo in shodom klubovcev iz vse Slovenije bo- mo še pisali. NT: Za začeta najprej vprašanje, kaj sploh so klu- bi OZN? Marina Mraz: »Klubi OZN so oblika interesnega združeva- nja mladih, kii že od svoje ustanovitve naprej širijo in razvijalo intemacionalistično vagojo in izobraževanje mla- dih in so nosilci dejavnosti mladih na tem področju. V osnovnih in srednjih šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih spozna- vajo mladi pri delovanju klu- bov OZN mednaroda vpraša- nja in si ob tem oblikujejo svoj svetovni nazor. Ta pa se- veda izhaja iz naše politike neuvrščenosti, zunanje poli- tike Jugoslavije, idealov OZN in enakopravnega sodelovanja med narodi.« NT: V Celju deluje Občin- ska konferenca klubov OZN. Kakšen je njen program de- la? Marina Mraz: »Naš pro- gram dela temelji na smerni- cah, ki smo jih sprejeli na redni letni konferenci lansko leto. Glavaie naloge so krepi- tev in širjenje klubov OZN na osnovnih in srednjih šolah, delovnih organizacijah in kra- jevnih sky.pnostih, tesnejše sodelovanje z mentorji in dru- ge. Seveda pa smo si ob tem zastavili še vrsto drugih kon- kretnih akcij.« NT: In katere so te akcije? Marina Mraz: »Zaradi bolj- še obveščenosti o delovanju klubov OZN po šolah smo ustanovili komisijo sa stike s klubi. Organizirali smo tudi občinsko kviz tekmovanje, skupaj z občinsko konferen- co ZSMS smo razpisali nate- čaj na temo Osvobodilna gi- banja, ob dnevu boja proti rasni diskriminaciji smo or- ganizirali razstavo, sprejeli smo štafeto razorožitve, sode- lovali v akcijah solidarnosti z žrtvami imperialistične agre- sije in drugo. Res je bilo ve- liko nalog in skoraj vse smo tudi uresničili.« NT: Se srečujete pri vašem delu tudi s problemi? Marina Mraz: »Žal imamo kar kopico problemov. Naj- bolj nas teži to, da dejavnost v klubih OZN upada. Verjet- no je temu krivo po eni stra- ni nezanimanje mladih po drugi strani pa preobreme- njenost mentorjev, preslaba organiizamost klubov OZN in tudi premajhna samostoj- nost klubovcev pri njihovem delu. Precejšen delež krivde pa nosi prav gotovo tudi ob- činska konferenca klubov OZN, ki je pri svojem delu še premalo učinkovita.« NT: Katere pa so bistvene značilnosti vašega sedanjega dela? Marina Mraz: »Naša dejav- nost je v letošnjem letu v ce- loti namenjena 20. obletnici ustanovtive prvega kluba OZN v Sloveniji. Program, ki smo si ga zastavili, da bi čimbolj slovesno proslavili ta jubilej, je -5elo :>bsežen. Zato ga bo- mo lahko v celoti uresničili le s ix>močjo vseh klubovcev in njihovih mentorjev.« DS 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ STABILIZACIJA V SLEPI ULICI? PIŠE BRANKO STAMEJCIC Pred dobrima dvema letoma je koor- dinacijski odbor za stabilizacijo pri ob- činski konferenci SZDL v sodelovanju 2 INDOK centrom pričel spremljati stabilizacijska prizadevanja v združe- nem delu. Izvoljeni odbori za stabili zacijo v vseh tozdih so dobili nalogo, da redno mesečno izpolnjujejo poseb- ne INDOK vprašalnike, šestmesečno pa še bolj konkretne in izpolnjene vpra- šalnike. Akcija je dala predvsem v mi- nulem letu zelo dobre rezultate, saj je poročanje o stabilizacijskih priza- devanjih in dosežkih dalo izjemno veli- ko koristnih podatkov. Tako je koordi- nacijski odbor lahko na osnovi zbranih ]x>datkov ustrezno ukrepal, če je bilo opaziti pešanje aktivnosti v katerem od tozdov. Vse pozitivne dosežke ter nove in zanimive stabilizacijske prije- ine pa je bilo mogoče uspešno prena- šati tudi v druge delovne sredine. Akcija je torej v celoti upravičila stroške in je dejansko postala gibalo stabilizacije v celjski občini. Analiza vprašalnikov za prvo pol- letje letošnjega leta pa kaže povsem nasprotno sliko. Poročanje o stabiliza- cijskih dosežkih je domala zamrlo od- zivnost temeljnih organizacij je padla, tudi tisi' odbori za stabilizacijo, ki so poročila poslali, pa so bili pri poroča- nju povsem nekonkretni, površni. Tako so zbrani podatki domala brez vred- nosti, saj nikakor ne morejo ilustri- rati stabilizacijskih prizadevanj. Le 44 vrnjenih vprašalnikov je odločno pre- malo, da bi bilo mogoče dobiti jasno sliko o stabilizaciji v delovnih organi- zacijah, aktivnosti odborov in dosežkih pri varčevanju, inovacijski dejavnosti, trženju, racionalizacijah v proizvodnji, zniževanju stroškov in tako naprej. Ob tem se odpira predvsem vpraša, nje, ali je v krizo zašla zgolj akcija spremljanja stabilizacijskih dosežkov ali pa akcija stabilizacije kot celote. Nedvomno je, da je aktivnost odborov za stabilizacijo, ki naj bi bili gonilna sila stabilizacije v delovnih organizaci- jah, povsem upe šala. Odbori se le red- ko sestajajo, ni več tistega elana in zagnanosti, ki je v lanskem, kritičnem gospodarskem letu, dajal toliko dobrih dosežkov. Morda je prav v tej ugotovitvi tudi odgovor. Letošnje prvo polletje je po- streglo s sorazmerno ugodnimi gospo- darskimi dosežki. Vsaj, če jih primer- jamo z lanskimi. Toda prav primerjava le z letom nazaj je izjemno varljiva. Ekonomisti že dalj časa opozarjajo, da je gospodarski polcžaj tudi letos vse prej kot rožnat. Številke o visokih indeksih rasti v primerjavi z lanskim letom in pa o mnogih izgubah, so var- ljive. Varljive najbrž v tolikšni meri, da so tudi vplivale na popuščanje v akciji stabilizacije. Vselej smo namreč bili takšni, da smo na vso moč varče- vali in stiskali pasove, ko smo se srečali z gospodarskimi težavami. Ko se je položaj vsaj malo obrnil, smo na varčevanje in stabilizacijo kot celoto kar nekam pozabili. Odrinili smo jo na stranski tir. Bojimo se, da tudi analiza o pol- letnih stabilizacijskih dosežkih kaze takšno stanje. In če pustimo poročanje o stabili- zaciji ob strani, saj v končni fazi le ni tako pomembno, vseeno ostaja vrsta odprtih vprašanj. Tudi dosežkov, vsaj takšnih, ki bi kazali na nepopustljivo tvoimost in dejavnost pri doseganju stabilizacijskih učinkov, izboljševanje produktivnosti, varčevanja in boljšo de- lovno disciplino, ni. In še nekaj.. Inovacijska in racio- nalizatorska dejavnost, ki smo jo po- stavljali v ospredje in kjer smo v celj- ski občini v nekaj letih izjemno veli- ko dosegli, tudi peša. Morda le navi- dezno in bo položaj ob koncu leta jasnejši. Skratka, poJo&aj je tak, da pravza- prav ne vemo, kje smo. Je stabilizaci- ja zašla v slepo ulico, je dejavnost upešala? Počakati bo treba do konca leta, da bomo iz konkretnih gospodar- skih dosežkbv slehernega tozda le vi- deli, kako je s tem. Čakanje pa je lahko nevarno, kajti če se bo strah uresničil, bo vnovič tre. ba zvoniti po toči. Zato bi koordina- cijski odbor za stabilizacijo pri občin- ski konferenci SZDL moral nemudoma v akcijo. Na razgoi>ore v vse tozde, k vsem odborom za stabilizacijo, čaka- nje lahko povzroči ob koncu leta pre- več neprijetnosti. GORENJE IMA TOVARNO V GRČIJI Kottektiv Gorenja je 12. eepteimbra letos c^prl svojo prvo montažno tovarno v So- lunu v okviru mešanega ju- goslovansko-gršk^a podjetja »GORENJE — WV.T.T.A.C! co. LTD«. Otvoritve so se udeležUi na- mestnik ministra za severno Grčijo, Marinakis, generalni koo^ SFRJ v Solunu, Bran- ko Jovanovič, predstavniki SOZD Gorenje in drugi. V prvi fazi bodo v novi to- varni Goreaiija v Grčiji mon- tirali pralne stroje in elek- trične štedilnike. Predvide- no je, da bodo tako sestavili 50.000 gospodinjskih apara- tov. v tovarni, s proizvodno površino 1200 kv. metrov, de- la zdaj dvajset delavcev. Poleg tega bo Gorenje pre- ko te firme v Grčiji prodaja- lo izdelke celotnega progra- ma SOZD Gorenje. 2e v pr- vem letu je predviden pro- met v višini osem milijonov dolarjev, ki se bo ▼ nasled- njem letu že podvojil. HliNiKO KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE IZDELKI V PAKISTAN NOVE INVESTICIJE POGOJ ZA BODOČNOST Ob pregledu nekaterih po- kazateljev o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju lah- ko ugotovimo, da so v liboj- ski tovarni keramike letos do- kaj uspešno gospodarili. Vse- kakor pa mnogo bolj kot v enakem obdobju lansko leto. V primerjaivi z enakim ob- dobjem lanskega leta se je celotni dohodek j>ovečal za 43 odstotkov, skupni dohodek za 89 odstotkov. Cisti doho- dek je večji kar za 114 odsto- tkov. Izgube v Libojah ob pol- letju ne beležijo, čeprav je v enakem obdobju lanskega le- ta znašala kar tri in pol mi- lijone dinarjev. Seveda pa primerjave z doseženimi re- zultati ob koncu lanskih še- stih mesecev niso p>ovsem re- alne, saj nekatere kategorije niso primerljive, že zaradi si- stemske spremembe obra- čunov rezultatov. Kljub temu, da so rezultati relativno dob- ri, pa ostane Keramični indu- striji iz Liboj, potem ko po- ravna vse obveznosti, bore malo. V Libojah dobro vedo, da zahteva proizvodnja stalno prilagajanje trgu, zato m na- ključje, da skoraj vsako leto presenetijo tržišče z nekateri- mi novimi izdelki. Letos so osvojih trg s serijo Romana. Gre namreč za serijo dekora- tivne keramike, od vrčev do majolk. Prav novi izdelki so porok, da že nekaj let zapo vrstjo osvaja libojska tovar- na tržišča v Nemčiji, Avstri- ji, Belgiji, Nizozemski, Veli- ki Britaniji, Sovjetski zvezi, Romuniji in Pakistanu, vse bolj pogosto pa se njeni iz- delki pojavljajo tudi v Grčiji. Kljub temu, da so zadnja le- ta namenjali kar precej de- narja za modernizacijo proiz- vodnje, na to še vedno misli- jo. Omeniti velja inv«;ticijo v vrednosti štirinajst milijo- nov dinarjev, pri kateri bo soudeležen tudi nemški kapi- tal. Gre za direktno vlaganje po zakonu o vlaganju tujih partnerjev v naše delovne or- ganizacije. V Libojah bodo namreč dogradili obrat za proizvodnjo grafitnih loncev, četrtino celotne vrednosti bo- do prispevali Nemci, ki bodo namreč poskrbeli za tehnolo- gijo in za specialno stroja opremo. Ta iiivesticija je prj, peljala do odločitve, da lu^j smisla prenehati s proizvod njo grafitnih loncev. PriiKHj'' nje leto bodo investirali ^^ milijonov dinarjev v obrat ke t ramike, poleg tega bodo raj F širili strugamo, zgradili novjr trgovino _ ter velik del sredf stev namenili nakupu nov( [ strojne opreme (mešalci j transportea-ji ...) Potem k, [ bodo posodobili proizvodrui skodelic, se bo proizvodnj pKJvečala kar za 23 odstotkom' Zanimiv je tudi podatek, djl se bo proizvodnja grafitni! I loncev povečala kar za dvai krat in to pri enakem št.evil lu zaposlenih. | Ob koncu je vsekakor tr? ba omeniti sodelovanje delov ne organizacije s krajeva skupnostjo, ki je lahko j vzgled. Pravzaprav skorajd ni akcije v Libojah, kjer n bi bilo čutiti pomoči Kera mične industrije. Mislimo n komunalo urejanje kraja, p vse do kulturnih akcij. JANEZ VEDENn 2ALEC VELIKA PRIREDITEV IN PRIKAZ DEJAVNOSTI v torek dopoldne je bila v gostišču ob Braslovškem je- zeru tiskovna konferenca, kjer so predstavniki Zdriiže- nja samostojnih obrtnikov Žalec ter IS skupščine obči- ne Žalec seznanili novinaa-je o programu in namenu Ted. na malega gospodarstva v Žalcu Občina Žalec si je leta 1977 postavila kot leto malega go- spodarstva in pričela z ure- sničevanjem srednjeročnega in dolgorečnega programa razvoja te gospodarske pano- ge, ki je po moči tretja za industrijo in kmetijstvom. Vanjo niso vključeni le obrt- niki zasebniki, temveč tudi štiri OZD, ki skupno zapo- slujejo 1250 delavcev. Nis akcij, ki so bile letos že iz- peljane, zaključujejo s Ted- nom malega gospodarstva v občini, ki v svojem progra- mu predstavlja najširši jav- n(»ti opravljeno delo na tem področju, zastavljene naloge in cilje za hitrejši razvoj, iz- delke obrtnikov in obrtnih organizacij združenega dela, realizacijo nalog Združenja samostojnih obrtnikov vklju- čujejo v praznovanje jubile- jev tovariša Tita in partije. Teden malega gospodarstva v občini se bo pričel z raz- širjeno sejo organizacijskega odbora prireditve in svečano otvoritvijo razstave v dvord Hmezada v Žalcu, na katd bo razstavljalo 61 samosta nih obrtnikov in 4 OZD. Mel pomembnejše prireditve i tednu sodijo: seja izvršneg odbora Združenja obrtniko Slovenije, posvetovanje o rai voju malega gospodarstva i občini in republiki, ustanc vitev aktiva komunistov p: žalskem združenju. Zvrst lo se bo več kulturnih prin ditev, med njimi nastop fc klorne skupine France M rolt iz Ljubljane, konce: partizanskega pevskega zb ra iz Ljubljane ter še vi drugih zanimivih priredite T. TAVČi* ANTON OBLAK DELA VEČ »KOT JE TREBA« v laškem koncu najti inovatorja je težko, kot je težko najti delovno orga- nizacijo, ki novatorsivu posveča kakršnokoli po- zornost. Po obisku v pi- vovarni, tekstilni tovarni, komunalnem podjetju EL- KOVU je naposiled v ok- viru TIM zasijala zelena Aička. ANTON OBLAK, vodja vzdrževanja in kurjač v TOZD Gračnica v Rimskih Toplicah, je po poklicu stj-ojni klučavničar. In inovator je tudi. Pred le- ti je v okviru TLG Rim- ske Toplice, ko je bil obrat še vključen v kor- poracijo Lesnine, izdelal več naprav, ki so vsaka po svoje prispevale k iz boljšanju proizvodnega procesa. Tako je izdelal avtomat za barvanje nog stolov in miz različnih dol- žin. Ta avtomat je bistve- no povečal proizvodno zmoglivost. Prej so 4 de- lavke pobarvale 8.000 nog v 8 urah, z Oblako\'im av- tomatom pa sta dve de- lavki pobarvali 10.000 xvog v enakem času. Anton Oblak je izdelal še avtomat za potapljanje izdelkov v lak, na žagi pa skonstruiral transporter za premik plohov in desk, kar je močno olajšalo de- lo zaposlenih delavcev. Za vse te izboljšave in naprave Anton Oblak ni dobil nič. Ediin© nagrado, ki jo je kot inovator do- bil, je bila nagrada za stroj za izdelavo palic, ki jih v pohištveni idustriji veliko rabijo. Okoli trans- porterja na žagi je bil ce- lo v sporu s takratnim dl- rektorjOTi, ki dolgo ni ho- tel nič slišati © izdelavi te naprave. Tudi adai, ko Je olwat ▼ Gračnici TOZD TIM Laš- ko, Anton Oblak ni prene- hal z inovacijami. V de- lavnici stoji stroj — rez kerica za izdelavo avto- mat plošč. Izboljšava, ki jo je konstruiral Oblak si- cer samo nekoliko po.spe- ši hitrost proizvodnje, toda bistveno izboljša kva- liteto izdelave in močno olajša delo. V izdelavi je še en stroj, ki ga je kon- struiral Oblak in sicer stroj za izdelavo plošč. Obe inovaciji je obrato- vodja prijavil ustreznemu organu _ ki obravnava ino- vacije. Mimogrede poveda- no ima edino TIM v laš- kem delu občine pravil- nik o nagrajevanju inova- cij. Kako pride do idej? Ob delu. Pokaže se potreba in rodi se tudi ideja. Anton Oblak gotovo ni zadolžen, da si izmišlja nove napi^a- ve, saj že naslov njegove- ga delovnega mesta pove, da je le vzdrževalec stroj- nih naprav in ne konstruk- tor. Veliko razmišlja še po službi, doma. Torej stori več, kot veleva mu s^n. J. KRASOVEC j^t. 39 — 29. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 rURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO POMEMBEN DEJAVNIK V NAČRTU UREDITEV AVTO CAMPA V LAŠKEM pruštvo se je uveljavilo za- ^ dela. Zdaj je tista druž- ^ organizacija v Laškem, ^ katero je treba računati ri skoraj sleherni akciji. Tu- jgtično društvo je postalo po- jeinben družbena dejavnik, g samo nosilec akcij, ki so- lijo v njegovo delovno oko- ie- 2anim.ivi so podatki, ki ka- pjo na poživitev turistične ^javnosti, na dejstvo, da je [ast«i letos v to starodavno jesto prišlo več domačih in njih go:''ov kot v mimilih le- ili. Po podatkih ob koncu av- jista so imeli pri zasebnih ddajalcih sob okoli 230 do- načih gostov z okoU 1.700 no- jtvaimi. To je več, kot jih je lilo lani. Večje pa so tudi ti- te številke, ki se nanašajo na uje goste. Do konca tako menovane glavne sezone jih e bilo 109, ki so imeli več »t tisoč nočitev. Lani jih je bIo 79 tujcev, ki so imeli 58 nočitev. Nekaj se je torej premak- lilo, čeprav to še ni vse in fii čaka še dosti dela. Med tujci, ki prihajajo v gško in so prišli letos, rednjačijo Avstrijci. Dosti je Bdi Nemcev, Italijanov in Blo Nizozemcev. Veliko med pmi je takšnih, ki prihaja- ) v to zdraviliško mesto že [)lga leta ali vsaj nekaj let. [noge veže na Laško več kot uno kraj, več kot možnosti Dipanja v zdravilišču in po- ibno. Tu so tudi prijateljske !zi, ki so se spletle. In ko je predsednik Turis- tičnega društva v Laškem, Al- bert Sipek, govoril o delu in načrtih, je med drugim pove- dal, da žal v mestu med društvom in gostinsko dejav- nostjo ni pravega sodelova- nja. To se je poznalo tudi na letošaiji tradicionalni turistič- ni prireditvi »pivo in cvetje«. Zato ni naključje, če namera- va društvo napraviti korak naprej in bo da bi zlasti ob vsakoletni julijski prireditvi ne bilo toliko odvisno od do- bre ali slabe volje kolektiva gostinskega podjetja »Savi- nja«. Zaradi tega načrtujejo tudi nabavo nekatere gostinske op- reme, da bi laže reševali po- ložaj ob največji laski turis- tični prireditvi. »V načrtu pa imamo tudi novo društveno dejavnost. Po- govarjamo se namreč, da bi naše društvo prevzelo organi- zacijo krajših izletov za zdra- viliške goste oziroma za paci- ente v tej ustanovi. Predvsem bi naj bili to FK>poldanski izle- ti, Seveda dobro pripravljeni, z najboljšo vodniško uslugo in podobno. Vodili bi naj v bližnje in druge kraje, kjer bi Si lahko ogledali zgodovinske, kulturne in druge znamenito- sti. Tako bi tudi prispevali, da bi bil program bivanja pa- cientov v zdravilišču pestrej- ši in zanimiv za vsakega člo- veka,« je še dejal Albert Si- pek. S tem pa načrtov ni konec. Zelo aktualna je pobuda o ureditvi avto campa na levem bregu Savinje, v Jagočah. Tu gre za skupno akcijo zdravi- lišča, pivovarne in turistične- ga društva. Zdravilišče ima v svojem načrtu gradnjo brvi čez Savinjo. Novi avto camp pa naj bd seveda pomenil no- vo poglavje v turističnem pro- metu Laškega. Pravijo, da bi lahko ta načrt uresničili naj- pozneje v dveh letih. Turistično društvo pa je v tem času močno angažirano še pri pomoči, ki jo lahko da- je v organizaciji in tTivedbi številnih kulturnih, zabavnih in drugih prireditev, ki se bodo v Laškem še zvrstile v počastitev'častitljive obletnice mesta. M. BOŽIČ VRBJE: MLAD! IN DUNAJ Kot vse kaže bo kmalu prišlo do sodelovanja med osnov- no organizacijo Zveze socialistične mladine iz Vrb j a in du- najskim študentskim klubom. Mladi iz dveh držav se bodo redno obiskovali ter sodelovali na načelih enakopravnosti tned narodi. Do prvega srečanja bo predvidoma prišlo že lovembra, ko bodo mladi Vrbenci, ki sodijo med najbolj iktivne v republiki, obiskali mlade Dunajčane. V času, IvO se ! Avstriji dogajajo stvari, ki nikakor ne morejo biti za ragled, je tovrstno sodelovanje treba pozdraviti. J. V. .................................................................................................................. SEJEMSKI DROBIŽ 2iv-žav na vsakem ko- raku. Vreme je naklonje- no obema celjskima je- senskima prireditvama — sejmu obrti in zlatarski razstavi. Vsaj doslej. Naj bo tudi konec tak! PLAKETE MESTA CE- LJA — Posebna žirija, ki jo je imenoval izrvršni svet celjske občinske skupšči- ne. je letošnje Plakete mesta Celja podelila na- slednjim: na sejmu obrti — bronasto: celjski Vul- kanizaciji, srebrno: Štefa- nu Bokalu IZ Ljubljane in zlato: Jožetu Kraljiču, mi- zarju iz Arclina. Na zla- tarski razstavi so vse tri plakete dobili člani TOZD Celjske Zlatarne. PRIZNANJA IN PLAKE- TE — Posebna priznanja in plakete sta za najbo- lje ocenjene razsvetljene izdelke podelila tudi For- mator in kolektiv Zlatarn Celje. Formator je podelil - dvanajst zlatih, štirinajst srebrnih in dvajset brona- stih plaket s priznanji. Po- leg tega pa še sedemnajst posebnih priznanj za de- setletno zvestobo sejmu obrti. Kolektiv Zlatarn Ce. Ije pa je za najboljše eks- ponate namenil tri zlate, I>et srebrnih in deset bro- nastih plaket. Vse zlate, srebrne in velika večina bronastih odličij je ostala v Celju! Ocena je bila ano- nimna. UČENCI FRIZERSKE STROKE — Na medmest- nem tekmovanju učencev frizerske stroke je v ekip- nem ocenjevanju zmagal Maribor pred Ljubljano in Celjem. Vsega skupaj je nastopilo 25 učencev. REKORD V UDELE2BI — Kdo ve? Dosedanje šte. Vilke o obiskovalcih sej- m? obrti in zlatarske raz- stave so spodbudne. Lani si je sejem obrti ogledalo 100.000 ljudi. Bo letos več? PRODAJA BLAGA — Ne glede na pripombe o celj- skem »Ponite rosso« proda- ja blaga na obrtnem sej- mu cvete. To pa pomeni, da so jo ljudje sprejeli kot svojo, ne glede na prijTOmbe nekaterih, ki pravijo, da takšna proda- ja na sejem ne sodi. Si. cer pa prav ta primer ka- že, da smo v Celju pre- malo naredili za množič- no prodajo blaga po zni- žanih cenah. Da je prema- lo potrošniških in drugih sejmov! Veliko zanimanje pa je tudi za prodajo na- kita na zlatarski razstavi. Tudi tu veljajo znižane cene, celo do 50 odstot- kov. MB Pred turistično informacijsko pisarno v Laškem VELENJE DELOVNI DOSEŽKI PRIČETEK PROSLAV OB OBČINSKEM PRAZNIKU v soboto se bodo v velenjs- ki občini začele številne pro- slave v počastitev letošnjega občinskega praznika, ki ga ljudje šaleške doline praznu- jejo kot spomin na noč med 7. in 8. oktobrom leta 1941, ko je 45 borcev I. štajerske- ga bataljona napadlo Šoštanj in ga za kratek čas osvobo- dilo. Letošnje praznovanje bo potekalo vse od sobote pa do prihodnje nedelje, v tem času pa bodo pripravili v raznih krajih velenjske občine spo- minske svečanosti, katere bo- do združili z otvoritvijo po- membnih družbenih objektov. Med pomembnejšimi objek- ti, ki jih bodo v velenjski občini dobili ob letošnjem prazniku, je nov gasilski dom v Smartnem ob Paki, vrtec »Tinkara — Kekec« v Vele- nju in nov cestni predor pod Šaleškim gradom. Slednji bo močno razbremenil ovinka- sto cesto, ki pelje proti Slo- venj Gradcu. Lovska družina »Smrekovec« bo pri Krišni- ku v Belih vodaii razvila pra- por, otvorili pa bodo tudi as- faltirano cesto Silova — Lase. Tovarna gospodinjske opre- me Gorenje bo v Rdeči dvo- rani pripravila tradicdonalno razstavo svojih izdelkov, raz- stava pa bo tudi v velenjski knjižnici in to gostov iz po- bratene občine Split. Med kulturnimi prireditvami bo- do prednjjačile projekcije naj- boljših jugoslovanskih filmov in gledališke predstave. Prvič pa bodo zavrteli tudi nov barvni fihn o Velenju. Slavnostna seja vseh treh zborov delegatov občinske skupščine bo 8. oktobra, ko bodo tudd ijodelili Kajuhove nagrade in druga priznanja občanom ter delovnim orga- nizacijam, ki so v zadnjem času največ prispevali k raz- voju in dosežkom velenjske občine. TONE VRABL POGODBENO VARČEVANJE OBČANOV ZA OTROKE LJUBLJANSKA BANKA je pripra- vila osnutek pogodbenega varčevanja občanov za otroke. Za to je potrebno, da občan sklene z banko posebno po- godbo, ki vsebuje določbe, iz katerih je razvidno, kako bo občan varčeval (z enkratnim zneskom, z rednimi ena- kimi mesečnimi, tromesečnimi, pollet- nimi ali letnimi zneski) in koliko časa bo trajalo tako varčevanje. Pogodba pa vsebuje tudi določbe o načinu iz- plačila pogodbeno, privarčevanega zne- ska in v kakšnih časovnih razmahih bo banka izplačevala privarčevano vlogo. Ali vso privarčevano vlogo z obrestmi hkrati, po obrokih ob zaključku vsa- kega leta, polletja, tromesečja ali me- seca. Pogodba mora vsebovati tudi določ- bo po kakšni obrestni meri bo banka obrestovala privarčevano pogodbeno hranilno vlogo. Obrestna mera za po- godbeno hranilno vlogo z varčevalno dobo do 13 mesecev je 7,5 odst. letno, nad 13 do 24 mesecev je 9 odstotkov letno, nad 24 mesecev pa 10 odstotkov letno. V primeru, da želi občan, ki bo po- godbeno varčeval za otroka, vezati iz- plačilo privarčevane pogodbene hranil- ne vloge na določene pogoje, mora biti ta pogoj naveden v p6sebnem pisme- nem nalogu vlagatelja v pogodbi. Načeloma varčuje občan tako, kot je navedeno v pK>godbi. V primeru, da občanu z katerih koU razlogov ni mo- goče izpolniti pogodbene obveznosti in za nekaj časa preneha z varčevanjem, banka proti občanu ne izvaja nobenih sankcij. Občan lahko vsak trenutek prekine pogodbeno varčevanje in dvig- ne privarčevani znesek z obrestmi vred. Občan lahko spreminja število obro- kov za izplačilo pogodbene hranilne vloge. V ta namen mora na posebnem pismenem nalogu, ki je sestavni del pogodbe, podpisati spremembo glede števila obrokov. To spremembo vpiše referent tudi v hranilno knjižico. Banka izda hranilno knjižico na že- ljo vlagatelja, in to: — na ime vlagatelja, — na ime uporabnika pogodbene hranilne vloge, — na ime prinesitelja ali — na ime prinesitelja z geslom Občan vplača pogodbeno hranilno vlogo na običajen način, kot vsako drugo vezano hranilno vlogo. Začasno lahko preneha z vplačevanjem meseč- nih obrokov in lahko vplača tudi več obrokov hkrati. Ne more pa zahtevati, da bi banka začela z obročnim izpla- čevanjem prej, kot je navedeno v po- godbi. Banka izplačuje pogodbeno hra- nilno vlogo po poteku varčevalne dobe osebi (otroku), ki jo vlagatelj določi v posebnem pismenem nalogu. Seveda je to le še osnutek, vendar pa enako kot namensko varčevanje v pionirskh hranilnicah, tudi pogodbeno varčevanje občanov za otroke, p>omeni kvalitativen premik v bančništvu. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ CELJE KUKOVIČEVA ULICA — ZELO SLABO v redakciji nas je obiskal MARTIN GRACNER iz Celja In i>ovedal zgodbo o edini celjski ulici, ki ni asfaltirana tel ki je splolh v takšnem sta- nju, da ni vredna imena uli- ca. Gre za Kukovičevo ulico m to vsega v dolžini nekaj več kot 350 m nad gostiščem Belaj v krajevni skupnosti Pod gradom. »Hodimo od krajevne skup- nosti do občine in vsaka se izgovarja na drugega, ulica pa je vedno slabša, še posebej to velja za slabo vreme, ko voda izpere še tisti gramoz, ki so ga navozili, vendar ne zvaljali, da bi bila podlaga trdna. V razdalji 350 metrov je šest hiš, mnogi hodijo na delo v mesto, otroci pa v šo- lo. Ulica je resnično v nemo- gočem stanju. Saj smo tudi sami pripravljeni pomagati s samoprispevkom, da bi pri- šli do boljše poti, vendar do adaj nismo dobili pomoči. Plačujemo sklad mestnega ze- mljišča, tisti, ki imajo avto- mobile tudi cestni sklad in prav bi bilo, da bi nam vsaj malo pomagaU, tako da bi s skupnimi močmi uredili tisti edini predel celjske ulice, ki še ni asfaltirana. Pa ne gre navsezadnje toliko za asfalt, kot za nov gramoz, utrditev in ureditev bankin ter odtočnih kanalov, da bi vsaj vse sku- paj bilo ravno. Ne vemo več, kako si naj pomagamo, saj se vsak na dmgega izgovarja, kdo je lastnik.« Kukovičeva ulica je resnič- no malce na robu mesta in morda tudi zato manj na • očeh tistim, ki bi jo morali urediti. Vse to pa ne pomeni, da bi tako moralo biti tudi v prihodnje, še posebej če so voljo do pomoči pri urejanju pokazali tudi stanovalci ob sporni ulici. Roka je pK>nuje- na, morda pa jo bosta zdaj sprejela krajevna skupnost in občina? Čas bi že bil, saj diu- gače bo v jesensko — zim- skem času še vse huje, kot je bilo doslej. To pa ni prav. T. VRABL ŠEMPETER ZAGATA SKOZI KRAJ Na avgustovski seji občin- ske skupščine v Žalcu je dele- gat iz šempetrskega Sipa 7£l- stavil vprašanje, kaj je bilo narejeno za rešitev prometa skozi šemi>eter. Predstavniki Republiške skupnosti za ces- te, so si ogledali teren in med drugim pojasnili, da bo na južni strani ceste Celje- Ljubljana zg'rajena 3 metre široka pomožna cesta, ki bo služila kmetijski mehanizaci- ji, kolesarskemu prometu in vprežnim vozilom. Priključek ceste Dobrteša vas — Polzela bo potrebno opremiti z us- trezno signalizacijo. Tam bo- do uredili kanalizirano kri- žišče, ob bistvenem poveča- nju prometa pa bo potrebno urediti semafor. Poleg štirih prehodov za pešce v Šempet- ru bodo uredili še dva. Kri- žišče v središču Šempetra pri zadružnem domu bodo ure- dili najverjetneje s semafori- airanim križiščem aU pa bodo uredili nadhod ali podhod. Ob severnem robu ceste Ce- Ije-Ljubljana bodo zgradili pločnik, medtem ko bodo avtobusno postajo premakni- li za sto metrov proti domu F>artizana. Avtobusno postaja- lišče bo od magistralne ceste ločeno in od nje dvignjeno z zelenico oziroma pločnikom. Za vse to bo potrebno presta- viti telefonske drogove, pri vseh zameljskih delih pa bo- do predhodno izvedli arheo- loško sondiranje terena. Ob- seg in čas rekonstrukcije je seveda odvism od gradnje ob- voisnice. Upajmo, da bo bo- lje, kot je! JANEZ VEDENIK PIONIRSKI HURA »Danes, ko p>ostajam pio- nir, dajem častno pionir- sko besedo, da se bom pridno učil in delal...« Tako se začenja zaobljuba pionirjev ob vstopu v Zvezo pionirjev Jugoslavi- je. Letos praznuje Zveza pionirjev svoj jubilej — 35 let. In kakšna so ta leta? Med narodnoosvobodil- no borbo so bili pionir. ji-lTurirji. Jimakom boja so sledili junaki dela. Po- magali so pospravljati ži- ta s polj, združeni v bri- gade so obirali hmelj, po- magali so graditi šole, za- družne domove . .. Tako se je gradila Zveza pio- nirjev in pionirji v njej. In tako si danes pionir- ji kot člani Zveze pionir- jev Jugoslavije bratsko podajajo roke z vsemi ju- goslovanskimi pionirji. Po svoje, na svoj način si pridobivajo izkušnje, s svojim umom, zavzetostjo in z željo veliko ■ vedeti in znati polagajo kamenč- ke v samoupravno zgrad- bo naše socialistične do- movine. Zato, dragi pionirji, naj vam pionirska titovka in rutka ne pomenita samo simbol pionirske organi- zacije. Zavedajte se, da bi- ti pionir, Titov pionir, po- meni mnogo; to ni samo čast, temveč tudi dolžnost. Vedno morate imeti pred očmi to, da je za vas naj- važnejše, da se učite. Da- nes imate možnost za to. Učite se, da postanete do- bri graditelji naše samo- upravne družbe. Nikoli ne pozabite na ljubezen do domovine, do delovnega človeka in do vseh naro- dov in narodnosti v Jugo- slaviji. Vsem pionirjem ob 25. sep- tembru pionirski hurrra! KARMEN STRNAD KONCERT V PREROLDU V okviru sedemdnevnega gostovanja po Sloveniji bo učiteljski moški pevski zbor v torek 4. oktobra ob 19. uri nastopil v Preboldu. Tu se bo mudil kot gost Tekstilne tovarne Prebold. Zbor sodi med najboljše amaterske v Cehoslovaški in je dosegel vi-sto priznanj. T. T. LAŠKO GRADNJA SE ČAKA KDAJ TRETJI PRIZIDEK PRI OSNOVNI ŠOLI o gradnji tretjega prizidka pri osnovni šoli Primoža Tru- barja v Laškem je bilo že veliko govora med priprava- mi za zadnji samoprispevek Ta je uspel, saj je bila nuj- nost širitve šole vsem razu- mljiva. Z realizacijo pi-ve fa- ze izgradnje je šola prido- bila novo telovadnico. Z no- vim prizidkom pa bi prido- bili še osemnajst novih učil- nic. To bi jim omogočilo eno- izmenski pouk, postopno pre- šolanje otrok z Breze in Vr- ha, izboljšanje šolske prehra- ne in uvedbo nekaterih ele- mentov celodnevne šole, vsaj urejeno podaljšano bivanje. V odloku skupščine je bilo določeno, da bo del samopri- spevka kril stroške gradnje prizidka pri osnovni šoli v Radečah, ostala sredstva pa so bila namenjena gradnji prizidka v Laškem. Vse je torej kazalo, da bi z deU lahko pričeli. Osnovni vzrok, da pa je ostalo le pri pod- robno proučenih načrtih, je v tem, da zemljišče za grad- njo še ni pripravljeno. Ze med pripravami na sa- moprispevek so razpravljali o izdelavi programa za izpra- znitev stanovanj v stai-ih hi- šah, kjer so bili prej prosto- ri i>odjetja Bor. Čas teče, stroški izgradnje naraščajo, starši pa se opra- vičeno sprašujejo, kdaj bodo vidni uspehi samoprispevka, kdaj bodo njdhovi otroci kon- čno sedeli v novih učilnicah, hodiU v šolo samo dopoldan, imeli urejeno prehrano in po- daljšano bivanje. Samouprav- na stanovanjska skupnost. Bor in Skupščina občine sjp šajo najti sprejemljive reš; ve. Stanovalci se sicer iz Jiji ki so predvidene za rušenj, selijo, vendar prepočasi, novih stanovanj ni. Na seji Izvršnega odbor so ugotovili, da bi se lahi gradnja prizidka pričela drugi polovici naslednjega i ta, glede na predviden prii sredstev iz samoprlspevli kredite Republiške izobraa valne skupnosti in kratkoro ne kredite izvajalca del. Q čani bi bili bolje obveščeni problemih izgradnje, če ; sklad za financiranje dnižb nih dejavnosti, ki ima nadz; nad zbiranjem sredstev, skladu s skupščinskim od! kom, dajal občasne inforrti cije. VIDA ŠPENI PIŠE mgr. LUDVIK VIDMAR 3. Nekatere dolžnosti ob novem za- konu Ne glede na zgoraj navedene nove predloge glede oblik in metod dela pa izhaja že iz zakona samega naloga So- cialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze sindikatov, da načeloma pripra- vita vse potrebno za ustanavljanje in delovanje samoupra-vnih sodi.šč. V ne- katerih primerih pa tem organizacijam nalaga zakon tudi konkretne dolžnosti, tako na primer glede kandidacijskega postopka za izvolitev sodnika in v zve- zi z razrešitvijo. Podobno nalaga dolž- nosti gospodarski zbornici v zvezi z arbitražo. Preko di-užbeno-političnih or- ganizacij pa izhajajo tudi naloge za družbeno-politične skupnosti, predvsem občine in krajevne skupnosti (glede ustanovitve, področij dela, jezika itd.), kot tudi organizacijam združenega dela. Veliko bolj globoka je naloga vseh teh dejavnikov pri kadrovanju bodočih sodnikov, kot izhaja na prvi videz. Ze iz tega razloga, ker gre za docela izvirno samoupravno sodstvo, katere- ga dejavnost bo prepuščena ljudem, ki bodo morah imeti veliko mero etike in morale, zavesti, čuta odgovornosti In vrsto drugih kvalitet, šele s takimi kadri bodo ta sodišča dosegla tisti na- men, ki ga zakon hoče doseči. Zato ne bo odveč takoj začeti z delovanjem, kajti v prihodnjem letu so predvidene tudi volitve, kar bo obenem prilika za vzporedno kadrovanje tudi za samo- upravna sodišča, ali pa združit>i to kadrovanje s kadrovanjem sodnikov in sodnikov-porotnikov za redna sodišča z oairom na reorganizacijo pravosodja. V sklopu vsega tega tudi ne bo odveč pretehtati zgoraj navedene pri- mere m možnosti novih oblik in metod, kajti očitno je, da je do stagnacije pri- vedla tudi okostenela in zastarela obli- ka dosedanjih organov na tem področ- ju in njihovih metod dela. Pretehtati pa bi bilo treba tudi možnost ali ne bi v tem primeru, če bi vendarle obstajal velik dvom, po- skusili z določenim poskusnim območ- jem, kjer bi ustvarili samoupravna sodišča ne samo na novih temeljih, temveč tudi morda vendarle v skladu s predlaganimi novotami. S takšnim eksperimentom ter spremljanjem tega poskusa bi lahko primerjali vrsto re- zultatov in se pozneje odločali o novih oblikah, ne pa da bi spreminjali zakon za celotno republiko ali pa po občutku ocenjevali delo teh organov. PRIPRAVE NA VOLITVE: ZAVESTNO IN ODGOVORNO V kolektivu Zdravilišča Rogaška Slatina se že pri- pravljajo na volitve delegatov, ki bodo prihodnje leto in prvi predlogi so že znani, vendar v delovni organiza- ciji menijo, da predlaganje delegatov »ne sme biti pre- puščeno stihiji ali kombinaciji v ozkih krogih«, kot je poudarila konferenca sindikata. V akcijo moramo sto- piti organizirano, javno in predvsem odgovorno, na- glašajo v Zdravilišču in dodaja,fo, da se ne sme pono- viti stara izkušnja, da številnih predlaganih kandidatov v OZD ljudje niti ne poznajo, prav tako pa ne bi sme- li predlagati kandidatov, ki bodo svoje delo opravljali neodgovorno. Izbrati je treba na,iboljše ljudi, ljudi, ki se zavedajo odgovornosti do našega samoupravnega sistema. »Zagotoviti je treba povezovanje med delegati in volilnimi enotami, da pobuda ne bo prepuščena sa- mim delegacijam in delegatom,« je rečeno v sklepih sindikata, kjer lahko preberemo tudi mnenje, da je treba takoj zamenjati tiste delegate, ki ne morejo več opravljati funkcij in tudi tiste, ki svoje naloge ne op- ravljaj tako, kot to od njih pričakuje večina. MST KROJIMO LASTNO ZDRAVJE ^^^bo^VO. 2 Prejšnji teden smo se v sestavku vprašali, ali res ne gre drugače kot, da v seda- nji obseg zdravstvenega varstva pritegnemo le večji delež občanovega osebnega dohodka pri uresničevanju pravic iz tega varstva. Ne bi smeli nasprotovati razumni participaciji občana k stroš- kom zdravstvenega varstva, vendar ne tako, da za izho- dišče jemljemo ugotovitev, da zdajšnja participacija znaša le 2,08 odstotka celot- nega prihodka zdravstvenih delovnih organizacij (1976) po novem pa naj bi se trikrat povečala, na 6,62 odstotkov. Z dodatnim programom zdravstvenega varstva bodo občinske zdravstvene skup- nosti, z izjemo denarnih da- jatev iz zdravstvenega varst- va, določile katere dodatne in druge pravice bodo delov- ni ljudje in občani pokrivali solidarnostno ah pa s soraz- merno visoko udeležbo skup- nosti m tiste za katere bo skuj];>nost ie maJo pri&pevala, pa še to le, če bo občinska skupnost dohodkovno zmož- na. Udeležba posameznikov v stroških zdravstvenega varst- va naj bi bila tolikšna, da med letom ne bi presegla zneska 1.500,— din stroškov zdravljenja pri gmotno niž- jem gospodinjstvu oziroma 2.500,— dinarjev v družini z višjimi osebnimi dohodki. Seveda pa ta omejitev ude- ležbe v stroških ne velja za takoimenovane pogojne pra- vice, to je tiste, ki jih bodo občinske zdravstvene skup nosti »priznale«, če bodo do- hodkovno zmožne pokrivati sorazmerno manjši del stroš. kov (na primer, specialistič- ne preglede brez napotnice, prevoze z rešilnimi avtomo- bili, hišne obiske, zoboteh- nična in zobno-protehnična dela, koristno zdraviliško zdravljenje, ortopedske pri- pomočke, očala, slušne in podobne aparate in še neka- tere druge storitve, če ne gre za primere pravic iz enotnega programa). Te pra- vice bodo delovni ljudje in občani uveljavljali »na svo- jo zahtevo in v neposredni menjavi dela«. Neposredni delež delovnih ljudi in občanov v stroških zdravljenja torej — gledano z zdajšnjimi očali — ne bo več tako nepomemben. Da moramo predvsem sami skr- beti za lastno zdravje, o tem ni dileme. Dilema je, koliko pri tem solidarno pokrivati in koliko, v interesu spod- bude za ohranjanje lastnega zdravja, za usmeritev na preventivno dejavnost, zago- tavljati v neposredni menja, vi dela. Zato se zdi smotrneje v oblikovanju sistema zdravst- venega varstva pristopiti k iskanju »rezerv« v tem po- gledu, da se ob zdajšnjem obsegu dogovorimo, kaj je ra- zumno in nujno solidarnost- no zagotavljati in kaj je spodbudno, da prenesemo neposredno v breme posame- znika. Na £i£kali>ol Sistemi socialnega zava vanja v nekaterih kapita tičnih državah Evrope ii jo, na primer, vpeljano ločilo, ki zavezuje zavarov ca k celotnemu plačilu zobno-protetična dela, če cient v zadnjih šestih m( cih ni bil pri zobnem t< pevtu zaradi ohranja zdravja zob. Ta način n no vzpodbuja skrb člov za lastno zdravje, pa še c< je je za drirabeno skupn Pri nas močno govorim preventivi, utemeljujemo z rekom, da »je bolje neje) preprečiti kot zdr ti« v praksi pa se kaj dlje »parolarstva« še nismo ] maknili. To, da bomo morali lastno zdravje globje sei denarnico nam prihajf goste. Toda, kdaj — je v: sanje, ki bi mu morali iskati razumnejši odgovo) PRIHODNJIČ: MEJE SOiLI£>iU^NO I, 39 — 29. september 1977 ^^------- NOVI TEDNIK — stran 7 ENEMU MANJ — DRUGEMU VEČ. TO JE GESLO PRI PRODAJI KRUHA V CELJU Se eno akcijo na delov- no temo »naš kruh« smo si zastavili v uredništvu in jo, kakor je razvidno iz vrstic, ki jih pravkar prebirate, tudi uresničili. Tokrat nas ni zanimala ne kvaliteta krulia, niti pro- daja ali kaj podobnega. Takoj boste izvedeli, za kaj gre! Nakupljen kruh po četrt in pvol kilograma smo namreč naknadno stehtali. Opravili smo pač tisto, kar bi morali nare- diti trgovci, preden nam prodajo kruh. Pa so s tehtnicami (vsaj za kruh) sprti in tako je en ku- pec »nagrajen« z nekaj grami ali celo dekagrami kruha več, razliko pa v bistvu plača oni tretji, ki je dobil toliko in toliko kruha manj, zanj pa od- štel prav toliko denarja. Stvar je torej na moč preprosta in — roko na srce— prav gotovo ste tu- di sami že velikokrat opa- zili, da je vaš kruh bo- gato ali pa skopo odmer- jen. Kakor pač nanese. Prodajalke se sicer tru- dijo, da bi z nožem name- rile sredino ali četrtino kruha, vendar pri tem ni- majo vselej srečne roke. Ah pa gledano z druge strani: nekomu odmerijo več kroha, drugemu manj. In se spet vrtimo kot v začaranem krogu. Malo- kdo od potrošnikov pa od prodajalcev zahteva, da mu stehtajo odrezan kruh in da bi zanj plačal to- liko, kolikor ga je kupil. Tako. Temelj aJcoije vam je torej znan. Gradi- mo naprej. Od trgovine do trgovine se bomo ponov- no sprehodili, ustavili se bomo na dvajsetih pro- dajnih mestih kruha v Ce- lju in spotoma malo se- števali in odštevali ter se- veda tehtali. Vse to so za nas prijazno napravili pri Zveznem zavodu za mere in plemenite kovine — na oddelku kontrole meril plemenitih kovin v Celju. Tu nam je vsak ku- pljen komad kruha pose- bej stehtala Vera Schmidt. Vseh teh 20 komadov knilia po četrt ali pol ki- lograma pa smo nato v istem zavodu položiU hkrati na tehtnico. Posto- pek tehtanja je ves čas njidzorovalo strogo oko tržnega inšpektorja iz ob- Takšen je torej rezultat našega nakupovanja in tehtanja kruha po pol in četrt kilograma. Pri 20 na- kujflh smo mi tokrat pri- dibili 184,90 g kruha. Vi, ali kdorkoli, ki je pač ku- poval za nami, ga je na vsak način dobil manj. In tako gre iz dneva v dan. Danes jaz, jutri ti, pojutrišnjem kdo drug. Na koncu koncev se res ne ve, kdo pije (beri je) kdo plača, kot pravi star pregovor. Seveda p« smo v našem primeru vse sku- činskega inšpektorata, Vincenca Dolžana. Bistve- na pri vsej stvari je bila seveda tehtnica. Nezmot- ljiva je pokazala nasled- nje rezultate: paj j>očeli s predpostav- ko, da kilogram kruha te- hta res kilogram. Naj stvari obračamo kakor- koli že, mi se v teon pri- meru ne smemo pritože- vati, potegnili smo »dalj- ši« konec, kot pravimo. Lahko pa nam bi že v naslednjem »obhodu« po- trošnikova sreča obrnila hrbet. Nanizana dejstva pa ve- lja ob koncu morda p>od- črtati s prec^isom o kru- hu, ki prava: teža kruha mora ustrezati tisti, ka- tero jo prodajo. In še nekaj si velja za- pomniti: če stranka želi, ji morajo v vsaki proda- jalni kruh stehtati. Mno- go bolje bi seveda bilo, če bj se tega spomnili kar trgovci sami od sebe. Po- nekod imajo celo tehtnice na pultu, a se jih ne po- služujejo niti trgovci niti kupci Naj zdaj naše misli in dejstva o kruhu strnemo še z majhnim pripetlja- jem med nakufK)vanjem. Bili smo anonimni kup- ci. Od trgovine do trgo- vine se je v vrečki seve- da nabiralo vse več kruha. V eni izmed prodajaln, kjer kupimo še fk>1 ki- lograma kruha, se je ti- sta nesrečna nakupovalna vrečka razprla. Ena izmed nakupovalk se je vsa za- čudena, da ne rečem pre- senečena, zazrla v skrbno zavite komade že kuplje- nega kruha... Kaj si je ženska mislila ne vem, vem samo, da je bilo me- ni malce nerodno. Naj ob tem mimogrede povem še to, da smo kruh, vseh osem kilogramov in še ne- kaj čez, razdelili med čla- ne našega uredništva. Po trgovinah sva tekali in v vrstah za kruh čaka- li Damjana Stamejčičeva in Mateja Podjed, ka sem rezulta,te akcije tudi zapi- sala. Za pomoč pri pre- verjanju in tehtanju se zahvaljujemo Zveznemu zavodu za mere in ple- menite kovine — kontroli meril Celje in Vincencu Dolžanu, tržnemu inšpek- torju občinsk^a inšF>ekto- rata. PIŠE MATEJA PODJED ŽALEC: 2000 KANDIDATOV Prvi krc^ izbire kandidatov za vodilne funkcije v kra- jevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter za vodje delegacij za obSinsko skupščino bodo v žalski občini v teh dneh zaključili. V mesecu oktobru pa bodo te kandidate ix>trdile krajevne korference SZDL. Razveseljivo v žalski občini je to, da je do sedaj med izbranimi kandi- dati veliko število mladih in že'ia. T. T. SINDIKATI Na zadnji seji predsedstva Občinske konference Zveze sindikatov Slovenije v Žalcu jp bila osrednja točlca dnevnega reda obravnava pripomb na osnutek zakona o delovnih raz- merjih. Ugotovljeno je bilo, di je bilo največ pripomb na p>osvetovanju, ki sta ga pripiavila Klub samoupravljalcev in Zveza sindikatov. 2i\'ahna razprava je bila tudi glede iz- jemne sklenitve delovnega razmerja brez razpisa. Dana je bila pripomba, da bi morale biti te določbe točnej.še in naj ne bi bil kriterij višina denarnih sredstev. Ob koncu so obravnavali tudi osnutek sporazuma ustanovitve skupnosti za rekreacijo na Golteh. Predsedstvo se je odločilo, da dajo sporazum v javno razpravo v organizacije sindikata in te- meljne organizacije združenega dela. F. JE20VNIK DOMAČA NEGA Na pobudo sveta za zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL 2alec, ki je na eni izmed zadnjih sej dibravnLwal tudi poročilo o problemih ostarelili oseb v občini, je bila ustanovljena posebna komisija za izoblikovanje akcije do- mače nege. Svet je ugotovil, da je na območju občine 77 ostarelih oseb, ki so domače nege nujno potrebni. Največji problem akcije so seveda kadri. Ugotovili so, da tako dom oskrbovancev na Polzeli, kakor dom v Novem Celju ne mo- reta rešiti vseh potreb za te ljudi. V ta namen so obve:-.tili vse krajevne skupnosti v žalski občini, da naj glede na šte- vilo občanov, ki so potrebni pomoči, poskušajo poiskati v krajevnih skupnostih osebo, ki bi bila pripravljena oprav- ljati delo negovalke na domu. Vse prijavljene bodo nato opravile tečaj za negovalke, ki bo v domu oskrbovancev v Novem Celju, sedež domače nege pa bi bil v domu oskrbo- vancev na Polzeli. -ar ZENE V AKCIJI V naših kinematc^rafih imamo, žal, le redko priložnost videti filme iz nekaterih dežel, ki imajo sicer precejšnjo filmsko proizvodnjo, običajno tudi zanimivo, a našim gle- dalcem domala povsem neznano. Se pri pretežnem številu filmov, fci vendarle pridejo do naših kinodvoran, pa se sre- čujemo s parado neokusne komeroialnositi, plehkosti in praznine. Tako je z nekaterimi indijskimi, turškimi, hong- kanškimi in tudd drugimi filmi. Ta ugotovitev velja tud za mehiško-ekvadorski film žene v akciji. Neumna zgodba o skupina žensk, ki skuša s svojo neusmiljenostjo, lepoto in seksom podjarmiti velik del Latinske Amerike je taik» nar hma, slabo izdelana in plehka, da iz prizora v prizor čaka- mo, kaj vse si bodo avtorji še izmislili. Film brez vsake, tudi najmanjše zanimivosti ali kakovosti je to, da o umet- nosti in izp>ovednosti sploh ne izgubljamo besedi. Skoda, kajti vsaj za mehiško kinematografijo velja, da zna ix>streči z izjemnimi filmskimi deli. HUDIČEV VRT To je eden od klasičnih vestemov, kakršmh smo v film- skem sporedu vendarle veseli. Vestem je specifična filmska zvrst in filmi, kakršen je Hudičev vrt, nas vselej razveselijo. Se posebej, če se pri njih srečamo s spretno režijo in od- ličnimi igralci. V Hudičevem vrtu je za režijskim krmilom stal Henry Hataway, v glavnih vlogah pa navdušujejo Gary Cooper, Suzan Hayward in Richard Widmark. Torej sami stari mački, ki so pred leti pomenili v filmu domala vse. Zlasti smo veseli vnovičnega snidenja z davno umrlim he- rojem vestemov Gary Cooprom. In zgodba filma — mlada žena najame dva revolveniža, da ji pomagata pri reševanju ponesrečenega moža globoko na indijanski zemlji. Z mnogimi napori prebrodijo vse ne- varnosti, na koncu pa ostaneta živa le eden od obeh revolve- ražev in žena. Skratka, klasičen vestem s klasičnim happy endom. sigma žalec Odbor za medsebojna razmerja objavlja tajnika samoupravnih organov in informatike Pogoj: višja šola pravne smeri s 4-letnimi delovni- mi izkušnjami. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na na- slov »SIGMA« — Žalec Pečnikova 1 — Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati morajo p>oleg splošnih pogojev imeti od- služen vojaški rok. Osebni dohodki so po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Sigme Žalec. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ GOSTOVANJE SICILIJANSKIH MARIONET ORLANDOVA SMRT NA ODRU SLG CELJE Prejšnji četrtek smo si na celjskem odru lahko ogledali predstavo znane sicilijanske lutkarske družine iz Catanie, ki je na povratku z beograj- skega mednarodnega gleda- Uškega festivala (BITEF) us- tavila svoj »Tespisov voz« tu- di v našem mestu. Tako je bilo celjsko gledališko občin- stvo letos že drugič zapored deležno gostovanja mednarod- no uveljavljene gledališke skupine v okviru beograjske- ga BITEF (lani je gostova- la ameriška skupina Bread and Puppet). Upamo lahko, da letošnje gostovanje ne bo zadnje, kljub skromnemu od- zivu domačega občinstva, ki se pomena takih — že zaradi redkosti — izjemno zanimivih informacij o gledališkemu do- gajanju v svetu, žal, še ne za- veda. V predstavi Orlandova smrt se nadvse ustrezno spajata dve tradiciji: vsebinska, lite- rarna in iavedbena, gledaUš- ka. Vsebinska osnova predsta- ve je ena najznamenitejših chanson de geste (pesem o junaških dejanjUi) — Pesem o Rolandu (francoski ep iz okoli leta 1100). Na osnovi resničnih dogodkov iz leta ttS, ko je Karel Veliki z voj. sko napadel Saracene (v sr. veku ime za Arabce in musli- mane nasploh) v Španiji in ko so mu na povratku prek Pirenejev Baski pobili vso zadnjo stražo z Rolandom na čelu, je nastala obsežna pri- povedna pesnitev, ki ji je do- mišljija dodala vrsto izmiš- ljenih prigod ter pripisala vse lastno-sti idealnega srednjeveš- kega viteza. V literaturi je tako postal Roland vzor zve- stega in hrabrega viteza, ki je brezsmejno vdan kralju in cerkvi. Ker je delo nastalo v času visokega srednjeveške- ga veka, je razumljivo, da je v celoti podrejeno ideološkim okvirjem tedanjega krščanst- va. Nad vsem dogajanjem su- vereno vlada bog, ki pošlje Roianda nad Saracene (beri: brezbožneže) in mu omogoči zmago, a ga na koncu tudi očisti in poveliča. V to ideo- loško zgodbo sodijo tudi ču- deži: ko se voda spremerti v kri in naznani zlo, ko Roland premaga saracenskega velika- na in zmaja, ko se Rolandu prikaže angel, ko iz kamnite- ga stebra brizgne voda (očiš- čenja), itd. Začuda nam je si- cili.]anska dmžina Napoli pri. kazala prav to, izviro srednje- veško varianto, čeprav bi prej pričakovali eno od rene- sančnih inačic tega mita (Boiardovega Zaljubljenega Orlanda ia 15. st. ali Ariosto- vega Besnega Orlanda iz za- četka 16. st.). Nedvomno je vplivala na ta izbor ideološ- ka struktura okolja, v kate- rem lutkarji ustvarjajo. Izvedbena tradicija sega v konec 18. stol. in od tedaj se umetnost marionet prenaša v nekaterih sicilijanskih druži- nah iz roda v rod. Nenavad- no velike (okrog 1,50 m) in težke lutKe, ki pa so oblečene do detajla avtentično, se s svojo okornostjo sijajo skla- dajo s čmo-belo idejno okor- nostjo sveta, ki nam ga pri- kazujejo. Tudi po.«redovanje spoTOčila, ki terja od gledal- ca vrhnjo mero prvinske na- ivnosti, je lutkovTiemu gleda- lišču kot mediju tako rekoč imanentno. To prvinsko naiv- nost pa terja tudi ideološka struktura dela. Hkrati s spod- bujanjem gledalčeve domišlji- je pa lutke omogočajo veri- zem v detajlih, ki so možni le v svetu lutk (npr.: grozlji- vi pokol Saracenov, zmaj ■ k! brulia ogenj in žveplo, steber, iz katerega priteče voda, itd.). Lutke praviloma zahtevajo od gledalca sposobnost sprejema- nja domišljijskega, poetične- ga sveta; dosledno logično mislečemu razumarju 20. stol. bo lutka vedno mrtev pred- met. Razumarju 20. stol. je zato mrtva tudi srednjeveška, avtentična in sploh vsakršna literatura, ki temelji na mitu. Lutkarji iz Catanie verjame- jo v pravljični svet, ki ga us- tvarjajo. V ta svet verjame tudi njihovo domače občinst- vo. Njihova gostovanja izven domače ideološke in kultur- ne sredine pomenijo edinst- veno priložnost, da se tudi dmgje seznanimo z neko mi- selnostjo, ki še obstaja, in hkrati preverimo sposobnost estetskega doživljanja nekega tujega prostorsko in časov- no), a vendar človeškega sve- ta. Predstava gostov iz Ca- tanie je s sintezo dveh tradi- cij v žlahtni ljudski obliki z vsemi anačilnostmi lastnega okolja našo poetično senzibil- nost izzivala. ' SLAVKO PEZDIR OBRAZI BODO! v prejšnji številki smo pisali, da bodo Obrazi do- bili najbrž novega uredni- ka. Dosedanji urednik Slavko Pezdir je zaradi pre- zaposlenosti prepustil in odbor je pooblastil zača- sno ur edni kovanje knji- ževniku Danetu Debiču, sicer tajniku KS Celja. Obrazi so namreč dobHi toliko denarja, da bodo iadali do konca leta dve številki. Gradiva ne manj- ka, pri delu je angažirano celotno uredništvo, za omenjeni dve številki pa bo odgov^arjal Dane De- bič, medtem pa je treba razpisati redno mesto gla- vnega in odgovornega urednika revije Obrazi. Dosedanji urednik bo pri nadaljnjem delu sodeloval, čeprav se je uredništvo težko odločilo za njegov odstop, saj je svoje delo opravljal zelo vestno. Ob- razom se torej obetajo kadrovske rešitve okoli vodstva šele okoli novega leta, denar pa je (o, ču- dež) že v blagajni. Pred- vidoma bo prva letošnja (najbrž dvojna številka) izšla v prvi polovici no- vembra. ROGAŠKA SLATINA DELA AMATERJEV LIKOVNIKOV v razstavnem prostoru v Rogaški Slatini so 23. sep- tembra odprli razstavo del članov likovnih skupin Slo- venije. Razstavljajo likovni amaterji iz Brežic, Domžal, Gornje Radgone, Izole, Jese- nic, Lenarta, Ljubljane, Kra- nja, Maribora, Novega me- sta, Ptuja, Raven na Koro- škem, Ruš, Sežane, Trbovelj, Velenja, Vidma ob Sčavnici in Celja. Rrazstavo sta pri- pravila delavska univerza Ro- gaška Slatina in združenje likovnih skupin Slovenije. Ob otvoritvi je o delih govo- ril dr. Cene Avguštin, violon- čelist Miloš Mlejnik pa je izvedel kratek koncert z deli Hindenmitha, Mayuzume m Pendereckega. Tretja tovrst- na razstava (prva med pe- timi leti v Trbovljah) kaže na porast sodelujočih (61 — 115), kaže pa tudi na dolo- čen kakovostni razvoj. Likov- na dejavnost je v velikem razmahu in posebno v a^ terskih vrstah lahko sprej Ijamo posameznike, ki \ žejo smele razvojne možji sti. To se najbolj izraža stilnem iskanju in pručij, vanju, kaže pa se to pr, vsem v sredinah, ki so j šle skupen organiziran zik. Novoustanovljena d štva likovnih amaterjev že kažejo. Tak primer je di Celje, saj je s celjskf območja edino amaters društvo, ki zastopa liko^ dejavnost ob društvu Frat Prešeren, ki pa nima šarj razvojnih možnosti, kar leta ponazorujejo vsakolet lastne razstave omenjene društva. Razstavni prostor v Ro| ški Slatini predstavlja le streho amaterski likovni javnosti ob tej razstavi. Ti zaradi tega, ker zaradi zd vilišča lahko spoznajo S vilnd Jugoslovani in tujci, ljudmi poganja novo in i ve korenine. DRAGO MEDVl KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA V četrtek, 6. oktobra bo 19.30 v Narodnem domu sporedu I. abonmajski kj cert v Celju, ki ga prin celjska Koncertna i>osloval ca. Ljubitelji glasbe bodo ] slušaU nastop Slovenskega ^ kestra pod dirigentskim v( st-»rom Antona NANUTA. vajali bodo dela Cimara Dolar.ja, Handla, Tartinija: Vivaldija. Koncertna posloi niča prosi abonente, da vi vi koncertni sezoni obno« abonmajske karte. CELJE — KONSTANCA USPEL KONCERT — NOVA ZBLIZANJA Pred nekaj dnevi je obi- skal našo domovino moški zbor iz Dettingena pri Kon- stanci (Zahodna Nemčija) ter s tem vrnil obisk Ko- mornemu moškemu zboru. Natanko pred letom dni je gostoval v Konstanci in v bližnjih mestih celjski Ko- morni moški zbor. Do tu- neje je prišlo po medseboj- ni povezavi s sindikati kovin- ske stroke. Sedaj je prispel v Celje moški zbor iz Dettin- gena, da vrne obisk, pred- stavi svoje pesmi ter utrdi že obstoječe vezi med sin- dikati. V okviru svojega obi- ska v Sloveniji — gostje so si ogledali Podčetrtek, Kum- rovec, .Rog. Slatino in .seveda (3elje — so pripravili kon- certni program, ki je bil izveden v soboto, 24. septem- bra v Kulturnem domu v Štorah. Po nesrečnem na- ključju se je prav tedaj bil boj za prvenstvo med košar- karji Jugoslavije in ZSSR ter je bila večina občinstva pri televizorjih. Manjše šte- vilo i>oslušalcev je toplo i>o- zdravilo 32-članski zbor in njegovega simpatičnega diri- genta Helmuta Glogerja. Zbo- rovodja je v prvem delu pro- grama predstavil nemško pevsko literaturo iz dobe ro- mantiko. Uvodni zbori iz »Le- tečega Holandca« (R. Wag- ner) in »Oarostrelca« (C. M. Weber) so bili s spremljeva- njem klavirja, ki je bilo tu- di sicer bolj pogosto kot smo pri nas vajeni. Sledilo je še osem pesmi raznih nem- ških skladateljev od Schuber- ta do sodobnega Ophovna in Dittersa. V drugem dolu programa so sledile pesmi raznih narodov od ameri- ških spiritualov do Dvanajst razbojnikov in solnograške ponarodele »Pri sv. Petru«. Dirigent Helmut Gloger je soliden muzik ter vodi svoj zbor z zanesljivo roko in do- brim poznavanjen glasovne tehnike. Izgleda, da nima am- bicij do visoke kvalitete, ampak je njihovo petje bolj dnižbeno-kulturnega pomena. Je pa sproščeno, pretirane napetosti ni opaziti. Poj o z veseljem in to tudi očitujo- jo na odru pri čemer trpi včasih preciznost vstopov. Dinamični odtenki so naka- zani, včasih zazveni čeden pi- ano, vendar ne dosledno, ne- kako bolj kot vzorec. Judi forte mesta niso pretirana, niti kričava niti dovolj iz- razita. Rekel bi: dinamika je naravnana na enakomemost, ki je mestoma že monotona. Kot uvod h koncertu in v pozdrav gostom je zapel Komorni moški zbor dve pe- smi. Ob koncu pa sta se na izrecno željo gostov iz Kon- stance združila oba zbora ter zapela najprej nemško in nato slovensko narodno pesem. ' Med koncertom in pK)njem je prišlo do osebnih stikov med pevci kot tudd med predstaraiki sindikatov ter do izrazov želje za ponovno sre- čanje. Zopet se je ponovil pri Komornem zboru že ne- štetokrat doživet izrek »Pe- sem ne pozna meja«. V zna- menju medsebojnega spozna- vanja, spoštovanja in miru med narodi je treba oceniti gostovanje zbora iz Konstan- ce kot pozitiven doprinos h kulturni izmenjavi. EGON KUNEJ FILMSKA VZGOJA MLADIH ALI KAKO NA NEKI ŠOLI LE DELAJO Reforma osno-vTiega šolstva je izenačila pomembnost ne- katerih predmetov, ki so do tedaj ostajali nekako zapo- stavljeni. šlo je za tehnično, likovno, telesno, gospodinj- sko ii-. glasbeno vzgojo. Da- nes so se ti predmeti uvel j a- vi'ld in se nam zdi čudno, da jim je šele reformirana šola dala pravo mesto v vzgojno- izobraževalnem procesu. Po- doben, oziroma precej slabši položaj ima danes filmska vzgoja, spet zaradi tega, ker se premalo zavedamo njene pomembnosti. Res je, da je filmska vzgo- ja dobila družbeno potrditev in priznanje, ko je leta 1973. vstop:la uradno v učne načr- te kot del pouka slovenske- ga jeziika, vendar vsi vemo, da v praksi še ni prav zaži- vela. V Celju je prizadevanje za tovrstno dejavnost v okviru Zveze kulturnih organizacij že tradicionalno. Filmsko vzgojo izvajajo v obliki film- skega gledališča za mladino in pionirskega kina v dveh stopnjah. Osnovni namen take orga- nizacije je, da si mladi sku- paj ogledajo film, po pred- stavi pa se o filmu pogovori- jo. V^e ostalo mora biti te- mu osnovnemu cilju podre- jeno. To pomeni organiz;ioijo pouka, oziroma čas predsta- ve, sr;remstvo učiteljev, kul- turno vedenje v kino dvorani in organizacijo razgv^ora z učenci. Kakorkoh so že filmi iz- brani, v tem primeru jih iz- birajo filmski mentorji na svojih sestankih, vsak film obravnava določeno plat živ- ljenja in na tak način »ludi bogate možnosti za razgo- vor. Različnost f;im.ske tema- tike pa tudi sarna kultura vedenja ljudi v skupini v kulturnem prostoru kinema tografa nudi veliko snovi za socialistično vzgojo. Zato je zmotno mnenje, da je za mladinsko filmsko gledališče in pionirski kino škoda pouka. Prav tako je narobe miselnost, da filmi s sodobno .socialno tematiko niso za mladino, saj kažejo predvsem temne plati življe- nja v nekaterih družbenih sredinah. Toda, če vzgajamo za življenje, se od njega ne bi smeli ograjevati. Nekda- nji holivudski filmi so nas zazibali v sanjarjenje, toda vzgojno so bili celo škodljivi. Seveda spremlja tako obli- ko filmske vzgoje še veliko težav, vendar so vse premag. Ijive. Da je temu tako, nam potrjuje primer osnovne šo- le 1. celjske čete v Celju. Učenci te šole so že od sa- mega začetka vključeni v ta- ko obliko gledaniia filmov. MLADI LIKOVNIKI I. OSNOVNA SOLA RAZSTAVLJA v Muzeju revolucije, ki že od nekdaj nudi svoje lepo urejene prostore tudi drugim kulturnim dejavnostim, bo do konca septembra odprta raz- stava likovnih del učencev I. osnovne šole v počastitev 80- letnice šole. Bogat programski izbor in vsebinska zasnova omogočata dokaj celovit pregled likovne dejavnosti učencev, ki so to- krat pokazali precej svojega znanja, predvsem pa igrivo- sti, ki jim ni tuja in je celo navzven njihov predstavnik. Občutljivost likovne vzgoje mladih spremlja vsak peda- gog na šoli. Mladi sami se je manj zavedajo. Njihovo delo pač nastaja spontano, kot na- staja še marsikaj v njihovem življenju v tej dobi. Nekatere stvaritve so pokazale, kako prijetno se da adnižiti merica znanja (kaj več v osnovni šoli tudi ni za pričakovati) in spontanost. Nastajajo narav- nost presenetljivo zaključene likovne celote, kjer lahko spremljamo prave kompazi- cijske spretnosti, barvne kom- binacije in občudujemo du- hovitost in spretnost pri iz- biri materialov, telmik in iz- vedbenih prijemov. Kaj je še pre.senetljivo, oh- rabrujoče, optimistično: že samo vabilo na razstavo, saj izstopa iz konvencionalne ob- like formata, barve in sestave besedila. 2e vabilo je doma- la celovit oblikovalski dose- ži^. Besede opremljene st ročno pisavo, kompoziicij razgibano, duhovito napisf Takole pravijo učenci, ki bijo na otvoritev: kipi sc ve podobe življenja, slii^f barve ljudi hrepenenja, n rega morja, belih gora - so plodovi globine srca. V svojem likovnem hot( so šli mncgo dlje od tega za, ki že kar romantično sega do naših čustev. V li nem gibu so smeleje zgr za vrat svoja videnja čai katerem živijo in s sme jo so premagali okornost: rodnost in tako dobili poj ne linije, pogiunne barvne merjave, ki navajajo na mišljanje, navajajo na notranjo zahvalo vsem tii ki so ka-zorkoli pripeljali stavljene likovne izdelk« omenjene razstave. Ol vztrajnosti in dejstvu, d vse to le njihov delovni ^ dan in ne prianični hoti notranjost, ki se vedno i šuje za jutri, nekako po Kajti spoznanje, da v pota v »zarje Vidove« tu{ tem področju, počasi, vztrajno in zane.sljivo, je' no dragocenosti, ki se je da danes še premalo za' mo. Toda več takih in p< nih razstav, dialogov z gj ci, opazovalci ali mimoj mi, bo pripomoglo k pra^ mu vrednotenju dela ml kot enakopravnih članov žbe, in seveda njihovih ! gogov, ki marsikdaj po ' Gi ostajajo anonimni. DRAGO MBl j^t. 39 — 29. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 SOCIALNA REPORTAŽA ZGODBA KMETA JOŽETA BALOHA Balohova kmetija v Tovstem nad Laškim bi lahko bolj idilično nasli- kal samo še umetnik-sli- kar. Od tod se vidi daleč po dolini, toda k sosedu za ovinkom oko ne seže. Na soncu je domačija, hi. ša zavita v brajdo. Do hiše z avtom ne moreš. To je prav simbolično. Ko da od ceste naprej tudi napredek ne more. Jože in Justina Baloh gospodarita na 9-hektarski kmetiji na star način. Ta- ko kot dedje in pradedje. Od modernega kmetova- nja je na F>osestvu samo kosilnica. Orjejo, sprav- ljajo z volovsko vprego. Pravijo, da s traktorjem ne gre, čeravno niti po- skusili niso. Nekaj male. ga umetnega gnoja že raztrosijo, polovico njiv so obsejali, toda v hlevu sttt poleg para volov le še junec in telica. Gozd. Ne- koč so bili gozdovi kmeto- va banka. Balohov res meri pet in pol hektarjev, toda hosta je slaba, na skaloviteni tlu. Kar pride iiz hoste, je tu in tam kaKšna klaftra drv, ki jih prodajt Joj, kako zelo se je vse zasuknilo. Nekoč so bili pri hiši poleg desetih otrok še stric, stari star- ši Po štirinajst ust je imelo kruha. Toda nekaj Jo res: vsi so bili pridnih rok in vajeni skromnega, tistega, kar je zraslo do- ma. Ko se je Jože Baloh vr- ntl z vojne domov kot 60. odstotni invalid, si je mi- slil, da bo na kmetiji še najbolj na trdnem. Saj bi se bil zaposlil, toda star- ši so bih že slabotni in niso bili za to, da bi na- slednik šel na »šiht«. Ško- da. Kdo bi bil vedel, da bo z leti postal položaj tovarniškega delavca tako trden. Nekoč ni bil. Meta- li so jih na cesto za naj- manjšo stvar. So še druge reči, ki so kaj doprinesle k razme- ram, ki Balohove pestijo. Takrat, ko še kmetje niso bili socialno zavarovani, je Jožetov oče dolgo pole- žaval p>o bolnišnici. Vse je bilo treba plačati. Z Justino sta se poročila, ko mu je bilo že 38 let, tako da zdaj, ko mu je na hrbtu že petdeset in več križev, tri deklice šele odraščajo. Najstarejša ho- di v osmi, najmlajša pa v prvi razred osnovne šo- le. In da ga je nesreča še bolj priaala, je srednja hči težak srčni bolnik in je v zavodu v Stični. Res je da mu ni treba plače- vati zanjo, toda otroka morata z materjo obisko. vati, kar tudi ni zastonj. Otroci. Se spomni svojih otro- ških let gospodar Jože in se nasmehne. Kaj je ta- krat stal otrok za šolo? Tablica, črtalo, čitanka in katekizem. To je bilo vse. Danes vam takle otroče, kot je najmlajša Gretica, in deklič, kot je osmošol- ka Veronika, kot za šalo izpuli iz skrivališča re- zervo za kaj hudega. Sta- li so ga čez dvesto jurjev. Pa saj človek rad da za otroka, le do denarja je težko priti. Nekoč so pro. dali veliko sadja, zlasti če.šenj. Zdaj začudo če- šenj še za domače zoba- nje ni. Sadja nihče ne kupi. Tudi po vinu, ki ga Balohovi še imajo, nihče ne vpraša. No, če za dr- va dobijo kakih sto jur- jev, se vsa bogatija ne- na. Letos pa je bila po- vrhu vsega še suša, tako da so pospravili veliko manj krme kot so raču- nali. — če me na glavo po- stavijo, bo od mene pa- del kak belič, več ne. Za- to sem zaprosil na občini, da nas odvežejo dolga na davku in prispevku za sta- rostno zavarovanje za na- zaj Za letos bomo napeli vse sile, da bomo porav- nali »štibro«. — In tako se nad idilo kmečke domačije zgrinja- jo oblaki težav ter skrbi. Nič več tako prijazno ni v teh hribih, zlasti še, ker nihče ne ve, kako bo jutri. Saj res. Kako bo jutri? Bo prišel kdo, si teme- ljito ogedal grunt in izra- čunal, na kak način re- šiti 4 in pol hektarje ob- delovalne zemlje, da ne- koč, ko sedanja gospodar- ja obnemoreta, ne bo pre- raslo grmovje. Bo katera od deklet ostala, našla moža, ki bo morda hodil v službo in v prostem času še prijel za domače delo? Je morda mogoče zadevo rešiti drugače? Ala je res brezupno, da bi kmetijo preusmerili? Tre- ba bi bilo videti. Saj ne gre toliko za denar, ki ga družba ne dobi, ko odpi- suje davke. Gre za to, da je hudo, če nekateri obča. ni živijo v taki stiski, še bolj pa, da zemlja ne da tistega, kar bi lahko. In taka je senčna plat idile v Tovstem nad La- šlcm. JURE KRAŠOVEC RADEČE: SPOMIHSKI TEK Leto 1941. Tujec je napa- del, zasedel in razkosal na- šo domovino. Toda, naš člo- vek, naši ljudje, pa čeprav jih je bilo »milijon samo«, so vedeli, da lahko, če ho- čejo, če so strnjeni — enotni, dosežejo več, kot si marsi- kdo misli. In padie so pive žrtve. To so bili tisti, ki so se vzdignili proti njim, ki so hoteli zagospodariti po naši zemlji. In prva žrtev Radeč je bil Marjan Nemec, kma- lu za njim je padel še Milaomenikov, pokopališč borcev, kakor tudi postavljanje novih spomenikov in obeležij, V okviru izvajanja tega dogovora bo občinski odbor ZZB Šentjur do konca letošnjega leta pripravil popis vseh spomenikov in obeležij iz NOB in seznam obeležij, ki jih Je še p>otrebno urediti v skladu z dogovorom koordinacijskega odbora za razvijanje tradicij NOB pri OK SZDL. Kulturna skupnost pa bo, prav tako do konca leta, zbrala vse podat- ke o kulturnih spomenikih v šentjurski občini. Za izvajanje tega dogovora bo skrbel koordinacijski odbor pri OK SZDL. mp Dr. Janez Lovšin Ko se je zdelo, da je najhujše mimo, je omahnil v smrt. Umrl je dr. Janez Lovšin, upokojeni direktor Zdravstvenega doma v Celju, priljubljeni ljudski zdrav, nik, ugledni družbenopolitični delavec, zdravnik-parti- zan, človek. Caprav se je rodil v Ribnici na Dolenjskem, je bil Celjan. Celju in ljudem širšega celjskega zaledja je posvetil svoja najplodovitejša leta. študiral je na medi- cinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu, promoviral pa 1930. leta na fakulteti v Innsbrucku. že kmalu po opravljenih študijih ga pot zanese na celjsko območje. Delo v Ženski bolnišnici v Ljubljani je bilo kratko. Potem je prišla na vrsto celjska bolnišnica pa stro- kovno izpopolnjevanje v Pragi. Nato Braslovče in zad- nji leti pred začetkom druge svetovne vojne — žele- zarna štore. Nemškemu okupatorju se je umaknil v rojstni kraj. Od tod pa je kmalu odšel v partizane in je kot zdrav- nik delal v skritih partizanskih bolnišnicah na Dolenj- skem in Notranjskem. Tudi tu je prišla do izraza nje- gova humanost, iznajdljivost, sposobnost. In še danes je veliko partizanskih ranjencev, ki jim je lajšal trplje. nje in rešil življenje. Po svobodi je najprej zaoral ledino na zdravstvenem področju v novomeškem območju, toda že 1946. leta je znova v Celju. Tu se je lotil odgovornega dela. čakala ga je organizacija Poliklinike in Zdravstvenega doma. Bil je pobudnik za ustanavljanje splošnih in obrat- nih ambulant, dispanzerjev in posvetovalnic pa tudi specialističnih dejavnosti v okviru Poliklinike. Tudi v tem času, kot prej, se ni zapiral v ozke in samo stro- kovne zdravstvene kroge. Njegovo delo je seglo na zahtevno družbenopolitično področje. Dolga leta je deloval kot predsednik sveta za zdravstvo pri mestnem in okrajnem ljudskem odboru, nekaj let je bil tudi podpredsednik celjskega mestnega ljudskega odbora, sicer pa je bil povsod tam, kjer so se snovali novi načrti in pobiide za razširitev in utrditev zdravstvene preventive, prosvetljenosti, za reševanje drugih druž- benih vprašanj. Izredno pomembno je bilo njegovo delo v stalnih zdravstvenih in invalidskih komisijah. Tu se je srečeval s številnimi zdravstvenimi in social- nimi problemi delavcev, invalidov in drugih. Pri reše- vanju teh zapletenih in odgovornih vprašanj je zmago- val njegov človeški, socialni odnos do ljudi V svojih krogih je bil vzornik, učitelj in mentor, človek, Id ni poznal besedice ne, ki mu nikoli ni bilo žal časa in po potrebi tudi nočnih ur. Delo za človeka. To je bilo njegovo življenjsko vodilo. Vselej in ob vsakem času. Mirna in prijazna beseda. Takšno pa je bilo tudi njegovo bistvo. Bil je tih in skromen človek. Delaven. Do zadnjega. Njegova smrt je prizadela vse, ki so ga poznali in spoštovali. Umrl je v 73. letu starosti. Zato tudi na njegovi zadnji poti nepregledna množica ljudi. Vsi ti in drugi so mu tihdi tako hoteli izreči priznanje in zahvalo za veliko in plemenito delo. Sicer pa so se od njega z govori poslovili Franjo Kočar v imenu krajevne skupnosti Kajuh, Mitja Pipan, podpredsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine, in primarij dr. Ivan Kopač. M. BOŽIČ LAŽJE JE RUŠITI KOT GRADITI Letos je v Vitanju izbruhni- la prava rušilna epeclimija. Poslopja so padala v prah, ©no za drugim in to s takšno naglico, da jo grad- bena dejavnost sploh ni mog- la pa tudi ni poskušala dohi- teti. Častna izjema je gasilski dom, ki se dviga nov na me- stu starega. Ko so rušili prva dva ob- jekta, kjer naj bi nekoč sta- la nova samopostrežna trgo- vina, se je tako mudilo, da kmetje, ki so bili interesenti za strešno opeko, je skoraj niso mogli dovolj hitro spra- viti proč. In že je kazalo, da bosta stavbi porušeni kar s streho' vred. Po tej naglici so nekateri sklepali, da bo nova trgovina stala že nasled- nji mesec. To pa se seveda ni zgodilo in se bržčas še ne bo tako kmalu. Da pa pro- stor le ne bi bil povsem ne- izkoriščen, je poleti na njem stal vrtiljak, zdaj pa služi deloma kot parkirišče za av- tobus, deloma pa kot odla- gališče za hlodovino. Drugi prostor pa prerašča nad me- ter vist>k plevel, ki bi lahko nudil zavetišča zaljubljenim parčkom. Nabiralci zdravil- nih zelišč se namreč zanj sploh ne zmenijo. Prebivalci Vitanja pa se se- veda veselo muzajo, ker se ta plevel bohoti prav v sre- dišču naselja, kjer sicer mo- čno pazijo na red in čistočo. Vitanjčani popolnoma razu- mejo, da je treba staro stav- bo porušiti, preden je mogo- če na istem mestu zgraditi novo. Ne- gre pa jim v glavo, zakaj je to treba storiti naj- manj sedem let pred pričet- kom nove gradnje?! VITANJČAN UREDNIŠTVO: Naš Vitanj- čan; moramo zapisati, da ni anonimnež; ima prav. Lažje je rušiti, težje je graditi. Pro- blem je nakazan, ni pa od- govora. Zanj pa prosimo svet krajevne skupnosti Vitanje. Prosimo vas, napišite nam. Objavili bomo v našem ted- niku, Tudi kot odgovor tis- tim, ki se veselo muzajo. Tudi po našem mnenju gre za vprašanje, ki upravičeno zanima slehernega Vitanjča- na, ki mu je kraj pri srcu in mu ni vseeno, kako se raz- vija in podobno. 2e v naprej hvala za odgovor. KAJ JE MISLIL VOZNIK CE-832-53? Dne 23. septembra letos se je na celjskem kopališču pomikal dolg sprevod pogrcb- cev do groba. Ko je prišel do kraja, kjer zavije s ceste na pokopaUšče, je naletel na ne- pričakovano oviro. Pred edina vhodna vrata je postavil voznik osebnega vo- zila CE 832-53 svoj avto! Pogrebci so se drug za dru- gim vzpenjali po ozki travna- ti vzpetini na pokopališče, voz z venci pa so morali dvig- niti. 2aro s pepelom pokojni- ka so prenesli, toda, kako bi bilo, če bi v vozu z venci sle- dila še krsta? Zgražanje in ogorčenje nad tem brezobzirnim voznikom je skalilo žalovanje za spošto- vanim pokojnikom. Zato priporočam upravi pokopališča, da v bodoče po- skrbi za nemoten ix)kop, vo- znik avtomobila CE 832-53 pa zasluži od sodnika za pre- krške primerno lekcijo! mRICA FRECE JE TO V SKLADU Z MORALO? Sprašujem se, če je zad- nja stran vašega lista v skla- du s socialistično moralo. Kar je še posebej v zadnji številki ta stran na tako »okusni kulturni« višini, od- povedujem Novi tednik. Se mi zvrti, če pomislim, kaj je nekaterim glava. DRAGO SVETKO, Celje, Slomškov trg 2 ZAKAJ TAKO? v Novem tedniku z dne 22. septembra sem prečital sesta- vek Damjane Stamejčičeve »Krajevna skupnost Zreče«, v katerem med drugim piše o zavzetem delu krajanov pri napeljavi elektrike. V zapisu je zelo malo resnice. Da napeljujemo elektriko ni res, kajti napeljava je bila na področju Radane vasi in Gračiča opravljena pred 27. leti. Le uporaba toka se je v tem času povečala, da je po- stalo stanje nevzdržno. Zato so krajani vnesli potrebo po transformatorski postaji v program dela Krajevne skup- nosti Zreče že pred štirimi le- ti in so ves ta čas plačevali tudi krajevni samoprispevek. Poleg tega so zbrali še manj- kajoča sredstva, ki so ome- njena v članku, kar pa je sko- raj tudi edina resnica. O kakršnih koli delih na tem območju ni nobenega go- vora, četudi so ljudje pri- pravljeni sodelovati z delom in materialom. Toda, razen podstavkov za transformator- ske jambore ni ničesar nare- jenega. . Ne jezimo se na tovarišico, ki je pisala ta članek, vendar nas zanima, kdo si je privo- ščil s takšnimi podatki zava- jati javnost, obenem pa žali- ti že tako razburjene krajane, ki milo rečeno, čakajo skoraj štiri leta na rešitev tega pro- blema. IVAN PETELINEK Radana vas 6, Zreče HVALEŽNI PIVOVARNISKI UPOKOJENCI Zadnji ponedeljek bo ostal v lepem spominu vsem upo- kojencem, ki so se udeležili enodnevnega izleta. Pivovama T.aško jim je organizirala iz- let v Prekmurje, ker so uži- vali v soncu in prijetnem oko- lju. Ogledali so si več krajev, med njimi Mursko Soboto, Radgono, Moravče itd. Na izletih, ki jih organizira laška pivovarna za svoje upo- kojence vsako leto, se krepi- jo prijateljske vezi, ki so na- stale v letih, ko so zdajšnji upokojenci delali v pivovarni. In tako lahko ugotovimo, da ta kolektiv še zdaj skrbi za svoje upokojence, kolikor le more . Upokojenci so delovnemu kolektivu hvaležni za nesebič- no pomoč in organizirani iz- let. Kolektivu pa želijo obilo delovTiih uspehov. JOŽE VEBER VOLILNE KONFERENCE ZK NOVA VODSTVA MED SEKRETARJI VEČ DELAVCEV v 194 osnovnih organiza- cijah ZK v celjski občini te- čejo temeljite priprave na volilne konference, ki so tes- no povezane s pripravami na oba partijska kongresa in ob- činsko volilno konferenco, v enaindvajsetih osnovnih orga- nizacijah p>a so volblne kon- ference že opravili. V vse binskem smislu je naloga osriovnih organizacij pred- v.sem ta, da široko ocenijo vlogo ZK pri spreminjanju družbenoekonomskega polo- žaja delavcev v združenem deiu in občanov v krajevnih skupnostih ter v razpravi tvorno spregovorijo tudi o vseh odnosih in pojavih vsak- danje prakse tozda ali kra- jevne skupnosti. Izogibati se morajo splo.šnosti v raiapra- vah in se dejansko dotakni- ti vseli tistih vprašanj, ki so PROSPEKT SALONA Kulturna skupnost Žalec je izdala prospekt, v katerem v sliki in besedi predstavlja Savinov razstavni salon in hmeljarski muzej v Žalcu. Tako salon kot muzej sta v roj.stni hiši skladatelja Fri- derika širce, ki si je nadel psevdonim Risto Savin. Omeniti je treba, da je to prvi prospekt, ki, čeprav bolj skromno, predstavlja dve izmed žalskih zanimivosti. najbolj pomembna za sleher- nega delavca in občana. Vo- lilne konference ne smejo ni- ti mimo kadrovskih priprav, ki so v tem času še toliko bolj pomembne zaradi pri- prav na oba kongresa in na skupščinske volitA-e. člani morajo z vso odgovornostjo oblikovati vodstva osnovnih organizacij, da bodo v njih resnično tisti 6iani, ki bodo sposobni uresničevati politi- ko ZK in bodo razumeli vlo- go partije v naši družbi. Prav tako morajo v vodstvih osnovnih organizacij zagoto- viti še ustrezno strukturo članov, med katerimi mora biti najmanj p.ilovica nepo- srednih proizvajalcev, tretji- na žensk, četrtma mladih in ustrezalo število borcev NOV. Ocene že opravljenih vo- lilnih konferenc v enaindvaj- setih osnovnih organizacijah kažejo, da so člani z vso resnostjo pristopili k pripra- vam na konferenco. Vendar pa so v nekalsi'ih osnovnih organizacijah včasih pi^eveč .splošno ocenili družbenoeko- nomske . odnose in položaj delavcev v njiihovi sredini. Značilno za že opravljene vo- lilne konference v nekaterih osnovnih organiziicijah je tu- di to, da je v novih vodstvih organizacij prevzelo odgovor- no nalogo sekretarja mnogo delavcev iz neposredne proiz- vcKinje. D. S. KRABERK: ODKRITA SPOMINSKA OBELEŽJA Sredi tega meseca, natančneje 17. septembra, so v Kraberku odkrili obe. ležje v spomin na padle borce 13. udar- ne brigade Mirka Bračiča — žrtve zahrbtnega sovražnikovega napada v decembru 1944. Kraberk je razpotegnjena hribovska vas, precej visoko nad Ločami, natanč- neje — vas leži na meji med šentjur- sko in konjiško oljčino. Brigada, ki je imela ves prejšnji dan borbe na Koz- janskem, je ponoči napravila premik na Kraberk, kamor je prispela okoli poldne. Borci so ~ bili do skrajnosti utrujeni po nočnem maršu in borbah prejšnjega dne ter sestradani, saj že dva dni niso mogli priti do hrane. V Kraberku naj bi si borci le nekoliko odpočili in po možnosti nahranili, nato pa nadaljevali pot v smer, ki bi jo sovražnik najmanj pričakoval. Morda je bila takrat kriva prevelika utruje- nost, da je budnost popustila in so se švabi neopazno priplazili do hiše, kjer je bil komandni štab brigade, širši štab pa je bil v sosednji hiši, ki je ležala nekoliko niže. Ker je padel mrak, borci niso videli, kaj se dogaja na vrhu. Kar naenkrat so okrog hiše zaslišali nemška povelja in streljanje. Borci so se rešili. Izgubili pa so nekaj orožja, nekatere pomembnejše listine, generator radijske postaje in kar je bilo najhuje, tudi svoje tovariše. V spomin na ta dogodek so v Kraberku postavili spomenike, na mestu, kjer je bilo že prej partizansko grobišče. Tako bodo ta skromna obeležja bodo- če rodove spominjala na to težko, a hkrati tudi najslavnejšo obdobje naše zgodovine. B. M. BRASLOVCE: NOVA ŠOLA ZA PRAZNIK Dela pri izgradnji nove osnovne šole v Braslovčah dobro napredujejo, tako da bo slovesna otvoritev 27. novembra. V novi šoli bo 13 učilnih, kuhinja, telo- vadnica ter drugi prostori. Do otvori- tve ne tssdo mogli urediti celotne oko- lice, saj bo za ta dela zmanjkalo časa. šolo v Braslovčah gradijo s samopri- spevkom občanov žalske občine, za opremo pa so dodbtno namenili tudi občani KS Braslovče. T. T. ŠENTJUR: RAZCVET FOLKLORE v pro.svetnem društvu Šentjur je poleg moškega pevskega zbora naj- uspešnejša in najbolj delaraa folklorna skupina. Pobudnik in organizator te bogate folklorne dejavnosti je prof. Nuša Vreč- ko, ki je polnih osem let sodelovala pri akademski folklorni skupini »Fran- ce Marolt« iz Ljubljane in je od tam prinesla v Šentjur na osnovno šolo, kjer službuje, izvirno folkloro. Najprej je organizirala plesne skupine na šoli in s tem razvila med šolsko mladino zanimanje za narodne plese, zadnjih 7 let pa je to delo prenesla na pošol- sko .mladino. Z vztrajno in prizadevno vadbo je naučila skupino izvirne go- renjske, belokranjske in v zadnjem času tudi šumadijske plese. Vse plese lepo spremlja harmonikar; mnogo bo- lje bi b:0o, če bd to spremljal izvirni narodni ansambel, ki ga pa zaenkrat še ni, V glasbeni šoli, kjer se šola mnogo gojencev, je pverspektiva za tak an- sambel ... Za i^virti strijo kultu, znatnj Sk,. obstoj, doma i so tu, ple-sai, v Užij na Hj graiiii šentvi Sotli, vi ne je PcHlsi Štirs D5 kraju njih J li in' padl| poh(s sezsia mnog( jansii! ust. Na nej I smo ! je pa če uspeli prispi zansk utabo vili s za ui si pri Pr godlfi bo v ja, J( Dr, ju, kj slave, batalj bilo I telji. i pomr. Obiskali smo parti- 0, zatem pa smo se laninsko kočo. Pripra- ogenj, določili ekipo )dniškega časopisa in itor za nočni počitek. c)gnju nam je o do- Ddnoosvobodilno bor- [ovoiil borec z Bohor- mo krenili proti Koz-, udeležili osrednje pro- dne%'a smo ra2g>ustili fv m stiskanja rok ni ali smo si veliki prija- vi. It uspehu so pri- Kjevna skupnost Pod- D.^ganizacija Zveze bor- icolelitiv Brusilnice v 10 društvo Podsreda 'erenca Zveze sociali- marje. hodnikom bo ostala m spominu. DRAGO ULCNIK 0 OB PAKI: ILSKI DOM letošnje občinsko pra j&ki občini vključili ob Paki, ki za ne- pripravljajo otvoritev doma. Otvoritev bo- gasilsko vajo, na lo pripravili še slav- ca in baklado po na- dom je stal 200 S'ta- . sredstva pa so pri- skupnost za varstvo ^^■na skupnost in ob- -\'kom. V delo so se 'ovne organizacije in "^tovoljnim delom, 'lo v nedeljo ob 14. ® nad otvoritvijo po- : ' Pa je prevzel Izvrš- 1 Eoje. FRANC KORBAR- ANTON KAMPUŠ IZ BOBOVEGA HOJA, TAKO PRAVI, GA DRŽI POKONCI Tistega jutra, ko smo se novinarji letečega uredništva (tokrat smo »pristali« v šma.nu pri Jelšah) razkropi- li po terenu, smo izvedeli tudi za naslov gotovo najsta- rejšega občana v šmar.ski ob- čini. Napotili smo se v Bobovo, kjer živi Anton Kampuš, da bi z njim pokramljali in iz- vedeli kaj zanimivega iz nje- govega življenja. Pa smo se ušteli, ko smo mislili, da bomo našli Antona doma, tam ob topli peči! »Odšel je v sosednjo vas na obisk k sina m njegovim,« nam je povedal vnuk. Kar malo za- čudeni smo se napotili na- zaj na sosednji breg, ki ga je avte komaj zmogel. Dobro uro smo »lovili« našega mla- dedniča pri 97. Potem smo ga kar iznenada zagletiali, kako premaguje klanec ptxl sinovo domačijo. Ujamemo ga v fotoaparat in potem sku- paj sedimo in kramljamo o tem in onem. Anton pove, da se je rodil v Bobovem, kjer je pred njim živelo že pet njegovih rodov, leta 1880. Od rane mla- dosti je spoznaval, kaj je trdo delo, saj so bili časi drugačni .n zemlja ter dnj- žina sta terjali svoje. O be- lem i^ruhu, pravi, se jim še sanjalo ni, jedli so v glavnem le koruzne pogače. Pšenico so resda pridelali na polju, a kaj, ko jo je bilo treba pro- dati Denar pa je šel v glav- nem za davke. Danes pa je vsega dovolj, pripoveduje An- ton. Tudi sladkorja, ki ga im tako rad. Spioh je slad- kosneden ta naš Anton in tudi kozarec dobrega, doma- čega v:na rad popije. Za moč, pravi Še lansko zimo je se- kal drva, spletel 10 košev, oplete) nekaj pletenk in škar- je nabrusil, če je bilo tieba. Zdaj ga izdajajo oči. Pri zdravniku pa je v mlajših letih bil samo dvakrat. Potem pove da je bil lani hudo bclan, da so mu »gorela« pljuča in da ga je zdravnik dobro pozdravil. Veliko ni dobro ležati, predvsem sta- rejšim ljudem bi to odsveto- val, modruje Anton, kajti udi se potem polenijo in no- ge nr ubogajo več povelj možgan. se in še kramljamo in še bi, če nas ne bi čas priga- njal. Anton pripoveduje, ka- ko se kuha »šnops«, kako se preša vino, kako se na kme. tiji streže tej in oni stvari. Spomni se svoje triletne slu- žbe cesarju in več kot trilet- nega vojskovanja. Zaželimo mu, da bi slavil 100 rojstni dan, on pa ma- lo za šalo malo zares pri- pomni: »Eh, kaj bi. 2elim si samo, da bi imel kaj »pen. zijona<' — za cuker, ki ga imam tako rad.« Tekst in foto: MATEJA PODJED GOMILSKO: DEKLETA POJEJO V idilični vasici Matke, ki leži v mr- zliškem grabnu so izredno prizadevni ga- silci. Ti pa se ne ukvarjajo le z gasilsko dejavnostjo, pač pa skrbe tudi za komu- nalno urejanje kraja, še posebej priza- devni so na kulturnem področju. V okviru društva deluje namreč tudi dram.ska sku- pina, ki vsako leto naštudira eno ali dve predstavi, s katerimi potem gostujejo v žalski občini, pa tudi izven njenih meja. Seveda pa so gasilci delovni tudi pri svoji osnovni dejavnosti. Dom,. ki so ga zgradili pretežno iz lastnih sredstev jim je lahko zares v ponos, imajo dobro ga- silsko opremo' seveda pa se redno udele- žujejo tudi številnih tekmovanj, kjer so dosegli že nekaj izjemnih rezultatov. Ni naključje, da njihovo sobo krasijo številni pokali, diplome in priznanja. J. V. MATKE: PRIZADEVNI GASILCI Na Gomilskem kulturna dejavnost ni ravno najbolj živahna, čast rešujejo učen- ci na priložnostnih proslavah v kraju ter pevke združene v dekliški zbor, ki ga je pred dobrima dvema letoma ustanovil Vla- do Juhart. Vsi poskusi, da bi ustanovili še moški pevski zbor, so se izjalovili. De- kliški pevski zbor sedaj vodi Tanja Ceh- ner in pod njenim vodstvom so prizadev- ne pevke že dosegle nekaj uspehov.. Naj- večji uspeh so dekleta dosegla na občin- ski reviji pevskih zborov v Letu.šu, ko je bilo o njihovem petju izrečenih veliko po- hval. Dekliški pevski zbor iz Gomilskega sestavlja trideset pevk, ki .se redno ude- ležujejo vaj. Njihov repertoar zaenkrat ob- sega 15 pesmi, seveda pa se Ik) število kmalu povečalo. J. V. Kadarkoli smo obiskali krajevne skupnosti pom- niš na cestno problematiko, se sproži ^cel plaz jadiko- vanj, zahtev, želja in nemalokrat tudi grenkih obtožb. IHANC K().MF<:KIČKI, Rogaška Slatina: »Moje- inr kraju je trenutno naj- bolj potrebna obvoznica, takoj za njo pa urejena avtobusna postaja in raz- širjena šola, ker ta po- staja že premajhna. Iz leta v leto bolj je proble- matičen odvod fekalij. Ve- čina delovnih organizacij, zlasti zdravilišče, odvaja fekalije kar v bližnji po- tok Razumljivo je, da po- stane predvsem poleti po- tok izvor ničkaj prijetne- ga smradu, ki tišči go- stom v nos. Tudi pločniki čakajo na ureditev Da po-"' Kritje potoka!« I KAN C I.OVRENČAK, Kostrivnica: »Najprej bi omenil telefon. Kostrivni- ca ima le dva telefonska priključka, mteresentov pa je veliko. Tudi pri nas se ubadamo s šolo: podprta je s strebri in četudi nam jo že dalj časa obljublja- jo, smo rahlo v dvomih. Zaradi separacije v Zaga- iu je krajevna cesta doce- la uničena, nič boljše pa niso ostale ceste. Grad- nja trgovine leze počasi koi polž.« JANEZ OTOKEPEC, Kri. stan vrh: »Tudi jaz bi lahko dodal kakšno na račun nemogočih cest, ra- zen tega pa nam precej preglavic poraroča grad- nja plinovoda: graditelji namreč večkrat prekinejo dovod vode, na Kristan vrhu smo brez nje tudi po teden dni. Gasilski dom uporablja Jelša za skladi- šče pokopališče je neure- jeno, nujno poti-ebujemo mrliško vežico. Zelo sla- ba je povezava med po- kopali.ščem in asfaltnim cestiščem, cesta je že pre. več zdelana. Mostovi na krajevnih cestah so uni- čeni.« SIL^'A G.UŠEK, Šent vid: »Glede krajevnih cest se pridružujem sogovorni- kom. čimprej bi radi ime- li gasilski dom, za kate- rega BO sredstva že zago- tovljena. Družbenopoli- tične organizacije so brez prostorov. Telefon imajo v Šentvidu le trije naroč- niki, trgovino grade. Kot na Kristan vrhu imamo tudi mi težave z vodo. Tudi pri nas jo po cel teden ni na spregled iz pip. Pravzaprav bi še mar- sikaj lahko na-štela. Zdi se mi, da je telefon danes v teh odročnih pa t^Kli manj odročnih vaseh nuj- nost — c.esta ga nikoli ne more nadomestrt-i.« MIMIC.4 NLNČIC, Slad ka gora: »Sovaščani se nikakor ne strinjajo, da. bi nam vzeli šolo, kar vneto pripravljajo že ne- kaj let Preveč smo nave. zani nanjo in menimo, da bi bil kraj brez nje hrom, skorajda mrtev. Trgovina je mnogo premajhna, za- starela, prav sedaj pa, na zadovoljstvo vseh, asfalti- rajo cestišče od trgovine do Nove vjisi. Kot mnogo- kje, bi tudi pri nas radi uredili pok(>pali.šče in po- stavili novo mrliško ve-ži- Krajani petih krajevnih skupnosti v šmarski obč-ini so svoje rekli. Zanimivo je, da se pt)leg cest (iedalje bolj ix>javljajo zahteve po telefonu. Tudi to je dokaz hitrega napredka: pred leti je bila pomembna zgolj cesta, čez nekaj let bodo krajani zahtevali nekaj, kar pomeni danes zanje luksus: prav je tako. še najbolj prav pa je, da se docela zavedajo, da vsega, žal, zanje ne more opraviti skupnost in da morajo krepko prijeti za delo tiidi sami. In velikokrat tudi za mo.šnjičke. MILENKO STRAŠEK 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ Cene ne krifein PIŠE JOŽE PETEK Grozdja je polovico manj kot lani, vinske kleti pa ga prevzemajo po sTcoraj enaki ceni. To ni pošteno, menijo vinogradniki, saj njihovo delo ne ho poplačano. Njihova stiska je res velika. Zlasti tistih vinogradni- kov, ki imajo večino dohodka iz te dejavnosti. Vseh škod, ki jih povzroči vreme, pa le ni moč pokriti z viš- jimi cenami. Pa vsaj nekaj, menijo vinogradniki. Odkupne cene grozdja naj bi zvišali za polovico ali vsaj četrtino. Vi- na bo tako malo, da ga ne bo težko prodati. V sedanjem času razvitega prometa in trgovine cen ne more krojiti le domač pridelek. Dovoz vina iz od- daljenih krajev države ne stane več kot dinar ali dva po litru. Upoštevati je torej treba pridelek v vsej dr- žavi. Ta pa bo za okrog 10.000 vagonov grozdja večji kot lani. Pri skupnem pridelku 130.000 vagonov se to močno pozna. Zlasti ker je v kleteh še veliko lan- skega vina. V Makedoniji, Srbiji in Vojvodini so se že dogovorili za enake odkupne cene, kot so bile lani, čeprav so veliko nižje kot v Sloveniji. Tistih vinogradnikov, ki bodo nabrali več grozdja kot lani, taka odkupna cena ne bo hudo prizadela, če- prav se delovna in zaščitna sredstva ter delo dražijo. Povsem drugače je tam, kjer je slana pobrala veliko pridelka, če bi bila letina enako slaba po vsej državi, bi lahko pričakovali zvišanje cen. Zdaj pa obilen pri- delek dnigih vinogradnikov potiska naše v še večjo stisko. Podobno se je letos zgodilo pri sadju. V prihodnjih letih se lahko zgodi tudi pri drugih pridelkih, saj so vsi m.očno odvisni od vremena. Tako je bilo od pam- tiveka in bo še dolgo. Tveganja pri tem pa ni moč preložiti le na pleča delavcev, ki naj bi z nakupom po višjih cenah povrnili kmetom vso škodo. Kmetje so si morali vedno pomagati tudi sami. Komur je uspelo; je oh dobri letini nekaj prihra- nil za morebitna slabša leta. Ko so se pojavile zava- rovalnice, se je tveganje prenašalo na skupine zava- rovancev in večja območja, na katerih ujme niso po- vzročile povsod enako velike škode. Zavarovanci so torej pomagali drug drugemu, in sicer vedno tistemu, ki ga je zadela nezgoda. Tako zavarovanje pridelkov med kmeti sicer še ni dovolj razširjeno. Mnogi menijo, da je zavarovalna premija le nepotreben izdatek, tako dolgo, dokler ni večje škode na njihovem posestvu. Nekateri tudi me- nijo, da zavarovalnici ostane velik del vplačanih pre- mij. Kakorkoli je že, neko nadomestilo za škodo si mo- rajo zagotoviti sami. AU bodo plačevali zavarovalne premije ali bodo zbirali sami denar, ki ho namenjen za kritje škode po vremenskih nezgodah. Letošnje raz- mere kažejo, da nobena pomoč le od drugod ne more hiti dovolj izdatna. Najmanj pa je moč pričakovati, da bi bila škoda povrnjena z višjimi cenami. ZASOKOVICA: PET LET SAVINJSKE POTI Medobčinski odbor planinskih društev za Savinjsko pot in Planinsko društvo Zabukovica bosta pripravila v nedeljo 9. oktobra na vrhu Gozdnika proslavo ob petletnici Savinj- ske poti. Udeleženci pohoda na Gozdnik se bodo zbrali na treh mestih in to ob 7.30 v Zabukovici pn Mmei-vi, druga skupina se bo zbrala na planmski koči šmohor in krene ob 8.30 mimo p>artizanske domačije Dikc na vrh Gozdnika, tretja skupina pa se bo zbrala v Matkah pri spo- meniku NOB in bo ob 7.30 krenila čez Jegriše, kjer se bodo poklonili padlim borcem Veličkove čete in nato nada- ljevali pot na Gozdnik. Osrednji govor na proslavi bo imel ing. Božo Jordan, nato bodo podelili značke za prehojeno Savinjsko pot. Po proslavi na vrh Gozdnika bo planinsko srečanje pri Kotnikovi domačiji in pri lovskem domu LD Griže pod Gozdnikom. Organizator pro.slave je PD Zabuko- vica. KATASTRSKI DOHODEK OSNUTEK ZA OSNOVO DOLOČANJA DOHODKA Medobčinska komisija za ugotavljanje katastrskega do- hodka v katastrskem okraju Celje je pred nedavnim raz- pravljala o osnutku lestvice katastrskega dohodka, ki naj iiuži kot podlaga za določa- nje davkov, prispevkov za sa- moupravne interesne skupno- sti ter za pridobivanje dolo- čenih pravic občanov — last- nikov kmetijskih zemljišč (socialne podpore, otroškega dodatka, štipendij in podob- no). Novi osnutek, torej spre- memba lestvice, je bil nujno potreben, saj se je doslej ce- lotna dejavnost odvijala na podlagi lestvic, izračunanih v letu 1961 i>o takratnih popre- čjih pridelka, cen in stroškov. Vemo, da so se od leta 1961 pa do danes razmere znatno spremenile in dii je bila za- radi tega nujno potrebna sprememba katastrskega do- hodka. V novem izračunu je med- občinska komisija upoštevala petletne poprečne pridelke (od 1. 1. 1971 do 1. 1. 1975), izhajajoč iz podatkov posa- meznih občin. Vrednost pri- delkov je izračunana na pod- lagi poprečnih cen iz leta 1975 kar velja tudi za materialne stroške (pri tem pa velja po- udariti, da se je tudi v teh dveh letih, ki nista upošteva- ni, na področju cen in stro- škov, marsikaj spremenilo?!) Predloge lestvic bo uskladi- la republiška komisija za ugotavljanje katastrskega do- hodka in tudi kontrolirala pravilnost izračunov. Na osnovi osnutka nove le- stvice izračunan dohodek je za 4, 56 večji od katastrskci^a dohodka izračunanega po le- stvicah iz leta 1961 s tem, da je navedeni faktor za vsako kulturo in za vsak bonitetni razred drugačen. MST VEČ SKRBI ZA MODERNIZACIJO SOCIALNA VARNOST PREUSMERJANJE KMETIJ NA DOBRI POTI Modernizacija kmetijske proizvodnje v šmarski občini je še pred nedavnim temelji- la pravzaprav predvsem na preusmerjanju kmetij, precej manj pa na modernizaciji proizvodnje v različnih obli- kah proizvodnih skupnosti (združevanje zemlje zaradi skupne obdelave, skupni hle- vi, nasadi, vinogradi in po- dobno). Stopnja povezanosti preusmerjenih kmetij je na visoki ravni, saj vse te kme- tije predstavljajo najvišjo stopnjo povezanosti v kme- tijski organizacijii, kar je pov- sem v skladu s cilji dolgoroč- nega združevanja. Na mestu je torej ugotovitev, da je pre- usmerjena kmetija ena izmed poanem^nih faz v procesu modernizacije zasebnega kme- tijstva. Zaradi tako intenzivnega an- gažiranja Hmezada TOZD Kmetijstvo Šmarje pa so v šmarski občini nekoliko za- nemarili višje oblike moder- nizacije, kar velja zlasti za skupne hleve, nasade in dru- go, kar smo že poudarili, še bolj kot doslej bodo morali nameniti več pozornosti proiz- vodnim perspektivam večjemu številu kmetov in ne le osta- jati pri nekaj briljantnih us- pehih. Posebnega načina ob- ravnavanja bodo morale v bodoče biti deležne predvsem kmetije, ki so ekonomsko močno obremenjene s posoji- li zaradi precej šnj^Lh investi- cij in je tako ogrožena njiho- va ekonomska in socialna varnost. V zadnjem času se ti odno- si res nekoliko spreminjajo, kar je občutno clasti pri usta- navljanju strojnih skupnosti, v načrt.u so tudi hlevske skup nosti, podobne skupnosti pa načrtujejo tudi za vinograd- nike in gojitelje ribeza. Do sedaj so imeli v šmar- ski občini okoli 25 strojnih skupnosti, že prihodnje leto pa se bo to število povečalo za 15. še vedno pa je na pol poti združevanje zemlje in sredstev pri vinogradnikih, kar je gotovo posledica pol- pretekle politike, katere kri- vec niti ni TOZD Kmetijstvo Šmarje, pač pa splošne raz- mere in nekateri odnosi. MST ¥ELEMJE: TE EV. y FOOONO Dočakali smo velik dan, ko so sicer zaenkrat sa- mo poskusno priključili na 380-kilovatno omrežje TE IV v šoštonju. Ta slavnostni trenutek je bil v nedeljo okoh 12. ure. Zanimivo je, da so vsa de- la kljub nekaterim zamu- dam končali pravočasno in da čelo niso prekoračili predvidene vsote dsnarja, ki so ga namenili za gradnjo tega energetske- ga giganta, ki bo za sko- raj polovico povečal da- janje električne energije iz Šoštanja za naše gospo- darstvo. Letno bo tako mo^o proizvesti kar 1,8 milijarde kw ur električ- ne energije. tv LETEČE UREDNIŠTVO Leteče uredništvo Nove- ga tednika in Radia Celje ter ustni časopis v Šmarju pri Jelšah sta uspela. Ni nam bilo težko: domačini so nam pomagah z nasveti ;>a tudi praktično, na koncu, na prireditvi, ki smo jo poimenovali ustni časopis, pa so poskrbeli še za kul- turni program. Pravo pre- senečenje pa je šele pri- šlo. Ne da bi se nadejali, so nam priskočili na po- moč še vojaki, člani za- bavnoglasbenega ansam- bla, ki so tiste dni go- stovali po šmarski občini in prav po vojaško udar- no zaigrali nekaj prijetnih sk.'adbic, ki so docela raz- migale sicer bolj skromno občinstvo. ObljubiU smo: v Šmar- je se še vrnemo! NOVOSADSKI SEJEM: ZANIMIVO ZA KMETOVALCE Konec prejšnjega tedna se je v Novem Sadu začel že XIV. mednarodni je- senski sejem, katerega poudarek je predvsem na pridobivanju hrane in po- vezovanju proizvodnje ter potrošnje zelenjave, sadja, grozdja ter različnih iz- delkov. Posebno mesto na sej- mu zavzema industrijska proizrvodnja prehrambnih proizvodov, namenjenih širši di-užbeni prehrani, zatorej je razumljivo, da so se na sejmu znašli med drugimi predvsem proiiz- vajalci sadja, zelenjave in različnih prehrambnih iz- delkov, opreme in meha- nizacije, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, em- balaže, meda, drobne me- hanizacije in opreme pa tudi proizvajalci, gojitelji sladkovodnih in morskih rib (za slednje velja pred- vsem predelava), olj, go- tovih in polpripravljenih jedi ter proizvajalci raz- ličnih semen. Dovolj pester izbor za vsakega naprednega kme- tovalca, ki se želi neneh- no izpopolnjevati in šiiriti svoje strokovno obzorje. Na svoj račun pa bodo na sejmu prišli zlasti na- predna vinogradniki: se- jem tudi letos prireja (že dvimajstič) nagradno oce- njevanje grozdja pa tudi sadja in zelenjave. Hkra- ti s to prireditvijo bo v Novem Sadu tudi poseb- na okrogla miza na temo Vinogradništvo Jugoslavi- je včeraj, danes in jutri. ms t TRŽNJCA V ŽALCU DOBRO ZAIX)2ENA — Jesen je tu in z njo skrb za ozimnico. Računa- mo, koliko naj kupimo tega in onega in koliko bomo za to plačali. Trgovska podjetja ponu- jajo ozimnico, med njimi pa je tudi tržnica Hmezada v Žalcu. Ponujajo krompir po 2,95 din, jabolka po 6,00, papriko in čebulo po 5,80, industrijsko grozdje pa od 6,20 do 6,70 za kilogram. T. TAVČAR j^t. 39 — 29. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 TKANINA POTROŠNIKU Tik pred otvoritvijo nove posloval- nice Tina v Lilekovi ulici je celjska Tkanina pripravila svojim potrošnikom zanimivo, prijetno in tudi težko priča- kovano presenečenje — izredno uspelo modno revijo z manekenkami, ki so prikazovale modele za okroglejše po- stave. Namreč, v Celju je bila že dalj časa prisotna težnja in zahteva številnih potrošnic, da bi prikazali in v trgovi- nah zagotovili pestre, živahne in dobro krojene modele, ki niso samo za rosno mlade in najbolj vitke. Ce rezJmiramo modno revijo in pogovor s potrošniki po njej, lahko ugotovimo, da je Tka- nina uspela in znova pokazala svojo izredno skrb za zadovoljitev potreb potrošnika. Morda je zanimiva primer- java tudi s prejšnjo modno revijo, ki je niso tako pogosto ob prikazovanju modelov prekinjali s ploskanjem kot tokrat. Težko bi pisali o tem, kaj vse so prikazali na modni reviji, saj si bo to mogoče najlepše ogledati v proda- jalni Tina v Lilekovi ulici. Pomembna pa je zagotovitev predstavnikov Tkani- ne, da bodo vsi prikazani modeli za okroglejše postave na razpolago tudi v prodajalni. Po mnenju mnogih gledal- cev pa so ti modeli označeni tudi z dostopnimi cenami. V razgovoru, ki je sledil v prijetno pripravljeni dvorani doma JLA s po- trošniki, so sodelovali VESNA GABK- SČIK-ILGO, modna kreatorka Almire Radovljica, STAŠA GORENŠEK, modna kreatorka iz Celja, STJEPAN BOGDA- NIH, Vesna Zagreb, CVETKA PIRNAT, poslovodkinja Tine in ZVONIMIR MIRT, direktor TOZD Maloprodaja Tka- nina Celje. Vprašanj je bilo iz.redno veliko, kar p>oudarja zanimanje pvotrošnikov ter možnost, da se direktno pogovorijo s predstavniki trgovine in proizvajalcev. Vstale so tudi potrošnice, pokazale nase in dejale: Dolga sem, suha in vse visi na meni — nisem grajena po JUS. Kaj naj naredim? Odgovor je bil pre- prost: tudi za takšne postave in tudi za tiste, ki so nizke ter debelejše, je proizvajalec pripravil modele oblek s posebnimi označbami številk. Seveda so obiskovalke modne revije tudi to pozdravile s ploskanjem. Na prigovor, da so nekateri modeli dragi, je bil odgovor pravzaprav stan- darden, in sicer, da so pač tkanine drage. Jasno pa je, da so modeli ce- nejši, kolikor gre za nekoliko manj kvaliteten material. Zanimiva je bila pripomba, da še vedno primanjkuje hlačnih kostimov za starejše ženske. Tako je Zvonko Mirt obljubil, da jih bodo najverjetneje dobih v kratkem. Cvetka Pimat je povedala, da bodo v Tini na razpolago vsa oblačila od številke 46 do 54. še bolj toplo pa je bil pozdravljen odgovor predsta\'nika Ves- ne, ko je na vprašanje, zakaj toliko enakih modelov, povedal, da je večina njihovili modelov delana v izredno majhnih serijah ter v najmanj štirih do petih barvah, kar vedno bolj zmanj- šuje možnost prodaje enakih modelov na enem mestu. Tudi na tem pogovoru je bilo jas- no, da bodo morali proizvajalci še bolj sodelovati s. trgovino, saj le-ta nepo- sredno odgovarja na prošnje in zahteve potrošnika in ga mora zadovoljiti ve- dno ter po njegovem okusu. Zato tudi ni odveč predlog združevati sile po- trošnikov, trgovcev in proizvajalcev v potrošniških centrih ter z analizira- njem potreb ugotoviti, kaj naj proiz- vodnja pripravi za trgovske police. Tako je torej Tkanina Celje resnič- no poskrbela za vsako postavo. To so nedvomno dokazale in tudi čutile vse manekenke, ki niso bile manekenke v tistem klasičnem smislu, temveč tova- rišice, ki vsak dan delajo v pisarnah, prodajalnah in za kuhinjsko mizo. Ne rosno mlade in ne najbolj vitke! In prav takšnih potrošnic je nedvomno veliko. In za te je Tkanina pripravila resnično — Z.\ VSAKO POSTAVO! 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 — 29. september' 197^ JAMA PEKEL SLOVENSKI JAMARJI VADILI ORIENTACIJO Prejšnjo nsdeljo je bilo pri jami Pekel v Savinjski dolini prvo republiško tekmovanje v jamarski orientaciji, ki ga je organiziral Jamarski klub vCmi galeb« iz Prebolda. Na tekmovanju, ki je pomenilo začetek dela Jamarske zveze Slovenije po novi programski usmeritvi, se je zbralo šest- deset slovenskih jamarskih klubov. Proga ni bila pretežka, toda navzlic temu so imeli tekmo- valci zaradi slabega vremena preoej težav z orientacijo. Kljub temu so skoraj vse ekipe opravile nalogo v red- nem času in tako pokazale ve- liko mero sposobnosti za orientacijo na terenu. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah. Pri mladincih so največ točk osvojili doma- čini, druga je bila ekipa iz Ribnice, tretja iz Kozine itd. V skupini mlajših članov do 30 let so največ uspeha imeli člani Jamarskega društva »Luka Ceč« iz Postojne, draga je bila ekipa »Cmega galeba« iz Prebolda, tretja vrsta iz Sežane itd. Ob razglasitvi rezultatov v jami Pekel so počastili sp>o- min na ljubljanskega jamar- ja Antona Su\va-Sulca, ki se je smrtno ponesrečil v tej ja- mi 1969. leta. Ob koncu so sklenili, da se 2. oktobra i>o- novno srečajo na tradicional- nem Modrijanovem i>ohodu pri jami Vilenici. DARKO NAR.\GLAV ŠEMPETER: ZREBICKA ANJA V Šempetru se že dalj časa navdušujejo, da bi ustano\ili konjeniški klub. S pri- pra\ami so že pričeli in v ta nameri ustanovili iniciativni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev. Pogoj za delovanje kluba so seveda konji in hipodrom. Slednjega bodo uredili v Šempetru s prostovoljnim delom. Ker so tako jezdni kot kasaški konji zelo dragi jih klub sam ne bo mogel kupiti, zalo so se do- go\orili, da bi jih kupili zainteresirani posamezniki. Prvo žrebe je že kupljeno in preteklo nedeljo ga je Franc Galunder, znan rejec kasačev iz Veržeja, pripeljal. Ob tej priložnosti se je zbralo precej radovednežev, ki so mlado, 7 mesecev staro ».\njo« z navdušenjem sprejeli. Kot smo izvedeli, bodo čez štirinajst dni dobili še drugega žrebička iz prav tako znane žrebarne Marka Slaviča. Na sliki: žrebička Anja med svojim dosedanjim in novim lastnikom, Joželom Ve- denikom iz Šempetra. T. Tavčar Pokala za najboljšo ekipo ... V zadnjih desetih letih je letno število novoodkritih tu- berkulozinih bolnikov približ- no enako. Ob množični tiuoro- grafski akciji pa je število no- voodkritih bolnikov v istem letu precej večje. Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstve- ga varstv? pri bolnikih s tu- berkulozo navaja, da so ob- vezne oblike zsdravstvenega varstva zagotovljene vsem ob- čanom. Med te obvezne oblike zdravstvenega varstva sodi tu- di odkrivanje, preprečevanje, zatiranje in zdravljenje tu- berkuloze. Pri tuberkulozi ob- sega ta oblika zdravstvenega varstva tudi periodične fluo- rografske preglede prebival- stva v starosti nad 25 let. Množično fluorografiranje se vrši pri nas običajno v štiri- letnem ciklusu v nekaterih občinah pa tudd v manjših časovnih presledkih Množično radiofotograisko slikanje občanov se je na ob- močju Celja pričelo dne 14. marca 1977 in je bilo zaklju- čeno 14. aprila 1977. Radiofo- tografsko slikanje je opravil Inštitut sa pljučne bolezni in tuberkolozo Golnik s svojimi ekipami in aparati. Kontrol- ne i>ost£luorografske preglede oseb pri katerih se je sumi- lo, da gre za kakšne bolezen- ske spremembe pljuč je opra- vil dispanzer za plučne bole- zni in tuberkulozo v Celju, število obveznikov za fluoro- grafiranje po spiskih je bilo 45.224, od tega je bilo fluo- rografiranih 36.503 oseb, 3806 občanov je bilo opravičeno odsotnih, brez opravičila pa se fluorografiranja ni udele- žilo 4.915 občanov. Na post- fluorografski kontrolni preg- led je bilo klicanih 1653 oseb ali 4,53 odstotka vseh fluo- rografiranih zaradi sprememb na radiofotogramu. Vsi vab- ljeni, razen dveh, so se od- zvali na kontrolni pregled v dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo v Celju. Aktiv- no pljučno tuberkulozo smo odkrili piU 40 osebah, ki niso vedele za svojo aktivno tuber- kulozo, to je 11,11 primerov aktivne pljučne tuberkuloze na 10.000 prebivalcev. Odkrili smo 12 primerov pljučnega raka pri močnih kadilcih in 7 primerov drugih nevarnih bolezni pljuč in prs- nega koša. Odkrito je bilo ve- liko število netuberkuloznih pljučnih bolezni, kot so npr, kronično vnetje pljuč in bron- hijev, sarkoldozo itd. Sarko- idoza je bolezen podobna tu- berkulozi, ki poteka v milej- ši obliki. Število na novo od- krite sarkoidoze pri letošnji fluorografski akciji je dvak- rat večja kot pred štirimi le- ti. Vsi bolniki, pri katerih smo odkrili nepoznano pljuč- no bolezen so bili takoj us- trezno zdravljeni. Posebno je važno, da se do- sledno zdravijo vsi bolniki z aktivno pljučno tuberkulozo, da tako preprečimo nadaljnje širjenje bolezni, saj kužnost bolnikov hitro preneha po začetku terapije. Danes je tu- berkuloza praviloma popolno- ma ozdravljiva bolraen, če po- teka zidravljenje dosledno, rediK) in dovolj dolgo. Zelo dober rezultat lahko pričaku- jemo ne glede na to ah je bolnik zdravljen ambulantno ali v bolnašnici, če jemlje zdravila, kakor je treba. Na žalost pa vsi bolniki ne upoštevajo navodil zdravstve- nih delavcev in mnogi zdrav- ljenje predčasno prekinejo. To so predvsem alkoholiki in nedisciplinirani bolniki. Pri bolnikih, ki zdravila ne jem- ljejo redno in dovolj dolgo, se bolezen ponovi ali pa te osebe izločajo več let bacile tuberkuloze in ogrožajo ob- časno predvsem mladino. Sveže okužbe pri otrocih ugo. tavljamo z vsakoletnim tuber- kulinskim testiranjem šolo- obverinih otrok. Otrok, pri ka- terem je tuberkulinska reak- cija na novo pozitivna, n^ običajno pripelje do vira in- fekcije, to je bolnika s kuž- no pljučno tuberkulozo. Ce torej hočemo obvarovati mladino pred novimi okužba- mi, morajo tudi občani skr- beti za dosledno zdravljenje, saj je zdravje naša največja dobrina. 1 dr. PLAVEC-ŽURAJ MARTA SPECIALIST FnZIOLOG POLZELA: SE PRAZNO Pri domu upokojencev na Polzeli je že nekaj časa dff grajena depandansa, s katero bodo v tej ustanovi rešili p® manjkanje prostora, ki je v zadnjem času zelo pereče. ^ stavbi je prostora za 54 postelj, posamezne sobe imajo svoj« sanitarije, imeli pa bodo tudi skupno jedilnico in pralnico Kljub temu, da prostori čakajo na stanovalce, depandansi nima vselitvenega dovoljenja. V neposredni bližini so natf reč hlevi Hmezada iz Žalca, ki bi jih bilo treba podreti Pri tem je sporna višina odškodnine, ki jo kombinat Ilm« zad zahteva in jo dom ne more plačati. Pri tem so sevedi najbolj prizadeti oskrbovanci, ki ži\ijo v prenatrpanih prO štorih, prav tako potrebnih obnovitve in preureditve. Otv« ritev je bila iz julija preložena na jesen, ta pa se je pričel in morda bodo pred zimo zadevo vendar le uredili v oboj* stransko zadovoljstvo. Na sliki: Nova depandansa, ki č»fc svoje stanovalce. Tekst in foto: T. Tavž« j^t. 39 — 29. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 dekleta s puškami KDO PA SO DEKLETA MLADA? ENAJST DNI OSNOV SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA NA BOČU v trenutku je bila četica postrojena pred planinsko kočo na Boču. Na posnetku vidimo skulpturo tekstilnih delavcev, ki jo je napravil Preboldčan, Zvonko Brinar. Skulptura je postavlje- na na dvorišču tekstilne tovarne Prebold in so jo odkrili v počastitev 135-letnice te tovarne. Skulptura je napravljena iz starih, odpadnih tiskarskih valjev, ki se vertikalno dvigu- jejo proti nebu in ponazarjajo nenehen vzpon te delovne organizacije. Hkrati pa valji simbolizirajo tkalsko nit. Je pa skulptura tudi največji dokaz, da v zadnjem času ludi v preboldski tekstilni tovarni namenjajo kulturi dovolj po- zornosti. Inženir Zvonko Brinar pa je s svojim delom doka- zal, da ima smisel tudi za tovrstno ustvarjanje. JANEZ VEDENIK Na Boču je bilo tisti dan, megle so se vlačile preko go- zdov in se nizko spuščale na osamele travnike, pusto in mrzlo. Koča je samevala, tudi na pol odprta lopa ob njej, iz megle se je tu in tam prika- z-ala arhitektonsko nadvse za- nimiva cerkvica. Nedaleč vstran od gorskega doma so se šopirili veliki šotori. Pra- zni. Puščoba, da bi jo lahko prijel z rokami. Povrhu vse- ga je še rosilo. Na oknih planinske koče, skoznje bi mimo labko skočil, ne da bi se moral bati za svo- je ude, je bilo videti dekliš- ke obraze. Življenje se je skrilo puščobi in rosenju in se zavleklo v varstvo edine hiše daleč naokoli. 40 mladink iz šmarske ob- čine, prva izmena, se je na Boču zbralo na 11 dnevni se- minar o osnovah splošnega ljudskega odpora, pred njimi pa je sicer nadvse očarljivi očak Boč gostil 105 fantov, ki so se seznanili s predvojaški. mi aadevami. Takšno izobra- ževanje traja na Boču že dve leti: v Šmarju so spoznali, da je najbolje tako in da mladi od t^a tudi največ ochiesejo. Za dekleti je te dnd prišla na Boč že druga skupina nji- hovih vrstnic. Kot se spodobi, smo jih najprej povprašali, kako se počutijo in odgovorila je Mar- ta Hrašovec, medicinska se- stra, ki na Boču predava o higieni v taboru, spolni vzgo- ji, prvi pomoči in o zdravst- vu nasploh, sicer pa je ne- kakšen minister za zvezo med dekleti in vodstvom tabora. »Zelo prijetno je delati z na- šimi dekleti. Dobro se razu- memo, dekleta rada posluša- jo, so disciplinirana, nenehno vprašujejo, rade so tukaj (ker je bilo slabo vreme, so jih vprašali, če bi s predava- nji prekinili pa so enoglasno protestirale). Mladinke so predvsem in vrst delavske in kmetice mladine. Pohvalila bi se še rada, da smo pri nas prvi sačeli s takšnim načinom poučevanja — vse naenkrat, sklenjeno — in da so nas, že začeU posnemati. Za tako razdrobljene predele, kot je naš, je to najprimernejše!« Kaj se pravzaprav dekleta uče? Je že res, da smo jih vi- deli, kako šarijo z orožjem in da menda tudi streljajo, to- da kaj še? Vodja tabora Stanko Lor- ger (samo soimenjak slavne- ga rojaka, atleta): »Protiavi- onska zaščita, ABH, strelja- nje, skratka vse terne, ki so predvidene po programu. Us- peh predavanj, bolje rečeno odziv, je proti pričakovanju. Govorim o fantih, saj o de- kletih še ne morem dati do- končnega mnenja, ker so šele nekaj dnd tukaj. Če upošteva- mo, da je od fantov le 20 od- stotkov dokončalo osemletko. Je pMDvik minil bolje kot smo le lahko predvidevati. Pred- vojaška vzgoja, bolj po do- mače povedano, pa ima še več praktičnih koristi: fantje so lahko pri nas opravili avtošo- lo za kmečke traktorje in priključke in kar tukaj opra- vili zdravniške preglede. Zdravnik je prišel na Boč (to- krat je torej gora prišla k Mohamedu) in lahko trdim, da marsikdo izpita ne bi imel.« V taboioi je od 105 fantov ostalo le še šest mladih šmar- čanov. Za varstvo. Zvečer se prelevijo v stražarje in čuva- jo dekleta kot punčico svo- jega očesa, pKKinevi pa poma- gajo v kuhinji; zapišite, so dejali: hrana je imenitna, tu- di prenočišča). Hrašovčeva: »Fantje .so na- sploh zelo pozorni do deklet!« Dekleta: »Nihče se ne dere na nas, to je imenitno. Kot velika družina smo!« Kako je bilo s streljanjem, ne vemo, prepričani pa smo, da kar dobro, tako vsaj se nam je zazdelo, ko smo opa- zovali v zanimive obleke ode- ta dekleta ob raznovrstnem orožju. Puška se je kar vidno razkrajala na osnorae dele pred našimi očmi. Kdo bi vedel, kako je bilo s sestav- ljanjem? Partizanski Boč je z mlado vojsko . gotovo zadovoljen. MILENKO STRAŠEK LIBOJE: SREČANJE UPOKOJENCEV '^'nulo soboto so se v Libojah srečali nekdanji delavci keramične industrije. Okrog 150 jih je udeležilo prisrčne slovesnosti. Najprej so si upokojenci ogledali proizvodne pro- j^re, nato pa je sledila pogostitev v kulturnem domu. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Svobode iz I.iboj, godba keramikov in rudarjev ter domači zabavni an- **»nbel Veseli Libojčani. Zapisati velja, da Keramična industrija iz Liboj pripravi tovrstno "ječanje vsako drugo leto. Najstarejši udelež«iec sobotnega srečanja je bil 93-letni Jakob *ot»r, JANEZ VEDENIK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 39 — 29. september 1977 STALNA RAZSTAVA NOB NA KOZJANSKEM Učenci smo se čudili, ko so prišli na šolo sodelavci Muzeja revolucije ia Ce- lja. P*o hodnikUi so razstavili slike. »Le kaj bo to«? smo ilgibali. Ko nam je tovarišica povedala, da bo na šoli stalna razstava NOB, smo postali veseli in ponosni. Prišel je osmi september. Popoldne smo se zbrali na hodnikih osnovne šo- le, kjer je bila otvoritev te stalne raz- stave. Naše oči so potem budno sprem- ljale slike hrabrih borcev, junaških ak- cij ... je prikazan predvsem odpor na Kozjanskem. Slike so razdeljene po obdobjih. Vi- dimo lahko vstajo kO!aja,nskih ljudi, nji- hovo politično udejstvovanje in njihov neizprosen boj. Prikazan je tudi pohod legendarne Štirinajste divizije, ki je Imela v teh krajih težke bitke. Na kon- cu vidimo ljudi veselih obrazov. Prišla je svoboda. Vojna pa je terjala veliko žrtev tudi na Kozjanskem. Na slikah vidimo obraze mož, žena in otrok, ki so žrtvovali življeiija za svobodo. To so naši največji vzorniki. Vsi vemo, koliko nam pomeni ta raz- stava. Pionirski odred, zjlasti še zsgodo- vinski krožek, je z njo veliko pridobil. Na razstavo bomo skrbno pazili, saj se zavedamo, da le tako ohranjamo tradicije NOB, ki jih morajo spoznati tudi poznejši rodovi. MILENA LUPŠE os. šola Lesiono POLZELA: KRAJEVNI PRAZNIK Občani krajevne skupnosti Polzela praznujejo svoj krajevni praznik vsako leto 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 12 Polzelanov kot talcev. Tudi letošnje praznovanje bo v znamenju delovnih zmag. Ze v soboto, 1. oktobra popoldne ob 16. uri bodo v parku Šenek na Pol- zeli posadili 50 eksotičnih dreves za praznik OZD »Polzela« — Tovarna no- gavic, ki je pred kratkim praznovala 50-letnico obstoja. Po krajšem kultur- nem programu bo kresovanje. Osred- nja slovesnost bo v nedeljo, 2. oktobra ob 10. uri v Novem Kloštru, kjer bodo odprli tri odseke krajevnih cest v skupni dolžini 4 kilometre. Tudi tu bodo pripravili kulturni program. T. TAVČAR 1.500 TON ZLATA Zlato. Koliko? Morda kilogram? Mogo- če nekaj kilogramov? Sto? To je že priweč! In vendar ni. To je celo zelo malo za sve- to too tržišče. Samo lani je bilo na vsem svetu v pro- metu 1.448 ton čistega zlata, letos ga bo o.il še posebej odličen vratar Tomič, izkasali pa so se tudi Vukoje, brata Bojovič, Pevnik in mladi Ive. 2ič. V naslednjem kolu go- stuje v Celju banjaluški Bo- rec. To je nova priložnost za nov par točk. Srečanje bo v torek, 4. oktobra, ker je do nedelje dvorana zasedena za- radi sejma. V republiški ligi je Minerva iz Griž doma premagala Or- mož in 2Miaj vodi, Šoštanj je zmagal v Mariboru, Velenj- čanke so iz-gubile v Ptuju pro- ti Dravi, Šmartno pa je doma ugnalo Vuzenico. V ponedeljek zvečer pa je v Velenju v Rdeči dvorani go- stovala ekipa Sovjetske zve- ze, zmagovalec zadnje olim- piade v Montrealu. Gostje so na krajših pripravala pri nas pred bližnjim svetovnim pr- venstvom, ki bo v začetku prihodnjega leta na Danskem. V Jugoslaviji bodo odigrali pet srečanj, od tega pa je bi- lo samo velenjsko meddržav- no in na reprezentančni rav- ni. Pokrovitelj gostujoče eki- pe je bi TOPER, TOZD Ele- gant. Naša reprezentanca je iDlla dokaj pisano sestavljena, saj so bili v njej rokometaši, ki skEsijo vojašiki rok v Ce- lju pa trije Celjana in nekaj potencialnih igralcev sa naj- boljšo selekcijo. Vse to je tu- di vplivalo na igro, ki ni bila na posebni kvalitetni ravni, tako da je bilo okoli 2(XK) gle- dalcev razočaranih. Končni rezultat je bil 20 proti 20, polčas 10 proti 11 za goste. V naši reprezentanci so na- stopali tudi štirje člani celj- skega rokometnega kluba: Vlado Bojovič je reprezen- tančni dres oblekel že 52 krat, Zdenko Zorko 74 krat, med- tem ko sta v A reprezentan- ci debitirala Miha Bojovič in Vlado Vukoje. Slednji je bil tudi daleč najboljši strelec srečanja, saj je kar osem- krat premagal nasprotnega vratarja, od tega štirikrat iz igre. Med strelce sta se vpi- sala tudi brata Bojovič in to vsak s po enim zadetkom. Pri gostih je največkrat ob- lekel majico z državnim gr- bom Maksimov in to kar 195 krat. Srečanje sta vodila zvezna sodnika Štefan Jug in Viki Dom iz Celja. Zdenko Zorko je branil sa- mo v pri^-em polčasu in še to kar v dresu, ki ga nosi za celjski rokometni klub. Med gledalci jih je bilo največ iz Celja, in Savinjske doline, ven- dar vseeno niso uspeli nare- diti takšne »štimunge«, kot smo jo navajeni v Celju v ha- li Golovec. VladoVukoje je dal svoj pr- vi reprez«itančni gol takoj na začetku tekme in to iz kazen- skega strela, Miha Bojovič pa se je vpisal med strelce v 45. minuti, ko je s svojim »pr- vencem« izenačil rezultat na 16 proti 16. Nato je Vlado Vukoje zastreljal kazenski strel, Vlado Bojovič pa povi- šal rezultat na 18 proti 17. Torej so bile zadnje minute v znamenju celjske trojke. V naslednjih dneh bodo gostje iz Sovjetske zveze odi- grali še štiri srečanja in to proti klubskim ekipam kot so Krivaja, Borec, Metalopla- stika in Partizan. Oi^aniza- cija velenjskega srečanja je bila v rokah celjskih roko- metnih delavcev, ki so sreča- nje odlično pripravili. Zal na isti višini ni bila tudi tekma. Tekst: TONE \T?,ABL BV>to: TONE TAVČAR Trije celjski reprezentantje v A reprezentanci Jugoslavije na tekmi z olimpijskim zmagovalcem SZ — Miha Bojovič, Vlado Vukoje in Vlado Bojovič. NOGOMET ŠTIRJE PORAZI V ZADNJEM KOLU SLABO Zadnje nogometno kolo ni bilo uspešno za predstavni- ke celjske regije, saj so vse [ ekipe izgubile. V zelo po- I membni tekmi v Velenju so j domači igralci zasluženo iz- r gubili proti Dinamu iz Vin- !' kovcev. Naš poročevalec I Lojze Ojsteršek je po sreča- iiju povedal, da so domačini prikazali medlo igro in imeli ®no samo priložnost, ko so fesno ogrozili goste. Pri tem Pa so zadeli le vratnico. Po- posebno pa neprodorna 'Sra, je sedaj pri Velenjča- '^ih že postala stalna hiba, je Rudarja privedla na ^"^dnje, 18. mesto. Tokrat so Izgubili z rezultatom nič pro- dva. Upajmo, da bodo iz- •^oristili kratek odmor v pr- I ^enstvu in kasneje s Spre- ! okrepili napad. V republiški ligi so naša ^oštva ostala brez točk. Naj- "'ižji uspehu in neodločene- rezultatu so bili pred- stavniki šmartnega. Ti so v ječanju proti močnemu ^srcatorju v Ljubljani drža- ' korak vse do 82. minute, 'O so prejeli gol in izgubili proti ena. O srečanju trener Feri Bencik to- »Domačini so bili teren- j^o močnejši. S pametno smo držali vse niti v obrambi. Toda po pro.stem strelu je Trečič izkoristil predložek Bagariča in dose- .-^el edini zadetek srečanja. Škoda, samo osem minut nam je man jkalo, da bi pre- senetili največjega favorita prvenstva.« Celjani so v Novi Gorici izgubili proti selekciji Sever- ne Primorske 0:2. Unior pa v Ljubljani proti Iliriji 2:4. Slabe predstave obeh mo- štev. Upamo, da bo v pri- hodnjem kolu bolje, ko Ce- ljani gostijo Mercatorja, Ko- njičani pa Slovan. Ekipa Šmartnega je v nedeljo pro- sta. Na tabhci je ekipa šmart- nega druga, Celjani so deve- ti, Unior pa deseti. V tretjem kolu občinske li- ge v malem nogometu v Ce- lju pa so bili doseženi na- slednji rezultati: Celeia — Gaberje 50 7:3, Privatniki — Podgorje 3:3, Gaberje 39 — Grofija 3:2, Pi- gal — Šentjur 11:3, Taborni- ki — Faraoni 5:1 in Zelezar — Aškerčeva 1:4. Stanje na tablici po tret- jem kohi: Pigal in Gaberje 39 6 točk, Celeia in Aškerčeva 4, Grofija, Taborniki in Farao- ni po 3, Zelezar, Gaberje 50 in Podgorje 2, Privatniki 1 in Šentjur brez točke. Tekmovanje se je začelo tu- di v drugi ligi. Reaultati: Škorpioni — Golovec 3:5, Otok — železar 77 6:3, Tem- po — Ingrad 1:6, Galebi — Ribiči 5:2 in A^Mri — Pelika- ni 4:4. J, KUZMiA KOŠARKA: VODI KOVINAR Prvenstveno tekmovanje na področju Medobčin- ske košarkarske lige Ža- lec je v polnem teku. Re- zultati 13. kola, člani: Prebold — Glin 85:109, Elektra — Zlatorog 93:80, Šempeter — Gradiš 63:60, Žalec — Garant 58:52, Že- lezarna —- Garant 58:52, Že- lezarna — Prebold 90:114. Vodi Kovinar 24 točk, Ža. lec in Zlatorog po 20, Elektra 17, Prebold 12 točk itd. Mladinci pa so odigrali drugi turnir. Re- zultati: Zlatorog — Celje 53:64, Gradiš — Celje 58-47, Zlatorog — Gradiš 69:52. Vodi Gradiš 6 točk, Celje 4 in Zlatorog 2 točki. T. TAVČAR NOVA SSD v novih usmeritvah telesne kulture v naši republiki za- vzemajo šolska špKJrtna društva izredno pomembno vlogo tako pri uveljavljanju množičnosti in razvijanju kvalitetner i športa. V prvi polovici oktobra bodo več ali manj tudi v vseh občinah celjske regije pristopili k testiranju otrok v I. m V. razredih osnovnih šol ter na osnovi dobljenih lezul- tatov od 10—15 odstotkov teli otrok nato vključih v posebne skupine pri delu ŠŠD, kjer se bodo odlof;ali o zgodnji speci- alizaciji za določene športne panoge in igre. Delo s soiek- cijami naj bi v nekaj letih prispevalo ob dobrem organiza- cijskem in strokovnem delu k rasti vrhunskega športa. Vse- kakor .se bodo v celjski regiji odločili za tiste športne pano- ge in igre, ki so v prednostni razvrstitvi. Za uresničev;mje večje množičnosti pa so potrebni odgovarjajoči strokovru kadri. Prav v teh dneh se bo pričelo šolanje za vodnike in inštruktorje za atletiko, rokomet in nogomet. ŠŠD in šport- ne organizacije imajo sedaj priložnost iz svojih vrst izbrati ustrezne kandidate, ki jih veseli i>edago.ško-vzgojno in stro- kovno delo z mladimi športnikiv V teh dneh pa bomo priča dvem ustanovnim skupščinam ŠŠD. Tako bodo na dan pio- nirjev ustanovih novo ŠŠD na IV. osnovni šoli v Velenju, kaj kmalu pa t>o ustanovna skupščina ŠŠD tudi na celjski OS Veljko Vlahovič. Tako bo v celjski regiji delovalo z no- vim šolskim letom 1977/1978 že kur preko 70 ŠŠD. ATLETIKA NEPREMAGLJIVI CELJANI V VRSTI TEKMOVANJ v zadnjem tednu so bila pomembna atletska tekmova- nja — kriterij slovenskih mest in regij, kvalifikacije ekipnega prvenstva za vstop v zvezni finale in IV. mla- dinske športne igre treh de- žel v stari Golici. V prvih dveh tekmovanjih so Celjani izšli kot veliki zmagovalci, mladi pa so v Gorici s svo- jimi uvrstitvami prispevali velik delež k zmagi Slove nije. »Občutek — biti Celjan — je bil nadvse priijeten v so- boto v IVIariboru na X. kri- teriiju slovenskih mest in po- krajin, ko so naši atleti in atletinje premagali vso elito iz Slovenije,« je med drugim dejal atletski zanesenjak in podpredsednik AD Kladivar Marjan Kopitar, žal so bili le redki Celjani, ki so priso- stvm^ali temu lepemu trenut- ku. Nastopilo je namreč itS reprezentanc, kakor je po novem razdeljena teritorial- no atletika v naši republiki. Celjani so pri moških slavi- li zmago ka,r z 21 točkami prednosti pred Mariborom in 22 pred Ljublijano. Velenjča- ni, kot posebna regija, so bili osmi. Celjani so pobrali 4 prva mesta (Kopitar, Dar- ko Prežel j. Lisec in Pečar), 3 druga (Rener, škof, Ukič) in dve tretji (Mijač Dušan Prezelj), pa še vrsto drugih dobnh uvrstitev, ki so pri- našala dragocene točke. Žen- ske Celja so zmagale s pred- nostjo šestiih točk pred Ljub- ljano, osmimi pred Ma.ribo- rom, Velenjčanke pa so bile osme. Celjanke so pobrale 3 prva (Kastelic, Lovše in Er- javec), 2 drugi (Kopitar, Plajhner) in 3 tret(ia mesta (Blatnik, Poteko in štafeta 4x100 m), pa še vrsto dru- gih dobrih uvrstitev. Nastop v kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Jugoslavije v kompletnem olimpijiskem programu je pokazal vso ši- rino kvalitetne celjske atle- tike. žal so v tem tekmova- nju sodelovali le trije slo- venski atletski klubi. Celja- ni so zmagali v obeh kon- kurencah — moški so zbrali 30.959, ženske pa 17.292 točk. V moški ekiipi so še skrite re'zerve, saj Celjani doma ni- so nastopili v najboljši po- stavi zaradi nekaterih po- škodb, ženske pa so dosegle 141 točk več kot lani v zvez- nem fioialu, ko so bile druge v državi. Zopet se nam obe- tata na zveiznem finalu viso- ki uvr.stitvi atletov in atle- tinj Kladiva rja! Moški so to- krat pobrali 13 zmag (Rok Kop.tar, Sjekloča, Araenšek, Ukič, Mijač, D. Prezellj, Pri- stovTiik, Pečar, Reaier, škof in obe štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m), ženske pa vseh 12 (Erjavec, M. Kopitar, Er- nestl, Plajhner 2, četina, štanc, Lovše, Kastelic, Ko- vač, Blatnik in štafeta 4 x 100 m). Podrobni rezultati so bili objavljeni v dnevnem tisku! V Gorici so na mladinskem srečanju treh dežel blesteli s svojimi zmagami Jutršek na 1500 m, Mojca Cetina na 100 in 200 m, Kožar na 400 m in z 2. mestom na 100 m in v štafeti 4 x 100 m, kjer je so- deloval tudi Gaber, Regnerje- va je bila druga v daJjino, s Cetinovo pa so bite ttidi dru- ge v štafeti 4 x 100 m. Za vse uspehe velijajo atletom in at- letinjam Kladivarja čestitke. K. JUG NA KRATKO V škofji Loki je bila peta dirka za državno pr- venstvo in prva za repub- liško. Nastopili .sta tudi dve posadki AMD Laško in dosegli lep uspeh. Ta- ko je posadka SVATI NA — BER(iINC osvojila na državnem prvenstvu dru- go mesto, na republiškem pa prvo v kategoriji do 785 ccm. Druga posadka BIDERMAN MAŽGON pa je bila v kategoriji do 11.50 ccm četrta na tiržavnem prvenstvu in tretja na i-epubliškem. Ekipno je bilo AMD Laško šesto na državnem in če- trto na republiškem pr- venstvu. Proga je bila dolga 765 km. Laščanom čestitamo za cestni po- dvig! DRAGO ŽUNTAR je pred leti bil med tistimi jugoslovanskimi atleti, ki so največ obetali. Žal vse- ga ni izkoristil in počasi je atletsko stezo zapustil. Po nekaj letih odsotnostj pa se je zdaj ponovno vrnil in pokazal, da še nd za staro šaro. Brez pra- vega treninga se je že uvrstil med najboljše slo- venske dolgoprogaše. ško. da, ker ni nastopal kon- tinuirano, saj bi potem veliko več dosegel, kot je. Uspešna vrnitev! XXX Občinska strelska zveza Laško je pripravila med- občinsko strelsko tekmo- vanje, kjer je zmagala SD »Alojz Hohkraut« iz Tr- bovelj pred OSZ Laško, Zagorjem in dvema eki- pama iz Rečice. Med po- samezniki je bil najboljši Ervin Korbar iz Trbovelj, drugi pa Vinko Lavrinc iz Laškega. V Ljubljani je bilo ve- liko tekmovanje v pre- skakovanju ovir, katerega so se udeležili vsi najbolj- ši konjeniki Jugoslavije. Izjemen uspeh je dosegel BOJAN HERMAN, član K K Celje, ki je zmagal in tako porazil vso elito. Ostali celjski tekmovalci so se uvrstili v sredino le.stvice. V nedeljo, 2. okobra, bo podobno tekmovanje v preskakovanju ovir, in to na hipodromu v škofji vasi pri Celju. Organiza- tor je Konjraiiški klub Cte-- Ije, začetek tekmovanja pa ob 14. uri. Tudi tu ima največ možnosti za uspeh ljubljanski zmagovalec Bojan Hennan na konju Srečku. Celjske košarkarice so v Poljčanah premagale do. mačinke z 57:25. Najbolj- ša strelka je bile šibakov- ska s 15 koši. TV ZLATI NOCejf RALLY Od petka do sobote bo 80 najboljših posadk severovzhod- ne Slovenije — Zasavja in Koroške merilo svoje moči na tradicionalnem Zlatem nočnem rallyju. Pokrovitelj tega za- nimivega tekmovanja je celjska Zlatarna, organizator pa ZŠ.\M Celje. Pričetek tekmovanja bo ob 18. uri pred Zlatarno v Ce- lju. Potem pa bodo tekmovalci v štirih kategorijah in tek- movalke v enotnem tekmovalnem razredu opravili dva slalo- ma v Velenju pred tovarno gosptxUnjske opreme Gorenje in v Celju pred Javnimi skladišči ter tri spretnostne vožnje in to v Celju pred Zlatarno in Golovcem ter v Šentjurju. Vmes pa bodo prevozili progo, dolgo 101 km m to Celje— Šentjur—Vojnik—Celje—Vojnik—Dobma^Velenje — Šoštanj —Šmartno—Šempeter—Cel je. Omenjeni rally pa bo istočasno tudi sklepna prireditev letašnjega tekmovanja za Niigrado štajerske. Ceijani bodo prijavili številno ekipo, pričakujejo pa tudi močno zastop- stvo iz Laškega in Žalca. J. KUZMA KEGLJANJE S četrtim nastopom na kegljišču v Preboldu so najboljši kegljali celjske regije sklemh medob»nnsko prvenstvo v mednarodnena slogu 4 X »JO lu<:Sajev. Borbe so bile izredno zanimive in iz fcola v kolo so se vrstile spremembe na vrhu. Ob koncu je zasluženo osvojil na^ov medobčinskega prvaka član Celja SU>ko Toniažlč, ki je kegljal vse- skozi umirjeno, solidno in tudi zmagiU v zadnjem nastopu v Pre- Ivoldu. Najboljši so si s tem priborili pravico sodelovanja na respuJbli- škem prvenstvu. Rezultati 4. nastopa v Preboldu: Tomažič 862, Urh 877. C^vin 808, Bi-glez 868, Srot 872, V. Va- novšek 869, Ravtar 9.>7, Kranjc 847, CaRalj 846, Justin 842 kegljev. Končni vrstni red prvenstva: Ton>ažič 34&5, Celiovm 3475, Vanovšek 3460, Naj-eks 3456, Urh 3455, Cagalj 3417, Srot M. BrgJea 3400, V. Brgrlee 3416, Gntoec 3<0a. i. KUZMA 18. stran ~ NOVI TEDNIK St. 39 — 29. september I977 j^t. 39 — 29. september 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 PO LJUDSKI REPUBLIKI MONGOLIJI (8) GOSTILN NI NIKJER JUGOSLOVANSKE IN MONGOLSKE PESMI V HOTELU Poctvsi se je bližal konec našemu potovanju po tej iz- redno lepi in še bolj zani- mivi deželi. Da bi imeli za- ključek v jugoslovanskem stilu v kakšni gostilni ali kavama v mestu, ni bilo niti govora, ker gostiln in ka- vam sploh ni. Pijačo lahko Mongolci kupijo v trgovini ali pa pijejo kvas in ga pro- dajajo na ulicah. To je pija- ča podobna pivu, v bistvu pa je nekakšaia sladka rjava voda, ki je nihče od nas ni prenesel. Odlična pijača je mongolski Arhi, podoben vod. ki. Nikdar me po arhi ju ni bolela glava, če k temu do- dam še kumis-kobilje mleko, ki ga včasih mešajo z biko- vo krvjo, potem bi lahko re- kel, da je spisek mongolskih pijač končan. Ljudje lahko potem kupijo še vino, ki ga največ uvažajo iz Bolgarije, doma izdelujejo pivo po pi. ženskem receptu, ki pa še zdaleč ni tako okusno in ce- lo viski se dobi. Zanj pa je treba odšteti skoraj celo pla- čo aploh so pijače izredno dra- ge in si jih le težko privoš- čijo. Pa še beseda dve o hra- ni, Najbolj pogosta jed je kuhano meso, v glavnem jag- njetina ter močnate jedi. Vse to pa znajo z raznimi dodat- ki izredno okusno pripraviti. Zelo znana nacionalna jed je čugurek. To jed pripravljajo tako, da kroglice iz testenin napolnijo z mletim mesom ter vse to skuhajo v kisli smetani. Še enkrat smo si zvečer o- gledali Ulan Bator, ki je tu- di ponoči, ko je osvetljen s številnimi barvnimi lučmi, zares lep. Ob deveti uri zve- čer skorajda ni človeka na ulici. Sicer pa tam tudi ni- ma kaj iskati. V hotelu Ba- jangal smo potem po večer- ji pripravili pravi koncert ju- goslovanskih pesmi in ple- sov. Začudeni gostje so nas nekaj časa ogledovali, nato pa So se nam pridružili. Še sedaj mi v ušesih zveni ču- dovita mongolska narodna pe- sem o v ljubezni razočara- nem mladeniču. Doživeto in z izrednim glasom jo je zapela vodička, ki je vodila skupi- no vzhodnonemških turistov. Ko je prepevala, je naenkrat vse utihnilo. Kolikokrat jo je potem še morala zapeti, ne vem. Z našo simpatično Tujo smo se poslovili kar v eni izmed hotelskih sob. Predno je odšla, so se ji v očeh za. lesketale solze. Pohvale na račim Jugoslovanov so ji ob- stale nekje v grlu in na hi- tro se je poslovila. Ko smo se drugega dne zjutraj pe- ljali proti letališču v Ulan Batorju, je priznala, da si ni mogla predstavljati, kako bi lahko kje živeli tako dobro- voljni in družabni ljudje kot smo mi. Tujina velika želja je, da bi kdaj videla Jugo- slavijo, menda pa ,se ji to nikoli ne bo uresničilo, Z malim štirimctornim le- talom smo se vračali domov. Na svidenje, Mongolija! Bilo je lepo .. . In še nekaj je treba zapi- sati ob koncu. Potovanje v Sibirijo in Mongolijo je pri- pravila turistična agencija Yugotours iz Beograda. Or- ganizacija je bila z eno be- sedo povedano — odlična. KONEC PIŠE JANEZ VEDENIK Golovec, september 77 (foto: B. S.) LAŠKO: NIC VEC NEVARNI ČOLNI Prejšnja leta se je skoraj petdeset otrok z levega brega Savinje vsako jutro podajalo na nevarno pot v šolo. Pri Tremarjih in Debru so namreč morali s čolnom preko Sa- vinje, da so se lahko z avotbusom pripeljali do šole v Laškem. Zbor občanov je zahteval, da Izobraževalna skup- nost omogoči otrokom varnejši prevoz. Uredili so cesto, tako da bo letošnje šolsko leto Izobraževalna skupnost lahko izpolnila obljubo. Kupih so kombi, ki bo lahko enkrat pe- ljal petnajst otrok. Težave so nastale tudi pri prešolanju šolarjev iz Lo- kavca, kjer je bila že lansko leto ukinjena šola. Ti zdaj obiskujejo centralno šolo v Rimskih Toplicah, ki pa je morala zaradi povečanega priliva učencev uvesti dvoizmen- ski pouk. Avtobusne zveze niso primerno urejene, zato je Izobraževalna skupnost občine Laško tudi tu m-edila pre- voz s pomočjo kombija. Nakup kombijev je omogočila IMV iz Novega mesta, ki je nudila 50% kredit. VIDA ŠPENDL SVINJE NAPREJ! Zgodilo se je preteklo soboto. Na avtobusni po- staji v Celju je neka to- varišica zlobno vpra.šala sprevodnika lokalnega av- tobusa, kdaj misli ta »svi. njak« odpeljati naprej. »Čakamo na liste svi- nje, ki še niste vstopile!«, je tovarišici, ki je ravno- kar bila pri vhodu v av- tobus odgovoril sprevod- nik Pa naj še kdo reče, da so sprevodniki vedno kri- vi! J. V. SOVJETSKA ZVEZA — POGLED V SVET (Jj GRADBIŠČE STOLETJA VELIKANSKA BOGASTVA V SIBIRIJI V srcu Sibirije poteka gigantski podvig — iz- gradnja tako imenovane Bajkalsko-amurske magi- strate (BAM), druge trans- sibirske železnice od Ust Kuta na ustju Lene do Komsomoljska na Amur- ju, kar skupno predstavlja 3.145 kilometrov. Spojena z že gotovimi odseki Taj- šet — Lena in Komsomo- ljska na Amurju — Sov- jetskaja Gavanj, se bo proga vila skozi severne predele Vzhodne Sibirije, Zabajkalsko in Amursko območje, Habarovsko po- krajino in prišla v Tatar- ski ožini do Japonskega morja in Tihega oceana. Z izgradnjo BAM-a bo razbremenjena obstoječa ti anssibirska železnica, ki povezuje Moskvo z Vladi- vostokom. Kar pa je naj- bolj pomembno: omogoče- no bo izkoriščanje sovjet- skega daljnega vzhoda. Od- igrala bo tudi velikansko ^logo pri naseljevanju ne- preglednih prostranstev, kjer bodo okrog ogromnih rudarskih, industrijskih, gozdarskih ter energetskih objektov zrasla mesta. Kakšna je pomembnost uresničitve tega izrednega načrta je bilo opaziti že pred tridesetimi leti, ko So geologi prekrižarili ne- izmernost Sibirije in iska- li najboljšo pot. O tem go- vore številke, ki dokazuje- jo> da Sovjetska zveza brez Sibirije, ne bi mogla biti tisto^ kar je. Sibirija bo tista, 'ki bo omoigočila Sovjetski zvezi, da bo edi- na svetovna industrializi- rana dežela sposobna sa- ma zadovoljiti svoje ix)- trebe. Sovjetska zveza črpa iz Sibirije neusahljivo boga- stvo: 60 odstotkov železa, 60 odstotkov premoga, 90 odstotkov drugih minera- lov, 60 odstotkov bakra, 90 odstotkov hidroenergetskih izvorov (to je 7 odstotkov skupnih svetovnih rezerv) in 70 odstotkov gozdnih re- zerv. Vse to se nahaja vzhodno od Urala. V Sibi- riji pridobivajo tone zla- ta, ki omogočajo operaci- je na mednarodnem finan- čnem tržišču. Samo Jakutija daje po- lovico svetovne proizr/od- nje diamantov. Zahvalju- joč Sibiriji razpolaga Sov- jetska zveza danes z 88 od- stotki svetovnih rezerv premoga, 58 odstotkov naf- te, 41 odstotkov železa, 48 odstotkov mangana in 25 odstotkov lesa. Od lanske- ga leta dalje poteka proiz- vodnja vsega kavčuka in plastičnih materialov prav- V Sibiriji, ravno tako kot 73 odstotkov proizvodnje aluminija in ene tretjine celuloze, če razmišljamo o predpostavki, da je iz- koriščenih samo 5 odstot- kov skupnih sibirskih re- zerv, potemtakem Sibirija razpolaga z rezervami /a še tisoč let pod pogojem, da poteka njihovo izkoriš- čanje v sedanjem tempu. Na kratko, štiri petine na- ravnih bogatstev Sovjet- ske zveze je danes v Sibi- riji. Projektiranje severne si- birske železnice se je v ši- rokih razmerah pričelo le- ta 1967. Delo so zaupali strokovnjakom štirih sibir- skih in enega leningrajske- ga projektivno-raziskoval- nega instituta ministrstva za promet. Uresničujejo ga po posameznih odse- kih, kakor poteka tudi sa- ma gradnja. Na zaključku bodo te posamezne odseke spojili. BAM mora biti do- končan do leta 1982, nje- gov odsek Tinda — Bara- kit, ki v dolžini 400 km globoko prodira v tajgo, pa bo končan čez dve leti. Gradnja se je pravzaprav pričela leta 1974 s postav- ljanjem mostov, na trasi. (konec prihodnjič) Obrtni sejem je pod svoje okrilje spre- jel tudi mini živalski vrt ali ZOO, kot pi- še nad razpetim šotorom. Ta nudi obisko- valcem, predvsem pa otrokom, res samo mini užitek, saj so sicer atraktivne afri- ške, azijske in avstralske živali bolj kla- vrne za pogledati. Pravzaprav niso živali kaj dosti krive, da obiskovalec- dobi malce grenak okus, ko si jih ogleduje v njihovih kletkah. Bolj so krivi vsi tisti ljudje, ki ta živalski vrt v malem vodijo. Ne samo, da živali v kletkah namenoma vznemir- jajo, da bi tako dosegli večje začudenje pri obiskovalcih, privoščijo si tudi še bolj brezobzirne posege v živalski svet. Naj- bolj me je zbodel v oči mandril, iz ka- terega so njegovi skrbniki naredili pravo' maškarado. Z ne vem kakšnim barvami so mu kričeče rdeče pobarvali širok nos,; zadnjico so mu namalali z rumeno barvo, ■ lotili pa so se celo njegovih genitalij, ki^ so jih pobarvali s temno modro in rdečo barvo. In vse to z Jiamenom, da bi bili ^ obiskovalci, posebej pa otroci, čimbolj'^ navdušeni in očarani nad mogočno opico.\ Iz vse te njihove maškarad» pa je ostala] borna kreatura živali, katere primer hi bil gotovo zrel za obravnavo na društvu za zaščito živali. A kaj bi opica, si gotovo pravijo tisti glavni v mini živalskem vrtu- glavno, da je naš zaslužek dober! ■ _ ______. . — ... ^^ NOVI'TEDNIK - Glasilo občinskih oi-giriizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčiče\'a 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trt V. kongresa 10 — Glavm in odgovorni uredmk: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: MiM Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg, ur. Radia Celje), Damjana Stainejčič, ZdeC ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, T^ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »DoI.-kc, Ljubljana i Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemst^ je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi in naročnina 22-.^