ul.
Stef, 22._• __
Idimfa vsak das, tudi oH nedelja* H prazniklfc,
ob 5 zjutraj.
Uredolitvo Utka Sv. Frančfikz A&Skcga it 30. I. nadrtr. — Vi Jop M naj s« pošiljajo uredHŠtvu Hrt*. Nefrtnklraoa pisnu 9» na
sprejemajo rokopisi »« ne vračajo. ktfaJatdU In odgovorai urednik dteiM Oodina. Lastaik kansorcif Data .Edtac*\ - TI* tiskarne	rpUine	*
omejenkn porofhroa v Trstu. rilca Sv. PhuMkt AsiStega It 29. Telefon oredaiBva in oprave Ker. 11-57.
NaroCnlne taaia: Za celo Ma...... . K 34.—
Za pol leta . . . -.............It—
ca trt bcncc . . .....•.»»»••♦►• * rr
se nedeljsko H4a|a za eelo leto . ...... 5»
ca pol leta	-------...........2Ji
V Trstu, v sotooto 22. Imrnarlm »H,
Letnik XII.
Pesaaezae Rtfllkt .Edtantl* ae prodajno po S vinarjev, eaatards Bevflke 90 10 vinarjev.
Oflaal se rabma/9 na nt K m etre v čirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev ta obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poaiaatce. oglasi denarnih zavodov ............ . . mm po 20 vhi
Oglasi v tekstu lista do pet vnt.......K 20,—
vsaka nadaljna vrsta.......r ... . X—
MaU oglast po 4 vteaife beseda, najounf pa 40 vinarje«
Oglase sprejema taaeratnl oddelek .Edinosti*. Narobiti« te reklamacije se paMJato npr avl lista. Pltčujc se tzkljaČno t« opravi .Eđtaastt*. — Plača in tofi se v Trsta.
Upnn ln insaratnt oddelek se nahajata v uHot FWl2ka Asiftege *- 2* — Pe&osfarsnBničat raCun Bt-
Pregled najnovejših dosodkov.
Rusko bojišče. — Na besarabski fronti zopet odmor. Le topovski dvoboji. Napadi slabejših ruskih oddelkov med Pinskom in Cartorijskom z lahkoto odbiti.
Italijansko bojišče. — Srditi topovski boji na vrhu in pobočjih Col di Lane. Zmerno delovanje na osta h frontah.
Balkanska bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Bombardiranje Dedeagaca in Porto Lagosa.
Zapadno bojišče. — Nič novega.
Turško bojišče. — Na nobeni fronti nobenih posebnih dogodkov.
Rožno. — Podaljšanje vojnoslužnostne obveznosti v obeh naših državnih polovicah do 55. leta.	_
Rusko bojišče.
DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. januarja 1916, opoldne.
Pod vtisom velikih izgub, ki jih je imel dne 19. t. m. v bojih pri Toporovcu in Bojanu, je bil sovražnik prisiljen včeraj k bojnemu odmoru. Tu in na vseh dragih delih severovzhodne fronte je vladal — iz-vzemši topovskih bojev od časa do časa — razmeroma mir. Rusko letalsko brodo-vje je preletelo ozemlje jugovzhodno Br-zezanov in metalo bombe, ki niso na^a^ vile nobene škode.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 21. (Kot.) Veliki glavni stan,
21. januarja 1916.
Na fronti med Pinskom in Cartorijskom so bi!l napadi slabejših ruskih oddelkov z lahkoto odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
I avlBo-iižep lojHi
DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. decembra 1916, opoldne.
Včeraj popoldne so bile naše postojanke na vrhu in pobočjih Col di Lane dve uri v srditem sovražnem topovskem o-gnju. Tudi Son Pauses (severno Beutel-steina) je bil srdito obstreljevan. Na ostalih frontah topovsko delovanje ni presegalo običajne mere.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cnfiorne.
DUNAJ, 20. <Kor.) Iz vojnotiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 18. januarja: Ob fronti od Stilfserjocha pa do morja živahno sovražno artiljerijsko delovanje, da bi se motila naša utrjevalna dela. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Na višinah severozapadno Gorice se je naša, 15. t. in. zjutraj pričeta protiofenziva končala s polnim uspehom našega orožja. Vkljub sovražnemu odporu, ki ga je podpiral srdit artiljerijski ogenj, so naše hrabre čete zopet osvojile vse jarke, ki jih je bilo v noči na 15. t. m. treba opustiti. Naša prvotna črta je tako zopet vzpostavljena. Sovražni letalci so se včeraj pojavili nad dolnjim tokom Soče, a so jih pregnali naši odvračalni topovi. Naš letalec je metal bombe na Volano v Val Lagarina, kjer je nameščeno neko avstrijsko poveljništvo.
Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. januarja: V dolini Chiese je sovražna artiljerija 17. t. m. popoldne povzročila požar v Cimegu, ki pa je bil takoj omejen. V vračilo je neka naša baterija bombardirala cesto, ki io je imel sovražnik že zasedeno. Tudi v Val Sugani smo na sovražno obstreljevanje Borga odgovarjali z bombardiranjem kolodvora v Caltonazzu, kjer so se vršile, kakor se nam je bilo javljalo, kretnje vlakov. V tolminskem odseku je poizkušal sovražni oddelek v noči na 18. t. m. napasti ene^a naših okonov na hribu Sv. Marije, a je bil odbit ter je pustil na bojišču trideset mrtvecev. Isto noč so se poizkušali sovražni oddelki v odseku med k6to 188
P O D L -TEK
GREŠNICE.
Roman. — francoski spisal Xavior do Mootćpia
—	Ali je tu?
—	Da, da! Tam-Ie zadaj sedi s svojim nerazdružljivim prijateljem Galimandom.
—	Ali hočete biti tako prijazna in mu povedati, da nekdo želi govoriti žnjim?
—	Takoj.
Ženska je vstala izza pisalne mize in je napravila par stopinj v smeri proti onim vratom, o katerih smo govorili prej. Nato pa je zaklicala:
—	Hej, hej! Oče Leonida! Pridite nekoliko sem!
—	Kaj pa je? — se je oglasil Leonida.
—	Neki gospod je tu, ki vas pričakuje.
—	Dobro, dobro! Pridem takoj!
Leonida je v resnici prišel takoj.
—	O, o! — Je vzkliknil, ko je zagledal
in Oslavjem približati našim postojankam. Poizkus se je izjalovil ob trdnem vztrajanju naših čet, ki se niso dale premotiti po varljivih nasprotmskih khcih-Na kraški planoti nobenega pomembnega dogodka.
Naknadni nabori v Italffl.
RIM, 20. (Kor.) Nesposobni iz letnikov 1886 do 1891 so bili poklicani k naknadnemu naboru, da bodo v slučaju, če bodo spoznani sposobnim, takoj uvrščeni v armado.	_
Razna poročila iz Italije.
LUGANO, 20. (Kor.) Italijanska cenzura je zatrla vojaško poročilo, ki se je najbrže nanašalo na gibanja čet v in iz Albanije. List »Ordine« poroča iz Kaira o bojih med manjšimi turškimi oddelki in angleškimi četami ob Sueškem prekop«. Angleži so imeli 62 mrtvih in ranjenih.
CURIH, 20. (Kor.) Rimska poročevalska agentura »Informazione« poroča, da se nahaja v italijanskih pristaniščih še več tisoč ton iz Francije za Črnogoro poslanega vojnega materijala. Dalje pravi imenovana agentura, da je na Lovčenu se nahajajoča francoska posadka padla od 200 na 9 mož, d očim se je srbska 6. divizija umaknila v Albanijo.
Balkonsko bolitie,
DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se obavlja: 21. januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bombardiranje De&agaJa in Porto Lagosa.
SOFIJA, 20. (Kor.) Dne 18. januarja ob 8 dopoldne je prispelo iz 24 vojnih enot obstoječe brodovje pred Dedeagač in je bombardiralo mesto in okoli se nahajajoče višine dve uri, nakar so odplule ladje na visoko morje. Človeških izgub ni, ubiti so bili le štirje konji. Istega dne je iz 16 ladij obstoječe sovražno brodovje križarilo od 8 dopoldne do 1 popoldne v zalivu Porto Lagos in je bombardiralo nato v bližini se nahajajoče višine do 5V2 popoldne, nakar so se ladje oddaljile v smeri proti otoku Thasos. Zaznamovati ni nobenih žrtev.
Nemško odlikovanje za generala Žekova.
SOFIJA, 20. (Kor.) Nemški cesar je podelil generalissimu Žekovu red pour le merite.
Avstrijski konzul iz Krfa izpuščen.
DUNAJ, 20. (Kot.) »Sudslavische Kor-respondenz« poroča iz Aten: Avstro-ogrski konzul na Krfu, Edi, ki so ga Francozi pri zasedenju mesta aretirali, je bil zopet izpuščen.
Anglija po dogodkih v Srbiji in Crnigori.
. LONDON, 20. (Kor.) V spodnji zbornici je odgovoril ministrski predsednik Asquith na vprašanje, ali je vsled zadnjih dogodkov v Srbiji in Crnigori prišlo do izpremem.be v politiki vlade, da vlada vztraja pri dne 2. novembra podani izjavi v polnem obsegu.
ČrnoiflrskestvDrt.
Skromne so in le polagoma prihajajo vesti, ki naj bi koiikortoiiko pojasnile vzroke črnogorske kapitulacije, a še te vesti se morajo presojati zelo previdno, ker nosijo na sebi očitne znake strankarske prikroiitve. Tako poročajo iz Curiha, da so poslaniki četverozaveze tri dni pred kapitulacijo Crnegore sporočili črnogorskemu kralju Nikoli, da bi četverozveza brezpogojno jamčila kralju za popolno vrnitev njegove dežele v zmagovitem sklepu miru, Četudi bi Avstrijci vojaški zasedli vso Črnogoro. Kljub tej obljubi četverozaveze pa da je kralj Nikola Je isti
bankirja in vzdignil klobuk, dočim se mu je v obrazu pokazal izraz pokornosti. — Vi ste, gospod? Kaj mi ukazujete?
Nato se je pa obrnil k ženski ob plačilni mizi in dostavil:
—	Hitro, Madelon, hitro posebno sobo, fina vina, izbrane likerje. Gospod in jaz se pogovoriva na samem.
—	Pojdita v salon št. 3, — je odvrnila Madelon. — Peljite gospoda tja, saj veste, kje je.
—	Dobro. Prosim, pojdite z menoj, gospod, — je nadaljeval Leonida, — dovoljujem si čast, da vas smem voditi.
Leonida in bankir sta 51a po stopnjicah v vrhnje nadstropje, kjer Je Leonida odprl siva vrata, na katerih je bila naslikana velika trojka.
Vrata so vodila v majhno sobo, ki je dobivala svetlobo samo iz podstrešnega okenca. Stene so bile mastne in so svetile, tla pa vlažne.
Oprava te sobe je bila zelo preprosta. Dolga, ozka miza. počrnjena z razcefe-
dan dat nalog svojim ministrom, da na) nemudoma sporoče zmagovitim Avstrijcem vdajo in voljom da se sklene mir. Ponoven sprejem poslanikov četverozaveze da je kralj Nikola odklonil.
Crnogorski konzul v Rimu ie izjavil, da je kralj Nikola izdal na svch narod proglas, v katerem pravi, da je Crnagora mogla izbirati samo med poginom in vdajo.
Iz Rima tudi prihaja vest Reuterjevega urada o pogojih črnogorske kapitulacije, in ti naj bi bili: Crnagora odstopi Avstriji Lovčen in dobi zato pristanišče ob Jadranskem morju. Seveda ostane Crnagora neodvisno kraljestvo.
Francosko časopisje presoja dogodke v Crnigori precej trezno. Vdaja Crnegore se smatra splošno za žalosten dogodek, kateremu se pa ne pripisuje odločilen vpliv na skupni položaj. Nespametno pa da "bi bilo, ko bi se podcenjevala kapitulacija Crnegore, kajti napravila je prvo vrzel v fronti entente. Tega mnenja je tudi »Journal de debats«, ki dvomi, da bi bilo sedaj še mogoče rešiti v Albaniji se nahajajoče srbsko vojaštvo. List zvrača odgovornost za novo katastrofo, ki preti Srbom, na kralja Nikola in pravi, da se ne da dvomiti, da namerava Avstrija kralja Nikolo postaviti na srbski prestol namesto kralja Petra. »Temps« pa obžaluje, da se zavezniki niso dali poučiti po polomu Srbije. Da se doseže popolno skupno delovanje sil četverozaveze, je treba še dosti dela. Brez boljšega sodelovanja vseh razpoložljivih sredstev in energij zaveznikov da je zmaga nemogoča.
Veliko strastnejši pa je ton angleškega in francoskega časopisja, kedar govori o Italiji. Tako izjavlja fra.oosko časopisje, predvsem »Temps« in »Humanite«, da je Italija, ne poznavajoč svojih najvitalnej-ših koristi, pustila, da je prišlo do kapitulacije Crnegore, ne da bi bila poslušala svarila svojih zaveznikov. Sedaj da je Adrija izgubljena za Italijo, resno ogrožena integriteta Italije, sanje o »mare nostrozaradi katerega je pravzaprav Italija pričela vojno, pa uničene.
V	Londonu silno grajajo kratkovidnost in trdovratnost Italijanov. »Temps« in »Daily Ne\vs« pišejo, da je Italija sama prisilila kralj?.. Nikolo, da je odložil orožje.
Tudi v Petrogradu se pojavlja čim dalje tem ostrejša apozicija proti Italiji, ker so bili v Rusiji prepričani vse do zadnjega, da bo Italija pomagala Crnigori. »Russkij Invalid« se strinja popolnoma z izpraznjenjem G ali polja, ne more pa pojmiti, kako se je mogla stvar s Črnogoro končati tako hitro in tako klavrno.
Ob tej plohi očitani izgubljajo v Italiji čim dalje tem bolj resno in pametno- presojo stvari, posebno pa Še zato, ker se je vse oklepalo vesti, ki jo je priobčila t urinska »Štampa«, da je namreč črnogorski prestolonaslednik Danilo v imenu svojega očeta slovesno izjavil v italijanskem kronskem svetu, da se bo Crnagora borila vse do zadnjega. Z ozirom na to je še tem hujše učinkovala vest o vdaji Crnegore, posebno v širokih slojih rimskega prebivalstva. Italijansko časopisje seveda poizkuša na vse kriplje braniti Italijo in tudi ne štedi očitanj na naslov entente. »Idea nazionale« graja diplomatsko akcijo entente, ki je odgovorna za današnja dejstva. »Tribuna« bridko obtožuje politiko četverozaveze in pravi: Ker nam sto-iiene napake preprečujejo lahko zmago in vstop na Balkan, ko nam je izredna sreča celih devet mesecev odpirala vse poti na Balkan, se moramo sedaj pripraviti na to, da prekoračimo ves balkanski križev pot do konca* ne da bi se dali motiti po raznih neugodnih fazah.
»Corriere d' Italia« je mnenja, da bo Avstro-Ogrska po zasedenju Crnegore končala svoj akcijski program na Balkanu z zasedenjem severne, Avstriji prijazne Albanije. Zato da je treba srednjo Albanijo braniti z vsemi močmi proti pritisku avstrijskega orožja. Poraz Crnegore je dal zaveznikom nov vojni problem.
V	primeri s temi, še dosti mirnimi izvajanji je pa ton milanskega »Corriere della Sera« tako oster, da se je skoraj čuditi,
d ranim povoščenim platnom, in par stolov: to je bilo vse.
S stropa je visel zaprašen lestenec, na steni pa je bilo videti v okvirih iz črnega lesa nekaj onih strahovitih slik, ki kažejo dogodke v Tour de Nesle.*
Z začudenjem in gnusom je gospod de Vaunoy ogledaval te slike, ko je Madelon, obložena s steklenicami različnih oblik ter majhnimi in velikimi kozarci vstopila v sobo.
Leonida je odmašil vse steklenice, nalil vse kozarce in dejal nato z nesramno zaupljivostjo, zaradi katere je gospod de Vaunoy zardel nehote:
Tour de Neslo je stolp v Parizu, nasproti Lou-vra, na dragem breau Se ine, kamor je po pravljici Margareta Burgandska, soproga kralja Ludo vika
1, zvabljala mlade tulce, ljubimko vala ž njimi tamkaj iu jih potem d*la umoriti ter vreči v Seino. To pravljieo jo neki pisatelj obdelal v romanu, po katerem si jo neka druiba raz a z dan cev v Parizu leta 1844. nadela imena ter zrahljala potem mlada dekleta in ženo r svoj brlog, ki ga je imenovala Tour de Nesle, in potem zlorabljala tamkaj.
kako da ni njegovih izvajanj zasegla italijanska cenzura. List pravi, da Italija nima niti enega moža, ki bi ga mogla porabiti r.a kaki drugi fronti. Kje so stotisoči Rusov, ki naj bi prišli na pomoč Francozom? Niti v Solunu jih ni, niti na zapadu, niti ob Dardanelah! Italija mora braniti strahovito fronto, dolgo 700 kilometrov, dočim pa imajo zavezniki za malo večjo fronto na razpolago štirikrat toliko čet. Poguba Črnogorcev je torej enaka krivda vse entente. Ravno tako trdi »Mes-saggero«, da je kapitulacijo Crnegore zakrivila vsa ententa, ki je ono malo časa pod vtiskom ruske katastrofe poizkušala postopati skupno, a je zaradi globoko segajoče razlike mnenj že po drugem skupnem vojnem svetu opustila to »edinost«. Neko oficijozno poročilo v italijanskem časopisju pa pravi, da trozaveza s svojimi napadi dela bridko krivico Italiji, kajti pogreški na Balkanu da zadevajo vse zaveznike enako. Italija da je storila vse, da bi preskrbljala Srbijo in Črnogoro z živili, več pa da ni bilo mogoče, kajti o-brambo Lovčena da je prevzela Francoska.
Tako se torej zavezniki ravsajo in kavsajo med seboj, očitajoč krivdo na izgubi Crnegore drug drugemu. Istočasno pa prihaja iz Italije tudi poročilo, da se v italijanskem časopisju čim dalje tem pogosteje pojavljajo vesti, ki govore o želji Srbije, da bi se tudi začela s centralnima vlastima pogajati za mir. Torej za Črnogoro Srbija! Kdo naj bi bil potem tretji?
Italija sama! — Sotrudnik berolinskega lista »Tagliche Rundschau« je v Švici imel priliko, da se je razgovarjal z nekim politikom iz Italije. Ta italijanski politik je očrtal razmere v Italiji kot zelo kritične, dasiravno kriza še ni dosegla vrhunca. Izjavil je, da je rešitev Italije mogoča edino le, če hitro sklene mir, če odstopi Salandrovo ministrstvo in se Italija nemudoma zopet približa Nemčiji in Avstro - Ogrski. Sedanja vlada — tako je dejal oni laški politik — je raztrgala zvezo s centralnima vlastima, pa naj — tako jih pravi veliko pri nas — sedaj ima tudi pogum, da se odtrga od ententnih sil, ker lete nikakor niso izpolnile predpogojev zveze. Ta okret Italije pride in mora priti, drugače pogine v revoluciji in anarhiji: najvišja življenjska stiska opravičuje ta okret.
Kdo bi mislil, da bi kapitulacija male Crnegore mogla imeti take posledice!
Z zspadntia Boilffc.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. januarja 1916..
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Posvetovanja vojnega sveta zaveznikov v Londonu.
LONDON, 20. (Kor.) Posvetovanja vojnega sveta zaveznikov v Londonu so končana. Sklepi so tajni, vendar pa Reu-terjev urad konstatira, da vlada glede nadaljevanja vojne in njenih mogočih rezultatov popolna edinost.
Anglija zahteva le angleške škofe.
KOELN, 20. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Rima z dne 17. t. m.: Angleška vlada je naznanila Vatikanu, da dovoli za vse angleške škofije le še imenovanje škofov angleške narodnosti.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Včeraj ni bilo nobene pomembne operacije. Sovražen konjeniški polk, ki je hotel napredovati proti našim postojankam, je bil prisiljen k umaknitvi. — Na dardanelski fronti sta ena sovražna križarka in en monitor izstrelila par strelov na okolico Teke Burnu. Naša artiljerija fe odgovarjala na ogenj.
CARIGRAD, 20. (Kor.) Agence tel. Milli poroča s perzijske meje: Turška predstraža, podpirana od muselmanskih vojnikov, je dne 6. januarja zasedla
—	Biti mora nekaj novega, državljan, ker prihajate k meni ia ste me iskal celo tukaj?
—	Ne motite se.
—	Potemtakem ste vrgel trnek?
—	Da.
—	Ali ga je pograbila ribica?
—	Da.
—	Kaj se pravi to po francoski?
—	Da sem videl gospoda Maurica Tor-cyja.
—	Kedaj?
—	Ravno prihajam od njega.
—	Dobro.
—	Fn ga jutri vzamem s seboj v. Esso-une.
—	Samega?
—	Ne. Vzamem s sebbj tudi njegovega prijatelja Karla d* Andreja.
—	Ali ste videl tudi Leontino? — je vprašal Leonida.
—	Ne. In to je bila sreča^ kajti spoznala bi me bila in umetnik bi bil takoj prekinil vse zveze z menoj.
Miandoab. Sovražnik j*e pobegnil proti Maragi. Tudi iz Soldosa se sovražnik u-mika.__
Raztegnite« uolnodnjatuene dolžnosti do 55. leta mmi
DUNAJ, 21. (Kor.) Danes se v obeh državah monarhije razglase določbe, po katerih se doslej do 50. leta starosti trajajoča osefcua v<$yiodajatvena dolžnost podaljšuje do 55. ieta starosti. To razširjenje je postalo potrebno, ker se v sled napi e-dujočega vpoklicavanja novoustanovljenih črnovojniških kategorij v vedno večji meri pritegujejo v službo z orožjem osebe, podvržene osebni vojnodajatveni dolžnosti, in se mora brezpogojno poskrbeti za njih nadomestek. Poskrbljeno je, da se bo kolikor le mogoče oziralo na koristi pritegnjenih oseb. Osabe, stare nad 50 iot, se smejo pritegovati za osebne voine dajatve edino le v ozemljih, ležečih izven ožjih ali širših vojnih področij, in nepretrgoma največ za dobo šestih tednov. Ponovno se morejo iste osebe pritegniti šele po enomesečnem ali dvomesečnem pre-kinjenju njih službovanja. Za Avstrijo izdana cesarska naredba, prav tako kakor tudi enake določbe vsebujoča ogrska veljate samo za čas sedanje vojne.
Ministrske konference v Pešti.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Trgovinski minister dr. Spitzniilller je imel tekom dneva daljše konference z ministrskim predsednikom grofom Tiszo, trgovinskim ministrom baronom Harkanyjem in finančnim ministrom Teleszkim. Zvečer se je dr. Spitzmiiller v spremstvu ministe-rijalnega tajnika dr. Jonaka vrnil na Dunaj.	__
Stiirghk v avdijenci.
DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je sprejel danes ob 12 opoldne ministrskega predsednika grofa Sturgkha v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci.
V pomoč iz sovražnih dežel izgnanim avstrijskim podanikom.
DUNAJ, 20. (Kor.) V zadnjih dneh se je ustanovil komite, ki mu načeiuje notranji minister princ Ilohenlohe, ki bo podpiral one pomoči potrebne avstrijske podanike, ki so se nahajali ob izbruhu vojne v sovražni tujini in so bili od tamkaj izgnani. Podpiranje se bo vršilo s sodelovanjem vlade. Komite prične z delovanjem v najkrajšem času in bo izdal za enkrat oklic na avstrijsko javnost.
Položaj.
21. januarja.
Vtfs kapitulacije Crnogore pri vlastih entente je moral biii ogromen, da-si je iz mnogih glasov sklepati, da jim dogodek ni prišel iznenada, marveč da so bili obveščeni o nameri kralja Nikole. Dočim pa se glasila drugih viasti entente premagujejo in potajujejo konsternacijo, da se kažejo mirna in resna — odrekajoč kapitulaciji Crnegore kako posebno važnost z vojaškega stališča, pa ostajajo v Italiji zvesti svojemu temperamentu in ne morejo prikrivati jeze in grenkega razočaranja, ki so je doživeli s svojimi drznimi aspiracijami na vzhodn? obali Adrije iri Balkanu sploh. Posebno razjarjen in pri tem — brbljav je »Secolo«, ki v svojem gnjevu sproža celo vprašanje, ali ne bi bilo najbolje, da Italija svoje militarične priprave — opusti?! In pri tem se je italijanski list srdito vrgel na kralja Nikolo, očitajoč mu — izdajstvo, češ, da bi se bil lahko nadalje boril do prihoda italijanske pomoči, ki da se je že odpravljala iz Albanije. »Secolo« piše dobesedno, da je za vedenje kralja edino pojasnilo to, da se je v svoji znani diplomatski zvitosti na skrivnem pogajal s sovražniki, ki so mu zagotovili izvestne koristi«. — Se pač tudi tu dogaja, kakor navadno v življenju, kadar jih je bilo več, ki so zakrivili nesrečo, da potem slede medsebojne obtožbe iu sumničenja. Ker se vsi skupaj čutijo krivi, skušajo razbremeujati sebe in valiti krivdo
—	Prepričan ste pa, da se dekle nahaja še pri njem ?
—	Popolnoma prepričan.
—	Bravissimo! Kedaj se odpeljete?
—	Ob osmih zjutraj.
—	In se vrnete?
—	Isti večer . . . precej pozno ... z zadnjim vlakom.
—	Potemtakem imamo na razpolago ves dan?
—	Da.
—	V tein slučaju se nam posreči stvar j lahko se zanesete na to.
—	Vi mi jamčite za vse?
—	Za vse in še za drugo. Dve uri pred poldnevom bo grlica že v kletki.
—	Glejte, tu imate dvatisoč frankov naprej. Ostanek dobite pojutrišnjem zjutraj.
—	Dobro, dobro, državljan! Zanašam se na vas in vam zaupam ta znesek dotlej.
—	Sedaj pa pojdite in se ne bavite z nobeno drugo stvarjo. Ostalo je moja stvar.
(Dalje.)
Sfran fl.
»EDINOST* Stev. 22L
▼ Trsta, dne 22. januarja 1916.
na druge. Potemtakem morajo! imeti v Italiji zelo težko vest.
Torej »Secolo« priseza, da bi bila Italija prišla Crnigori na pomoč in da poslednji ni bilo treba drugega, nego — čakati. Ker pa črnogorski kralj precej dobro pozna Italijo in Italijane in je bil zato prepame-ten in prepreviden, da bi bil hotel šele Čakati na tako po Italiji — obetano pomoč, ra sedaj italijanski listi psujejo z izdajalcem....! O da. uverjeni moramo biti, da kralj Nikola dobro pozna razmere v Italiji in da je imel tehtnih razlogov, da ni pričakoval italijanske pomoči. Na drugem mestu prinašamo izjave nekega italijanskega politika kjer priznava da so razmere v Italiji zelo kritične ter da se Italija more rešiti le tako, da hitro sklene mir. Sicer da jo pogubita revolucija in anarhija....!
Dobro pripominja »Agramer Tagblatt«: »Ne smemo pozabiti, da so kralj Nikola črnogorski in Črnogorci v Italiji zelo popularni, odkar je kraljica Jelena zasedla italiianski prestol, da kraljico samo izredno časte ter da je v Italiji splošno znano, kako je kraljica vdana svojemu očetu in Crnigori. Ce v Italiji vendar tako ostro govore proti kralju črnogorskemu, imamo merilo za to, kako globok ie bi! vtis, ki ga Je napravila kapitulacija Crnegore na italijansko iavnost!« Obenem pa imamo tudi merilo, da moremo oceniti prizadevanja, da bi kapitulacijo Crnegore prikazovali kot dogodek, ki nima nikakega posebnega političnega in militaričnega pomena.
Vse te dni smo naglašali, da je Grška prišla v sedanji kritični položaj posebno tudi zato, ker je v deželi sami političnih elementov in agitatorjev, ki se dajejo od četverosporazuma izrabljati, na ta način, da z agitacijami proti vladi in kroni večajo kaos in s tem tudi — obnemoglost dežele nasproti nasiljem in poniževanjem od strani entente. Mislimo na Venizelosa in njegovo stranko. »Schweizerische Tele-graphen Union« pa gre dalje in trdi, da je Venizelos tisti, ki izpodbuja vlasti entente k sedanjim nasilstvom, hoteč izkoristiti ta trenutek zmešnjave, da kraljestvo pre-
Pismo s severne fronte.
Andrej G., naš okoličan iz Padrič, ki se nahaja pri nekem delavskem oddelku v Galiciji, piše svojemu bratu:
Dragi brat! Preden ti nadalje pišem, te prav iz srca pozdravim in ti želim vse dobro. Ker vem, da je vsak radoveden, kako je v vojni, naj ti malo obširneje opišem, kako je naše življenje na bojnem polju v Galiciji.
Naša četa je sedaj v rezervi in je nastanjena nekoliko bolj zadaj za fronto, v barakah. Te barake so napravljene še precej dobro, tako da ne vem, kedaj so mogli napraviti vse to, ako je povsod narejeno tako, kakor je tu pri nas. Naša baraka je tako velika, da je v njej prostora za petdeset mož. V baraki imamo tri peči, da si lahko zakurimo, če je mraz. Imamo tudi svojega kuharja, ki nam zju-zvečer kuha kavo. Obed pa nam
nistrski predsednik Goremykin kategorično na stališču, da naj se omeji zasedanje le na rešitev proračuna, so ostali člani kabineta mnenja, da se delovanja dume ne sme omejiti že vnaprej. Predsednik dume Rodzjanko je poslal ministrskemu predsedniku Goremykinu posebno >k rožnico, v kateri pojasnjuje razpoloženje med Člani dume. Avdijenca Rodzian-ka pri carju je trajala skoro eno uro. Car je sprejel predsednika zelo milostno in se je dal natačno informirati o proračunskem vprašanju. Kakor poroča »Den«, namerava desnica energično napasti bivšega poljedelskega ministra Krivošejina. Profesor Levašov je že zbral tozadevni materijal. Koncem januarja se snide finančni odsek, ki po smrti Witteja še ni imel nobene seje, vsled česar se pripisuje obnovitvi komiteja velika važnost, posebno ker je udeleženih cela vrsta novih članov iz krogov veleindustrijalcev. Finančni komite se, kakor znano, na finančno vprašanje, spojeno s potovanjem ministra Barka v inozemstvo, ni oziral.
traj in
y* T~. TZHZZIL^a^a pripelje vozna poljska kuhinja, ki je na-tvori v republiko,Jiibi mM on predsefi- meščena nekoliko dalje od nas.
.p em vii	svojega nastanišča hodimo delat v
strelske jarke, nekaterikrat podnevu, ne-
nik, a Anglija protektorica! Rečeni vir| pravi: »Dejstvo je, da Venizelos neprestano nagovarja entento na nove ostre odredbe!« Obenem pa zatrja švicarski list, da kliub tem hujskanjem od strani Venizelosovih pristašev, vztrajata narod in vojska na strani kralja, ker smatrata politiko tega poslednjega kot edino pravo in možno za Grško!	_
katerikrat pa tudi ponoči. Delo je raznovrstno. Sedaj je treba spravljati blato iz jarkov, potem pa zopet kidamo sneg, če zapade jarke. Će pa Rusi preveč pokajo s svojimi topovi, moramo biti tudi pripravljeni, da gremo pomagat svojim tovarišem, da sovražnik ne predre naše fronte.
Pri našem voju je vsake vrste ljudi, večina pa nas je Slovencev. Zvečer, ko imamo čas, se zbero nekateri in prav lepo prepevajo naše slovenske narodne pesmi, kar nam vsem zelo ugaja. Med nami je tudi rokodelcev, ki delajo iz kapic ruskih šrapnelov prstane. Kedar nam Rusi pošljejo kak šrapnel, že računajo ti naši pr-stančarji, koliko prstanov se bo dalo napraviti iz šrapnela. Ruski šrapneli imajo namreč kapice iz aluminija, ki se da vlivati kot svinec. Zato potem ti naši prstan-Čarji, ko najdejo tako kapico, hitro pripravijo posodo, da jo raztope in potem ulijejo prstane. Ko so prstani gotovi, je .seveda zopet veliko posvetovanje in pre-; udarjanje, koliko dobe zanje ali komu jih pošljejo v spomin na rusko vojna
Tu pri nas mine veliko dni, da niti ne vemo, da smo v vojni. Najhuje nam je, kedar je deževno vreme. Ker je tu vsepovsod le sama prst, se nabere po jarkih toliko blata, da človeku skoraj čevlji ostajajo v njem. Na delu seveda človek ne sme stati na preveč visokem in se ozirati okoli sebe, ker je nevarno, da ga piči kaka čebela, ki pribrenči z ruske strani.
Dosedaj prav nude zime še nismo imeli tu. Zadnje dni je bilo nekaj več mraza, ki .pa ni trajal dolgo. Preden sem odše! v . vojno, sem si mislil, da je stvar hujša kot ] pa je v resnici Dajejo nam precej vsega, kar potrebujemo. Koliko pač morajo imeti stroškov z nami! Vedno nam pripeljavajo kaj: zdaj drva, zdaj olja in vsake vrste drugih stvari, črevljev, zgornje in spodnje obleke, plašče v, rokavic, nogavic, doko-lenic, čevljev iz slame, ki jih potrebujemo na straži, čevlje za sneg, odeje, ovratnice, naušnice, očala za sneg itd. Človek dobiva toliko teh stvari, da se jih kar boji vse skuDaj naložiti na hrbet.
Hrane dobimo še precej.
Toda končam naj svoje pismo. Pozdravljam še enkrat prav iz srca tebe in vso tvojo družino in želim, da bi Vas, ko bi kedaj prišel domov, našel zdrave in vesele. Bog Vas živi!
Pismo je pisano 12. januarja t 1.
Aproulzacilske stvari.
Ka| dobimo prihodnji teden?
Prihodnji teden, od 24. pa do 30. jamarja t. 1. se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en xiraerek izkaznice za živila: V-z kg riža po	K 2*— kilogram,
Vi kg k^ve po	K 3'80 kilogram
ti bela moka po 1 K kilogram na krušne izkaznice.
« * *
Razdelitev izkaznic za krnil In moko.
Dne 24. januarja se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za 17., 18. n 19. teden. Izkaznice 19. tedna veljajo za 8 dni mesto za 7 ter se je temu primerno tudi povišalo število odrezkov. Izkaznice se lahko dvignejo do 29. januarja. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjih dni, da pride temveč po izkaznice po možnosti že prej, da ne bo zadnje dni prevelikega navala v uradih krušnih komisij. Izkaznice se bodo dobivale ob uradnih urah v prostorih krušnih komisij proti izkazu z izkaznico za živila in z izkaznično matico 15. tedna (svetlo-modra barva). — V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico, da zahtevajo potrebnih pojasnil. Strankam se svetuje, da se pri prejemu izkaznic same prepričajo, ali so dobile predpisano število izkaznic in če se nahaja na njih uradni »>ečat. ker so izkaznice brez uradnega pečata neveljavne ter se bodo zaplenile.
• * *
Krušna komisija št. 18. se je premestila iz ulice Conti št 11. v ulico A. Manzoni Št. 10. — Krušna komisija št. 23. pa se je preložila iz hiše št 198. v hišo št 48. (ulica Cristoforo Belli) v Carffoli Zgornji.
Donite vesti.
Po kapitulaciji Crnegore. »Slovenec« je priobčil daljši zanimiv članek o kapitulaciji Crnegore. Na zakjučku odpira za našo državo in tudi — ako se bodo stvari naravno razvrate — za nje južne Slovane razveseljivo perspektivo: »lz meglene bodočnosti vstajajo sedaj nejasni obrisi bodočih tvorb. Avstrija pridobiva na moči proti jugu. Neznosna veriga italijanskega zavezništva je padla. Adrija se nam odpira, naš Lovčen jo straži. Težišče monarhije se ie pomaknilo znatno proti jugu, koder se odpirajo nove možnosti za prihod-njost. Nov čas se pripravlja. Kdor ga bo znal modro izrabiti, mu ne bo žal!«
Rožne poiitifne r*L
Pred sklicanjem dume. Vsa Rusija pričakuje z nestrpnostjo cesarske odredbe glede sklicanja dume. Kakor poroča »Ru-skoje Slovo«, bo ta v prihodnjih dneh objavljena odredba sestavljena v posebno slovesnem tonu. Duma bo sklicana le za kratko dobo v svrho rešitve proračuna. V razgovoru z nekim ruskim ministrom je list dalje izvedel, da bo duma sigurno sklicana koncem januarja. Minister je izjavil, da naj višji krogi z veliko pozornostjo zasledujejo delovanje proračunskega odseka. O vprašanju, koliko časa naj trajajo posvetovanja, obstojajo med ministri še diference. Dočim stoji mi-
— »Slovenec« piše tudi: »Ali je to (kapitulacija Crnegore) prvo znamenje h končnemu miru ? Kdo to ve? A pot je pokazana. Crnagora je dala zgled, ki edini vodi do mira!« Ni treba šele naglašati, da tudi mi — kakor ves civilizirani svet — hrepenimo po miru, da se tudi mi slagamo s »Slovencem« v želji, da bi se skoro našla hitra pot do miru. Tudi to bodi priznano, da bi bila pot na katero je pokazala Crnagora in ki se tudi »Slovencu« vidi tako pripravna, res najkrajša. In vendar moramo odkrito povedati svoje mnenje, da nas ta pot ne dovede tako hitro do miru. Vdajali bi se prevelikemu optimizmu, ako bi se nadejali temu. In to že iz Jako naravnega in lahko umljivega razloga, ker druge vojskujoče države niso — Crnegore, šibke državice s par stotisoč prebivalstva in še šibketimi drugimi sredstvi Le v enem slučaju bi bila dana možnost, da se po tej poti napravi konfliktu konec: ako bi vse vojskujoče države hotele ubrati pot Crnegore! Stvar pa je pač taka, da ene ne bodo hotele iz ponosa ali zagrizenosti, drugim pa — zmagovalcem — tega ne treba! In na to tudi »Slovenec« — da-si njegovi besedi manjka jasnosti in določnosti — sam ne misli! Ne moremo torej pritrjati »Slovencu«, ki pravi, da je Crna-
gora podala edini izgled, ki vodi do miru! Bo treba vendar-Ie iskati kake druge poti, ki Čimprej dovede do zaželjenega cilja!
Ambulanten kinematograf za Trst. Na inicijativo soproge tržaškega namestnika, baronice Fries-Skene je bil s podporo vojaško - tehniškega komiteja in vojnega arhiva konstruiran ambulanten kinematograf, ki ga je posvetil damski komite vojno oskrbnega urada v Trstu jugozapadni armadi. Novi kinematograski vlak odpotuje danes v Trst in odtod na fronto, tako da prične ambulantni kinematograf že prihodnje dni na soški fronti s predstavami.
Časopisje In vojna Pred nekoliko dnevi že smo omenili, da se je dne 8. t. m. vršilo na Dunaju posvetovanje, sklicano po centralnem društvu izdajateljev časopisov in založnikov, na katerem so konstatirali, kolike in izredno težke zahteve stavlja vojna tudi do izdajateljev časopisov. Dohodki se stalno manjšajo, troški pa stalno večajo. V sprejetem sklepu poživljajo — kakor smo tudi že omenili — člane društva, naj v bodoče obseg svojih tiskopi-sov skrčijo na najpotrebnejo mero. To da je patrijotična dolžnost, ako hočemo tudi na tem polju vzdržati do konca. Tu smo hoteli še podčrtati zaključni poziv do občinstva: Centralno društvo pa smatra tudi kot patriiotično dolžnost občinstva, da upošteva težave teh razmer ter da svojim časopisom — tudi če bodo izhajali v manjšem obsegu — tudi v bodoče ohrani zvestobo in naj se kolikor možno odreka pošiljanju privatnih sporočil v re-dakcijonelne predale.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Poštni promet s paketi na Grško je zaustavljen do nadaljnega.
Hrvatska umetnika na italijanskem bojišču. Hrvatska umetnika Robert Fran-geš in Oton Iveković, se nahajata zopet na južno-zapadni fronti od 1. januarja sem, da nadaljujeta svoje študije. Umetnika ostaneta na fronti mesec dni. Najprej je prof. Iveković razstavil svoje slike in portrete na Dunaju, sedaj pa v Budimpešti skupno z Frangešovimi kipi.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 1. pop. se bodo prodajale na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke, in sicer od štev. 140.001 do štev. 140.900.
Edini slovenski žepni koledar za I. 1916., ki so ga izdali poštni in železniški uslužbenci in ki vsebuje med drugim tudi pregled vojnih dogodkov, določbe o pokojnini invalidov in prejemkih njihovih družin ter predpise o državnih podporah za družine vpoklicancev, se dobiva v Što-kovi knjigarni v Trstu po 1 K, 60 vin. in 30 vin. komad.
mm mm	NULI OGLASI			1 K ■
□□ □□		ce račnnnjo po 4 atot. besedo, ttastco tiskaue beseda se računajo enkrat već. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotink. :	□□	
OUnafe tro^ne z— ^ ^ ^ 2h—
Giulia 509.
kvintal. Benjamin Podboj. Trst, ul ca
24
71ntft srebro, briljantc kupuje in prodaja nova irlUiUf zlatarnica in uraroica Mihael Zitrio, Corso 47.	20
PflfaAVfff Anton JerkiS posluje zopet v svoje:n rUlUgrUi ateljeju v IVstu, Via delle Poste
itev. 10.
246ti
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Pernitif
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giuiia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).

I Umetni zobje
| i inbrezCel'ustl, ziais Krone in obrobK!
| VILJEM TUSCHER
konces. zoboteiinlk
TRST, ui. Cnssrma it. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
ossautsmL-j a mmmmmm ZOBOZDRAVNIK *
Dr.i.CermaR
se je preselil in ordinira seda! |
v Trstu, lil. Poste vecchie 12, 3 vogal uiice delle Poste.
izdiranje zofcevte IrieOu. Plombiranje.
UMETNI 2@BJ£.
>IIII liiiim &
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deilc Poste štev. 14« vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listf.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhaue
Trst« Via delle Acqus št. 6
INasprotl Catfč Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tniij Italijanskih in avstro-ogrskih vin, Bordeau*. Bureunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec »livovec in brinjavec. Izdelki I. vrsie. došli iz dotičnih fcralev. Vsaka naročba se takoj Izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš preljubi oče, soprog in tast gospod
IVAN UKMAR
gostilničar In mesar v ki uto vijah
v 54. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 20. t. m mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil dne 22. t. m. ob lOzjntraj. DUTOVUE, dne 21. januarja 1916.
LEOPOLDA UKMAR, soproga. Viktorija por. Ravbar, Albina, F ranica, Judita, hčere. — Ivan, sin. — Ivan Raubar, zet.
Mestna hranilnica Ijublianska
LJubljana, Prešernova alica št. 3.
Majvečja slovenska hranilnica
Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500 000
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
II O 2
4
brez odbitka. Hranilnica je pnpilarno trajna in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade. Za varčevanje Ima vpeljane lične
|domače hranilnike. •=S3S6
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 lU °io, ^ven Kranjske pa proti 5 V* °/0 obrestim in proti najmanj s/4 °/a odplačevanju na dolg.